103. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. maja. XVI. leto, 1883. 1 ]A4'liii /bori, dočim bode večina njih sešla se meseca avgusta in septembra. V prvej vrsti so bile za to odreditev merodajne želje dotičnih deželnih odborov, odnosno oziri na gospodarske razmere dežel. Prvi bodo zborovali deželni zbori dolenje in gorenje Avstrije, Sol nogi ada in Štajerske. Imenuje se pa tudi Itraiijihl mej temi. „Politik" priob-čuje, da se ima patent, b katerim se raz-pušča kranjski deželni zbor, objaviti Že prihodnje dni, vseka k o pa v teku tega meseca. Zadnji zbor je bil, kakor znano, ruzpu-ščen 19. maja 1877, in volitve so se vršile na kmetih dne 7. julija. Od dne izvolitve pa se ima računati mandatna duba. Ker bode moral letos 12. ju-!ija deželni zbor ./preieti Nj. Veličanstvo, je tr*ba torej, da se izvoli nov legalen zbor, kajti sedanj"mu poteče mandatna doba z dnem 7. julija. Pričakovati je torej, da se nove volitve že ta meneč razjnšejo. Pri debati «lr/«\ ii<>i».-« /bori o železnici Herpelju Trst govorila sta tudi poslanca Nabergoj in Obreza, toplo priporočevaje to vladino predlogo. Prvi je poudarjal potrebo te želesnične progo za Primorje, posebno pa tu li za tržaško okolico. Rivno tako naglasa! je poslanec Obreza važnost omenjene železnice za avstrijsko trgovino iu za povzdigo Trsta, katerega Reka s svojo konkurenco vedno bolj oško-deva; pa tudi vsej Primorskoj da bode železnica Herpelje Trst donesbi mnogo koristi. — Poslanec dr. Rieger poročal je o načrtu dalmatinske državne žHr/iiic'' S i ve r i d-K D i D , katere izredno trgovinsko in strategično važnost je potem omenjal še dr. li u-lat. Dr. Schaup mu ugovarja ter pravi, da tiče Usroki za to predlogo v šolskej noveli, da je torej LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. P u S k ina, poslovenil —r.) XI. poglavje. Puntarski tabor. (Dalje.) Gostija, na katerej eem bil jaz neprostovoljen gost, trajala je do pozne noči. Naposled je pijanost začela premagovati goste. Pugačev sam je zadremal za mizo; tovariši njegovi so ustali in meni dali znak, da naj grem. Odšel sem ž njimi. Na ukaz Blopufie odpeljal me je stražnik v sodnijsko sobo, tam sem že našel Saveljica. Zaprli so naju. Moj Bluga se je tako čudil vsemu, kar se je zgodilo, da me ni nič vprašal. Ulegel se je v temi, dolgo zdi-hoval in stokal; nazadnje je zasmrčal, jaz sem se pa udal mislim, ki mi celo noč ueso dale zadremati. Zjutraj so me poklicali k Pugaeevu. Šel sem k njemu. Pred njegovimi vrati stal je voz, v katerega bili so zapreženi trije tatarski konji. Narod se je zbiral na ulicah. V veži srečal sem Pugačeva; bil je oblečen ^a na pot, v kožuhu in kirgUkej kapi. Včerajšnji tovar Ni so ga okroževali in se mu prilizovali, kar je naravnost nasprotovalo temu, kar sem videl prejšnji večer. Pugačev me je vesel po zdravil, in velel usesti se k njemu na voz. Usela sva se. „V Belo gorsko trdnjavo" za-klical je Pugačev širokoplečemu Tatarju, ki je stal pri konjih. Srce mi je močno bilo. Konji so se premaknili, zvonek je zazvonil in voz je oddrdral ■ . . — S*oj, stoj! raslegel se je znan glas in zagledal sem Saveljica, ki je tekel za vozom. Puga čev veli ustaviti. — Ljubi moj, Peter Andrejič! kričal je sluge Ne zapusti me v starosti mej temi rop. . . . — A, sivec ! rekel je Pugačev. Bog je dal, da se zopet vidiva. No, usedi se na voz! — Zahvalujem se, gospod, zahvalujem se oče ! govoril je Saveljič iu se usel. Bog ti daj zdravje sto let, ker si pogledal in potolažil mene starega moža. Vedno boni za te molil, a zajčjega kožuha ne bom več jemal v misel. Ta zajčji kožuh bil bi lahko razdražil Pugačeva. K sreči samozvanec ni slišal, ali pa ni razumel neumestnega cikanja. Konji so oddirjali, narod na ulici se je ustavljal in globoko prikljanjal Pugačevu. Čez jednu minutu prišli Bmo iz vasi in peljali se po gladke) ce>,ti. Lahko si predstavite, kaj sem mislil to minuto. Čez nekoj ur bodem zopet videl to, katero sem že štel za izgubljeno. Predstavljal sem si trenutek najinega združenja . . . Mislil sem tudi na človeka, v čegar rokah bila je moja osoda, kateri je bii po čudnem vrstenji dogodkov z menoj skrivnostno zvezan. Spomnil sem se o prenagljenih groiovitostih in krvoželjnih navadah tega, ki je imel rešiti mojo ljubico! Pugačev ni vedel, da je