SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. O. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best adver-tišine: medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV! GLASILO S. K. P. DRUŽBE. letnik 1. CALUMET, MICHIGAN; FEBRUARY 23, 1917. Štev. 47. VELIKANSKA demonstracl JAZA MIR. 12 tisoč Chicažanov protestilie proti vojni. POZDRAV W. J. BRYAN-A. Chicago, II!.. febr. 19. — Dva-iiHjsttisoč chicaškili prebivalcev je bilo včeraj zbranih v veliki dvorani Cobseuma, da protestirajo [noti vstopu /-j. Držav v evropej-sKO vojsko. llesolucija, burno sprejeta od vseli navzočih in telegrafano poslana na predsednika Wilsoiia, na oba illinoiška senatorja m na 10 kongresnikov Cook Comityja se glasi; Mi.dvanajsttisoč meščanov Chicaga, zbrani na skupnem shodu, v mnenju,da se mora ne samo življenje naše možke mladine in na-. šb materijelno blagostanje, ampak tudi našo dobrohotnost i:: simpatije nasproti drugim narodom smatrati kot zaklad, in v spoznanju, da bo v s tucaj u, da Zj. Države sedaj vstopijo v svetovno vojno, življenje in premoženje amerikan-skih državljanov še bolj ogroženo, in da se nam uniči priložnost, da prevzamemo vodstvo v stvarjenju med-na rod ne organizacije za vz državanje svotovnega miru: “ODLOČNO ZAHTEVAMO, DA SE A M E Lil E A N S K1 D RŽ A V L J A -Kl IN AMERIKA N S KE LADI-JE SVARIJO DODATI fcE v OGROŽEN .O. VOJKO ZONO. Dalje, v mnenju, da naj bi se vojska le pričela, ako se narod jas-»V in premišljeno zanjo izjavi, ker bodo bremena vojske po večini Opala na narod, zato zahtevamo: dase volj a naroda izve do REFERENDUM GLA- ^0v A Nel IT, predno se razvije med naše in ktero drugo deželo Rku vojno stanje. ^ -J Bryan bivši državni tajnik je B#|u oeebno mislil se udeležiti tega ®ho(la, coda ker je njegova navzuč-nost v Washingtonu ravno sedaj v Idi kritičnih dnevih bolj potrebna v glavnem mestu, je poslal brzo-'a,|i pozdrav, ki je bil navdušeno T'rejst. V tej brzo javki izraža lat« misli, ktere prinašamo danes uaAem uvodnem članku. Zlasti J” os njegovega brzojava naperje-"* proli tako zvanomu ‘-Jingo’' ^■ukarstvu, ki podkupljeno z *ngleJkini zlatom hoče vstvarjati "rsnjo in govražtvo proti centr.d-nip‘1 viasteni in ob enem ščuvati nir°d na vojno na strani Anglije. ^a,i0 velik trn v peti, da jim je ta shod, se lahko izprevidi iz ^“a,ker skoro noben chicaški veli-^ bst sploh ni nič omenil, da se Vfšil 8liod, nakar so opozarjali ur° vsi govorniki. nam v čast. ako sedaj še mi pr i 3 -nemo proti Nemčiji, ki se ima že sedaj proti peteri premoči bojevati. V Teksasu in mislim tudi v Illinoisu imamo d rugaceli pojèm o časti : taiudoli pri nas zovemo človeka, ki se vrže na enega, ki se že boii proti peterim drugim — kukavico ali strahopetca. Drugi govorniki so zopet opominjali g. Wilsona na to, da je bil v jeseni ponovno izvoljen od naroda večinoma na podlagi trditve: He kept us out of war—on nas je obranil pred vojno. Kako more kar naenkrat ta princip ovreči in nas strmoglaviti v vojni vrtinec, ko je vendar sedaj še veliko boli kakor kedaj poprej njegova sveta dolžnost, da se izkaže narodu, ki ga je izvolilo, hvaležnega s tem, da nas še nadalje obrani pred grozoto voine. WILSON PRIPRAVLJEN STOPITI PRED KONGRES. Zahteval bo več moči za obstoječo krizo. NIMA NAMENA NAPOVEDAT! VOJNO. Lakota v New Yorku. New York, febr. 22.— Kake razmere da vladajo v New Yorku, se izprevidi. iz prošnje, ktero so poslale matere iz vzhodnega oddelka New Yorka n« mestnega župana, češ da naj jim na kak način odpomore, ker njihovi otroci umirajo lakote. Župan Mitcbel je takoj odredil, da se dovoli iz mestne blagajne 1 miljen lolajrjev za nakup živeža, kterega bode potem mesto prodajalo po zmernih cenah ubožnejšemu prebivalstvu. «E bol Med vsemi govorniki je bil naj- hnrno pozdravljen ljudek ^st°pnik v Washingtonu, Oscar ^*!Way iz Teksasa, ki je med /"e111! dejal: Zakaj za Boga naj Dl v j 'endar vdeležili evropejske ^ e- To ne bi samo pomenilo, 80 za vedno odrinimo Nemčiji, »Hif. , J J 1 . k prelomimo tudi stare amo- ü8ke navade. Nekteri kongres-*uk| ,i ° nJim podobni vojni huj-^ 1 kri«ijo. d» našit čast zah-* ?0jno. Kako more to hiti pač Washington, febr. 21. —Da bo predsednik Wilson šel še pred'' zaključenjem kongresa pred ta zbor, je bilo splošno mnenje danes toda ne z namenom, da bi napovedal vojno, ampak samo zato, da si zagotovi posebnih predpravic v ker kakor hitro pridejo, tj e, so jim slučaju skrajne potreb ti v teku 6 tednov (če ne bodo submarini nagajali !) Od, prvotnih francoskih in angleških čet, ki so bile pripravljene za lanski spomladih napad, so jih morali 20 do 80 odstotkov poslati radi bolezni domov. Nameščeni so bili z vojaki od Verdunske fronte ki so potrebovali počitka. Kaj delajo submarini? Naj se Angleži hvalijo kolikor hočejo, da brezobzirni boj pod -monde proci zavezniškemu trgo-vinstvu na morju, nima ni-icakoršnega učinka, nam vendar število vsaki dan potopljenih ladij zadostno priča, tla ni vse tako lepo v redu, kot Angleži kričijo. Merda je res, da je plovba ladij med domačini pristanišči Velike Britanije neovirana, ker te Indije plovejo blizo obrežja, kamor submarini ne morejo dospeti, res je pa tudj, da je le malo parnikov, In bi si upali ven na prosto morje, 'podmornice takoj peta mi m Predsednik je ravno tako, kotjfina.lokte 'a izmed n j ili uide žalost- Iz raznih bojišč. London, fein . 18. — Dosed ay Nemci še niso vporabili zmage nad angleškimi četami, v kteri so pridobili ozemlja v dolžini ene milje in pol in v isti globočini v Champagne.Berlin ne poroča nika-kih nadaljnili napadov v tein okraju. Francozi so poskusili znapa-di v odseku Aisne, a so bili pregnani. Berlin poroča razstrelim več municijskih skladišč v okraju Somme. Najvažneji Oododki tegadneva so se vršdi v severnem delu romunske fronte, severno od Oituz doline. Turki in Angleži se bijejo mtd seboj v Mezopotamiji severovzhodno od Kut-El-Amara v različnimi vapehi. Na'dveh mestih so Angleži vdrli v turške pozicije ter jih zasedli v dolžini 540 jardov. Toda niao se dolgo veselili zmage, kajti Turlu so jih v protinapadu pognali nazaj iz zavzetih postojank in jim prizadeli velike izgube na mrtvili in ranjenih. Berlin, febr. 22.