Kranj $ 28. decembra 1963 r ;- I' Našim bravcem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1964 S---- Srečno novo leto 1964 ;t se bližamo križišču, ki / i nas bo spustilo v novo leto. Za človeško zgodovino ta prehod v novo leto ne pomeni veliko, za ljudi, ki jim je bivanje omejeno s staranjem in smrtjo, pa je silvestrovo križišče važno in smiselno. Leta teko kot vrtiljak, ki ga poganja večen elektromotor dela in napredka. Vrtenje svetovnega vrtiljaka bi bilo nesmiselno, - če človeštvo ne bi imelo svojih ciljev in hotenj. Mir in blaginja. Prestopamo v prestopno leto. Načrtujemo nove tovarne in govorimo o skrajšanem delu. Vsakdanjega kruha si več ne služimo z žulji in potnim čelom. Veliko ljudi je zboljšalo svoje življenjske pogoje.-To pravilo seveda ni brez izjem. Ko govorimo o velikem napredku v zadnjih letih ne smemo prezreti ogromnega truda, ki smo ga vložili v naš razvoj. Zato si bomo ob novem letu segli v roke z željo, da bi zboljšali življenjske pogoje vsem približno enako. Prehitevanje na naši cesti ni v skladu z našimi moralnimi izkaznicami. Leto in vsa leta, ki nas čakajo, ne bodo več tako težka, kot je bilo prejšnje. Z njimi se tudi naše veselje in zadovoljstvo stopnjujeta. Želimo srečno novo leto 1964. želimo, da bi v njem našli uspe-* he. delo in srečo! ŠVICA JE ČISTA KOT SOLZA Predzadnji potopis našega dopisnika, ki je v tridesetih dnevih preromal Sredozemlje in zahodno Evropo. V Švici je hvalil francoske vlake, čeprav tudi švicarski ne vozijo z zamudami. ČUDAKI NE DELAJO NADUR Nekaj zanimivih podatkov iz,uradnih knjig smo izpisali, da bi vas seznanili o večni nevesti in o planincu, ki so ga v košari prinesli na Triglav. Bil je tako mlad, da še ni shodil. KRONIKA LETA V enem letu ni mogoče napraviti zgodovine. Zgodijo pa se lahko važni dogodki, ki jih po pomembnosti uvrščamo v zgodovino. Gorenjsko kroniko prinašamo v kratkih izvlečkih. UGLED NAŠE DRŽAVE V DEŽELAH LATINSKE AMERIKE a svetovnih V TEM LETU je neki ameriški časnik zapisal, da vloge Jugoslavije v sodobnem svetu ne smemo meriti s številom topov, ki jih ima naša vojska in s tonami jekla, ki jih izdelajo jugoslovanske je-klarne. K tem besedam ni treba posebne razlage. Naša država si je dejansko v nekaj več kot dveh desetletjih pridobila s pametnimi političnimi pobudami v svetu takšen ugled in mesto, ki ga v zeodovini še nikoli ni imela. ma državama vzpostavljeni pristni politični, gospodarski in kulturni stiki. Do leta 1958 je Brazilija držala drugo mesto v jugoslovanski zunanji trgovini z deželami Latinske Amerike. Pozneje se je trgovinska izmenjava še okrepila. Leta 1959 in 1960 smo izvozili v Brazilijo 2.200 traktorjev ki zgradiii dve ladji. Po obisku našega predsednika so se trgovski stiki še bolj razširili z novimi sporazumi. Prav tako v Braziliji zelo cenijo naše politične izkušnje. Stiki naše države z vsemi državami, vsestransko sodelovanje in pogosta izmenjava stališč so dvignili ugled naše države v svetovni skupnosti. K temu je veliko pripomogel predsednik Tito s svojimi obiski v bližnjih oddaljenejših državah. Letos je poletel v zadnji konec sveta, ki ga še ni obiskal. Iz njegovega popotovanja po državah Latinske Amerike bomo vzeli nekaj odlomkov, ki kažejo na prijateljske vezi s temi oddaljenimi narodi. povabilo obnovil rudi pred- I^aŠJ izselienci sednik Goulart. J Obisk našega predsednika ZE OB pristanku predsed-Tita v Braziliji je pokazal, nikovega letala v glavnem da so med dvema oddaljeni- mestu čilske republike smo V najmlajši prestolnici JUGOSLAVIJA in Brazilija »ta vzdrževali stike že pred to j no. Diplomatske odnose s to veliko deželo, ki bo čez nekaj let sposobna prehraniti okoli pol milijarde ljudi, so postavili na trdne temelje 30 julija 1946, ko je brazilska vlada uradno priznala novo Jugoslavijo. Sodelovanje je bilo s tem zagotovljeno. Gospodarski in kulturni odnosi so se vedno bolj razširjali in poglabljali. rPred Titovim obiskom je bilo v Jugoslaviji že več visokih brazilskih osebnosti. Med najvažnejše prištevajo obisk brazilske parlamentarne delegacije. V juniju mesecu 1959 leta je Jugoslavijo obiskal bivši brazilski predsednik Quaćros. Leto dni pred tem je j u gos Jovan ksa parlamentarna delegacija vrnila obisk brazilskega parlamenta. Povabilo za obisk v Braziliji je predsednik Tito dobil že leta 1961, ko ga je v času Quadrosove oblasti obiskal v Beogradu brazilski veleposla-fiik. Po ostavki Qua prisilil, da sem gledal lepo pokrajino, ki je bliskovito brzela mimo nas. Švica. V mislih sem si predstavljal zemljevid in kar prijetno nri je spet postalo pri srcu, ko sem pomislil, kako blizu doma sem že. V kovčku sem imel samo še eno konservo in eno jabolko. V «B žepu pa okoli 300 lir denarja. Položaj je bil sila resen. Nepričakovano poznanstvo Visokogorska pokrajina, tako podobna naši, na redko poraščena z gozdovi in prepletena z rekami, je enakomerno izginjala pred mojimi očmi v temi predorov, ki jih je toliko, da gredo človeku na živce, saj se hrušč stroja med vožnjo skozi predor stopnjuje do neznosnosti. šel sem na sprehod po vagonu in ko sem se vrnil, je naslonjen na vrata kupeja slonel potmik iz našega kupeja in jedel marelice. Ponudil mi jih je. Vzel sem in rekel: »Hvala!« Toda ravno takrat smo zapeljali v tunel, tako da mož ni slišal ničesar, samo videl je, da sem odprl / usta, kar je povsem normalno, če hočeš pojesti marelico. Predor je minil in začela sva pogovor kot dva neznanca na poti. Predori so naju še vedno prekinjali, midva pa sva jih preklinjala. Pogovor se nama je hitro zasukal na nekaj važnejših mednarodnih problemov in obema se je zazdelo, da nekam enako gledava na dogodke, ki nas spremljajo ▼ današnjem svetu. Postala sva zaupljivejša. Sam ne vem, kaj mi je bilo, da se mi je tako razvezal jezik. Švicar me je končno povabil na kosilo. Branil sem se, češ da sem sit in podobno. Pa ni pomagalo. Vneto me je prosil in jaz sem vsaj še kakih sedemkrat odbil. Končno pa sta me želodec in misel na edino konservo v kovčku lo premagala in z novim znancem sem odšel na kosilo. Mito Trefa« t Naši zakladi ine bodočnosti Aluminij je postal eno izmed pomembnih Najmlajša barvna meril za merjenje industrijske moči držav kovina Aluminij spodriva »starejše brate« PO SVETOVNI statistiki se je Jugoslavija 1. 1959 ALUMINIJ je postal indu- KER je aluminij lahek, na po izkopu boksita nahajala na tretjem mestu v strijska kovina šele ob kon- zraku se ne spreminja in je Evropi in na sedmem v svetu. V tem letu smo v cu preteklega stoletja. 2e dober prevodnik elektrike, g ----r. — —---------- . ------ .------------ t i vse hitreje spodriva »starej- m naši državi izkopali 900 tisoč ton boksitove rude, leta 193?_so ga po^eiu, (ra: še« kovine. Razen tega je z i . , . . . . , . »» _k» zen v SZ in na Kitajskem) , . _ v , r___ = iz katere pridobivamo auminij Medtem pa rezer- proizvedli sk j 630 tisoč S^a™°E?^Ste2fc ■ ve te rude cenijo na 130 milijonov ton, kar po- ton Njegova proizvodnja je ^S^pS ■ meni, da sodi Jugoslavija v tem pogledu med naj- zaceia poSebno hitro nara- vsem odpornost in elastič- | bogatejše dežele na svetu. ščati po drugi svetovni voj- nost. Njegova obdelava je g ni. 2e leta 1954 je svetovna lahka, primeren pa je tudi za g Pomembno je, da so naj- bolj pasivnih krajih naše proizvodnja aluminija doseg- varjenje, kovanje in drugo I večja nahajališča najbolj kva- države — v Dalmaciji, Her- ia 2 milijona 470 tisoč ton, obdelavo. litetne rude zasledili v naj- cegovini in Crni gori. leta 1959 pa je presegla 3 mi- Prav zaradi teh lastnosti §§ ____________________________________________________ lijone ton. Naša država še ni je aluminij postal eno izmed g dodobra razvila industrije najpomembnejših meril za J vora. Profesor Fukuda men:, a'"™nija in je trenutno še določanje industrijske moči g . . , .. uvoznik. Ker pa so v nasi držav. Brez njega si m m o- = da bi o:!a gradnja dvotirne po]eg neizčrpnih lež5šč ^ ^sli« nadaljnjega 1 železnice s takimi vagoni pre- boksita tudi neusahljivi viri razvoja industrije, ki izdelu- g cej ceneiša kot gradnja eno- električne energije in premo- je predmete za široko potroš- §§ tirne železnice, ki ji že dolgo ga, ima vse izglede, da kma- njo, gradbeništvo, avtomobil- 1 napovedujejo veliko bodoč- lu postane pomemben izvoz- sko industrijo, elektroindu- 1 nost. nik te iskane kovine. strijo in strojegradnjo. % Križem po svetu Golob je v industriji tal, avtomobilov in vagonov železnice. Znanstvenik predvideva, da bodo taki vagoni lahko vozili s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Po pisanju tamkajšnjega tiska, model »nebeškega vagona«, ki sprejme 80 potnikov, spominja na del letalskega krila, pričrvščenega na avtomobilsko šasijo. Posebno krilo, ki teži navzgor in tako pri veii- Nebeški vagoni Japonski znanstvenik Hi-deo Fukuda meni, da bi bilo problem preobremenjenega cestnega prometa v velikih mestih najlažje rešiti z »nebeškimi vagoni«. Tako je imenoval vozi- Noyj m starj dokazi O tem, da Živali pri »1 Pripraviti golobe za delo v ■»"*—•*« *ejo elemente le- i.iji.iiii « • vi 1 industriji. Naloga: kontrola lov in vagonov nekaterih deilh lahko Zamenjajo Človeka neoporečnosti izdelanih ta-nnccinivnc v. v . . . blet v farmacevtski industriji DRESIRANJE živali ni nikakršna novost, saj jo (ce ^ vse nepoškodovane, človek uporablja že od pradavnih časov. Nekateri enake barve, enake teže itd.), znanstveniki so hoteli še nekoliko naprej od tega. p" poskusih so golobi uspes- da bi bile živali samo poslušne in nekaterim je J« opravili to nalogo, ki jo v . J sicer opravljajo delavci. Go- uspelo, da so jih pripravili do izvrševanja prepro- ]o5om je uspelo cediti vsa- Stejših del. ko tableto, ki se je razliko- vala od ostalih. Kljub temu Ko je na neki plantaži po- mezne živali usposobili za tega v praksi niso uporabili, Iko'šasiToT'pos^bno'kriloVki manmč uspelo pripraviti opi- dela, za katera je potrebna ker ljudje verjetno ne bi co dp tega, da je opravljala večja inteligenca kot za 001- marali jemati tablet, ki bi preprosto delo, sestavljeno ranje plodov, in to za pre- jih kontrolirale ptice. Važno ki hitrosti »olajša« vozilo za predvsem iz mehaničnih gi- prosto selekcijo ali za neko je, da je poskus uspel. Drugi dve tretjini njegove teže, obe- bov, so si znanstveniki za- vrsto kontrole m podobno. znanstvenik je naučil golobe, nem služi tudi kot zračna za- čeli prizadevati, da bj posa- Eden izmed njih je posku- da so upravljali delo kontrolorjev pri proizvodnji tranzistorjev. Šimpanzi pri stiskalnici ŠIMPANZI, ki so že dokazali, da so zelo uporabni na plantažah, so se po ustrezni dresuri prav dobro znašli za kontrolnimi ploščami ali na primer za stiskalnicami v industriji. Tako se je neka opica'naučila premikati vzvode od zgoraj navzdol in od leve proti desni in obratno tako, da je postavila eno žarnico v navpičen, drugo pa v vodoraven položaj, kar ustreza obrazcu, ki se v tem sistemu uporablja. Opica seveda ni slutila, kako široko uporabo v industriji bi njen uspeh lahko dosegel, če bi se ljudje končno odločili in zaupali kakšno od nalog, ki jih sedaj sami opravljajo, živalim: Trenutno so bolj pripravljeni odstopiti svoja mesta strojem. V nekaterih državah so pri transportu velikih in težkih strojev na krajše razdalje začeli uporabljati zračne cevaste »klobase« iz gume. Z njihovo pomočjo je brez težav mogoče prepeljati 35 ton težak bager, prav tako so