otu hči stotnika Miranova ; rassrjeni Svabrin bi mu utegnil vse povedati; Pugačev bi tudi lahko drugače zvedel resnico. ... In kaj bi se ygodilo potem z Marijo Ivanovno ? M rat me je pretresal In lasje so mi ustajali. Pug; čev pretrgal je moja premišljevanja, obr-oivfii se k meni z vprašanjem : — O čem tako premišljuje, vale blagorodje? — Kako bi ne premišljeval ? odgovoril sem mu. Jaz sem častnik in plemenitnik; včeraj Bem se še bojeval proti tebi, dai.es se pa vozim s teboj na jed nem vozu, in vsa .iefa mojega življenja odvisi ! od tebe. — Kaj? vprašal je Pugačev. Ali si v strahu? nekako plačilo. Dr. Rieger ga pa odločno zavrne' poudarjajo, da ro pri tej predlogi uplivali jedino le državniški nagibi prve vrate. — Na to je govoril knez Al. Liechtenstein k specijalni debati o obrtnih nadzornikih, primerjajo jih s frankov-1 sknni missi dominici, ki so nekdaj nadzorovali izpol-! nitev kraljevih povelj ter meni, da imajo biti v prvej vrati le državni uradniki, ter postopati povsem nestrankarsko v svojem poslu. Govornik polemizuje na to s poslancem Neuvvirthom jako uspešno. Po-Btava se j" slednjič vzprijeia z veliko večino glasov. Danes im * gosposka zltorialca svojo. sejo, v kateri se bode obravnavala predlogi o češko-moravskej transverzalni železnici in pa cela vrsta naknadnih kreditov. V prihodnje) seji pride na vrsto brambovska postava in vse predloge, katere bo dotlej dognala zbornica poslancev. Vnaiijc države. Začetkom maja slavila se je v I*e* rog radii 251etnica prve ženske g innaz'je na Ruskem, ki se je otvorila z dnem 1. maja 1858. ter postala velike važnosti za kulturni razvitek ruskega ljudstva; kajti s tem so se opovrgie starodavne ovire v ženskej izobrazbi ter je postal pouk bolj občen ter cenftji. Takoj v začetku osnovanja teh izobraževali šć pojavljale so se tople simpatije vsi h krogov ruskega prebivalstva in od vseh stranij prihajate so ukazeljne deklice v mesta, koder že skoro povsod obstn.ie dekliške gimnazije. Dj kome leta 1882. prišlo je iz le-teh gitnnasij do 19 0O0 deklic, katere prenašajo sedaj bod.si kot matere, ali pa kot učiteljice višjo omiko in nravnost v ženske kroge. — Pomočnik ministra notranjih stvarii, Orševskij, podal se je že v Moskvo. „Novosti" poročajo, da so dobili vsi zastopniki inostranih vlasti] povabila, da naj se udeležb 24. maja slavno-1 j kronanja llul|jrnr«l4l kne/ odpotoval je iz Aten v Črno Goro V Atenah se je udeležil vseh slavno stij, ki so se bile priredile ob priliki godovnega dne grškega kralja Georgija. Pri odhodu sprem 1 j« kralj kneza do pristanišča, kjer so bili tudi ministri inv zočni. Kne/. Aleksander govoril je dlje časa ■/. mini strom-pivosednikom. V Cetioji ostane dva dni, potem se poda v Nemčijo na svoj dom in odtod v Moskvo. V prosilcem državnem zbiru bilo je v petek na dnevnem redu drugo čitanje potrebščine za leto 1884/5, pa vzlie. dvema sejama zbor ni bil sklepćeu. Uzrok temu je pač v prvej vrsti to, da sta bila osrednja in konservativna stranka ol> tistem času v deželnem zboru, kjer se je obravnaval* zadeva Orefeldskih simultannih šol. Na redba ministarstva za kult je bila te šole odpre vda, meščanstvo Crei'eldsko pa je zaprosilo, da se ta naredba odveljavi Po živahnej razpravi v dveh sejah prešlo se je ob tej peticiji na dnevni red. — nNordd Allg. Ztg." opozarja na govor, ki na je imel prvi urednik lista nRepublque Franoaise", senator S C h e u r e r - K e s t n e r, v dan 29. aprila pri odkritji spomenika bivšemu prefektu Strasburškemu, Valentinu. Začetkom govora poudarjal je K»:stuer, „da je Valentin velik postal ob Bkrajnej vahodnjej meji nasproti onemu Sebwarzwddu, ki vedno op o minja oa to, da ima domovina meje in de Je sosed sovražnik v deželi, kjer i-e otroci od prve mladosti uče ljubiti In sovražiti." Omenjajo lastnosti urorSoga, pravi dalje: „Do svoje smrti ohranil si je mirno zaupunje, ki je pristno močnim duhovom in ki ga je vzdrževalo vse njegove žive dni: on je domneval v bodočnosti dan povračila, ki pristuie našej novo-rojenej domovini in zmago pravice, ki bode sledila po dnevih moči.* In konec: „Bodi ta grob blagoslovljen v imenu domovine, Alzacije in republike !u Dopisi. 