—Več angleških kompanij je napravilo nekaj manjih sunkov na nemške za kope v bližini Arnientieies. A bili so pregnani, pustivši za seboj 200 mrtvih. Nasproti so pa imeli Angleži v speli južno od Aru.entieres, kjer go prodrli nemško linijovglobokos-ti 050 jardov. V obeh odsekih so prizadeli Nemcem precejšne izgube ln zaplenili tudi nekaj topov. Angleške izgube so biie le majh-ne. Tudi blizu Gueudecourt, v pokraj mi Somme, so Angleži zasedli nekaj nemških strelnih jarkov in in dobili nekaj ujetnikov. bjplošno se lahko reče, da večjih bojev ni bilo ta teden na nobeni fronti, ampak samo male praske med malimi vojaškimi oddelki. Rusi so po malem napadali v Galiciji v gozdnatih Karpatih, kjer pa sreča ni bila posebno mila, zakaj avstrijekečete so vse njihove napade z lahkoto odbile in jun ob enem prizadejale precej občutne zgube na mrtvih i» ujetih. vsaki član kongresa željan, izogniti se vojske, a poleg vsega hoče ščititi pravice Zj. Držav. Odkar so se pretrgale diplomatane zveze z Nemčijo, se je že mnogo tečk preučilo in poravnalo, le jedna stvar je, ki muči zvezno vlado, namreč, brezobzirni boj podmornic j;roti Zavzmškim ladija-m kakor tudi onim nevtralnih držav, fei vozi jo kontraband. Ameriška v Li- ni usodi potopljen ja. Tudi ameriške plovbene družbe znajo, da je nevarno se igrati z podmornicami zato rajši ostanejo doma, kot pa -da bi se izpostavile nevarnosti mrzlega groba v globini morja. — Pregled dosedaj potopljenih ladij je sledeči : Včeraj t. j. 22. febr. so bile potopljene ladije: od Nemčije, da izpusti na prosto enih 72 mornarjev, ki so bili kot vjetniki pripeljani na lari i j i Yar-rowdale, nakar je Nemčija tako) pristala in izpustila, kakor poročajo zadnja poročila, vse omenjene ujetnike na prosto. Kar se tiče A vstrije— Ogrske je diplomatič.jo pretrganje zveze skoro neizogibno, Po tolikih skušnjah in bojih je Avstriji skoro nemogeče odreči pomoč Nemčiji v n jenem brezobzirnem boj ti na morju in naj si prizadevajo razni diplomati kolikor hočejo, da bi ohranili prijateljske zveze mai o-tpema državama, se jim se jim bo končno ’epouesrečilo. Zavezniki se pripravljajo za napad pri Saloniki. Saloniki. Grško, Jan. 28.— Nove čete, posebno itali janske pri-prihajajo vsaki dan sem. da okrepijo ondotne zavezniške čete. Splošno mnenje je, da bodo zavezniki to pomlad poskusili svojo srečo z ofenzivo, za ktero so se pripravili že lansko spomlad, a so jo morali opnami radi nemških napadov pri Verd unii. O položaju dobro podučeni častniki so mnenja, da se v tem odseku ni nikakor bati napada od strani Nemčije. Grška je sploh odrezana od severa vsled zavezniške blokade korintskega pristanišča, torej se od te strani tudi ni ničesar bati. Namen zaveznikov bo, pretrgati zvezo Berlina z Carigradom. V Macedoniji se nahaja danes okrog 80.U0Ö Francozov, 100.000 Angležev. 10.000 Rusov, 80.000 Srbov in mogoče okoli 80.000 Italijanov, vsega skup okrog 350.000 bojevnikov. Zapovedujoči general Sarail je bil vedno mnenja, da je treba v tem odseku najmanj pol miljona vojakov za uspešno ofenzivo, torej jih manjka še okrog 150.000, ktere mislijo po transportih tje dobi- Ambon, holandska. . . . , Alice, skandinavska. . . . -i ..709 Sigrid, ruska .2,194 Perseus, angleška . .155 Corso, ” . 3,242 ?? Ttìuwyn, ” . . 132 5’ <)ohn Miles, ” . .. . Skupno v četrtek potop- . . 687 J ? 1 jenih 10,717 » Skupno potopljenih od 1. febr. naprej 273,104 ” V četrtek potopljenih. . . . 7 ladij. Od 1. febr. naprej ” . . .134 ” Ud teh 134 ladij bile so: A meriške ..................... 2 Drugih nevt. držav .,...........37 Angleške........................84 Francoske in italijanske.......11 Ako trezno preučimo ta pregled nam jasno priča da je boj s podmornicami najbolj uspešno orožje proti angležki premoči na morju in da bo Anglija prej ali slej morala tpripoznati, da je njena prekomorska trgovina izročena popolnoma na milost M) nemilost nemških podmornic. In to jo bo tudi kmalu pripravilo do treznega premišljevanja, zlasti še potem, ako se ji ponesreči že toliko časa obljubova-ni splošni napad na francosko-bel-gijski meji ali pa v Macedoniji. Da se Nemčija čuva priti v resni razper z Zdr. Državami je izprevi-deti iz tega, ker se skrbno ogiblje vsakega čina, ki bi se lahko smatral pri nas sovražnim in ki bi i-mel za posledico napoved vojne od Daše strani. To seveda prav nič ni všeč niti Angliji niti ameriškim vojnim hujskačem, ki bi danes rajše ko jutri videli nastati nepredmeten prepad med obema državama. A upamo, da se njihove želje ne bodo uresničile. Da stoji Avstrija zvesto na strani Nemčije, je razvideti iz zadnjih poročil. Toda vkljub temu, da je Avstrija odločno se izrazila, da bo sledila svoji zaveznici v brezobzirnem boju podmornic proti tovražniŠKim ladijatn, se Z j. Države vendar še do danes niso mogle odločiti za to, da bi preti'-gale cliplouiaticne «veze tudi z Avstrijo, akoravuo se to pričakuje vsaki čas. PROHIBICIJA ZMAGUJE. Kongres odobri “bone dry law’5 z 319 proti 72 glasovom. WILSON BO PODPISAL ZAKON. Washington, febr. 21. —.Fro-hibicijunisti so dosegli danes največjo zmago v zgodovini tega iz-vanrednega boja, ko se je poganska zbornica z 319 proti 72 glasovi izrazila za “popolno sušo” v državah, kjer je bila dosedaj vpeljana prohibicijslca postava. V zakunu je določeno, da se ne sme in ne mure UVAŽATI ntkake u-pojue pijače v države, ktere zabran ju jejo izdelovanje ali prodajo omenjenih pijač. S tem je narejen najširši korak za sjlošno pohibiei-jo za vse ameriške države. Našim zastopnikom v Lansingu si ne bo treba več ubijati glave, kaj naj uk re im j o glede prohibicijakega zakona,, sprejetega pri jesenskih volitvah, ker jim je zvezna vlada prišla pri tem na pomoč. Nihče ne dvomi, da bo predsednik Wilson podpisal ta zakon in to že tekom prihodnjega tedna in s tem ho zapečatena tudi usoda države