bile v pomoč pri dviganju bagra iz vode, pri spuščanju večjih čolnov v vodo, pri naravnavanju prevrnjencga žerjava in pri podobnih, sicer zelo otežkočenih opravilih. Težave francoskih avtomobilistov Vozniki motornih vozil v Franciji plačajo v obliki raznih taks in pristojbin skoraj milijardo in 700 milijonov dolarjev. Združenje francoskih voznikov motornih vozil je glede na to številko^ objavilo te dni podatke, Id dokazujejo, da porabi --žava le 550 milijonov dolarjev za gradnjo novih cest in za vzdrževanj« starih in da se ostali dr« tretjim trosita za drage namene. Obenem pa so objavili še nekatere zanimivosti za primerjavo. V Franciji je vsega skopaj le okoli 2*0 kilometrov moderne avtomobilske ceste, to je devetkrat manj, kakor pa jih ima Italija ali petnajstkrat manj od Nemčije. Prizadeti pa se čutijo tudi pri stroških za bencin, saj je v Franciji za približno 39 odstotkov dražji, kakor pa j j v Italiji, Angliji, Nemčiji in še nekaterih zahodnih državah. Zvočni semafor V Salzburgu je blizu nekega križišča dom za slepe. Ker pa so bile vedno težave pri prehodih za pešce, so postavili poleg navadnega semaforja za pešce tudi poseben zvočni semafor, namenjen slepcem. Ko se prižge zelena luč, zadonl obenem tudi zvočni signal, ki je še najbolj podoben udarcu na gong. S tem je slepim omogočeno, da se veliko bolje znajdejo v mestnem prometu. Brez oken V New Torku so zgradili nebotičnik, ki se bistveno razlikuje od ostale železobetonske množice na Manhattnu. Nebotičnik; namreč nima oken in so tako uradniki telefonske družbe, katere last je rgradba, prikrajšani za prelep razgled na reko Hudson. Projektanti so namreč izračunali, da bodo stroški kurjave, razsvetljave in klimatizacije nebotičnika za polovico manjši kot bi bilo vgrajevanje ok?n. Zmanjša se tudi zapraševanje prostorov in je tako olajšano še čiščenje. Da pa bi 2503 uslužbencev kljub temu vedelo, kakšno vreme je zunaj, so v vse sobe montirali po 3 svetilke: bele za lepo vreme, rtlečo z; dež in zeleno za oblačno Nekaj zanimivih podatkov iz uradnih knjig Čudaki ne delajo nadur ^ Q Zanimivosti, ki smo jih priredili na smešno I kopito, niso prazna slama £ Premislite, ali vam ^ je ena poroka dovolj v življenju £ Avtomobili I se vrtijo na štirih kolesih, zato je dobro, če imate vedno kakšnega na zalogi £ STATISTIČNO je dokazano, da imamo povprečno vsi dobre zobe, da dočakamo povprečno vsi visoko starost, in da smo povprečno vedno bolj pametni. Razen tega pojemo povprečno več kruha, večkrat povprečno se zaljubimo in po statističnem izračunu kupimo na leto povprečno nekaj več kot dva para novih čevljev. Povprečje je skratka najbolj resnično ogledalo današnjega sveta. Če recimo vzamemo na mušico žensko s kratkimi nogami in jo primerjamo z žensko, ki ima dolge noge, bosta imele obe skupaj povprečno kar znosne noge. Toda kljub njunemu povprečju ne bo nobena zado-' voljna s svojimi nogami. Povprečje nekateri žavra-:ajo, ker se v njem popolnoma skrijejo nadpovprečneži •Ji čudaki. To je krivično, čakaj velikokrat je svet po njihovi zaslugi bolj zanimiv ti pester. Drugi jim očitajo, Ja nesejo kukavičja jajca. Brez njih bi ne nastajale za-aimivosti, po katerih v svetu povprečij izstopajo. Najdaljši porod Vsakdo ve, kaj je porodnišnica. Tudi moški, ki niso nikoli rodili. Kranjska porodnišnica je zanimiva zaradi porodnih krčev. Ce bi bili vsi porodi tako dolgi, kot je porod nove porodnišnice, potem se naši gradbeniki ne bi delali tako pametne, kot da držijo Mojzesa za brado. Najdaljši porod v kranjski porodnišnici je trajal letos nekaj manj kot 24 ur. Kratkih je bilo več. Bih so primeri, ko so porodnice že med vožnjo v porodnišnico porodile. Z rfejvečjim prirastkom je v zafanjem letu odšla iz porodnišnice porodnica Frun-liška Rebernik, ki je rodila trojčke. Tri punčke so ostale pri življenju in po pripovedovanju matere zelo lepo rastejo. Oče, ki je pred kratkim obiskal uredništvo pravi, da mu trojčki niso "Odvzeli spa-nia. Jt Petkratna nevesta Poroka pride običajno pred porodom. Vendar sta obe stvari v tesni medsebojni odvisnosti. Večkrat visi poroka v zraku vse do trenutka, ko ni več poti nazaj. Po podatkih, ki smo jih izpisali iz uradnih knjig se je na Gorenjskem največkrat poročila neka 28-letna ženska.' Do sedaj se je namreč poročila že petkrat. Njeno ime bomo iz uvidevnosti zamolčali, ker je ne želimo spraviti v škripce. Lahko bi ji preprečili sklepanje novih zakonskih zvez. Nekaterim ženskam so tudi možje »konjički«. Med najbolj trdne zakone sodi zakon v Podbistrici. Zakonca sta pred leti praznovala biserno poroko. Sosedje pripovedujejo, da se na stara leta ljubita kot goloba. Sreča nima pravil Sreča nima nobenega ma* tematičnega obrazca, po katerem bi jo lahko izračunali. Pride, mine in gre dalje. Ne moremo je dati na vrvico kot rasnih psov. Po nekih ustaljenih zunanjih merilih je imel najbolj srečno roko Vladimir Kaše, ki je na loteriji zadel pet milijonov. Pravzaprav bi moral na potovanje okoli sveta, pa so mu na njegovo željo našteli gotovino na roko. Kar nekateri dobi'o z'bobnom sreče, uspejo drugi na drug način. Tajnost hranljivih vlog je pri nas strogo zajamčena zato osebe, ki na Gorenjskem najbolj varčuje ne moremo zapisati s polnim imenom. Zvedeli smo samo za njegov znesek. V bančni blagajni je z dobrimi ključi zaklenjenih njegovih sedem milijonov. Ker mu banka zaklepa denar, lahko vlagatelj mirno spi. če bi milijone držal v nogavici pod vzglav-jem bi najbrž spal vsako tretjo noč. Kdor varčuje milijone tudi zasluži. Nekako takole smo sklepali, ko smo zbirali po datke o davčnih prijavah osebnega dohodka. Spet sc nam strogi predpisi in urad niška zvestoba, da ne prekoračimo pooblastil prekrižali račune. Svetovali so nam, da pristanek za objavo polnih imen lahko dobimo po posvetu na višjem mestu, uradnik pa ne sme prekoračiti pooblastil iz delovnega razmerja. Torej v največjem mestu na Gorenjskem so bili vknjižene sledeče prijave osebnih dohodkov. Največ, 2,135.000 dinarjev, je prijavil neki strojni tehnik, drugi je bil zdravnik z 2,041.000 dinarji, tretii profesor 2,022.825 di narji. Tudi profesorji so od sile! Sodna kronika Sodišče je, prav tako kot porodnišnica in trgovine, odprto vsak dan. Sodniki izrekajo kazni po določenem postopku in po zakonu. Najvišjo kazen v letošnjem letu je dobil Bernard štefanec. Obsojen je bil na 13 let strogega zapora. Obtožen je bil poskusa uboja miličnika in za izsiljevanje. Razen tega je kradel kot sraka in goljufal. Pri razg'asitvi sodbe ni ugovarjal niti z besedo. Pravo nasprotje onisanega primera Da je Franc Grkman iz Cerkelj, ki je po podatkih oddal kri že 45-krat. Kmalu bi iz njegove krvi, če bi jo zbirali, lahko napolnili majhen sodček. Po poklicu je Grkman električar v transformatorski postaji Grad. Njegovo sočutje do sočloveka je lahko vzgled, ker vemo, da kri ni bencin. V plenicah na Triglav Triglav je naš najvišji vrh. Na njega spleza letno več tisoč planincev, sta rih in mladih. Najmlajši obi- V Desnici pri Kranju se je do današnjih dni ohranila petrolejka, Id je nekoč osvetljevala železniško postajališče. Zasluga za ohranjeno svetilko gre naši železnici. Vse na svetu se postara, naša železnica pa ne. Zanimivo je, da postaje v Besnici že nekaj let ni več. Svetilka pa je še ostala nedotaknjena. Pa naj kdo še reče, da naše železnice ne vodi luč previdnosti. skovavec, ki je pred leti prišel na Triglav je bil še v plenicah in v košari. Pravzaprav sploh ni prišel do Aljaževega stolpa sam, temveč so ga prinesli starši. Bil je star 7 mesecev. Najstarejši planinec, ki je prišel na našega očaka pa je bil star blizu devetdeset let. Do sedaj smo naštevali zanimive ljudi. Poleg njih pa imamo še druge zanimivosti. V tem letu smo dogradili najvišjo hišo na Gorenjskem. Kranjski nebotičnik je visok 56 metrov in prekaša vse stavbe na Goreniskem. Med najstarejše občane kranjske občine štejejo Jo- žeta Logonderja »Jerga« iz Žabnice. Star bo 101 leto. Razen njega živi še nkeje v bohinjskem kotu stoletni k. za katerega pa nismo dobili točnih podatkov. Pravijo, da je nekaj starih ljudi tudi v Dav či. Največ delavcev na Gorenjskem ima jeseniška Železarna kjer je zaposlenih okoii 6 tisoč 950 ljudi. Najbolj obiskan film na Gorenjskem v leta 1963 je bil španski film: »Mati poslušaj mojo pesem«, Za najboljšega športnika Gorenjske pa so naši izvolili smučarja Petra Lakoto z Jesenic. Zdravko Tomaže] DOGODKI, KI SO NAM OSTALI V UŠESIH RONIKA LETA STARO LETO se poslavlja. Prišel je čas obračunov. Vse bomo skušali opravičiti, kar ni bilo prijetno pozabiti. Toda, kako čuden je človek. Hoće pozabiti, spomin pa je močnejši. Leto je dovolj dolgo, da lahko sestavimo zanimivo letno kroniko. Pasji dnevi na naših cestah TAKO JE bilo lansko zimo, ko so avtobusi in osebna vo-zLla tudi po več ur ostajaia v visokem snegu, čeprav so se vsi: cestna podjetja in šoferji trudili, da bi promet potekal neovirano. Marsikdaj jim to ni uspelo. Potniki so se jezili in pritoževali. V tem času so jeseniški hokejisti drsali po ledeni ploskvi in se z velikim znanjem spuščali v prvenstvene borbe. Lani so že sedmič osvojili lovorjev venec. Zdaj so v teku borbe za osmo državno prvenstvo. V lanski hudi zimi je v jezeru na Jezerskem zmrznilo 2500 postrvi. S sekirami so sekali led in med kosi ledu so bile zmrznjene postrvi. Do ribje tragedije je prišlo zaradi odtekanje vode iz jezera. Led se je vedno bolj usedal. Ribe je led pritisnil ob dno, nekatere so dobesedno olede-nele v vodi pod ledom. Nenavadno, vendar prirodno spravljanje rib. Sneg pa je prinašal tudi veselje. V Kranjski gori je bilo veliko mednarodno smučarsko tekmovanje, na katerem je smučal tudi predstavnik azijskega kontinenta Karim Aga Khan. Malo nenavadno, če pomislimo, da smuča človek, ki velja za dvajset milijonov mohamedancev za najvišjega cerkvenega poglavarja in božjega naslednika na zemlji. Zunaj je bilo še mrzlo, pa rudi sneg je še pokrival zemljo, medtem ko je bilo v kranjski tovarni »Sava« zelo vroče. Gorelo je. Najbolj vroče je bilo Francki Gracar, ki jo je iz gorečega poslopja rešil požrtvovalni gasivec Lov-ro Lukman. Prav v tem času je praznoval 70-letnico veteran naših gora Joža Čop. Prijetno je bilo srečanje z njim. Bil je neizmerno vesel, zadovoljen (in presenečen. Za njegove zasluge ga je odlikoval predsednik Tito z redom dela z rdečo zastavo. Nenavadno srečanje V APRILSKIH dneh je skozi Kranj potoval Nizozemec Antonius Petrus Brandes. To je bil pravi svetovni popotnik. Bil je že v Indiji. Tri mesece je potoval z avtosto-pom. Že na začetku poti, je nekaj dni ostal v snežnem metežu. Potem je potoval do Niša, se v niškem kopališču okopal, prehladil in obležal v sosednji Bolgariji. V Turčiji se je zopet prehladil in na slabih azijskih cestah prebolel morsko bolezen. Trdil je, da se zna pomeniti le z indijskimi orožniki. Pomlad je prišla — in na Jesenicah so izvolili Miss narcis 1963. Po svetu imajo že najrazličnejše lepotice, zato Jeseničani niso hoteli zaostajati. Izvolili so brhko Kranji-co. Mlada Nuška Oman bo do Blejski f? ithral elovenskih popevk je minil v dvoboju Sepe - Stiasnv. V številni družbi slovenskih pevcev in pevk je nsetepil tudi Peter Ambrož iz Kranja, ki je imel razen Avse-nikoy najbolj čisto gorenjsko kri maja nosila naslov kraljice narcis. Edini »zdravnik« s privatno prakso je prav gotovo Janez Potočnik iz Zabukovja, ki zdravi z zdravilnimi zelišči. Ko so pred nekaj leti na ministrstvu za zdravstvo pregledali njegova »zdravila« je minister dejal: »Očka, kar naprej še kuhajte rožice.