7j Gorenjskega 4. maja [Izv. dop,] Precej časa sem se mnogo sliši o rBralnem društvu" v Gorjah, kako da napreduje v vseh za razširjenje domače omike potrebnih in koristnih stvareh, in kako Bi Gorjanci tudi zaradi materijalne pomoči mnogo prizadevajo, kolikor mogoče več udov si pridobiti. Preteklo nedeljo 29. m. m. napravilo je omenjeno društvo tombolo, katere čisti dohodek je nn-menjen v napravo društvene zastave. Ves teden poprej dohajala so nam ustna in pismena vabila, zdaj od tega zdaj od onega. Tudi o petji se nam je pravilo in še za dva dobitka so nas znali pridobiti. V ta dan je tudi som en j, torej smo se v pre cejšnjem številu napotili, ogledat si ta zavod. Pri-šedši na mesto, ugledamo tam pod lopo veliko število dobitkov raznovrstnega obrtnijskega in umetniškega izdelka. Po minuli popoldan ji službi božji vrelo je vse ljudstvo naravnost tja, mi pa smo si mej tem časom ogledali društveno sobo in njeno opravo, katera je res le za silo, kakor se sploh more začetek misliti, ali precej smo bili potolažeui z nekakim „Narodnim domom", kakor Gorjanci svoje prihodnje Bt> novanjo ponosno imenujejo. Tudi zapisnik udov so nam pokazali, iu kako se zavzamemo, v njem najti ude iz Bohinja, Doline, Kranja, Ljubljane, iz Notranjskega iu jeduega celo iz Št. Pavla v Minesoti. Dalje bilo je videti v pravilih, da se bere vsako leto jedenkrat sv. maša za žive iu mrtvo ude, in da vsakega umrlega uda, ako ni predaleč, spremlja vse društvo z zastavo k po grebu in društveni pevski zbor mu zapoje nagrob nieo; tako celo po smrti skrbite vi za dušni blagor svojih udov in jim skazujete čast na zadnjem potu. Zdaj smo prepričani, da vaše društvo ni prazna sanjarija in da na taki- vse časti in hvalevredni podlagi ne bo pešalo. Zapusti vsi sobo, pridemo na dvorišče; tu pod lopo bila je „kasa", od koder so nosili odborniki tablice po 5 kr. mej obilico po dvorišči stoječega in sedečega ljudstva; na lestvi stal je klicatelj, in pred uhodom v skedenj na nekoliko vzvišenem prostoru sedele so okrog dolge mize osebe nam poznanih obrazov, od katerih smo težko pričakovali, da se skoro oglase. Po kratkem govoru g. Žirovnika na vse zbrano ljudstvo, v katerem jo bil razjasnen namen tombole, obrne se govornik proti pevcem. Zdaj zagroinc moznarji in kakor z jednim udarcem postalo je 14 oseb za glavo večje in v tem hipu je zadonela: „Lepa naša domovina", in sicer tako, da se le v krajih, kjer imajo Čitalnice že dlje časa, mor«*.boljega pričakovati. Mej igro 80 potem sledile: „Mili kraj", „Zvezda", „Otok bleski", „Pojo zvonovi" itd. vse jako precizno in ubrano, da smo se kar čudili, kako se da človek, akoravno bolj za krajem rojen, hitro podrediti, samo ako ima pravega vzgojitelja in trdno voljo. Po končani tomboli podamo se z več domačimi udi kakor tudi z društvenim odborom in pevci na kapljico; treba je bilo že suha grla namočiti, in večer mm je potem mej petjem in raznimi dovtipi brez vsakega nepokoja veselo potekel, vsem pa bo ostal do prihodnje jednake veselice v veselem spominu. Torej Gorjanci! Priredite le večkrat kaj takšnega, hočemo vas prihodnjič v še obilnejšem številu obiskati, trudite se tudi, da kakor hitro morete postavite „Narodni domu, da vam bo mogoče pri vsakem vremenu veselico obhajati, da se ne boste strašili dežja, ki bi vam bil polovico ljudij odgual; skrbite tudi nekoliko, da so potem v bližini kje dobi pri takih prilikah kak požirek ali griži jej. V vse to vam želimo dober uspeh, in vaše društvo naj bo kakor vir ljudske izobraženosti izpod Triglava in naj jednako povodnji poplavi vse kraje do naj -skrajnih naših planin in se t, i ko v spodbujo drugim vasem steka proti sredini Slovenije — beli Ljub-Ijaui. Večvnaujih udov. ■z Ptuja 6. maja. [Izv. dop.] V naših fakci-joznih krogih je sedaj mnogo posla. Biukoštni ponedeljek se ima vršiti tu neka slavnost, umrlemu cesarju Jožefu na čast. Toda ti ljudje delajo malo časti spominu Jožefovemu, osobito pa znani „slovenski jezikoslovec dr. Zadnjakovič ne. V dotičnem vspo-redu čitamo, da so prebivalci našega mesta pravcati Nemci, da je Ptuj nemško in zopet nemško mesto in več tacih brezumnih fraz. — Kakor čujemo, se bode te fakcijozne slavnosti udeležilo tudi „vo j a ško-vuteransko društvo za Ptuj in okolico", Čegar pokrovitelj je slavni vojskovodja Albrecht. Vsled tacega neprevidaegi sklepi odborove večine tega društva je njega načelnik na svoje mesto