Michigan v tem oziru. Od slej naprej se lah-ko zove: bone dry Michigan ! Good bye, Johnnie. New York in Philadelphia zahtevata hrane. New York, febr. 20. — Radi pomanjkanja prevoznih sredstev nastalo je v New Yorku kakor tu. di v Philadelphi ji toliko pomanjkanje živil, posebno med nižjimi sloji, da so se gospodinje uprle proti umetnemu pud razenju živil in dejanjsko napadle prekupovalce in njihove vozičke, dokler ni policija posegla vmes. isto Be je vršilo dan pozneje v Fhiladelfiji, kjer so bili uslužbenci Franklin Sugar Refining Co., na štrajku za večjo plačo. K temu se je pridružila še nemogočnost dobiti živila, kar je povzročilo javno demonstracijo proti trgovcem. Policija, ki je hotela zadušiti upor se je poslužila skrajnega sredstva t. j. orožja, kjer je lui eden izmed demonstrantov ubit in več ranjenih . Nenadna smrt generala Frederick Fimston. San Antonio, Texas, febr. 19-General-ma.or Frederick Funston, zapovedujoči general južnega dela Zvezne armade, je nocoj zvečer v enem tukajšnih hotelov nenadoma umrl. Bil je ravno s svojo večerjo gotov in igral se je z nekim otrokom, ko se naenkrat brez vsakega glasu zgrudi m obleži nezavesten. Par minut zatem je nastopila smrt. Foklicani zdravniki so samo mogli konštatirati. da je smrt nastopila radi bolezni v želodcu. General Funston bil je le 51 let star. V Marcu 1916 bil je postavljen kot poveljnik vseh ameriških čet na tnehikaneki meji, in od te- daj je delal neumorno za razvoj ameriške g a vojni št v a °D m e j i, v č a s i h vseh 24 ur na dan. Ravno na dan svoje1 smrti je dopolnil vse [posameznosti za vrnitev narodne milicije na njihove domove. Vsi vladni krogi so bili presenečeni ob nenadni smrti generala, od kterega se je še mnogo [pričakovalo. Njegovo truplo bo poslano v Han Francisco, Gal. kjer bo z vsemi vojaškimi častmi [položeno k zadnjemu počitku v-soboto, Avstrija še vedno močna. Buda pesta, febr. 22. - Av- stro—Ogrske čete,boreče se v Karpatih se nikakor neslepljo z sko-rajšnim mitom, tako se je izrazil General Kovess proti nekemu časnikarskemu porečeva len. Naše čete so sprejele novico, da smo zaveznikom ponudili mir ■/. velikim veseljem in hvaležnostjo. Toda takoj od začetna niso imeli dosti upanja, da bo prišlo do miru. In ko je prišla vest, da so zavezniki odbdili našo ponudbo,niso bili [prav nič presenečeni.Sobolj kakor kedaj [poprej, jprevladnje med njimi trdna zavest, da bodo končno a lamio zmagali svoje sovražnike. Akoravno je sneg v uek-terih krajih 3metre globok, so vendar naše čete' neutrudne in ne kažejo nobenega znamenja malo srčnosti ali strahu. Resnica je hčerka časa. Ako potrebujete zdravilo za za-basanost, proti vetrovom, kocanju, glavobolu, nervoznosti, mirgreni, izgubi teka in energije, splošno oslabelost, pomnite, dn Trillerjev A meri kanski Eliksir Grenkega Vina je bil v zadnjih 26 leti postavljen mnogokrat na preizkušnjo, in da je njegov znani učinek zez-u 1 tat popoldne zanesljivosti, 25 dec. 1916 je g. Jim Skola, Eliti St., Milwavke, pisal nam sledeče: “Star sem 37 let. Dolgo časa sem bil nervozen, slab in nespesoben za delo. Danes se počutim močan in pri najboljšem zdravju, in edino Triuerjev Amerikanski Eliksir Grenkega vina je to storil. Vaake-mu ga [priporočan ’. 12. jan 1917 je g. Rudolf Karafiat iz Hasting na Hudson, N. Y. izjavil slede, če: Za dva tedna nisem mogel ničesar jesti in edino Triuerjev A-mer Eliksir Grenkega Vina mi jo povrnil zdravje. Moj tek je sedaj izvrsten”. Gena $1.00. V lekarnah. Triuerjev Liniment uživa isto uobro ime, zakaj pri revmatizmu, nevralgiji, poškodtiah, izpahnjenih, oteklinah, ozeblinah i.t.d. je zdravilo brez jadnakega. Gena 25c in 50c v lekarnah. IM posšti 35 in 60c. Jos. Tiiner, izde>ova-telj kemikalij. ***** V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 —1339' S. Ashland Ave. Chicago, 111. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družho! Rich ter Jev^Pai« Expe ller z sidre« mit HITT1—* arai mumm hk ■ wum * CALUMET IN OKULICA. — Veseli pustni čas s svojimi za (java mi, veselicami, Koncerti, tuaškeradami itd. je za nami, nastopil je resni postni čas, v k te rem se vsak verni kristjan odpove kolikor toliko časnim zabavam in misli bol j resno kot sicer na zve tičanje svoje duše. V to ga sili že od mladega na to navajena narava ia posebno pa še razne izvanredne pobožnosti, ki se vrši jo vse tedne posta v katoliških cerkvah. V naši slovenski cerkvi bomo imeli vsako sredo in petek zvečer ob pol osmih molitev sv. križevega pota, ob nedeljah zvečer pa bodo psstne pridige, kterih se bodo nad verni Oalumetčani gotovo v obilnem številu vdeleževali kot so to storili vsako leto do sedaj. Tako se bomo vsi lepo pripravili na svojo velikonočno izpoved. —1’oleg našega g. župnika, ki ga je hudi lagrippe in broiieb'tis položil za deset dni na bolniško posteljo, se nahajajo na bolniški listini tudi g. Jus. Strucel ml. iz Bine Jacketa, ki se je moral v Lauriun. bolnišnici podvreči mučni operaciji na licu in g. Jos. Wershay, ki ima tudi nekaj ' “trulila’' s svojini nezadovoljnim telesom. Uliema cenj. rojakoma želimo skorajsnega okrevanja. G. župnikbo po zatrdilu zdravnikovem si že toliko opomogel do nedelje, da bo lahko sam opravil službo božjo v cerkvi. Coronila sta se v slovenski cerkvi sv. Jožefa na pustni pondeljek g. Frank Kestner, sin g. Johna in Neže Kestner iz Raymbaul-towua in gspčna Mamie Sedlar, liči Franka in Ane Sedlar iz Lau-riutn. Oba novoporočeuca sta dobro poznana in čislana ne samo ined rojaki, ampak tudi med drugimi narodnostmi. G. ženin je eden izmed naših čislanih pevcev in pa priznani komik na našem domačem dramatičnem odru. Kadi bolezni domačega g. župnika, jih je poročil Kev. J. Kerch, kaplan č. g. Kežeka, iz Hough tona. G. Frank Sedlar ml. m Miss Agnes Kestner sta prisostovala kot tovariš ozir. tovarišica.Mladima novo-poročencema voščimo srečno pot v novem—zakonskem—- stanu. Na mnoga leta! -—G. Jos. in Ana Mišica iz Yellow Jacketa obhajala sta v nedeljo botrino svoje hčerke Elizabete. —■ Igra, ki