« Malokdaj se srečava PRIČELA se je turistična sezona. Na Bledu je bilo že precej gostov. V festivalni dvorani so se zbrali domači in tuji glasbeniki: Avstrijci, Poljaki in Madžari. Navdušili so maloštevilne poslušavce. Našemu alpskemu ušesu je jazz še vedno »španska vas«, ker je bila dvorama na pol prazna. Nesreča, ki se je zgodila 3. junija v Kranju, je obudila žalosten spomin. Kombi je pokosil pet pešcev. Dva sta podlegla poškodbam. Danes vozijo po mestnih cestah z zmanjšanof! hitrostjo. Toda življenj ni več. Festivalna dvorana na Bledu je ponovno oživela. Veliko smo pričakovali, saj je bilo na seznamu toliko imen mladih pevcev in skladateljev. Tudi Gorenjcev ni manjkalo: med njimi pevec Peter Ambrož, skladatelj Vladimir Stiasnv in Avseniki. Zmagala je popevka Mojmira Šepeta: Malokdaj se srečava. Tako pravijo tudi lovci, ki že tretje leto preganjajo roparskega medveda po Jelovici in Pokljuki. Medved je puščal krvave sledove. Klal je telice in vole. Srečala sta ga lovca Verkelj in Lušina. Bilo pa je ponoči, zato se jima je v temi izgubil. Veselo poletje V KRANJ so prišli mladi prijatelji pobratenih mest Oldham in LaCiotat. Niso se mogli načuditi lepotam Gorenjske. Posebno Oldha-movci. Ob odhodu so imeli solzne oči. Verjetno nas bodo zopet obiskali. Gorski reševavci vseh narodnosti govore isti jezik — pomagati ponesrečencem kjerkoli, pod kakršnimikoli pogoji. 6. avgusta se je v severni steni Škrlatice ponesrečil 19-letni študent Bogdan Petrovič. Na pomoč so mul takoj prihiteli kranjskogolf ski reševavci. Srečno so ga prenesli v dolino. Klicu na pomoč so se odzvali tudi reševavci iz Celovca, ki so prileteli s helikopterjem. Helikopter je na kraju nesreče pristal 35 minut po klicu na pomoč. Ponesrečenec je bil že v bolnišnici. Gorenjski sejem. Ples na na majavem plesišču. Pobali-ni si dajejo duška z razbijanjem kozarcev in tvristom. 21. avgusta je na Vršiču snežilo. Zapadel je pravi poletni sneg, ki pa je še isti dan skopnel. Štirinajst vrhov Kavkaza PET ČLANOV gorenjskih PD se je udeležilo vzpona na vrhove Kavkaza. V dvajsetih Italijanski filmski igravec Franco Pasgctto je »dekli ca za vse.« dneh so osvojili kar 14 vrhov, kar je precejšen napredek in uspeh za naše mlade alpiniste. Reševavci doma pa so morali spet v steno. Člani GRS z Jesenic in Mojstrane so 30 ur reševali v severni triglavski steni truplo. Pokazali so izredno sposobnost in nadčloveško požrtvovalnost. Najbolj prizadeven je bil Uroš Župančič, najmlajši re-ševavec pa je bil 17-letni Rado Košir. Brodolom na Donavi NA POIZKUSNI vožnji po Donavi se je potopila ladja »Tiria«, ki so jo v beograjski ladjedelnici zgradili za nekega burmanskega naročnika. Na ladji sta bila tudi dva Ločana. Urejala sta hladilne naprave. Ko se je ladja prevrnila, sta bila globoko v njenem trupu. Voda jima je preprečila izhod. Edina rešitev je bila, da sta se zaprla v hladilnik. Več kot poldrugo uro sta čepela v njem in udarjala na stene. Skoraj sta že obupala. Toda končno sta zaslišala nad glavo korake. Kmalu sta bila rešena gotove smrti. V času, ko so nekateri učenjaki dvignili razvoj tehnike in znanosti na višino, nasedajo drugi še vedno prerokovanjem cigank. Tudi v Kranju je bila ciganka uspešna. Klicala je duhove, prirejala sestanke na pokopališču in s čudežnimi zdravili zdravila jalovost. Veliko je zaslužila z izrabljanjem lahkovernosti ljudi. Huda železniška nesreča se je pripetila na Jesenicah, ko je tovorni vlak z 41 vage .i zdrvel proti Železarni, ker so odpovedale zavore. Trije železničarji so v zadnjem trenutku poskakali iz drvečega vlaka. * S prisebnostjo so si rešili življenja. Zamisli in možnosti i KAKO se porajajo številni pisani vzorci, ki se živahno smehljajo na poletnih oblekah; resni in črtasti, ki jih Izbiramo za bluze, srajce, pi-f&me in zopet domiselni in Včasih ponesrečeni^ ki krasijo dekorativne tkanine? I Obiskala sem desinaruro v Tekstilindusu. Tri dekleta: Stanka, Julka in Marička, polne volje in veselja do svojega dela rišeio, barvajo in kombinirajo. Bo nastal do-tniseln vzorec, bodo barve harmonične in lepe? Ali ga bo komisija, ki izbira vzorce sprejela? j Včasih, je težko ugoditi fsem željam. Vzorec naj bi bil tak, da ga bodo lahko iz-Belali in tak, da bo imel ftspeh pri potrošniku. [ Rade bi sledile modi, rade pi ustvarile nekaj lepega. Pa dostikrat naletijo na nerazumevanje. Lažje se je odločiti za nekaj že vpeljanega kot pa nekaj povsem nove-faL Tako se često zgodi, da trgovski potniki sežejo po aemodnih barvah in vzorcih, ker se bojijo, da nekaj nove-. Ca ne bo »vžgalo« in izguba bo tu. Tudi desinaterke so včasih •egotove. Že res, šola- za oblikovanje v Ljubljani jih fe marsičesa naučila, seznanila jih je z barvno harmonijo, opozorila jih je, naj ne bozabljajo na našo neprecenljivo vrednost — ljudsko olago, na našo ornamentike klora jo. pa vse prefinjeno izraziti in združiti s svojo do-loiselnostjo. Mislim, da bi se gladim, nadarjenim modnim tisarjem morala nuditi vsa pomoč in možnost izpopolnjevanja v tujini. Verjetno bi se nekega dne •brestoi'al del deviz, ki jih kdaj porabljamo za nabavo fcvoženih vzorcev. Na zatrjevanje trgovcev, da razne jttodne novosti v Kranju ne lo, in da ljudje raje se-»jo po preprostih, včasih slo kičastih vzorcih, je nova rtrditev^ da mnogi ljudje niso razvili čuta za lepo modno. Morda je krivo pomanjkanje časa, premajh-la'gmotna sredstva in oseb-ta nezainteresiranost. M ogole pa je tudi, da trgovci Bipca podcenjujejo m se zadovoljijo s povprečnim blatom. Večkrat sem si pozorno feledovala izložbena okna v tranju. Vedno sem se mo-!ala vprašati, le zakaj so v ttnogih trgovinah tako kiča- So urejena. V trgovini »Ma-« so mi v opravičilo pove-lall, da so v izložbi razsta-rfii čim več vrst blaga zarati prometa. Največkrat kup-fl želijo t»rav tisto, kar so rideH v Izložbi. Ogledala sem ti nekaj prodajnega blaga v tej trgovini. Kostimi, Izdelki Umira so solidni in lahko igodijo izbirčnemu okusu, zanimivo pa je, da Rašica )e sedaj ni postavila cene kompletu, nagrajenemu z llato košuto v Beogradu. Ce-»rav se je ta model pojavil te v oktobru, sredi decem-jpa ie vedno ni na trgu. Skoraj smešno! Kdo si bb kupil v zimskih mesecih oblačilo za toplejše dni! Toku, | tovarni usnjenih izdelkov, bi lahko očitali brezbrižnost. Za naš trg primernih rokavic sploh ne izdeluje in tako jih trgovci ne morejo prodajati, če jih tovarna ne izdeluje. Pletenina, ki nas je lani lepo založila s toplim perilom, je letos odpovedala. Trgovino »Majo« rešuje lepo perilo »Nade Dimic* in jutranje halje in spalne srajce »Vezenine«. Pojavile so se tudi volnene nogavice v lestvici modnih barv ki čeprav so brez modnih vzorcev, bodo marsikatero ženo razveselile. IHSH Blagovnica PRIVABILA so me dokaj okusno napravljena izložbena okna. Konfekcijska obleke po potrebi preurede zastonj. Tudi zimske bunde so čedne. So v različnih barvnih odtenkih in izdelavi. Če vam niso všeč drobno prešite, ki so pravzaprav v Italiji, Franciji nemodne, si lahko izberete med gladkimi, kombiniranimi le z volnenimi zapest-niki ali pa med bundami prešitimi v velikih četverc-kotnikih. Prav te so v letošnji sezoni zelo modne. Manjša izbira je med športnimi krili. Ne vem ali si proizva-javec ne upa na dan s krili živahnejših vzorcev (na primer priljubljeni škotski karo). Uslužbenci, ki skrbe za nabavo, so mi povedali, da so skušali žensko konfekcijo popestriti z modnimi pelerinami v živahnih barvah, kakršne smo videli na modnih revijah, vendar zanje kupca ni bilo. Kaj pa nogavice? Izbira med tankimi nogavicami je lepa. Preseneča me, da se nogavice, ki jih izdeluje Rašica, to je modne volnene nogavice z vzorcem ali kito ob strani, še niso pojavile na trgovski mizi. Mislim, da bi predvsem dekleta in mlajše žene segle po njih. Poslovodja je povedal, da imajo težave z nabavo odej, ker Skofja vas pri Celju, ki je znana po svojih izvrstnih odejah ne more založiti kranjskega trga. Prav tako je občutno pomanjkanje robcev in flanelastih rjuh. Zaman sem pcvprašala po jersevu, tako prijetni in hvaležni tkanini. Mislim da nisem preostra, če rečem, da je v volnenem blagu preveliko mrtvilo. Potrošnik KAR NA CESTI sem ustavila ženo srednjih let in jo poprosila za kratek razgovor o naši konfekciji. Skromno je pripomnila, da ni prepričana, da bodo njene pripombe primerne. • So cene po naših trgovinah s tekstilninm blagom enotne? — Mislim, da niso. Vendar, tako velikih razlik kot so v tujini (kjer plačaš za isto blago, kupljeno v boljših trgovinah, trojno ceno) ni. V Kranju, menim, da so mnoge stvari v blagovnici malo dražje. Lepa čipkasta obleka z zanimivo volano. Obleka je seveda primerna le za silvestrovanje v elegantno okrašeni dvorani TRGOVINA POTROŠNIK - ■ Prav posrečen hrbtni izrez. Za novoletni večer si pač lahko privoščimo kaj bolj domiselnega. Morda bo kateri od vas # Kako vam je všeč jugoslovanska konfekcija? — Izbira je večja kot je bila. Tudi nekateri madeli so lepo krojeni in dobro izd> lani. Poudarila bi pa, da S8 vse preveč množično izdelujejo isti modeli. Tako se žene z rahlo jezo srečujemo v povsem istih plaščih ali oVe-kah. Ženske smo pač v tem pogledu zelo občutljive. — 0 Kaj bi predlagali novega v moški konfekciji? .Trenutek molka. — Da, bilo bi pametno, ko bi začeli izdelovati moške sraj-2, katerim bi lahko zamenjali ovratnike. Ovratnik bele srajce je namreč po enem dnevu umazan, medtem ko je srajca sama še čista. Zahvalila sem se ji rn neznanka je prijazno odhitela s svojimi skrbmi. Le koga naj še povprašam? Spomnim se plavolase deklice, ki sem jo že nekajkrat videla na modnih revijah — Metke Stuzzi. # Kako bi se po vašens mnenju proizvajavec najlaž« seznanil z željami kupcev? — V Ljubljani, v Modni hiši, so izvedli anketo. Občinstvo je izrazilo svoje želje In svobodno kritiziralo. Mislim, da je to primerna oblika. — # Kakšni se vam zdijo konfekcijski izdelki? — Konfekcijski izdelki dnevnih oblek, plaščev in kosuV mov so kar v redu. Sepajo pa izdelki cocktail in večernih oblek. Le Idealu iz Novo Gorice ter Angori je uspelo lansirati nekaj modelov, Id so prav čedni. — Se ne bi dal izrabiti prelepi črni plise (ki ga proizvajajo naše tovarne), lahka »vila, žoržet ali jersev za izdelavo coctail oblek? Metka se je z navdušenjem izrazila o izdelkih Pletenino in Vezenine — podjetij, k| nas oskrbujeta z nežnim perilom in lepimi domačimi, haljami. — Včasih kupci morda res pozabljamo na" razne težavo in ovire, preko katerih mora proizvajavec in trgovec. Svoje želje pa odkrito povejmo in mislim, da nas bodo sčasoma naše trgovine zadovoljile. Tako bi bil sčasoma pretrgan začarani krog. Trgovci vedno radi poudarjajo, prodajamo, kar nam proizvodnja nudi; nroizvajavci pa zagotavljajo, da morajo pro* izvajati tisto, kar od njih zahtevajo trgovci. Potem še kaj radi vpletejo potrošnika ;n predvsem v manjših podeželskih mestih njegov nerazvit okus in tako se vrtimo V krogu, ki se bo, upam. kmaUi pretrgal. Mojca Gorjane esta spreminjajo svojo zunanjo podobo. Kakor mlade neveste so, ki se pripravljajo na svoj najlepši in najbolj težko pričakovani dan v življenju. Spreminjajo svojo podobo, da bi bil trenutek, ko se konča staro in začenja novo tak, da ga njihovi ljudje dolgo ne bi pozabili. Ko takole na večer opazuje množico, ki valovi po ulicah gor in dol, si človek nehote zaželi prodreti v njihove misli, cilje, dušo... Zeli razvozlati tisti velikanski vozel, v katerega so zapleteni vsi ljudje skupaj, a vendar vsak zase. Vsak je nekaj posebnega, nekaj svojskega, vsak ima v sebi nekaj, kar z nikomer ne more deliti. In v tisto človek želi prodreti. Pri tem pa se mora zavedati, da to ni lahko. Nasprotno, zelo težko je. Včasih skoraj nemogoče. Prav to pa sem pred dnevi poizkušala po Gorenjski. Mislila sem si: »Brez truda se noben čevelj ne obuje.