ro-signiral, katero postopanje popolnem odobravamo. Mi smo radovedni, kaj bode politična oblast k takemu koraku učinila, kajti prusijanskega značaja slavnostij udeleževati se ni umestno. ?? Iz Kranju 5. maja. [Izv. dop.J Od vseh krajev nahajajo se v „Slovenskom Narodu1* dopisi o raznih dogodkih, o gibanji društvenega življenja, o porabi slovenščine pri uradih itd.: le iz našega mesta, iz metropole gorenjske že dolgo časa ni glasu čuti, dasiravno bi gradiva ne primanjkovalo, da bi se večkrat na mesec kaj sporočilo;—meuim tudi, da bi se spretnega poročevalca lehko pridobilo, kajti v sredini Gorenjske, kjer se je narodno življenje Odgovoril sem mu, ker sem bil .jedenkrat po-miloičen od njega, ne upam samo na njegovo milost, temveč tudi na njegovo pomoč. — Ti imaš prav, Bog ve, da imaS prav! rekel je samozvaoec. Ti si videl, da so moji tovariti tebe gledali po strani; starec je še danes trdil, da si Ogleduh, da te moramo trpinčiti in obesiti; a jaz nesem dovolil, pristavil je on pol potiboma, da bi Saveljič in Tatar ne slišala: jaz dobro pomnim tvoj kozarec vina in zajčji kožuh. Zdaj vidiš, da nesem tak krvolok, kakor govore o meni tvoji bratje. Spomnil sem se vsetja Belogorske trdnjave, a ni se mi zdelo potrebno ugovarjati mu in molčal sem. — Kaj govore o meni v Orenburgu? vprašal je Pugačev po precej dolgem molčanji. — Govore, da te bo težko premagati; ti si jim dal uosti opraviti, temu se ne more oporekati. Obraz samozvanca zasvetil se je od veselja in zadovoljnosti. — Da, rekel je vesel, jaz se bojujem kakor malokdo. Ali vedo pri vas v Orenburgu o boji pod Juzejevo? Štirdeset generalov je bilo ubitih, štiri vojske ujete. Kaj misliš: ali bi se pruski kralj mogel meriti z menoj ? Babanje razbojnikovo me je zabavulo. — Kako sam misliš, rekel sem mu, ali bi ugnal Friderika ? — Feodora Feodoroviča? Zakaj ne? Vaše generale sem pretepel, ti so pa njega nabili. Dozdaj je moje orožje bilo srečno. Počakajte, da pojdem na Moskvo! — Ali mislih napasti Moskvo V — Bog ve. Moja pot je ozka ; volje mi manjka. Vojaki me ne ubogajo. Vsi so malopridneži. Moram biti pazljiv; pri prvem neuspehu pripravljeni so kupiti svojo varnost z mojo glavo. — Tako je! rekel sem Pugačevu. Ali bi ne bilo bolje za te, da bi se ločil od njih, dokler je še čas in prosil carico milosti? Pugačev se je bridko zasmijal. — Ne, odgovoril je, prepozno je za kosanje. Za me ni milosti. Nadaljeval bom, kakor sem začel. Kdo ve, morda se mi pa le posreči; Grisko Otrep-jev je tudi vladal v Moskvi. — Ali veš, kako se je končalo njegovo vladanje? Vrgli so ga z okna, umorili in sežgali, z njegovim pepelom so pa nabasali top, ter ustrelili. — Poslušaj, rekel je Pugačev z nekim divjim navdušenjem. Povem ti pripovedko, katero mi je pravila stara Kalmička, ko sem bil še otrok. Nekdaj je vprašal orel vraua: „ povej mi, vran, zakaj ti živiš še čez tri sto let, jaz pa samo tri in trideset let?" — »Zato, dragi moj," odgovoril mu je vran, „ker ti piješ živo kri, jaz se pa krmim s erkueniao." Orel si je mislil: naj pa še jaz poskusim tako živeti. Dobro! Odletela sta orel in vran, zagledala crkne-nega konja ter spustila se iu usela nanj. Vran je začel kljuvati in hvaliti. Orel je pa kljunil jedenkrat, dvakrat, udaril s perutama in rekel vranu: nne, brate vran; rujši se jedenkrat napijem sveže krvi, kakor bi se pa tri sto let krmil s crknenino, in /godi naj se, kakor Bog hoče !w — Kakšna je ta kalmička pripovedka? — Jako poučljiva, odgovoril sem mu. A živeti od ubijanja in ropanja pomenja po moje, kljuvati crknenino. Pugačev me je z začudenjem pogledal, a nič ni odgovoril. Oba sva molčala in utopila se vsak v svoja premišljevanja. Tatar pel je otožno pesen ; Saveljič pa je dremal in kimal na vozu. Voz se je urno premikal po gladkem zimskem potu . . . Zagledal sem selo na bregu Jaika z ograjo in zvonikom in čez četrt ure pripeljali smo se v Belogorsko trdnjavo. (Dalje p rili.) vidno na bolje obrnilo, bi moči v tej zadevi ne smelo manjkati. Da svet vender nekoliko izve, da ne spimo, iz-pregovoriti hočem nekoliko besedic. Za prvo proglašam, da „ Čitalnica" naša dobro napreduje in si je v kratkem mnogo novih udov pridobila; veselice, katere nam je v predpustu ter o postu priredila, obnesle so se povsem hvalevredno, sosebno pak se je