jo je priredila naša mladež v prid cerkve pretečeno nedeljo, vspela je še prilično dobro. Da si ni bil obisk popoldan obilen, je bilo pa zvečer bolje. Da si so imeli igralci le tnalo časa ličiti igro napravili so še precej dobro. Kosebno trem sestram, gospodičnam Mary Mišica, Kate Strmeli i;t France» Strucel moramo dati pripozitanje, da so bile kakor nalašč za omenjene uloge. Spela, upamo, da nas še večkrat počastiš na dramatičnem odru, kakor tudi ti jezična Ančka in Majda. Tudi d ruši igralci, ki so vsi izurjeni v nastopu pred kulisami nas bodeje goto še večkrat v bodoče raveselili na dramatičerrr odru. Izvohali smo tudi da se pripravlja naš “Plioenix”za nekaj iz vanrednega po Veiiki noči. Kakor slišmo menijo nam podati- igro “Domen” iz izvirnega Jurčičevega romana; upamo da je svar resnična.. — Rojak John Gosenca, obče-znani naš cerkveni blagajnik, se je povrnil iz G. & H. bolnišnice. Bil je pobit na nogi, za kar je moral prestati »mično operacijo. Da si je John nekoliko zdelan, vseeno kaže njegovo bistro oko. *da bode zopet kmalu vesel in zdrav med nat« i. Kojak Jos. Rom iz Yellow Jaeket-a,ki se jepoškodoval na: nogi—pod kolenom pred tremi tedni, je obreval toliko, da Zamore hodi- ti po hiši. U paino, da zopet kmalu vidimo Jožkotov veseli obraz med n umi. —Caucus za mesto Red JacKet, ki se je vršil pretočeni jietek je bil bolj miren, to pa zato ker ni bilo opoziei e. Edini ki je imel nasprotnika je bil predsednik Kinsman, zoper katerega je kandidiral Dr. Miller, toda borba ni bila huda in Kinsman je premagal nasprotnika z veliko večino. — Minulo soboto je umrla 9 letna Clara, hčerka Johna Gesliel, ki stanuje onkraj Ahmeek-a na farmi; deklica je bolehala le štiri dni na Škrlatici. se cen je- — Huda zima, ki je pritiskala nekaj tednov, pustila je sledove svelena dela na več ■ mestih. V J Hancock so [»ozeble večje cevi za vodo, tako da so bile dve ulice nekaj dni brez vode. Na Ahmeeku so imeli enako smolo. Da tudi pil nas piombar ji kadijo zadnje čase dobre smodite, nam ni treba o-nien jati. —Umrli so ta teden: Emil Wester, star 70 let, živeč na New Town, dolgoleten uslužbenec C. & H. družbe, Frank G. Eiigstrom, star 73 let, živeč na Yellow Jacketu, »služben pri C. A II. celih BO let; v Detroitu je umrl Dr. K. H. Osborne, nekdaj vrhovni zdravnik 0. & H. družbe, pokopan je bil na Ilotightdnu; Mrs. Anna Mi-chaelson, stara 68 let na Bordanti in Sedmi cesti; Mrs. Lena Record na Gay. stara 71 let, Mrs. Sophie Gabrielson 94 let stara, ena stare j ih osoh v bakrenem okrožju, 11 cesta Yellow Jacket. — V soseduiem llouglitonu so i- .i O meli v ponedeljek kaukus za mestne volitve. Edino opozicijo je imel dosedanji mestni župan G, Hartmanu v osebi Dr. C. T.Ferris, k ten je tudi prodrl z 316 [»roti 256 glasovi za Hartmana. — Neka Eunice Koij»i, finsko dekle iz Dollar Bay, stala je pred poroto okrožnega sodišča obtožena detomora. Spoznana je bila krivim in sodnik P. 11. O’Brien jo je obsodil v državno poboljševalnico v Detroitu za dolio od enega do petnajst let. — John Smith, uslužbenec Quincy rudnika, našel je svojo smrt v jami v ponedeljek na ta način, da je prišla njegova svetilka na kapi v dotiko z živo električno žico.Električni tok ga je na mestu ubil. — Sedaj, koso bile po vladinem povelju vse čete ob mehikau-ski meji poslane domov, so se začele na Calti metu resne priprave za sprejem Calumetske kompanije A inženirjev. Sans Bareil klub je prevzel v roke vse predpriprave, pri tem jim pomagajo vsi trgovci m drugi, ki se zanimajo za naše domače vojake. Cuje se, da se nekterim podnebje v Teksasu tako dopade, da bodo ondi se naselili, ker so jim obljubljene dobre službe. Vsi vrnivši se vojaki bodo takoj dobili delo nazaj, kterega so opravljali pred odhodom na jug. Na Calumet se jih pričakuje okrog 29. marca. Samosvoja obsodba- Žid jezdi na oslu po vasi. Ko vidi, da ga gledajo otroci in tudi nekateri odrasli ljudje, reče jim: “Kaj me gledate? Ali še niste nikdar videli osla?” NA PRODAJ! Fotograf iena oprava vredna $300 jo prodam Za $150. V najem se da tudi prostor pa o-menjeno delo v South Range Mich., za §15 na mesec.., : Lepa priložnost za pravega’moža. HERMAN CUNDLÀGH, Tel. št. 283 Houghton, Mich. Dopis. Calumet, Mieli. Dram mi g. urednik: Ker prvikrat oglasim v Vašem listu, zato upam, da ga ne boste vrgli v požrešni uredniški koš. Vaš list, po imenu Slovenske Novice, mi zelo ugaja. Komaj čakam, da ga dobim v roke, ker vidim, da ]o tako dober ali pa se boljši, kot kteri drugi slovenski list v Ameriki. Zatorej mu želim mnogo vspeha in da bi se hitro D • razšir|a! med našimi dobromisleči-mi rojaki v Ameriki. Ali žalibog, da ima list, ako-ravno je še mlad in nikogar ne napada osebno, že aosti sovražnikov in to celo med domačimi tu-kajšnimi rojaki, ki bi.prav za prav morali biti veseli in ponosni, da imajo svojčasopisi n (»i ga ravno raditega morali vsestransko podpirati in po svoji možnosti razširjati, ga pa nasprotno še grajajo, druge dobre naročnike raztovarjajo in skušajo ga celo očrniti pri rednih oglaševalcih drugih narod-nosti. Fej takim rodoljubom! In zakaj jim je list trn v peti? Zato ker je katoliški listin ne trobi v isti rog z raznimi protiverskimi hujskači. Dolžnost vsaeega rojaka na Calmneta m okolici je, eia domači list podpira kot podpirajo drugi narodi svoje liste, s tem bi pokazali da smo Slovenci na Calumet» ena celota. Kakor je ljulika med pšenico, tako je tildi razloček med ljudmi; nekteri naših rojakov raje tuje brezverske liste podfiira-jo in berejo, 1'ste, ki pišejo laži, napadajo duhovnike in svetinje naše sv. vere, da celo Boga hočejo vtajiti. Ko take liste berejo, jim srce kar veselja poskakuje, češ, zopet so dali malo farjem zasto-piti. Bočakaj malo, rojak,tebi se tak Severov Almanah za Slovence za leto 1917 je sedaj gotov. Vprašajte vašega lekarnarja zanj, dobite ga zastonj. Ako ga on nima, pišite nam. je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajte Severa’s Gothard Oil (Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov. s