« In sem šla. Spremljala me je zvrhana mera dobre volje in radovednosti. Na vprašanja, ki sem jih pripravila, sem si mislila, bo vsakdo lahko kaj zanimivega povedal. Vendar ni šlo povsod tako lahko. Malo je manjkalo, pa bi me nekajkrat celo dobra volja pustila na cedilu. »Sreča na loteriji me vedno zataji...« SRECAVALA sem ljudi. Na ulici, v trgovinah, na avtobusni postaji, v mlečni restavraciji, na novoletnem prvi, ki ga bom poiskala tisti, ki je največja žrtev ljudske vljudnosti in prijaznosti ob novoletnih praznikih — poštar. Človek z debelo torbo na hrbtu, ki prinaša srečo, žalost, presenečenje ... JELKA MARKIč zaposluje, da za druge stvari le nedelja, ko grem lahko sploh nimam ča*sa. Veseli me ven, v gozd, ko lahko obiščem svojo \veekend hišico v Lomu nad Tržičem.« 0 Kaj mislite o tujcih? »Pri nas, v Tržiču, se bolj malo zaustavljajo. Vendar bi se tudi temu dalo pomagati. Zgraditi bi morali zanimivejše objekte in popraviti napake v gostinstvu. Tako bi se število tujih obiskov povečalo.« # Kaj se je, po vašem mnenju, v letošnjem letel najbolj podražilo? »če pridem v trgovino s špecerijskim blagom, se ni-' koli posebej ne zanimam za cene. Plačani le račun in grem. Če pa se ozrem malo po naši trgovini, pa moram reči, da so se cene leposlovnim in tudi strokovnim knjigam močno dvignile.« # Kaj vas je v letošnjem letu najbolj pretreslo? »Skopska tragedija in zahrbtni umor predsenika Ken-nedvja, za katerega pa nimam besed.« # Kako ste zadovoljni z našo železnico? »Z vlakom se sploh ne vozim. Pri nas se poslužujemo samo avtobusov. Le kdo bi se vozil s to »tržiško fajfo« »Povedala sem že, da mi delo vzame veliko časa in da grem silno rada v Lom. Razen tega pa me včasih pot zanese tudi kam više, n. pr. na.Kofce ali Križko goro. Rada obiščem razstave, kino in gledališče pa le včasih. To je za tiste, ki so prosti ob dveh in ne za nas, ki delamo dopoldne in popoldne.« 0 Kakšen cilj ste si postavili v novem letu? »Nič določnega, če me nebi sreča na loteriji vedno zatajila, bi sezidala hišo. Sicer bomo pa še videli. Leto je dolgo,« je odgovorila in z očmi sledila gneči kupcev, ki se je kar večala. Vedela sem, da je dalje ne smem zadrževati. Poslovila sem se in se v snežnem metežu odpravila dalje. »Živimo skromno, a se kljub temu lepo razumemo ... RADOVLJICA, je pisalo na tabli ob cesti. Tu se bom ustavila. Kot nalašč. Blizu poslopja PTT sem zagledala poštarja, ki je vneto brskal po prepolni torbi. Kar do njega stopim, sem si mislila. Za enkrat gre kot po maslu. Pozdravim ga, se predstavim in prijazni možakar že od- IVAN RATEK HI vsak dan- veliko opraviti z njimi. Bil je očitno razburjen, ker ni pričakoval mojega »napada« in se je opravičil, ker mi na to vprašanje ne ve kaj povedati. Dodal je le to, da bistvenih razlik ni opazil. Tudi večjih presenečenj ni doživel. Kako je vendar to mogoče, sem se vprašala, saj človek vsak dan toliko doživi. Tudi na to sem dobila odgovor. Ne da bi ga bila posebej vprašala. Možakar je postal zgovornejši. Nizka plača 25 tisočakov, s katero mora sam preživljati štiričlansko družino, je dovolj zgovoren dokaz za dokaj glasno godrnjanje nad podražitvijo. »Živeti moramo skromno, kakor se le da, pa se vendar lepo razumemo,« je dejal. Tudi njegove oči so to potrdile. Spomnil se je na družino... »Vendar naše skromno življenje ni nič v primeri z življenjem Skopjancev pod šotori. Tudi oni so ubogi. Zelo ubogi. Razen te tragedije, ki jo je doživelo makedonsko glavno mesto, me je globoko presunila tudi vest o Kenne-dvjevi smrti in druge elementarne nesreče.« Zamislil se je. Tako, kot se vsak, ko premišlja o teh dogodkih in jim skuša priti do dna. Tudi za njegovo mne- najhujša ovira za pošto. Posebno pozimi. Zanimalo me je, kako bo ocenil kranjsko mojstrovino — nebotičnik. Vendar sem kar malo debelo pogledala, ko je dejal da ga še ni videl. »Kam najraje zahajam, me vprašujete? Hm, včasih popeljem družino na sprehod okrog Blejskega jezera ali na kakšno zabavno prireditev. Sicer pa se v prostem času ukvarjam s sodarstvom. Tako si postrani prislužim tisočak, da gre laže___« Skromen je. Življenje ga je napravilo takšnega. Želi si novo stanovanje, da bo njegovi družini lepše. Tri prošnje za stanovanje je napisal. Vse je dobil zavrnjene. Obupan se vprašuje, kam naj se še obrne., _ Izhod bo moral najti sam, drugi mu ne bodo pomagali. »Poroka. To bo dovolj.« MENI pa se je že mudilo. Hotela sem še na Jesenice. Tam sem nameravala »iztak-niti« nekoga, ki bi mi kaj povedal. Zavila sem v mlečno restavracijo. Samo toplo kavo sem hotela popiti, da bi se malo segrela. Pri sosednji mizi sta sedela fant in dekle. Oba mlada. Kar njiju povpra- po imenu. Očitno je bila njegovo dekle. Zopet vprašanja. Ne zapa-ža razlik pri ljudeh lani in letos, le to, da bolj pijejo, je povedal. Tudi ta ugotovitev ima svojo utemeljitev, sem pripomnila. »Seveda jo ima. Ko sem, pravzaprav sva bila na dopustu v Fazani, se je neko mlado dekle tako opilo, da ji štirje niso mogli biti kos, da bi jo pomirili. Pa tudi nasploh ni nič bolje. Mimogrede, taborjenje v Fazani je bilo tudi najlepši dogodek v letošnjem letu, mar ne?« je dejal in pozorno, pogledal dekle ob svoji strani. Pretreslo ga je letos več stvari skopski potres, Kenne-dvjeva smrt ter nedavna železniška nesreča na Jesenicah. Vidim, da ob tako tragičnih dogodkih ljudje enako čutijo. Pripovedujejo le o stvareh, ki zadevajo nas vse, celotno človeštvo, o sebi pa nočejo pripovedovati. O svojih razočaranjih nočejo govoriti. Zopet je prisotna zaprtost. »Hm, kaj se je najbolj podražilo, me vprašujete. Samo trenutek, da malo pomislim. Meso, alkohol, žgane pijače, vendar jaz tega osebno ne občutim... Da bi o tujcih kaj povedal, pravite. No, ne- Videla jih je prvič. BiH so presenečeni nad lepotami naših krajev. Celo Švica se ne more meriti z njimi, so dejali. In to so ljudje, ki so mnogo potovali. Razočarani so bili Ie nad higienskimi razmerami v naših gostiščih. Njeno mnenje se je ujemalo z mnenjem ostalih. Skopje, zavratni uboj v Texasu, tega ne more pozabiti. Pretresla jo je tudi sorodnikova smrt. Huduje se tudi nad podražitvijo mesa, ker so morali zato podražiti obroke v menzi. »Ne maram se voziti z vlakom Zaradi neprimernega voznega reda, velikih zamud in premajhne hitrosti. Dijakinje vsako jutro zamudijo najmanj pol ure, kar nas ovira pri delu. O nebotičniku pa ne vem veliko, ker sem ga videla samo od daleč.« V prostem času jo privlačuje narava okrog Javorni-škega rovta. Tja najraje zahaja. V kino in gledališče pa ne velikokrat. Doživetje zanjo je bila razstava Božidarja Jakca. Načrti za 1964. leto? Uspešno delo v poklicu in vzgoja otrok. Iz razreda so se zaslišali vzkliki in govorjenje. Morala 6XEFKA BERGANT se je vrniti v razred. Pet pogovorov z neznanimi ljudmi sejmu v Kranju, skratka vsepovsod. Najprej pa me je pot zanesla v tržiško knjigarno. Vljudno sem prosila po-slovodkinjo Jelko Markič za kratek razgovor. Trgovina je bila polna ljudi. Nehote sem sklenila sama pri sebi, da bo Simpatična poslovodkinja se je rada, kljub množici ljudi, za nekaj minut posvetila vprašanjem. 9 Kakšno razliko zapažate pri ljudeh lani in letos? »Večja je izbira po naših trgovinah, bolj so ljudje za- htevni in izbirčni. Mislim pa, da ima človek pri nas možnost kupiti vse in da prav lahko zapravi svoje »milijone«. 0 Kaj vas je v letošnjem letu najbolj razveselilo? »Delo v trgovini me tako iz Tržiča do Kranja.^ Vseeno bi bilo, če bi ga ukinili.« # Kaj menite o kranjskem nebotičniku? »Da mestu ne pristoja, ker ga nekako razbija. Tako je tudi splošno mnenje.« O Kam najraje zahajate? govarja na moja vprašanja. Ista kot sem jih zastavila prijazni Tržičanki. Predstavi se tudi on sam. Ivan Ratek, poštni uslužbenec na Bledu, doma iz Ormoža. »Sicer delam na Bledu,« pravi »danes pa sem prišel -»a* pomoč rlia^jiškbn po- nje o tujcih sem ga povpra-štarjem, ker niso sami kos šala. Da so solidni, je dejal. raznašanju pošte.« Več ni vedel, ker sam ne pri- Obmolknil je, jaz pa sem de v stik z njimi, ga »pobarala« o razliki med Z vlakom se skoraj nikoli ljudmi letos in lani. Ta bo že vedel veliko povedati, sem nehote pomislila. Saj ima ne vozi, ker mu sredstva tega ne dovoljujejo. Življenje je le prvo ... Zamude so pa šam, sem dejala. »Oprostita, da vaju motim, rada bi.. .« sem hitela, on pa se je že predstavil. Roman Udir, laborant v jeseniški železarni, doma s Slovenskega Javor-nika. Nje nisem spraševala Mas romati Potovanja bi imela smisel, ko bi človek lahko prišel tja, kjer je konec Zemlje. Zatopil se je v pogled na modre valove svetovnega morja, ko se povzpne na gorovje, ki obdaja morje, pogleda v vesoljstvo, v vesoljstvo ali v veliki nič. Kako neki je tam, kjer se končuje Zemlja, kjer je konec časa in obstaja le prostor, neskončni prostor? Mar se gore lomijo v velikanske, sive soteske? Lahko pogled premeri prepade vse do tja, kjer se pričenja spodnja stran Zemlje? Fabio je slutil se-sutine, kamor bi se lahko spustil, ko bi hotel, poblaznel ob pogledu nanje; morda so robove Zemlje raztrgali ognjeniki, ognjena ali ugasla žrela, mesečno bleda pepelna jezera in zrcalno črne obsidianske divjine, kakršne so najbrž vabile Empedoklesa, da je v njih izginil pa poprej zapustil enega svojih čevljev. Toda najmogočneje bi bilo, je razmišljal Fabio, ko bi si izbral previsno čer in planil z nje v prostor, v prostor, vesoljstva ali brezdanjost. Padal bi, ne da bi kdaj sploh prenehal padati, ves preostanek življenja bi padal, ure in dneve, slednjič bi padal v brezčasni prostor, padal brez dna, zavest bi ugasnila in spet vzplamtela, ugasnila in vzplam- A. A. BEG tela in slednjič bi padajoč umrl in mrtev padal dalje in se padajoč razkrojil, delček anorganske tvori v neskončnosti. Fanfare s Piazzette so zbudile Fabia iz raz- mišljanja; nejevoljno se je domislil, da je Zemlja okrogla, ljudje so prekleti, da se morajo plaziti po krogli, ne da bi kdajkoli prispeli do roba. Zagrnil je zaveso pred zemljevidom Pra Maura: srednjeveška topografija je bila napačna, vendar je vznemirjala njegovo, Fabiovo domišljijo, močneje kot novejša svetoznanstva, za katera je bilo tudi vesoljstvo ukrivljeno in zaokroženo. Medtem ko je zapuščal Marciano in naglo stopal pod oboki knjižnice, da bi se izognil gneči na Piazzetti, se je z očitkom spomnil za-puščajočega sveta knjig. V mladosti se je odločil za akcijo, toda nekje ga je akcija zapustila na cedilu, oddaljila se je v daljave, kamor jih ni mogel več slediti, tako da je slednjič ostal sam, sam s svojo violino. Stvaritve kakor Mappa Mundi so mu včasih vzbudile zavist; ko bi izbral znanost namesto akcije, je tedaj premišljeval, mi ne bi bilo treba živeti tako kot živim zdaj kakor moški, ki z akcijo zgubil vse, moški, ki se je spoprijaznil z delcem komaj še uporabne glasbe in je sicer le opazovavec, gledavec, diletant. Znanost je druga velika možnost, morda je resnična