odlikovala ona v spomin Vodniku in pustna maška-rada. — Uradi naši uradujejo marljivo Blovenski; posebno napreduje v tej reči okrajno glavarstvo. — Vojaki, koje smo skozi poltretje leto imeli, ostavili so naše mesto ter odšli 25. aprila čez Ljubelj v Celovec; nekaj dnij pred odhodom prestopil je podčastnik Scb. od židovske h katoliški veri in bil v tukajšnji farni cerkvi kršen; dobil je imena Franc, Josip, Ot-jkar, Moric; zadnje imel je pred krstom. — Vest, da bode Nj. Veličanstvo presvitli cesar 16. julija t. I. tudi naše mesto s svojim Najvišjim pohodom osrečilo, raznesla se je naglo in se še vedno širi mej narodom; da se bode za vredni sprejem Nj. Veličanstva vse storilo, kar bode največ mogoče, umeva se samo ob sebi in je v ta namen naš vrli mestni zastop v svoji zadnji seji že znamenito vsoto odločil, vrhu tega pa sklenil, da se sedanja, že jako slaba ograja vodnjaka na glavnem trgu, nadomesti z lepo, trgu prinerno šelezoo ograjo, — V kratkem bode se zarad okinčanja mesta i.i bližnje okolice tudi še posebni odsek — pomnožen po zastopnikih vseh tukajšnjih društev — sestavil in pričel delovanje. Kar zadeva olepšanje mesta v prvi stopinji, ne morem si kaj, da ne bi mestni zastop opomnil, naj vsled jasne določbe §. 48 stavbenega reda od posestnikov hiš št. 152 in 153 nemudoma ter odločno zahteva, da odstranita s starimi, deloma ulomnjenimi deskami zabita strešna čela, katera sta v požarnopolicijskem obziru nevarna, vrhu tega pa na vsacega, kdor od glavnega uhoda v mesto pride, gotovo jako slab utis napravita. Želeti bi bilo, da bi se uplivalo na posestuieo malega magaciua, kateri mej zaznamovanima hišama stoji, da bi ga povišala, ker to po slopje zares mestu skazo dela — Konečno bi bil čas, da se ulice mej cirkvijo in Čitalnico ter prostor pred cerkvijo regulira, ravno tako nasip pred hišami št. 13, 14 itd. v kokrškem predmestji. Iz Radoslavcc 4. maja. [Izv. dop.j V mojem dopisu v 98. listu „Slovenskega Naroda", naj se doda, da je v obč. Kadoslavski tudi uradna pobotnica za 14 gld. 47 kr. za izpeljavo predzadnje obč. volitve, tedaj 53 kr. manj kakor 15 gld. Pristaviti še imam, da jaz nescm hotel nikomur podtikati, da bi samovoljno te visoke zneske računi), a jaz sem hotel le samo poudarjati, da so te svote za naš materijalni položaj res občutljivo, dasiravno je mogoče, da so po uradnih pravilih in določbah opravičene in preračunjene. A n t. Božič. Domače stvari. — (K cesar s kej slav nos t i.) V 5. dan t. m. zbralo se je na vabilo deželnega poslanca dra. Radey-a 58 županov in načelnikov krajnih šolskih svetov iz Mariborskega okraja ter volilo naslednje gospode v deputacijo, ki bode pod vodstvom državnega poslanca barona Goedel-Lanuov izrekla zahvalo za Najvišja darila: Frana Weiugerla od sv Jakoba, M. Lorberja iz Št. Iliju, J. O.nika iz Ja renine, Fr. Dovuika iz Karčevine, Fr. Itobiču iz Lembaba, Fr. Divjaka iz Frama, J. Pišeka iz 11 tč G. dr. Radey ima nalog deputacijo javiti namestniku za avdijenco. — („Škratau) izšla je včeraj 8. številka. — (Umrl) je zadnjo soboto pomožni sluga deželnega odbora g. Andrej Zupin, 8G let star za oslabljenjem. Pokojuik služboval je nad 30 let, kot učitelj; skromni dohodki pokojnine prisilili so ga, da je ustopil kot pomožni slugti pri dež. odboru, kateri mu je v priznanje marljivega delovanja dovo lil jednako plato z redno nastavljenimi služabniki Lahka mu zemljicu! — (Dve novi zastavi.) Prostovoljna po žarna hramba v Šmariji pod Ljubljano omislila si je lepo novo zastavo, ki je izpostavljena te dui v pro dajalnici g. Kolmana. Zastava, naročena na Dunuji po g Benediktu, je iz težkega rudeče-svilenega blaija in kaže na jednej strani podobo .Marije pomagaj !u na drugej strani z zlatom vezene embleme požarne hrambe in napis „Smanje 1883". Drog zastave ima na konci sulično ost iz kovine, na katerej so tudi emblemi požarnih brambovcev. Kakor rečeno ju /.astava prav lepa in bogato izdelana in požarna bramba v Šma-riji sme biti ponosna na svoj nov prapor. — Dtuga nova zastava odposlala se je te dni Čitalnici v Škofji Loki. Škofjeloška zastava je iz svilenega damasta, ima na jednej strani po gospici Elsnerjevi krasno vezeni mestni grb, na drugej strani pa liro z nadpisom „Čitalnica v Škofjiloki1* in se sme prištevati mej najlepše čitalniške