SEVERA’S » II BALSAM FOR LUNGS | Pred ko odpošljete DENAR v staro domovino, oglasite pri meni, ker jaz ga V ani odpoj ljem zanesljivo in najceneje MIHAEL KLOBUČAR J15--7 —cesta. Calumet. GALBRAITH & McGORMlGt Odvetnika S (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to^ zdravi o, > celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegov brote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, P« n -difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kaš.ju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci-Gena: 25 in 50 centov. iztirjujeta dolgove, ura\. nata zapuščine ter pregledujeta lastninske lj. stine Zastopata v vseh sodiščih, ULSETH BLOCK Calumet, Mich, Tel. 169 Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tem da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vasi lekarni, jih naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa |j| Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! S. C. Chynoweth Insurance Agencv naslednik SCHNELLER & LAWRENCE list dopade, kaj ne? Ti, ki. take liste podpiraš, si izdajavec svoje vere ravno tako kot urednik Antičnega lista. Tvoja krivda je ravno tako velika kot n jegova, /jaka] oni, ki žakel drži ali pa tisti, ki krade, sta oba jednaka. Ali ni to les? Tudi sv, maša takim ljudem ne diši, pravijo, da to ni nič vredno. Tudi tu postoj, prijatelj, in malo premisli! Ali ne znaš, da je sam Bog postavil sv. mašo. A koliko je ljudi, ki nimajo pojma, kaj je sv. maša. Ko bi malo premislili,bi se bolj udeleževali nedeljskih pobožnosti. Dokler si bil v stari domovini, sta te oče in mati silila, da si šel, a zdaj si prost, te nihče ne sili. vsega imaš dovolj, torej bi še tem raje moral hoditi v cerkev. Povem ti, dragi moj, pripeti se lahko, da bi rad šel k sv. maši, pa ti ne bo mogoče. Draga oče in mati. kaj vidva moreta siliti svojega otroka k sv. maši, ako vidva sama ne gresta? Bravi jo,da besede minejo, a vzgledi vlečejo. In jabolko nikdar ne j»ade daleč od jablane,to je potrjena resnica. Nekteri pravijo, pa kaj če pustim enkrat sv. mašo, bom pa šel drugi pot in bo Correct Jtyles Honest-A Values ZA ZIMSKE OBLEKE in VRHNE SUKNJE imam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba točna, cene zmerne. JOS. j( WEBSCHAY VOGAL PETE IN OAK CESTE. HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon John Gašparovič 316 — 6. cesta. Telefon 633 M. vseeno. Busti jeden pot in drugi pöt iz zanikrnosti,potem si “bižu” Pregovor pravi : Stara navada železna srajca. In žalibog, da je tudi med našimi rojaki na Calumet» nekaj takih železnih srajc. Pustni čas je tniirul, samo dve poroki smo imeli v naši fari. MafsikteH fant in dekle morata “ploh” vleci. Pa to ni niti meja, niti. Vaša krivda, g. urednik, ampak oni naj si sami pripišejo: ker fantje nimajo poguma, dekleta so pa izbirčna. Upamo, da se bodo kaj oživeli, ko mine post. Će bo na teni kaj resnice, Yam boni že sporočil. Pri iiekterih se pa tudi zgodi, kot tista pesem veli: Fantje so res ljubeznjivi, Pa so tud’ zapeljivi,' . Več obljub kov ima, . bamo-da. jih zapelja: ! - Potem se, vidit več »e da- . -JI aročn i k; käov... $ o vi cy.; , ,# KNJIGA Anton Gregorich KROJAČ 315-6 cesta, Calumet, Mich. EDINI SLOVENSKI KROJAČ V MESTU. Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah. i Pridite, oglejte, izberite, naročite! Spoštovanjem ANTON GREGORICH. VICTOR HERMAN. FOTOGRAF za iz o različnih, splošno priljubljenih magičnih limet- J »ostili z raznovist-1 Meta cesta nimi predmeti Kakor? denarjem, steklenicami, noži in kartami. Spreminjanje vode v vino in tinto in še drugi raznovrstni privlačni čari. Knjigo pošljemo zastonj, ako nam pošljete 4 cente v znamkah za poštnino. UNIVERSAL SALE HOUSE 205 E- 14th. Str. New York. N- Y. se priporoča Slovencem delovanje vsakovrstnih fotografič- nih slik, posameznikov ali skupin Zenitovanjske skupine naša posebnost. Delo ukusno, cene primerne. CalumetS NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in.granita dobe se po zmernih cenah ori E. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tei- 678 W- Calumet- Mich AKO HOĆEŠ KADETI dobre smodke kupi-si sinodk “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha. v.anskfcga tobaka od THOS, ENTE.M AN i tQ6 — .Cine j cest HALO BILL! KAM GREŠ? V “Barrett’s Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. DR. OTTO H. KOHLHAAS. zdravnik in ranocelnik uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak, nad lekarno Vastbinder & Read. Uradne ure od l.do 2. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. ‘‘European Coffee House” -Evropska kavarna- Priporoča svojim gostom fino crno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka po nH, vadili h cenah ter vabim uljudim vse prijatelje pristne domače vin. ske kapljice, da se pridejo propri, čat. Mihael Klobučar-H5--7- cesta-Calumet, Jos. Scheringer Gostilna “NARODNI DOM” Rojakom najbolj priljubljena. Vedno sveže pivo, fino vi-no in izvrstne likere. Pošiljam denar vstaro domovino po najnižjem dne? nem kur u, točno in vestno, Pri meni je vsaka pošiljate! varna. JOS. SCHERINGER 808 Oak cesta. Mi priporočamo Vino! kot toniko za stare ljudi, oslabele žene in blede otroke. Za kronično kašljanje, za prehlajen-je in bronhitis, Nepreconljive vrednosti je pi i zdravljenju splošne oslabelosti, izgube debelosti, slabe krvi pri izgubi teka in sploh vselej, kadar potrebujete dobre tonike. $1.00 steklenica pri Vastbinder & lekarnarja Mi imamo v zalogi vsa Severova zdravila- Nikola Čor zidarski podjetnik, 401 - 8th-in El m Street. Phone 277 W- se priporoča Slovencem in Hr-j vatom za izvršitev vseh v zidarskoj stroko spadajočih del, bodisi kamna, opeae ali cementa. Prevzame tudi vsakovrstna tlakovanja, posebno obcestnih hodnikov (side-walks). Dobro zadovol jivo delo jamfeno pri najnižjih cenah. Svoji k Svojemu! Ne naročajte gramafone, akordijone in dr"?0 glasbeno blago iz Newyorka o'1 Chicago, dokler ne vidite našo®8' logo in njene cenene nakupe. Ht0 . ........... g 1.50 ali 8 Kr ......... posamezni iztiei po 5 ct. Nil A (advertisements) po dogovoru. IZPISI »e ne «tòrto- ,CI brw podpisa se ne sprejmejo. 