aKcija, vendar sem jo zamudil, nisem pravočasno doumel, da je znanost čistejša akcija, sprememba sveta z deskripcijo, -jasnimi zapisi in hladnim ugotavljanjem. Nisem bil dovolj hladen, razumen in nagel, da bi spoznal priložnost, ki jo nudi raziskovanje, je premišljeval tudi danes, ko je prišel na prostorno Piazzo, ki se je zdela prazna po gneči med Marziano in doževo palačo, ko pa mu je pogled splaval prek starih, modro rdečih zastav, ki so se nežno lesketale v soncu, se je spomnil siromaštva v Maestru, kjer je od- rastel, mladostnega goslanja v siromašnem Maestru, saj je dovolj, se je spominjal, da nisem utonil v svojih goslih, da sem igral vse jasneje in natančneje in vse jasneje in natančneje spoznaval siromaštvo Mestra, da nisem utonil v goslarskem siromaštvu in zaigral siromaštva z goslimi. Mestre. Ni se več spominjal, kdaj je bil poslednjič »tam«, nekoč poleti, je pomislil in vnovič se je zavedel, da nenehno rjavi, ostaja na mestu, živi na otoku, benečansko otoško življenje v trdnem spletu navad, stanovanje v ghe-ttu, Teatro Fenice, Ugov bar, tu in tam majhna in neobvezujoča Giuliettina mikavnost, tu in tam prikriti čarni trenutki, pred starim zemljevidom, med pogovorom, v snu, včasih celo poskusi dejanj, legato, ko je violina za nekaj sekund dala nekaj več kot zgolj dobro rokodelstvo, ali ure, ko je iz miznega predala vzel "svoj seznam listkov, ko je po prazni mizi razporedil majhne bele liste, ki jih je popisal z enostavnimi stavki — na mizi je pustil le reprodukcije Giorgionejeve »Nevihte« — da bi dognal, če vsebujejo smisel ali morda celo načrt, pasjansa miselnega osnutka v posameznih stavkih, ki so mu padli v glavo, ko je hodil k skušnjam ali zvečer pred Ugovo točilno mizo, pa poleti, ko je spremljal očeta med ribarjenjem in je čoln ležal pred Torcellom, se pozibaval nad Palludi della Rosa, ali pa tudi na Piazzi San Marco, med sprehajanjem po ploščah iz rjavkastega trahita z egejskih gričev, ki so, obdane z belimi marmornatimi progami, tešile njegovo ... ROMAN UDIR kateri so mi všeč, nekateri ne, odvisno od tega, kakšen je njihov odnos do nase dežele in ljudi.« O vlakih pa je povedal, da mu niso všeč in da se ne vozi rad. Vzrok so zamude. Tudi kranjskega nebotičnika še ni videl. Če je tak kot je ljubljanski, potem je že pravi, je hitro dodal, ko je videl, kako sem začudeno pogledala. Rad hodj v kino, na razstave, skratka tja, kjer je največ njegovih vrstnikov. Mladih rjudi. Tudi v hribe gre rad, vendar samo takrat, kadar je temperatura vsaj nekaj stopinj nad ničlo. »In še zadnje standardno vprašanje: vaši cilji v prihodnjem letu?« sem zaključila najin razgovor. »Poroka. To bo dovolj,« je odgovoril po nekaj trenutkih. Očitno nerad. Kratek in jedrnat odgovor, ki veliko pove. Se stisk rok in že sem hitela dalje. »Kranjski nebotičnik sem videla samo -v od daleč.« SE ENA Jeseničanka je bila moja žrtev. Da jo predstavim. Štefka Bregant. O svojih dijakinjah je dejala: »Dekleta so letos pridnejša, bolj disciplinirana. Tudi učni uspeh je boljši.« Letos so ji napravili največje veselje sorodniki iz Amerike. Po 50 letih so se za krajši čas vrnili domov... Srečanje s študentko PRIŠLA sem naeaj v Kranj. Pot me je zanesla na kranjski Novoletni sejem. Tu sem srečala študentko prava na ljubljanski univerzi Jožico Puhar doma s Police pri Naklem. Zanjo so ljudje vedno enaki. Najsrečnejši dogodek v JOŽICA PUHAR letošnjem letu — uspešno opravljena diploma prve stopnje na pravni fakulteti. Ljudje so hodili mimo naju, kupovali, spraševali, ocenjevali ... Midve pa sva nadaljevali začeti pogovor. »Hudo mi je, ko zvem slabo novico o dobrem znancu. Kennedv je bil dober znanec vseh ljudi. Kaj se je najbolj podražilo, vprašujete? Riž in meso! Kar zadeva tujce, ne morem slabega reči o njih. Vlaki so pokora za študente. Preveč zamujajo in premalo topli so. Zdi se mi pa, da so v zadnjih letih postali malo hitrejši.« ^ Nebotičnik ji ugaja. Želi, da bi se kmalu lahko razgledala z njegovega vrha po vsej kranjski okolici. V prostem času gre v kino ali na vaje kranjske godbe in orkestra. Mimogrede — tudi sama je član godbe. Njen veliki cilj je — uspešno nadaljevati študij.. , Stemnilo se je že. šla sem po ulici in ogledovala ljudi. Snežinke so se lovile mednje. Ljudje so se mi naenkrat zazdeli bolj odprti, bolj dostopni. Morda bi za nekaj minut še komu prekrižala pot. Ne. Pustila sem jih, da so šli svojo pot. Ta se je smejal, drugi spet žalostil ali godrnjal, tretji pa je hitei in se prerival med množico. Vse se mi je zdelo zani mi v o. Tonči Jalen Poredan so Se, da je bil jre]0 rafJa pišem predsednik Tito zelo vesel darila. Zanimal se je za delo v klubu jn v šoli. Po polurnem prijateljskem razgovoru in pogostitvi jim je tovariš Tito stisnil roke. Trem pionirjem je ostal nepozaben spomin na preživeto leto. Žalost umira vsak trenutek, veselje in sreča pa živita večno Ie še trije dnevi nas ločijo od časa, ko se bo staro leto. umaknilo kot odslužena barka, ki nosi na svojem krovu veselje in žalost, srečo in nesrečo. Proti Dam pa bo priplula svetla, vitka jadrnica — mlado novo leto 1964. Njen krov bo pra-ten in pričakoval bo potnike. Zato napolnimo krov z modrostjo in delom, veseljem, •rečo, z uspehi in zmagami tako, da bomo ob koncu leta, ko bo ta jadrnica postarana in neuporabna odhajala od nas, zadovoljni. In da bi izvedeli, kaj« je prineslo leto 1963 mladim ljudem, smo se obrnili na nekatere pionirje gorenjskih osemletk, da nam sami kaj več povedo o doživljajih in uspehih v preteklem letu: Srečanje s Titom Vojko Čari in Jože Veho-vec, oba iz 8. a razreda ter Miha Papov iz 7. a razreda osnovne šole •Simona Jenka« v Kranju, so nam radi odgovorili # Vaše največje doživetje » letošnjem tetu? — Prav gotovo srečanje z maršalom Titom novembra letos. — Vsi trije — Vojko, Jože in Miha — so že pet let člani kluba golobov — pismonoŠ »Kurir«. V rejo dobijo mladiče, ki jih potem sami vzre-jajo do tekmovanj ob raznih praznikih. Tokrat so nesli tov. Titu golobe, da bi jih pod njegovim imenom razstavljali v Londonu. —■ • Kdo pa vas je pripeljal k Titu? — Z nami je M! tov. Pol- Bila sem prva Za Anico Kristane, učenko 8. a razreda osnovne šole Cerklje je bilo leto 1963 uspešno na športnem polju. In kaj je povedala? © Slišali smo, da si junija tekmovala v Celju? — Da. Takrat je bilo v Celju republiško tekmovanje v atletiki in med tekmovavci iz kranjskega Triglava sem bila tudi jaz. Tekmovala sem v teku na 400 m in sem dosegla četrto mesto. — © To je v republiškem merilu kar lep uspeh. Kdaj pa si prvič nastopila? — Letos spomladi v Kranju, na spomladanskem krosu. Bila sem prva. — © Si še kdaj drugič dosegla prvo mesto? — Da. Na tekmovanju šol kranjske občine sem med 63 pionirkami pritskla prva na cilj. Bila sem zelo vesela. V Ljubljani — tudi letos -— pa sem na dveh atletskih mitingih dosegla enkrat prvo drugič pa drago mesto. — Za 14-letno pionirko so to prav lepi uspehi. Bčenka 8. b razreda osnovne šole »Franceta erna« v Kranju Maša Eržen nam je zaupala naslednje: »Zelo rada pišem pesmi, prozo, doživetja in spomine. Sedaj bom začela pisati doživljaje mojega očka med partizani, seveda po njegovem pripovedovanju. Ce vidim kakšno sliko, jo nehote opremim z ustrezno kitico. Karkoli pomembnega doživim — napišem.« © Tvojega imena še ni bilo med sodelavci Mlade rasti. Kako to? »Mislim, da imam premalo poguma«, je odgovorila Maša. »V novem letu bo drugače, saj sem pred kratkim doživela prijetno presenečenje. Ob prazniku gasivcev je bil razpisan natečaj za najboljši spis o njihovem delu. Napisala sem dve strani in za spis prejela denarno nagrado.« Vsekakor je to veliko priznanje za mlado pisateljico. Pred mikrofonom Tatjana Ažman, učenka 8. a razreda osnovne šole »Stane Žagar« v Kranju je v mesecu marcu nastopila na oddaji »Pokaži, kaj znaš«. Z recitacijo Mihe Klinarja »Mrtvi bataljon« je zasedla drugo mesto. © Si prvič nastopila pred občinstvom? -— Nastopala sem že večkrat na proslavah. Razen tega pa sem v dramski s=k-ciji v Prešernovem gledališču že 3 leta. Toda pred mikrofonom je bil to moj prvi nastop. — © Si pričakovala, da boš dosegla tako visoko mesto? — Nikakor ne, — je odgovorila Tatjana. Bila sem zelo , . - . - . ' vesela, ko sem ob koncu od- Plaval Dl rad pOZUTll daje prišla na oder in za nagrado dobila dve knjigi. na mla*t!inskem festivalu b; zelo dobro uspeli, sem dob^ la še večje veselje do baleta in moja velika želja je, d$ bi zraven redne šole lahk| obiskovala tudi baletno šol( v Ljubljani. — © Bi rada oostala baletka! — Da. Toda po končan osemletki bom odšla na šole za zobne asistentke v Ljub« Ijani. — Rada bi bila baletka Nataša Korinšek, učenka 8. a razreda iste osemletke, je doživela nekaj prav lepih uspehov kot baletka. © Se že dolgo časa ukvarjaš z baletom? — Zelo dolgo. Najprej sem bila 5 let v dramski slvupinl, sedaj pa sem v baletni šoli že celih 8 let in obiskujem četrti letnik. Nastopila sem že velikokrat. Sodelovala sem pri otroških igricah v Prešernovem gledališču — prav sedaj na se pripravljamo za igro »Mojca in živali«. — © česa se posebno dobro spominjaš v letu 1963? — Dneva, ko sva s kolegico nastopili sami. Bilo me je strah. Ko pa sem stopila na d~ske, sem pozabila na vse. Ko smo nastopili v Samcu tt čenec 8. a razredi U osnovne šole »Stanetl Žagarja« — Janez Nadi žar je dosegel prav lepi uspehe v plavanju. j © Kje vse si tekmoval i preteklem letu? — Na gorenjskem prvenj stvu v hrbtnem plavanj* sem dosegel prvo mesto, f Tržiču prvo mesto, na slo venskem pionirskem prvenstvu v Cel:u sem na 400 nt. kravi in 200 m hrbtna doso; gel prvo mesto in bil izbran za državno prvenstvo v K»j pru, kjer sem v štafeti in pa v kravlu dosegel prav taka prvo mesto. — © Potem imaš prav gotovo celo zbirko kolajn? — Res se jih je že nekaj nabralo. Vse imam lepa spravljene. — © In česa si najbolj želiš! — Želim si, da bi lahki čimprej trenirali v zimsken bazenu. — Petja Mahitlnger • ■ ■-.'