zastave na Slovenskem. Obe novi zastavi bodeta v ponos dotičnima društvoma, zlasti pri priliki šeststoletnice. — (V poštne hranilnice) uložilo se je meseca aprila v Štajerskej, KoroŠkej in Kranjskej 56.511 gld. — (Goriška ljudska posojilnica) je, kakor čitamo v „Soči"', upisana v „kupčijsko knjigo". Smemo se tedaj nadejati skoruegi delovanja. — (Občni zbor uruštvenikov ljub ljanske meščanske vojašnice) vršil se je včeraj ob 11 uri v magistratnej dvorani v navzočnosti 30 članov pod predsedstvom društvenega vodje, mestnega odbornika g. J. N. Horak a, kateri otvori zborovanje z ogovorom : Slavna skupščina! V glavni skupščini (društva) meščanske vojašnice 5. junija leta 1882 sklenilo se je, da se zavrže zahtevanje slavnega magistrata z dne 15. maja 1882 št. 7629 iu se pritoži proti temu. V §, Ki nove postave za nastanenje vojakov je razločno rečeno, da ima stano daveč pravico zahtevati po preteku jednega meseca, da se vojaki preuastanijo i/, njegove hiše, mi jih pa imamo celo leto nastanjene in to bi moral slavni magistrat in mestni zastop dobro presoditi. V svoj pritožbi smo posebno poudarjali, da ne gre, da bi se z nami tako ravnalo, kakor z drugimi hišnikami kateri nemaju vojušnice. N.iša vojašnica je vredna 50.000 go!d., — katera glavnica nam prav nizke obresti prinaša, ker vzdrževanje VOJafntCO potrebuje 30% do 50°/0. Mala večina mestnega zastopa odločila je nam neugodno in smo s tem prvikrat od leta 1853 obsojeni od moža 40 kr. v mestno blagajno vplačati; ta plača se celo v onih letih ni zahtevala, ko je bila voska, ker smo svojo vojašnico porabo bolnišnice prepustili drŽavi. U.iojam si slavni skupščini naznaniti razsodbo slavnega mestnega zastopa. Po §. 14 društvenih pravil izstopijo vsled službene starosti sledeči gospodje: Jane/. N. Horak, Avgust Maršalek, Henrik Ni rnau in Srečko Wai-dinger. Izstopivši gospodje smejo zopet voljeni biti. Vodja g. Horak po/ivlje zbor, nuj sklene, ali se društvo zoper sklep mestnega zbora pritoži na c. kr. deželno vlado oziroma na upravno sodišče as Du-nuji. G. Pakič piavi, ker je vojašnica v najemu vojaškega erara, imajo društveniki od tega dobiček, zato ne gre, da bi magistrat \i mestne blagajnice za društvenike plačeval. Kar imajo društveniki pla Tati magistratu, naj se za to!iko mož, za kolikor so zavarovani, plača iz dohodkov. G dr. Stare meni, da bi bila vsaka pritožba zaman, kajti v vojašnici so stalno nastanjeni vojaki, za take pa ima skrbeti dežela, ne mesto. Sploh pa je vojašnica se daj akcijsko podjetje. Ko se dolg poplača, se bode dohodek iUk mej društvenike delil. Gospod Stedry predlaga, da bi se iz dohodkov vo jašnioe plačalo za vse društvenike za 1. 1882 tistih 40 kr. magistratu, za kolikor mož so zavarovani G. vodja Horak misli, da bi bilo umestno, popla čati še prej dolžnih 3500 gld., a g. dr. B 1 e i w e i s Trstenisici temu ugovarja, češ, saj ni treba na jedenkrat plačati vsega, naj se plačuje v manjših obrokih, da bodo društveniki tudi kaj koristi uživali. Pri glasovanji sprejme se g. Stedry-jev predlogi Vojašnica imela je leta 1882 dohodkov 2995 gld. 84 kr., stro>kov pa 2930 gld. 4G kr., tedaj je ostalo G5 gld. 38 kr. v blagajnici. PremoŽenje diu štva je vojašnica, cenjena na 50.000 gld., dolgi pa je 3800 gld. Račun se odobri in prostovoljnemu gasilnemu društvu ljubljanskemu dovoli letua podpora 10 gld. V odbor se izvolijo gg : J. N. Horak, Josip Kušar, Henrik Ničman in Miha Pakič. Za pregledovalca računov gg. Jakob Spo I j ari č in vlilia Muk. — (Z Notranjskega) došla nam je pritožba, da neki čuvaj na Reškej železnici zahteva oderuške obresti in da mu je nekdo za posojenih 30 gld. moral dati dva koša gnoja v vreduosti 6 gl. Vli pritoževalcu svetujemo kot najboljšo sredstvo, da k temu oderuhu ne gre več denarja na posodo iskat in da se v sili obrne na posojilnico v Postojim, katera mu bode, ako je sploh kredita vreden in ima zanesljivega poroka, gotovo pomagala. — tVabilo). „Celjsko učiteljsko društvo" bode imelo svoj mesečni zbor dne 10. maja t 1. v v okoliškej šoii v Celji. Začetek ob 11. uri dopoludne. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Iz telovadbe: redne vaje, govori g. Fr. Gabršek. 4. O razvoji čuvstva za naravo, govori g. J. Lopan. 