0®pls preselitve z ednejra v drugi kraj, ^ Slučaju y0|j n(rinfuriti staro bivališč ,.)•» n“m " '°**U1 denar In naročilainaj se rtopošiljejo pod ,lotom: Slovenian Publishing Co.. 2ll-7th Street, Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.” -rsr.« l’^qv«nlv «ovenlc P»P“r in the Northwestern ^„fthed.S-of America. SUBSCRIPTION $2.00 per year. The best-advertising medium for Michigan ulonesot and other Western States. Advertising rates sent on application. 'untemi at the Post Office at Calumet, Mich oecond class matter. Telefon 6J. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS. Ì3UIS N. HAMMERING. President, Pomagajmo proti -- vojnemu gibanju. -Povzeto po ‘‘Irish World”.- V petindvajsetih letih svojega javnega političnega delovanja bivši državni tajnik William J. Bryan še ni nikdar storil svoji deželi večjo uslugo, kot ravno sedaj. X vso hvalevredno gorečnostjo se ]e podal na delo, da b\ preprečil nekaj, kar hi bilo nič manj kot zločin proti Ameriki in človečan-8tvu. Nekaj ur za tem, ko je predsednik Wilson pretrgal diploma-tične zveze z Nemčijo, je imel Bryan v Madison Garden v New ^ orku govor, v kterem je navedel tehtne in prepričevalne vzroke, zakaj da se Zj. Države ne smejo dati zapeljati v evropski spor. V svojem govoru je izdal manifest na ameriški narod, v kterem navaja praktična sredstva, ki bi ustavila vpliv New Yorskih velikih listov, ki so na strani Anglije in ki hrupno kričijo in zahtevajo vojno. Ko mimogrede omeni predsednikovo izjavo, da bo v slučaju kakega nepremišljenega dejanja od strani Nemčije stopil pred kongres z zahtevo, da se niu da izvanrednih pravic v obrambo ameriških interesov, g. Bryan pravi v svojem manifestu še sledeče: “Na ta na-čin stojimo pred resno mogočost-jo, da se zapletemo v evropejsko vojsko. Predsednik, senatorji in koiigresmani, ki morajo delati za narod v tej krizi, želijo sicer izpolniti voljo onih, ki so jih postavili na njih odgovorna mesta, toda ako narod kot tak ne izrazi svoje želje direktno z dopisovanjem, morajo ti odgovorni uradniui soditi javno mnenje po izrazih velikomestnega časopisja, ktero pa le deloma zastopa mnenje in želje spio:snega naroda.” Tu imamo problem, kojega posledice so velikanskega pomena za bodočnost Republike. Samo Bog zna, kakšen bi bil izid, ano bi tudi mi postali sodeležnilvi Anglije m njenih zaveznikov v njihovih divjih orgijah krvi. Strašljiva mogočnost takega tovarištva bi morala pretresti s strahom in trepetom vsakega, ki ljubi svojo deželo-Toda seda j m čas za razli v srčnih čustev. Sedaj je čas za delo. V sak izmed nas mora sedaj, kolikor je v njegovi moči delati na to, da se izjalovi napor onih, ki bi radi po-magali Angliji na račun in škodo Amerike. Rrez izgube časa bi mo rali vstvariti javno mnenje, ki bi se strinjalo z namenom g. ßryana, namreč rešiti deželo pred pretečo nevarnostjo krvave vojne. Med drugimi njegovimi nasveti so tudi sledeči: da naj se Amerikanci ne vkrcavajo na sovražiiiške ladije, naj se prepove odhod ladi jam, ki vozijo kontraband m potnike ob enem, naj se amerikanske ladije ogibljejo ogrožene zone vsaj za sedaj, m pa da naj narod sam po referendum glasovanju odloči, ali naj gremo v vojsko ali ne. K sklepu svojega manifesta g. Bryan govori o neobhodni potrebi, da kongres izve pravo javno mujenje in pravi : “Najbolj važna stvar je,da uradniki vWashingtonu znajo, da narod doma protestuje proti vstopu v to vojno na kterikolisi-bodi strani, da niso pii vol ji pošiljati amerikanske vojake čez Atlantiško morje, da hi marširali pod zastavo kteregakoli evropejskega vladarja ali pa umirali na evropejskih tleh za poravnavo evropejskih prepirov; in da oni nočejo se odpovedati priložnosti izkazati naj večje delo človekoljubja celemu svetu kot prijatelji vseli in pa stvaritelji miru, kadar bo mir mogoč.” Na to časopis “Irish World” spodbu ja svoje čitatel je, da naj se zavzamejo za blagi poziv g. Bry-ana, in da naj vsak po svoji moči stori, da se njegova ideje uresničijo. Naj kongresniki spoznajo, da narod kot tak ne želi vojne in da ne ho šel radovoljno v žerjavico po vroče kostanje za nikogar, najmanj pa za Anglijo. In to je gotovo notranje, skrivno, tiho mnenje vsakega dobrega državljana amerikanskega. A to mnenje ne sme ostali skrito, naj pride javno na dan. Tisti, ki v resnici ljubi svojo domovino, ji bo storil največjo uslugo, ako bo tudi on kaj pripomogel k temu, da se offuemo strašnim posledicam kr-vave vojne. Ker naposled kdo pa so oni, ki najbolj kričijo za vojno? To so velikomestni časopisi, podkupljeni z zlatom od Anglije, ki vidi svojo rešjtev samo v tem, ako tudi Zj. Države potegne v krvavi ples, in pa ameriški kapitalisti, ki bi iz te vojne kovali še ogromnejše dobičke za svoj žep, kakor so jih dosedaj. Toda hvala Boon, da ameriški narod od dne r> do dne boi] izprevideva, kdo da je njeo-ov prijatelj in kdo njegov sovražnik in bo prej ali slej obračunal z njimi, zlasti ako ga v resnici potegnejo v vojni vrtinec. velikih kakor hiše. Na levi se vzpenjajo zelene planje do nad 2300 metrov. Z njih rezi je kaj leji razgled po mnogo globlje ležeči dolini, kjer se nahaja Čreda naše baterije. Se pred nekaj tedni je bil tod vrt planinskega cvetja, ki bi razigralo srce botanika. Sto metrov globje je druga prijazna dolina s slikovitimi planšarskimi kočami. Obdaja jo strmo skalovje, prepredeno s slečem . Vmes mole temnozelene smreke' svoje stare glave proti nebu. Sredi pa se.blišči kakor biser tega naravnega na-kita malo jezero. Tega raja še tujski promet ni profaniral. Mnogokrat sem dolgo stal na višavi in srce mi je prevzel tih mir, dokler me ni treskanje topov spomnilo manj poetične sedanjosti. Preskrba za zimo se je tu vzorno izvršila. Dolga stanišča z dvoj-natima stenama, zgrajena za skalami, da varujejo mraza in sov-raznih krogel. V dveh etažah, dingo nad drugo, so napravljena ležišča s