■ve Padel Je. Morda večkrat v tem letu. Toda takšni padci mladih prijateljev minejo brez posledic. Ga bodo že postavili na noge. Vesela tovariši j a se mu sicer smeje, ker je bil morda neroden. de Pušnik. ki je med NOB te SSS S mmmmmmmmmmmmB^mmmsm ; mi! ml a itn Tast Ana ANKO CIGOJEVO p&zna-mo kot Ano iz »Družinskega dnevnika«, iz manjše vloge v »Nočnem izletu« in iz ljubljanskega Mestnega gledališča, kjer redno igra. # Koliko lastne osebnosti lahko igravec vtisne filmu? — Mislim, da igravec filmu sicer lahko da svoj pečat, toda glavno vlogo ima režiser. Za igravca je gledališče vse nekaj drugega — tu v svoji vlogi res lahko živi in jo doživi v enem večeru. Igranje v filmu je zelo naporno, težko se je skoncen-trirati v čisto kratke kadre.. Nobene želje nimam, da bi še nastopila v filmu. G Kaj mislite o prikazovanju žene v našem filmu? — Pravzaprav je naš film dal zelo malo izrazitih ženskih likov — mislim zrelih žensk. Več je bilo deklet. Želela bi videti v našem filmu zrelo sodobno ženo, ki bi biia res naša in pa življenjsko prikazana. # Kateri naš film vam je ostal v najlepšem spominu? — Težko bi se odločila ... Morda »Dolina miru«, »Tistega lepega dne«, »Samorastni-ki« ... Jezik je v naših filmih dostikrat še jecljajoč — pri teh pa se mi zdi, da so to preboleli. »Stekli« so. — # Ali naj se naš film ukvarja samo s tako imenovano umetnostjo, ali pa naj sega tudi po komedijah, kriminalkah, glasbenih filmih...? — Vsekakor oboje. Na vsak način! Prednost ima seveda umetnost, toda tudi zabave ne smemo pozabiti. Sodim po sebi in mislim, da si vsakdo od nas zaželi včasih tudi kaj lažjega. # Kakšen film bi posneli, če bi se znašli v vlogi slovenskega filmskega producenta? — Nikoli se še nisem vživ-ljala v to vlogo! Vendar pa .. mnogokrat sem že mislila na roman »Pod svobodnim soncem«. Morda film po njem ne bj bil to, čemur filmski kritiki danes pravijo »umetnost«. Toda zdi se mi, da bi bil film dober. Potem je tu še »Deseti brat«, pa »Visoška kronika« ... (da ne bo čakala tako dolgo kot »Samo-rastniki«!) # Kaj si torej od domačega filma v novem letu najbolj želite? — Nimam ^posebnih želja. Ni važno, kaj bo — samo da bo dobro! Samo FRANEK TREFALT je za nas še vedno predvsem Samo iz obeh »Vesen«, čeprav je igral pozneje še v »Trenutkih odločitve«, v kratkem »Sprehodu«, v dveh kopro-dukcijah in nazadnje kot ameriški reporter v »Desantu na Drvar«. Sicer nastopa v ljubljanskem Mestnem gledališču. • Ker ste nazadnje nastopili v vojnem filmu — kaj menite o vojni tematiki v našem filmu? Si želite morda novih pristopov? — Mogoče je vsa zadeva še preblizu, da bi mogli ustvarjati o tem filme, kakršnih si želimo. Morda pa je tudi naša napaka, da še Franek Trefalt — še vedno Samo iz »Vesne« vedno (vsaj ponavadi) skušamo zajeti celotno problematiko NOB — namesto detajlov, ki jih ne manjka. Zdi se mi, da bi se dalo lažje in predvsem boljše posneti film, če bi ta obravnaval samo en problem. # Vaš najljubši domači film? — »Samorastniki« ... Zdi se mi, da je ta od vseh naših filmov stilno najbolj čist in najbolj zaključena celota. # Ali naj naš film obravnava predvsem »originalne« teme, ali pa naj sega po na- Marija Lojkova — Lepa v »Desantu na Drvar« vdih in po snov tudi v dru- # Imaš morda kljub temu ge umetnosti? v načrtu kakšno snemanje? — Oboje. Pravzaprav je — Obljub je Vedno dosti, vseeno. Ni važno, kakšen je Drugo vprašanje pa je, če jih »material« — važno je, kako tudi izpolnijo (odvisno od se iz tega naredi scenarij in snemalna knjiga! , •. ... „■ . ssgg^ x: - ' :' - # Ali vidite kakšne mož- , V ^la§^ nosti za domačo filmsko satiro? — Vsekakor. Satira je mogoča. Snovi za satiro je več kot dovolj. Seveda... to še ni vse: težave so pač, kot. vedno, z ljudmi, ki naj bi to snov iz življenja prenesli na film. Posebno še pri satiri, ki je težka zvrst! # Česa si najbolj želite od našega filma v prihodnjem letu? — Dobrih filmov in dobrih vlog! Posebej pa ... morda bi bil že čas, da sežemo po Cankarju. Ni važno, katero delo bi prišlo prvo na vrsto ... lahko kar po vrsti! Lepa Justina MARIJA LOJKOVA — Justina iz »Balade o trobenti in oblaku«, Lepa iz »Desanta na Drvar« in Dekle iz Po-gačnikovega kratkega filma o Begunjah »Kako to boli« — se je po »Baladi« povsem posvetila igralstvu in zdaj že drugo leto študira na ljubljanski Akademiji. • Bi želela igrati predvsem v filmu, ali pa ti bolj leži gledališče? — Seveda je moj odgovor: gledališče. Pri nas film igrav-cu niti ne more biti edini poklic. Razen nekaterim dekletom, kot je Špela Ro.';n (pa še ta je odšla v tujino!), ni to nikomur uspelo. Gid.i-Ušče-flie bolj veseli. tega, ali bodo nameravani film sploh pssneli!). V^dno je dosti čakanja ... # Igrala si mlada dekleta... Kaj misliš o prikazovanju mladine v našem filmu? Te morda kaj moti, česa pogrešaš? — Sem čisto zadovoljna. -Sicer pa je težko govoriti o odnosu našega filma do mladine: »Balada« je bila posneta po literarni predlogi, Dc-sant« je segel v zgodovino ... Nekateri filmi posnemajo v tem pogledu tuje, zapadne vzore (»Prevaranti«...). Pa končno to samo po sebi ni nič slabega. Saj tudi naši mladi včasih segajo po vzore drugam ... # Ti je kateri od naših filmov ostal v posebno lepem spominu? — Imeli smo že nekaj prav dobrih filmov! Kar vzemimo »Trenutke odločitve« (odlični!), pa komedijo »Dr«, pa ... »Čudno dekle«. To je bil dober film o sodobnem in našem mladem človeku! O Na koncu pa še eno vprašanje: kaj bi si želela od našega filma v novem letu? — Zase, seveda, kakšno vlogo... Našemu filmu pa mislim, da bi prišlo najbolj prav, če bi se še materialno postavil na bolj trdne noge. Predvsem: da bi bolj smotrno obračali program in denar! DUŠAN OGRIZEK Anka Cigojeva — privatn« 9993 Nagradna slikovna križanka Kakor vsako leto je uredništvo Glasa tudi za letošnje novoletne praznike pripravilo bravcem primerno razvedrilo z nagradno slikovno križanko. Seveda ne gre zgolj za razvedrilo, marveč za srečo, ki se ob tem nudi vsakemu na- šemu naročniku. Pripravili smo namreč visoke nagrade: Pravilno izpolnjene križanke do vključno 8. januarja bodo prišle v poštev pri žrebanju, ki bo v četrtek, 9. januarja. Izide žrebanja bomo objavili v našem časopisu v soboto. 11. ianuaria 1964. leta. NAGRADE: 1. nagrada 10.000 din 2. nagrada 5.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.000 din Za naslednjih 6 nagrad je določeno po 1.000 dinarjev. Osebno sem srečal veliko pomembnih snajperjev Stalingrada, govoril sem z njimi in jim pomagal, kolikor sem mogel. Vasilija Zajceva, Anatolija Cehova, Viktorja Medvedeva in druge snajperje sem visoko cenil in sem se z njimi pogostokrat posvetoval. Ti pomembni ljudje se v ničemer niso posebno razlikovali od drugih. Celo nasprotno. Ko sem prvikrat srečal Zajceva in Medvedeva, me je v oči zbodla njuna skromnost, usmerjenost gibov, izredno mirni značaj, pozorni pogled; ti ljudje so lahko dolgo gledali v isto točko, ne da trenejo. Njihove roke so bile trde: kadar so ti segli v roko, so ti stisnili dlan ko s kleščami. Snajperji so odhajali »na lov* Zgodaj zjutraj na kraj, ki so ga že prej izbrali in pripravili, se skrbno maskirali in potrpežljivo čakali, kdaj se bo pojavil cilj, vedeli so, da najmanjša površnost ali prenagljenost lahko pripelje do neizogibnega konca: sovražnik je za našimi snajperji skrbno oprezoval. Trošili so prav malo nabojev, zato pa je vsaj snajperjev strel pomenil smrt ali pa pohabo za fašista, ki ga je vzel na muho. Vasilij Zajcev je bil ranjen v oko. Očjtnć se je nemški snajper močno potrudil, da bi izsledil ruskega lovca, ki je imel na svojem seznamu okoli tri sto ubitih fašistov. A tudi potem je Zajcev ostal goreč privrženec snajperizma. Ko se je po tej rani vrnil v stroj, je znova začel zbirati ljudi in vzgajati med njimi snajperje, svoje »zajčke*. Vsak pomemben snajper, takšno je bilo pravilo, je svoje izkušnje izročal dalje, mlade strelce je uril v ostrem strelu. Zato so v Statin-gradu govorili: — Zajcev vzgaja zajčke, Medvede? pa medvedke. Vsi zajčki in medvedki bijejo hitlerjevce, ne da bi zgrešili. .. Viktor Medvedev je prišel z nami do Berlina. Njegov seznam ubitih hitlerjevcev je bil večji ko seznam njegovega učitelja. Delo naših snajperjev v Stalin-gradu je silno vznemirilo hitler-jevske generale, pa so sklenili, da bodo v tej bojni stroki vrnil; milo za drago. Dogodilo se je to konec septembra. Ponoči so naši izvidniki privlekli moža, ki nam je povedal, da so iz Berlina z letalom poslali v Stalingrad vodjo šole fašističnih snajperjev, majorja Koningsa, ki je dobil nalogo, da predvsem ubije glavnega sovjetskega snaj-perja. Poveljnik divizije, polkovnik Batjuk, je snajperje poklical k sebi in reket: —_Mislim, da je fašistični nad-snajper, ki je prišel iz Berlina, za naše snajperje malenkost. Je tako, Zajcev? — Tako je, tovariš polkovnik, je odgovori! Vasilij Zajcev. — Kaj bi, uničiti je treba t. \i nadsnajperja, je rekel poveljnik divizije Samć previdno in ra: :■ no ravnajte. — Seveda, uničiti, tovariš polkovniki so odgovorili snajpe V tem času je skupina snajperjev, ki se je hitro izpopolnjevala, ugonobila ne le tisoč hitlerjevi e v. O tem so pisali časniki, letaki. Nekaj letakov je zašlo k sovražniku in sovražnik je proučeval prijeme naših snajperjev in aktivno ukrepal za boj proti njim. Odkrito povem, saj gre za preteklost: takrat se ni bilo treba prehitevati s popularizacijo naših izkušenj. Dosti je bilo, da smo pospravili enega ali dva sovražna častnika, pa so fašisti na mesto, kjer so domnevali zasedo, usuli topniški in mi-nometni ogenj. Po rezervnih hodnikih je bilo treba hitro menjati položaj, da se snajper reši iz zanke. Prihod fašističnega snajperja je postavil novo nalogo pred Mas; treba ga je bilo najti, proučiti njegove navade in prijeme, potrpežljivo čakati trenutka, ko bo mogoče vsega skupaj ustrelil enkrat samkrat, ampak pošteno, odločilno. »O"- dvoboju, ki je bil pred nami,* pripoveduje Vasilij Zajcev, »so ponoči v naši jami tekle vroče debate. Vsak snajper je pripovedoval svoja ugibanja in domneve, ki so se porodile iz opazovanj po sovražnikovi sprednji črti čez dan. Predlagali so različne variante, vsake vrste »vabe«. A snajperska izkušnja se odlikuje po tem, da kljub izkušnjam mnogih en sam strelec odloča izid spopada. Ko se s sovražnikom sreča iz oči v oči, mora vsakokrat znova ustvarjati, iznajti, ravnati po novem. Za snajperja ne more biti šablone, šablona je zanj samomor. Le kje neki tiči ta berlinski^ snajper? smo se spraševali med seboj. Jaz sem poznal »pisavo* fašističnih snajperjev, po načinu ognja in maskiranja sem tudi brez posebnega truda razločeval bolj iikustne strelce od novincev, strahopetce od trdovratnih in odločnih sovražnikov. To pa — vod'a šole, njegov značaj je -zame ostal uganka. Opazovan'a naših tovarišev i7. dneva v dan niso prinesla nič določnega. Težko je bilo reči, na katerem odseku je. Verjetno je pogostokrat menjal položaj in je prav~tako skrbno iskal mene ko jaz niega. Tedaj pa nam je pomagalo naključje: mojemu tovari-šb Morozovu je sovražnik razbil optični merek, Šejkina pa je ranil. Morozov in Šejkin sta zmagovala v najbolj'zapletenih in težkih spopadih s sovražnikom. Zdaj ni bilo dvoma — naletela sta prav na fašističnega »nadsnajperja«, ki sem ga jaz iskal. Ob svitu sem z Nikolajem Kulikovom odšel na položaje: kjer sta bila včeraj niša tovariša. Ko sem opazoval dobro znano sprednjo črto sovražnika, ki sem jo proučeval dolge dneve, nisem opazil nič novega. Dan se nagiba, tedaj pa se nad fašističnim okopom nepričakovano pojavi kapa in se počasi giblje vzdolž jarka. Da bi streljal? Ne! To je past: kapa se nekam nenaravno ziblje, nese jo najbrž snajperjev pomočnik, on sam pa čaka, da bi se jaz. s ttrelom izdal. — Le kje se je lahko maskiral? je vprašal Knlikov, ko sva pod varstvom noči zapustila zasedo. Po potrpežljivosti, ki jo je sovražnik kazat ves dan, sem domneval, da je berlinski jnajver tu. Treba je bilo posebne budnosti. Minil je tudi naslednji dan. Čigavi živci se bodo izkazali močnejši? Kdo bo prelesičil drugega? Nikolaj Kulikov, zvesti moj frontni tovariš, njega je tudi potegnilo v ta dvoboj. On prav nič ni dvomil, da je sovražnik pred nama, in je čvrsto upal v uspeh. Tretjega dne se je v zasedo odpravil z nama tudi politični vodja Danilov. Jutro se je začelo kot po navadi: redčila se je nočna tema, od minute do minute so se raz-ločneje črtali sovražnikovi izstrelki, mi pa smo se prižeti k optičnim napravam nenehoma gledati, kaj se dogaja pred nami. — Res je tu, s prstom ti lahko pokažem, se je nepričakovano raz-živel politični vodja, čisto malce, nič več ko za sekundo se je v neprevidnosti vzdignil nad prso-bran, pa je že bilo dosti, da ga je fašist ranit. Tako lahko strelja seveda le izkušen snajper. Dolgo sem gledal po sovražnih položajih, a njegove zasede nise*n mogel najti. Po hitrosti strela sem zaključil, da je snajper nekje blizu- Razgledujem se dalje. Na levi spodbit tank, na desni bunker. Kje je neki fašist? V tanku? Ne, izpušen snajper se tja ne bo skri- Iz zapiskov o drugi svetovni vojni vzdignil. Krogla je priletela na-pločevino. »Tamle je, gad!