5. Poročila in nasveti. Odbor. — (V revizore akad. društva „Slovenije" na Dunaj i) izvoljeni so v seji 5. t. m. gg.: Btud. fil. Jurtela, stud. nI. Lastavec, ^ud. jur. Preveč. — (Sleparija.) Ubog kapucin čakal je dne 1. t. m. v Trstu na odhod Llovdovega parnika v Dalmacijo. Približa se mu nek gospod, kateri mu v pogovoru pove, da on more preskrbeti na polovico znižano ceno na Lb»ydovih parobrodih. — Kapucin tega vesel, [nosi gospoda, naj tudi njemu preskrbi to olajšavo in mu da :/a Napoleona, da mu kupi karto za polovico. Lepi gospod je odšel; a ubogi frater je zaman čakal lista. — A dru«i dan je lopova že imela policija, pa rumenjak je bil že šel skozi grlo. — (Popravek.) V 99. številki, v uvodnem članku na prvej strani v tretjem predalu bi se moralo namesto: „ta gospod ne bi bil zmožen niti najkrajšega stavka pravilno napisatiglusiti sestavka = spis, Aufsatz. — Ravno tako bi se moralo na istej strani v drugem predelu mesto: „Toliko pa je gotovo, da g. prof. Macuo . . glasiti: „Memla pa bo uže res, da" itd. — lia/iiie vesti. * (Prebivalstvo Dunaja) s.; je v Badnjem desetietji ogromno pomnožilo. L 1870 brojilo le vse prebivalstvo v policijskem področji Dunaja (mesto s predmestji in predkraji) 7 15.312 osob, mej njimi 293.872 domačinov, 847.689 dru/.ih Avstrijcev, 73.801 inostranec. L 1880 pa je prebivalstvo narastlo Se na l 017.070 osob, mej temi 300.202 domačinov, 028.193 druzih Avstrijcev, 119 217 »110-strancev. Prav močno pomnožilo se je število Židov; 1870 bilo je na Dunaji 40 230 Židov, na vsacega 15. prebivalca jeden *id; 1. 1880 bilo je že 73.222, 18S2 pa že 8G 544 Židov, na vsacega 12. prebivalca jeden žid. Židovi pomnožili so se za 90 od-.-.totkiv. Mej vs'in dunaiskiin prebivalstvom je 290.059 osob, tedaj skoro tretjina, neiernske na-i odnesti. Meteorolegiono poročilo. A. V LJubljani: C * ('as opazovanju Stanj«! barometra v nun. TlMlI-peretnra Vetrovi Nebo Mokrimi v inui. 1 -3 ■J 7. /jurraj 9. pop. '.». aveoor 799 60 m. 7"J7'06 upi. 726 88 nun. + 7-8 C 4-18*0 0 + 11 i C bresv. brezv. bresv. je* jas. jas. OOO mm. dežja. # i a 7. zjutraj 2. pop. i*, /večer 7 ."> 17 ■■, 724*89m. 728*87MM. 4- 9uu<: 4- ll*2»C 4- B*8«0 hI. ji, si. v/.ll. hI. \ /Ai. obl. old. obL 16 70mt». dežja. ! s 7. zjutraj 9, pop. 9. zvi Ber 720*88 m. 728*18 m. 72li .»ti nun. 4- «>»•,"<• 4-l r, 4- U-2" C hI. j/.. hI. j/.. hI. šah. obl. obl. obL 0-02 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk jo 1 >i 1 v primeri h pre.teee.nimi dnevi precej nespremenjen, sploh pa selo nlsek: rasdelitev je l>ila zelo jednakoinermi, ker je /.naSal razloeek mej maksimom na isveru in mej minimum os jugu le i mm. Temperatura je bila /.a Hpo/.iianjo nižja, vender se vedno bli/.u noiuiala; razloček mej maksimom iu minimom, kakor tudi DSjveCJI razloček v stanji jednega dne, no posebno ekstremen. Ve trovi ho bili telo Hlatiotni in pre-ej sprumeuljivi. Nebo spri meniji*, o, naj vin krat deloma jamo, vreme nestanovitno, po malem deževno, posebno na jugu In nahodu. Tržne cene v IJ uhlja n I dne 5. maja t. 1. 100 kilogramov kilogram . Pšenica, hektoliter Rež, Ječmen „ Oves, , Ajda, Proso, „ Koruza, „ Leča n Grah „ Fižol Krompir, Maslo, Mast, n . • Špeli Irišrll „ „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko , „ Koštrunovo n „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . . mehka, „ „ „ gld. kr. 7 5 4 3 4 5 5 8 8 10 3 64 20 55 25 55 4 60 75 9t> 88 70 78 85 IV. 8 60 54 60 36 40 17 86 96 IZD-d zri so sls s, "to o r tetine 7. maja. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta..........78 glil. Srebrna renta .... .....79 A Zlata renta ........ . • 99 , f>°/0 marčna renta.........93 „ Akcijo uarodne banke....... 839 „ Kreditne akcije...... . . 307 , London........ . . 119 „ Srebro .... ....... NaDol............. C. kr. cekini........... Nemške marke ..... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta '»n/0...... „ papirna renta r>"/0.....87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava rog. srečke f)°/e . . 100 gld. Zemlj< obe. avstr. 41/jB/„ zlati znat. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditno srečke......100 gld. Kudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo avstr. banke . 