« se iz sosednje zasede zasliši tihi glas mojega tovariša Nikolaja Kulikova. Zdaj bi bilo treba primamiti in »vzeti* na muho vsaj košček njegove glave. A brez koristi je bilo zdaj stremeti po tem. Treba ie časa. A značaj fašista smo proučili. S tega pripravnega položaja ne bo hodil. Mi pa smo vsekakor morali menjati svojo posto^ janko. Delali smo ponoči. Se pred svitom smo bili v zasedi. Hitlerjevci so sipali ogenj po prehodih čez Volgo. Hitro se je delal dan in ko se je zdanilo, se je boj razvil Z novo močjo. A ne grmenje topov ne eksplozije granat iti bomb — nič nas ni moglo speljati od izpolnjevanja naloge. Vzšlo je sonce, Kulikov je ustrelil slepo: snajperja je bilo treba pritegniti. Sklenili smo, da bomo prvo polovico dneva prečakali, ker bi nas blišč optike lahko izdal. Popoldne so bile naše puške v senci, na fašistov položaj pa so naravnost padali sončni žarki. Na robu pločevine se je nekaj zableščalo: Dvoboj ostrostrelcev val. Je morda v btnikerju? Tu ne — lina je zaprta. Med tankom in bunkerjem leži na ravnem mestu kos pločevine* s kupom razbite opeke. Od davna j leži tu, opazili snio ga. Zamišlja}?! se v sovražnikov položaj in pomislim: kje bi bilo najlepše zavzeti snajpersko postojanko? Kaj si ne bi izkopa! jame pod to pločevino? Ponoči bi napravil skrite hodnike do nje. Da, res, tamle je, pod listom pločevine v nevtralnem pasu. Sklenil setn preizkusiti. Na deščico sem nataknil kapo in jo privzdignil. Fašist je popadel. Deščico previdno spuščam v jarek v enakem položaju, kakor sem jo bil pri- slučajen drobec stekla ali pa snajperjev merek? Kulikov je previdno, kakor more to napraviti samo prav izkušen snajper, začel vzdi-govati kapo. Fašist je ustrelil. Kulikov se je tisti hip pripognil in glasna kriknil. Hitlerjevec je mislil, da je nazadnje le ubil sovjetskega snajperja, ki je za njim oprezoval štiri dni, in izpod pločevine do polovice vzdignil glavo. Na to sem računal tudi jaz. Ostro sem ustrelil. Fašistu se je glava povesila, a optični merek nj<.\ove puške se je na soiicu bleščal tja do večera, ne da bi se zganil — Takšni so bili snajperji v 62. armadi. VELJA OD 28. DECEMBRA 1963 DO 4. JANUARJA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. SOBOTO 8.05 Vedre melodije za za konec tedna 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 925 Malic in Alenka v naši diskoteki 9.46 Solistična zabavna glasba 10.15 Domači n a ro d n o-zab a v n i * ansambli 10.35 Od mojstra do do mojstra v renesansi 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zab... na glasba 12.15 Radijska kmečka univerza ^ 12.25 Narodno-zabavna glasba in čestitke za Novo leto 13.30 Glasbeni sejem 14.35 -Vaši poslušavc- čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Naši amaterji pojo 16.03 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov ' 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Recitali znamenitih pevcev. 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice ' 20.00 Sestanek v studiu 14 20.20 Novoletni lov — komedija 21.00 Ura za ples 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Zaključni prizor iz Rigoleta 19.25 M 11 ansambli v počasnem ritmu 19.45 Serenada za godala 20.13 Igrajo znani plesni orkestri 20.45 Hitri prsti 21.00 Odmevi s Saizburškegn festivala 1963 22.10 Zaplešimo v sobotni večer 6.00 Dobro jutro 6.05 Dnevni koledar 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska igra 8.55 Glasbona medigra 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši... 10.30 Iz tujih koncertnih odrov 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Solistična zabavna glasba 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov 15.05 Strani iz španske glasbe 16.00 Humoreska tega tedna -Ig-16.20 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle igra Ashlev Miller 17.15 Radijska igra 1Q.25 Glasba iz znamenitih oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko 21.00 Romeo in Julija — odlomkiJz baleta 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Pisana paleta DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Veliki zabavni orkestri 14.30 Slike z razstave 16.04 Zveneče kaskade 19.05 Simfonija v d-molu 19.45 Piesn; orkestri 20.15 Dialog za čembalo 20.45 Koncert št. 12 21.00 V nedeljo zvečer 22 10 Komorna soareja FOrteDeueH S.05 S Koroškim akademskim oktetom doma 8.25 Sestanek z zabavnimi orkestri 8.55 Za mlade radovedneže 925 Odlomki iz slovenskih oper 10.15 Od pesmi do plesa 1035 Naš podlistek 1035 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 Z melodijami in popevkami v dobro ' voljo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 1330 Novoletni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz opernega albuma 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Tisoč pisanih taktov 18.45 Svet tehnike 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana 22.10 Zabavni kaleidoskop 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zadnje tričetrt ure DRUGI PROGRAM 19.05 Prizori iz romantičnih oper 20.10 Zvočni portret ansambla VVunderlich 20.45 Sonata za fagot in klavir 21.00 Za oddih in zabavo 03.00 Ples za stare in mlade 04.00 Spomini in želje DRUGI PROGRAM 16.05 Stari mojstri in njihove opere 17.00 Pesmi zimskih noči 18.30 Ob koncu starega leta TORGH 8.05 Vedri zvoki 8.40 Nekaj priljubljenih domačih napevov 8.55 Za šolarje 9.25 V ritmu foxtrota 9.45 Variacije brez teme 10.15 Zvoki za dobro voljo 10.40 Zaključni prizor opere »Kavalir z rožo« 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 Z valčkom in polko v Silvestrovo 13.30 Pester spored orkestralne in simfonične glasbe 14.05 Melodije pred novoletnim rajanjem 14.35 Vesela srečanja s starimi znanci 15.30 Posnetki javne oddaje za otroke 16.30 Z melodijami čez drn in strn 17.05 Okrogle in poskočne v domačem tonu 1725 čarobni pisalni strojček — igra 18.05 Plesni in zabavni orkester RTV Ljubljana 18.40 Pri puščavnikih našega stoletja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Kronika pokojnega leta 1963 22.10 Za veselo slovo od starega leta 23.40 Dvajset minut pred polnočjo 24.00 Srečno 1964! 00.05 Prvi ples v Novem letu 02.00 Srečno 1964 ob pesmi in plesu 6.00 Z vedrimi melodijami v Novo leto 7.40 Novoletni razgovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Novoletni pozdrav v pesmi 9.05 Prodana nevesta — opera 11.00 Reportaža 11.20 Neka i vedrih in poskočnih 12.05 Domače vlže in napevi za Novo leto 13.30 Za ples in razvedrilo 14.00 Violinist Edvard Grač 14.40 Dvaiset minut z zborom ki orkestrom 15.05 Naši olimniici pred mikrofonom 17.05 Na obisku nri zabavnih ansamblih Radia Sofia 17.30 Radijska igra 18.15 Pesnikova ljubezen 18.45 Z lokom po strunah 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zvezdni utrinki 21.09 Veliki testament 21.40 Zveneče kaskade 22.10 Zaplešite Z nami 23.05 Za vesel konec tedna DRUGI PROGRAM 12.00 Nailepši glasovi n>",ih dni 13.10 Kaj ie ooslušal sv^f v zadnjih šestdesetih letih 12.05 13.10 13.30 14.00 15.05 15.40 16.00 7.05 17.50 18.30 19.05 20.00 21.00 22.10 23.05 19.05 Revija zabavnih melodij Obvestila in zabavna glasba Pripovedke iz dunajskega gozda V domačem tonu Veliki plesni orkestri »Djerdap« — reportaž; Novoletna glasbena križanka Majhni ansambli zabavne glasbe Iz galerije Shakespeari S popevkami po sveti Glasbene razglednice »Osebna izkaznica« — javna mladinska oddaj; Zabavn; zvoki Od tod in ondod Iz baročne glasbe DRUGI PROGRAM Don Juan — opera P6T6H 8.30 8.55 925 14.39 II. suita za godala 15.05 Glasbeni jubileji preteklega leta 17.00 Kronika blagopokojnega leta 1963 19.05 Letni časi — balet 19.46 Vedri zvoki iz naših študijev 20.13 Patetični koncert za dva klavirja 20.45 Divertimento v G-duru 21.00 Odlomki iz opere Aida 22.10 Umetnost Leona Goosensa 22.30 Težko je biti črn — literarna oddaja Č8TRTGH 7.15 Pozdravi kolektivov za Novo leto 8.00 Mladinska radijska igra 8.31 Starec in živalca 9.05 Plesi v starih in novih oblekah 11.00 Jugoslavija in svet v letu 1963 1130 Kaj imamo novega v našem opernem arhivu 8.05 Plesni orkester v/hodnonemškega radia Bela rdeča je gredica — komorni zbor RTV Ljubljana Pionirki tednik Novi posnetki popularne domače glasbe Finale 3. dejanja opere Pikova dama Novost na knjižni polici Glasbena medigra Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Domače melodije za prijetno opoldne Obvestila in zabavna glasba Domači solisti in skladatelji Radijska šola za nižjo stopnjo Majhni zabavni ansambli Zabavna glasba Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Popoldne pri skladatelju Camillu Saint-Saonsu Aktualnosti doma in v svetu Zbor Roger VVagner poje Pripovedujem vam ... Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Revijska glasba Tedenski zunanje-politični pregled Iz glasbene grafike Lahka glasba Oddaja o morju in pomorščakih Naš nočni mozaik Iz klasične komorne glasbe Skupni program JRT 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 1225 13.15 13.30 14.05 14.35 15.15 15.45 16.00 17.05 18.00 18.10 1830 18.45 19.05 20.00 20.15 20.30 21.00 21.15 22.10 23.05 2320 DRUGI PROGRAM 19.05 Iz slovenske simfonične literature 1925 Plesni ritmi in popevke 20.45 Srečanje s pozavnistom Murrav in Eachernom 2055 Kulturni globus 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru \ 29. decembra — mehiški 29. decembra — amer. barv. barvni film CRNI OREL film DETEKTIV SAM BASET 31. decembra — amer. barv. «* 10. m 14 uri amer. barv CS film LJUBIVA SE ob 16., 18. in 20. uri 30. decembra — amer. barv. CS film MOŽ, KI GA NI BILO ob 17. in 19. uri 31. decembra — amer. barv. film DETEKTIV SAM BA- jr-on SET ob 16. uri; dvojni pro- ivropa .__ .__». gram: premiera amer. barv. n ™Ce™?Trv7r ct filma FANNV in amer. barv. film PO ZMAJEVI SLEDI f Hm SEDEM VELIČAST- ob 20. uri CS film PRIJATELJ JOE L januarja — nemški barv. film GROFICA MARICA 2. januarja — amer. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE MLADEGA ČLOVEKA Jesenice »RADIO« 28^ do 30. decembra - amer. barv. CS film SEVERNO PROTI ALJASKI 31. decembra — amer. W Blm ČLOVEK, KI JE UBIL UBERTY VALANCE 1. do 2. januarja — amer. barv. W film TARZANOVA gAJVEčJA PUSTOLOVŠČI- 3. januarja — amer,, barv. CS film PUSTOLOVŠČINE MLADEGA ČLOVEKA Jesenice »PLAVŽ« 28. do 29. decembra — imer. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE MLADEGA ČLOVEKA 30. do 31. decembra — »mer. barv. CS film SEVERNO PROTI ALJASKI 1. do 2. januar:a — mehiški film ČRNI OREL 3. januarja — amer. barv. ITV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA Žirovnica 28. decembra — nemški barv. film JAZ NISEM CA-SANOVA 29. decembra — jugoslovanski film DESANT NA DRVAR 1. januaria — amer. barv. CS film SEVERNO PROTI ALJASKI 2. januaria — amer barv. CS film PRIJATELJ JOE Dovje-Mojstrana 28. decembra — jugoslovan-*ki film DESANT N/L DRVAR 29. decembra — nemški barv. film JAZ NISEM CA-SANOVA 1. januarja — amer. W film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTY VALANCE 2. januaria — amer. barv. CS film SEVERNO PROTI ALJASKI Koroška Bela 28. decembra — mehiški barv. film ČRNI OREL 29. decembra .— angleški film DOKTOR IN LJUBEZEN 30. decembra — amer. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE MLADEGA ČLOVEKA 1. januaria — amer. barv. CS film PRIJATELJ JOE 2. Januaria — nemški barv. film GROFICA MARICA Kranjska gora 28. decembra — angleški film DOKTOR IN LJUBEZEN 29. decembra — ital. CS barv. film SPOMINI IZ ITALIJE ob 15. in 19.30 1. januarja — zap. nemški Film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI ob 1930 Ljubno 28. decembra — amer. barv. film MLADI LEVI ob 1930 29. decembra — amer. barv. film MLADI LEVI ob 16. uri DUPLICA 29. decembra — amer. barv. CS film IZ Oči V OČI ob 15.. 17. in 19. uri 29. decembra — mladinska predstava SFINGA ob 10. uri 1. januaria — amer. barv. CS film PLAMTEČA ZVEZDA ob 17. in 19. uri l. januarja amer. barv. CS film PLAMTEČA ZVEZDA ob 17. in 19. uri Radovljica 28. decembra — amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI ob 18. uri 28. decembra — angleški film OKUS PO MEDU ob 20. uri 29. decembra — amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI^ob 16. in 20. uri 29. decembra — angleški film OKUS PO MEDU ob 18. uri 29. * decembra — jugoslovanski film NADšTEVILCNA ob 10. uri dopoldne 30. decembra — sovjetski film IVANOVO OTROŠTVO ob 17. in 20. uri 31. decembra — amer. barv. risanka TRNJULČICA ob 17. uri 31. decembra — italijanski barv. film SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 20. uri 1. januarja — i tal i lanski barv. film SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 14., 16, 18. in 20. uri 2. januaria — amer. barv. film DOŽIVLJAJI LEDA ob 16. in 18. uri 2. »ahoarfa — amer. b*»rv. CS fihn MOŽ, KI JE UBIL LIBERTY VALANCE ob 20. uri 3. januaria — amer. W film ČLOVEK. KI JE UBTL LI3ERTV V ALAN CA ob 25. uri Podnart 23. decembra — amer. barv. film OVČAR ob 19. uri 29. decembra — amer. barv. film OVČAR ob 19. uri Kranj * CENTER« 28. decembra — franc, CS film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 17. in 19. uri, nremiera -ta1, filma ŠKANDAL ZA KULISAMI ob 21. NIH ob 20. uri Kranj »STORŽIČ« 28. decembra — amer. barv. film DETEKTIV SAM BASET ob 16. uri, slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 18. uri, amer. barv. CS film LJUBIVA SE ob 20. uri 29. decembra — slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 14. in 16. uri, franc. CS film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 18. in 20. uri 30. decembra — amer. barv. film DETEKTIV SAM BE-SET ob 16. uri, ital. film ŠKANDAL ZA KULISAMI ob 18. in 20. uri 31. decembra — dvojni program: premiera amer. barv. CS filma SEDEM VELIČASTNIH in ameriški barvni film FANNY ob 20. uri Stražišče »SVOBODA« 31. decembra — dvojni program: premiera amer. barv. CS filma SEDEM VELIČASTNIH in ital. barvni CS film OBLEGANJE SIRAKUZE ob 20. uri Naklo 29. decembra — amer barv. CS film MOŽ, KI GA NI BILO, ob 16. uri slov. barvni film SREČNO, KEKEC ob 18. uri gledališče . PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA — 29. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC s prihodom Dedka Mraza, ob 15. in 17. uri za IZVEN Tau-fer: MOJCA IN ŽIVALI PONEDELJEK — 30. dec. ob 15. uri Za šolo Lucijana Seljaka Taufer: MOJCA IN ŽIVALI, ob 17. uri za Olše-vek — Naklo TOREK — 31. decembra ob 15. uri za učence šolo Primskovo in žabnica Taufer: MOJCA IN ŽIVALI Teieuizup SOBOTA — 28. decembra RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Gledališče ob 18.05 — oddaja za mladino RTV Liubliana 19.00 TV obzornik 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu RTV Beoarad 20.00 TV dnevnik 20 30 Propagandna oddaia 20.45 Šest svečanih vabil — zabavno ugankarska odđaia RTV Ljubljana 21.45 Serijski film 22.15 Poročila NEDELJA — 29. decembra RTV Beograd 11.00 Kmetijska oddaja RTV LjubFana 12.00 Denis se uči žvižgati — šaljiva zgodba za otroke 1750 Otok morskih volkov — potopisna reportaža iz serije Ekspedicija 18.05 TV podlistek iz Nušičeve humoreske Nagrobni govor RTV Zagreb 1830 NajboLši športniki v letu 1963 RTV Ljubljana 19.00 šoortna poročila 19.10 Čriček Jiminv pripoveduje — zgodba iz Dlsn v levega sveta RTV Beosrrad 20 00 TV dnevnik 20 45 Novoletne čestitke RTV Zagreb 2125 Tisoč dvanajst želja — novoletne čestitke RTV LJubljana 22.05 Delovni kolektivi čestitajo za novo leto 22.45 Poročila PONE*VFLJEK - 3«. decembra rtv Ljubljana 10.40 Mirko M?hnlč: R.deča kapica 15.20 Ponovitev igrice Rdeča kanica 17.30 Angleščina na TV — 57. lekcija RTV Zasrreb 1830 TV v šoli 18.15 Poročila 1820 Posebna oddaja ob začetku obratovanja oddajnika na Učki in Lablščici RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Tedenski športni oregled 20.00 TV dnevnik 20.30 Kole čašu'e: Teme — predstava hrvaškega narodnega gledališča RTV Ljubljana 22.10 Mali koncert sopranistke M. A. Harvev TORF* — 31. decembra RTV Ljubljana 18.20 Poročila 1825 Prenos snrevoda dedka Mraza v Ljubljani 19.00 TV obzornik 1930 Iz živalskega sveta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Gumb za peto nadstropie — humoristična oddaja RTV Zagreb 22.00 Novoletni luna park — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 23.00 Šifra: srečno 1964! — z?Mvno -g'ssbena oddaja o dveh študentih RTV Beograd 20.00 Glasbeni coctarl — za vsakogar nekaj SREDA — f. januarja RTV Ljubljana 1130 Risani in lutkovni f Imi za otroke Evrovizi ja 12.15 TratI!c!ona?«i novoletni koncert z Dunaja — izvaja dunajski fiTharmor?čni orkester, dirigira VVDIi Dorovski 1330 Turne>"a štirih skakalnic — prenos iz Garmischa RTV Beograd 15.30 Ponovitev novoletnega e^sbenega coetaila 16.30 Poročila 16.40 Domišljavi zajček — oddaja za otroke RTV Ljubljana 1720 Novoletni vrtiljak — zabavno glasbena oddaja za otroke 18.00 Ši'ra: srečno 1964! — ponovitev oddaje 19.00 TV obzornik 19.30 Novoletne čestitke RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Fi'm o komiku Crtani inu RTV Zagreb 21.15 Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 22.15 Skice v ritmu — balet 22.35 Poročila ČETRTEK — 2. januarja RTV Zagreb > 16.00 Poročila * 16.05 Novoletna povest prenos predstave r* o Mendu Mendoviču iz lutkovnega gledališča 18.00 Moreška — viteška igra s Korčule RTV Beograd 1830 Gumb za peto nadstropje — ponovitev novoletne oddaje 1930 Srečno med žuželkami — lutkovna predstava 20.00 TV dnevnik 2030 Revija znanega plesavca Astair;a RTV Ljubljana 21.30 Iz lesa in s fantazijo 21.45 G. C. Menotti: Telefon |7T= — komična opera v enem dejanju 22.15 Poročila r - . PETEK — 3. Januarja RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV — 57.-lekcija „ 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni film 1830 Letošnji Nobelovi nagra;enci za kemijo in fiziko 1850 Glasbeni kotiček — Jože Privšek komponist in aranžer 19.00 TV obzornik RTV Beograd \ 19.30 Glasbena oddaja 20JJ0 TV dnevnik \ 20.30 Prona^andna oddaja » RTV Zagreb 20.45 Proerram jugoslovanske kinoteke 22.15 Poročila Delovni kolektiv TV studia Ljubljana želi vsem gleda** cem srečno in uspeha polno novo leto! Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Brihten mož Sodobna šoferska šola Prvorazredna postrežba — Pozabil sem ti čestitati za rojstni. dan. Kaj morem, če se v zadnjih desetih letih sploh nisi postarala. _ Zakaj si ji dala skodelico mojega psa? Brez besed Prazen izgovor HlimOROSHR »Ze zopet nimam črnila! Kje naj ga dobim?* se jezi Petrovič. Nad risalno desko se sklanja Fedor Fe-dorovič. Zlomi se mu svinčnik. Jezi se. Pri sosednji mizi pripravlja posto Adamovič. Zapre kuverto — Kako, da nimam vozniškega dovoljenja? Deponirala sem ga v banki, da ga ne bi izgubila! Telefon in zopet telefon! »Ali bi sli z menoj v kino?* »Kako se počutite v službi?* Vprašanja so se ponavljala. Nekega dne je prišel Petrovič po črnilo. Z«pet je telefonirala. Tiho jo je vprašal, &je ima črnilo. »Tam nekje na omari ali pa stoji kje na mizi,* mu je pojasnila. Iskal je, toda našel ga ni. Potolažila ga je. »Tu imate denar in pojdite ga kupit.* Bil je tajnica in jo jezen vrže stran. »Le zakaj moramo opravljati posle tajnice? Po pravilniku bi jo morali imeti! Skrbela bi za svinčnike, črnilo, radirke, papir in odpošiljala bi pošto. Toda nimamo je. Seveda, direktorju je vseeno. Moramo jo dobiti!* Tako je razlagal Petrovič. Čez nekaj dni je bil toliko časa prazen stol zaseden. Dobili so tajnico. Sedaj' bodo imeli vse malenkosti v najlepšem redu. Toda, itja tajnica je imela veliko dela! presenečen. Toda bila je tako ljub- žji kaf Enako je bilo s pošto. Sedaj ,1 je Adamovič nosil še njeno. Nekega dne pride direktor. Na mizi je bilo črnilo, svinčniki, radirka in paj>ir. Kako lepo je bilo vse urejeno, saj so se vsi trudili, da bi se čimbolje počutila pri njih. »Vidim, da je sedaj vse v redu,* je dejal direktor. »Seveda, sai imamo tajnico,* je odgovoril Petrovič. Velja od 28. decembra 1963 do 4. januarja 1964 OVEN (21. 3.—20. 4.) SLABA VEST se oglasi v četrtek. Glej, da ne izgubiš nadzorstva L nad seboj. Poišči izhod iz vseh čustvenih zagat. Pozabljena simpatija te preseneti z dragocenim darilom. j BIK (21. 4.—20. 5.) j SRČNO ŽIVLJENJE bo pod mešanim vplivom zvezd. Nekateri do-I godki ne bodo v skladu z željami. Prisrčna srečanja z ljudmi in ugodnimi posledicami. Nepričakovano se napolni denarnica in prav tako izprazni. Zabavaš okolico, kar nekomu ne bo prav. DVOJČKA (21. 5^—20. 6.) ZARADI ČUSTVENIH zadev bo teden precej razgiban. Nekaj noči rprebediš;zaradi;bolne domišljije in ljubosumnosti. 'Srčni as se pri- " kaže v "petek'".in se opraviči. Počitek si privošči v spremenjenem okolju. - RAK (21. 6.-22. 7.) NE VARČUJ pri nakupu daril, če se nočeš prehudo zameriti. Še^ je čas. Darila imajo trajno vrednost. Ne pozabj na otroške želje, vendar ne dajaj potuhe. Zdravje v družini se obrne na bolje. LEV (23. 7.-22. 8.) TEDEN BO pomemben za vse tiste, ki še nimajo urejenega čustvenega življenja. Srčni as se namreč pojavi v četrtek zjutraj. Pozabljivost se ti bo maščevala, zakaj nekomu pozabiš voščiti srečo. Bolezen v grlu. DEVICA (23. 8.-22. 9.) V PUSTO ŽIVLJENJE vnesejo znanci in prijatelji malo sprememb. V družini brž pojasni svoje težave in namene. Poznanstvo s silve* strovanja se razraste v globoka čustva. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.) ODKRIJEŠ NOVA ljubezenska čustva, ki bodo veljala lepe denarce. V službi te presenetijo z novimi dolžnostmi, ki jih komaj obvladaš. * Praktično namreč. Ne pozabi na upnike. m ŠKORPIJON (23. 10.—22. 11.) OSEBI DRUGEGA spola boš v veliko moralno oporo. Ne zanimaj se preveč za vsebino sosedovega lonca in ne vzbujaj zavisti. Pričakovana čestitka le pride. STRELEC (23. 11.—22. 12.) V PETEK SE opravičuješ in pihaš na dušo, da nadoknadiš zamujeno. Iznajdljiva laž pomaga, toda ne za dolgo. Prijateljica te razkrinka, v KOZOROG (23.12.—20. 1.) DARILA TE SPRAVIJO v precejšnjo zadrego. Trinajsta plača bo premajhna za oddolžitev, kakor tudi za zadostitev otroškim željam. Težave s prebavili-prenehajo v soboto. VODNAR (21. 1.—19. 2.) SLOVO BO GANLJIVO in prisrčno. Srčni nemir bo trajal dlje kot si misliš. Planiraj denar za dopisovanje s starimi znankami. V novem okolju ti ne bo dolgčas, ker bo preveč dela. RIBI (20. 2.—20. 3.) OSAMLJENOSr* bo posledica trm^lavosti. Zneseš se nad prvim znancem, ki ga srečaš. Neke napaKe se zaveš šele v petek, takrat pa bo žal že prepozno, da bi jo popravil. Prijatelj bo držal besedo, vendar novice ne obdržiš zase. Neskladnost značajev Čas počitka — Tako, zopet se me je lotila nespečnost! — Vslani^\dragi, da greva spat!