120 „ 9 5 58 119 170 99 120 89 Tramin\vay-dništ. volj. 170 gld. a, v. 113 118 102 105 171 19 114 215 80 20 10 10 80 80 51 67 50 50 35 25 75 75 50 25 25 90 k>. dan Ob priliki 13. julija t. navzočnosti Nj. I. na travnikdi Veličanstva pod Tivoli bode v ljudska veselica. Vsi oni, ki se hočejo pri omenjenej vest lici udeležiti s premakljivimi restavracijami, kavarnami, šotori s pijačo, z bazari, s prodajalnicami, razveselujo-čimi objekti (kegljišče, drevoplez, gugalnica, ka-ruselj itd.) — se prosijo, da dotične nasvete izroče «1«» 1*1. maja pri podpisanem odboru; ob jedncrn .se pristavijo, da se ne bo ie smel nobeden pri Ijud-: kej veselici udeležiti v jednej Iz omenjenih smer, ako se ni prej oglasil in ni dobil dovoljenja od ve-seličnegit odbora. Pojasnila daje odbor v BVOjcJ pš^ju-m (i?l«'«<«ii tfrg it. ■ <>, 3. iea vsak dan od 2.—3. popoludne. V Ljubljani dne 4. mitja t. 1. (296—2) Eksekitlivni odbor za slavnostne sprevode. Služba. Za svojo prodajalnico mešanega blaga Iščem popolnem izurjenega pomoćnika. — Ponudbe in spričevala naj se pošiljajo Angelu Caiagraude (308—1) v AjdovSčini. Št. 8223. Ediht! (273-3) Od c. kr. mestno delegirane okrajne sodnije v Ljubljani se naznanja: da se na prošnjo Janeza Podboršek, Franceta Podboršek, Simona Podboršek, Terezije Kalan, roj. Podboršek, Marijane, udove Podboršek, vsi iz Gornjega Kadija, in Maiije Anžič, roj. Podboršek iz Dobrujne, dovoljuje prostovoljna dražba njihovih posestev, uknjiženih v zemljiških knjigah kat. obč. Kašelj zem. knj. vi. št. 371, hiša in malin pare. št. 28, potem zem. knj. vi. št. 372 travnik pare. št. 256, 255/1 in zem. knj. vi. št. 380 njiva, pnre. št. 229, 255/2 in travnik pare št. 263, ter se odredujeta v to dva dražbena dnevu, in sicer: 1. M ud IO. maja 18S3 in II. tint* 17. uiafa 1383, vselej dopoludne ob 9. uri na mestu posestev v Kašlji, s pristavkom, da se Rornja posestva oddajo le pri II. družbi tudi pod c«nilno vrednostjo onim, ki bodo največ zanje ponudili. Ekstrakt zemljiških knjig, dražbeni pogoji in načrt plana ogledajo se lehko pri tukajšnji sodniji v navadnih uradnih urah, C. li mest. Seleg. okr. softnija v Ljubljani, dne 19. aprila 1883. L e d e n i g. Zanesljivi hlapci, kateri so bili že prej v službi pri prodaji premoga vzprejmo se takoj v službo pri (293—3) Ahčin-u & Kausch.egg-u. Valvazor-jev Ehre des Merzogthums Krain prvotne luduje proda se za 30 gld. Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (279 — 3) HlajMtarolNa tu uajfplafiovitelša firma za sukno MORIC-a BUM-a v Brnu. ponuja za, poletno nozijo: Za celo obleko: 3 metre 20 ctm. dobrega krnskega blaga« meter po 1 gld. 50 kr., znašu.....4 gld. 80 kr. 'S metre 20 ctm. boljšega brnskega blaga, motor po 2 gld.. znaša........6 gld. 40 kr. li metre 20 eUn. finega brnskega blaga, meter po 2 gld. f>0 kr., znaša.....8 gld. — kr. 3 metre 20 ctm. fiuejšey;a brnskega blaga, meter po 3 gld., znaša ......9 gld. 60 kr. Potem zelo fino blago, po 3 gld. 50 kr. do 7 gld. motor. Za jeden ogrtač: 2 metra 20 ctm. Coachmen a ali pa drugačnega blaga za suknie, po ;> gld. meter, '/.naša 6 gld. 60 kr. Fino aukno za ogrtače od 3 gld. 50 kr. do 7 gld. 50 kr. /.a jeden meter. Velika zaloga' blaga /a hlače in suknje po vsake") ceni. Bogata laber pravih, angleških popotnih plai-dov, .'f metre 50 ctm. dolgih in l meter (10 ctm. ši-rokin, 3 gld. 50 kr, iz Čiste volno 5 gld. 25 kr., 6 gld 50 kr do 15 gld. Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za civil in vojaštvo, po vsakoranej ceni. Naročila zvišuje m po poštnem povzetji naJHolid-ueje ter oelo brezplačno, 6e presežejo vrednost 10 gld. ji i /unč pošUjain (raiieo, U roj a« .-tu kuri«' /. jtf n/.4ii'i-a. (186—10 j Bg UmrSi so v UiiS»y;iiii: 2. maja: Helena Sedcj, gostija, 8S let, Karlov-ska cesta št. za oslabiljenjem. — Franca Debeveo, hišnega posestnika žena, 41 let, Stari trg št. 1(1, za j etiko. 3. maja: Janos Jakopin, delavčev sin, 7 dni, Kla-dezne ulico št. 17, zu krčem \' čeljustih. — Janez Pokom, branjevcev sin, n mes., na Bregu št. 20, za vodenico v glavi. 4. maja: Marija VavpotlČ, Šivilja, 22 let, Sv. Peti a nasip Št. 6'5, za jetiko. — Albina Iailuk, ključarjeva hoi, 15 mes., Kolodvorske ulici; št. 11, za naduho. M situ 3 uraiD priporoča po uajnižjej ceni NARODNA TISKARNA" V I^jlllJiJltlii. •fn^HfifilnmlinHiITTiriTMMTar "TT-Tf t''I• T . ■ = iiit*«uovMki iiKtilio-raMlliiiMki i- -Bllički dobivalo se vf