čednimi slaifrnicami in slamnatimi vzglavniki. Nad oda- O rv vami police z boro lastnino, vmes precej škatljic darovi z z il r s g i m i doma. Zvečer, ko se je moštvo vrnilo ođ dela, j o povelju in menaži, zakurimo peči iu med zanimivimi pogovori in veselimi igrami nam mine čas. Večina moštva je pripravljena, da more za vsak slučaj takoj odriniti, kamor treba. Stalna straža skrbi za red ponoči. Tihi mir se razprostre nad nami; topovi v bližini so umolknili, le tupatam poči puška ali zažari svetilna raketa nad našimi postojankami na vrhovih. V daljavi pa še vedno trenoino bobni gromenje tež kili topov ter nas opominja, da se tam bijejo naši tovariši. Mnogokrat, preden se vležemo k počitku, stopim pred kočo, da občudii jem to bajno nočno sliko, kò luna carolino obseva strmo skalov ja in posamezno drevje in se zvezde v čudoviti lepoti shajajo na jasnem nebu. Ze zarana jiride z vrba poročilo o položaju, ki naznanja vse dogodke m jih sporočimo dalje našemu baterijskemu poveljstvu. Ob pe- Gleje -i stran. DRUŠTVEN! OGLASI. Razširjanje naše trgovine t vv , V~. V SLOVENIAN LIQUOR CO., po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko vino in vse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. JOLIET, ILLINOIS. Društvo sv. Jožefa št. 1. S. K. P. Družbe na CAMJMETU. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. - "" Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe! Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. - Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorari 'v'1 URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, ,To,s, Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gombač, Anton Miklich, .John Klohuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler. Vratar in maršal, Frank Pavlich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Rej Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gurnbač. 4321 Acorn St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, :s Walnut St. Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na inesco bolniške podpore. Vsinrtmne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen, cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu! K obilnem pristopu vabi ODBuR. OBJAVA. Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-Ijudno, da se sem dne 15. novembra t.l. preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je dosedaj izvrševal gosp. Frank H- Schumaker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste- Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu- Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost- Spoštovanjem John Muvrin DENAR V AVSTRIJO, Hrvatsko in Slovensko zamore se varno poslati po denarno nakaznem načrtu naše banke. Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. JjDopadel Vam bode, Houghton INat’J Bank Houghton, Michigan. DRUŠTVO SV, PETRA. Št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul I). Špehar, George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič.; Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Martin Majerle, Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S, K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so. Pred. Frank Sedlar, , Podpred. Jos.Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John I). Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LÈTI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098Cone3t. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $801). V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR, ! “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” | i PREJ ALI KASINEJE i si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik. NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. IH oughtonCouhty ElectricEight Co Pri slovenskih vojakih na snežnih višavah. Zima je obiskala naše višave. Kar čez noč se )e nastanila pri nas hladna znanka, ki se je to pot y nismo baš posebno razveselili. Ze v prvem mogočnem navalu je zagrnila naše postojanke z debelim belim plaščem. Nastanjeni smo na preko 2000 metrov visoki planini, sredi krasnih gorskih velikanov. Le posamezni mecesni,ki jim je vihar čudovito razkuštral glave, oživljajo kaos raztresenih skal, sernlfertje CALUMET STATE BANK Glavnica $ 100,000 Preosta ne« $ 50,000 CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po drtunnom tsilfTIl nim, ki si hočejo pri nas narriti očali. dnevnem Kurzu. ( Preiskali barn Uidemo vtä vid ter Izberite si to banko za Vašo Banko, vam pripravni osai* URADNIKI. Thomas Hoatson Preti. Ed. Ulseth,Podpred. F. J .Kohlhaas, Blagajnik M alter Edwards, Pomožnibl SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 3 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John D. Judnich, 4837-Elm St. it. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack. Blagajnik: Jos. Gorshe. 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town tellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown’ Joliu Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bailor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBOR A. Fahlen & Go. NASE DELO J.j RAJAMCENO. 312 - peta cesta Calumet, Mich Slovensko - katoliško podporno društvo SV, JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druäty* na Laurium. ima s’čoje redne mesečne seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne v dvorani Gosp. Joha Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, predsednik. John Lakner, ' podpredsednik Jos R. Sedlar, tajnik John Šuštarič, blagajnik ODBORNIKI ZA 3 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stubler, Jakob Zimerman, Math Sustarioh, Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown m okolico, Matt. R. Sedlar- za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po $30.00 na mesec-Cela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pošaodbe kot izgubo rok, nog očes i. I. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri Se niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tainika Jos. R. Sedlar 3137th St Calumet Mieli. K obilnemu pristopa vabt Odbor- Naročite se na ‘‘Slov/ ‘ Novice.’ Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. ti LAVNI URADNIKI: Predsednik: J oli .1 SpreiUer, 218 Oak St-Calumet, Midi. Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tain. St-Laurium, . tajnik: Math P. Kobe, 420 7th St......Calumet, II. taj.: Jos. \Yr. Schneller 2(545 Union St. .Calumet, Blagajnik: Jos. Scheringer, 808 Oak St. . . .Calumet, .Duhovni vodja: Ilov. L. Klopčič, ....Calumet, NADZORNIKI: Mihael KlobucUar, 115 7tli St.........Calumet. Mich. John D. Puhek, 2140 Log St,........... Jos K. Sedlar, 577 (Jedar St............. POROTNI ODBOR. John Suatarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Alloiiez St. Florida Loc. Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VS A pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje' bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobi jo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbi no glasilo so “Slov Novice.’' Iz 3. strani. tih je kava. Nato se že prejšnji večer določeni del moštva natovor z živili in kurivom, da jih ponese tovarišem na višavah. Odrine|0 še v trdi temi, da jih sovražnik ne zapazi. Ob šestih se ostalo moštvo loti dela; eni sekajo drva, drugi popravljajo poti in steze. Ob pol-■dvanajstih točno je mensža, splošno neprikorna; izvečine imamo juho, govedino in prikuho. Ob naporni službi nam ni treba še posebej želeti “dobrega teka”. Popoldne pridejo s telefonske postaje tovorne živali z vsem potrebnim za vojskovanje in želodec. Z naj-večjo napetostjo prežimo na poštne zavoje. Tisoč vprašanj se zlije v uho telefonistom, ki smo obenem poštarji. “Ali nič zame? Nič pisma, nobene pošiljke?” Mnogo razočaran] je neizogibnih. Vojna pusta pač ne more vselej popolnoma redno poslovati. Veliko veselje pa je povsod že nad najmanjšim znamenjem ljubezni od doma, tudi nad navadno dopisnico. Za časnike, ki zaidejo v naš kot, se kar trgamo. Radostno beremo o vsaki zmagi našega orožja v daljavah; saj nas vsaka,plibliža miru. Danes je dan izmembe. Vsako drugo soboto odrine skoro vse moštvo k postojanki na vrlin. Živahno gibanje se prične že ob štirih, najti prekoračiti je mesta, ki jih sovražnik ogroža, še v trdi temi. Po ozki stezici navkreber do sedla z obširnim razgledom tudi ponoči, ko zvezde osvetljujejo skrivnostno krajino. Ozremo se proti sedlu, kjer je sovražnik pred kratkim namestil top. Podnevi se ne sine tod prikazati živa duša, ker bi bilo takoj po njenem telesnem ovoju. Srečno smo mimo nevarnega mesta. Najprej med divjo zmedo skalovja se vije naša stezica, Dospemo do položenega Snežnika. Ob pričetku vojne se je tod mora lo plezati. Hudo je bilo nosilcem. Pozneje smo si napravili dokaj dobro stezo. Kdor je v planinah zrastel, pride brez nezgode naprej, čeprav groze na levi in desni brez-dna in prepadi. Zdaj je stezo zagrnil sneg, tupatam tudi led. Precej pozornosti je treba, da se ne zvrneš v globino. Na mestih pomagajo žice, da ne zgrešiš gazi. Pridemo do prostrane visoke planjave, v rov,, ki so ga vojaki napravili, da nas zaščitijo pred sovražnimi pozdravi. Sovražnik ne ve zanj, čepnav preži na naprotni višavi. Naši so ponoči izklesali za moža visok jarek in ga pokrili. Sedaj tudi tod varno hodimo. Razgled v položno dolino je krasen. V dolnjem delu ne pozna zi- me. Kitiča jo več jezer; koče, ki so tam stale, so naši streli razrušili. ' Tik pod vršacem, na ozkem bo-Čir, je zgrajeno naše stanišče, tako da ga sovražni streli ne morejo zadeti. Razdeljen je na četvero prostorov. Prvi je lično obtesana kočica za poveljnika in njegovega namestnika. Tu se pa pogostoma glase vesele citre in domače pesmi. Drugi oddelek je moj grad: telefonska celica. Majhna, a popolnoma zadostna. Miza. klop, peč, ležišči, drugo nad drugim—to je vse pohištvo. Potem kuhinja, na katero se oziramo s posebno ljubeznijo. Preskrbljena je z vso potrebno opravo. Kuhar, dobrodušen tovariš, si prizadeva po svojih .močeh, da se prikupi našim želodcem. Danes imamo ješprenček, goveje meso in pražen krompir. Kaj hoče boljšega za kosilo 2700 m nad Adrijo! NajveČji oddelek I je stan za moštvo. V Uveli etažah ležišče.Tu je neprestano prihajati je in odhajanje. Eni odhajajo k raznim linam in opazovališčetn, drugi se vračajo. Oni, ki so dokončali svojo službo, pa počivajo. Ponočna služba je nadvse naporna. Gorje mu kdor bi dovolj ne pazil. Mogel bi spraviti sebe 111 tovariše v največjo nevarnost. Vreme tu gori je kaj viharno. Ob najlepših dneh ne segreje sobice zraka uiti za poznanje. Veter tuli krog skalov ja in nam dan na dan zamete steze in male stražile stane na raznih vrhovih. Težka bo tu služba pozimi. Že sedaj imajo straže popolno zimsko opravo: volnene obleke, težke kožuhovinas-te plašče, čez pa belo ogrinjalo, da jih 111 razločiti od snega okoli njih. Čez črevlje klobučevinaste škornje, da jim noge ne zmrznejo. Vendar nas navdaja misel na hujši mraz z grozo. A mi se ne zganemo; ni stvari pod nebom, ki bi nas mogla omajati. Cisto blizu nasproti,200 metrov zračne črte,so sovražne straže. Mi smo napravili majhno stanišče, zakrito z železnimi ščiti, ki nas varuje laških krogel. Skozi ozke Ime nosijo cevi naših pušk smrt vsakemu Italijanu, k: na nasprotni višini pokaže radovedno glavo. Na svoje dobre puške zaupamo in na varstvo, ki nam je nudijo naše skale, in prepričani smo, da se zemljelačnim Lahom tudi pozimi ne posreči, priti le za ped naprej. To krasno deželo hočemo ohraniti sebi z vsemi močmi. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo! OHIO. Cleveland. — Jermen je -razmesaril Valentina Zubik ravno na njegovega godu dan v tovarni Grassoll Chemical Co. To je včeraj zjutraj. Zubik je hotel nekaj popraviti na transmisijonskem jermenu. Medtem pa je nekdo odprl elektriko, jermen se je začel vrteti, zagrabil jeZubika za obleko in ga je večkrat zasukal po zraku okoli 111 o koli, predilo so ustavili stroja, /drobilo mu je roke, noge in rebra. Umrl je v strašnih boleči-nah v bolnišnici sv. Aleša. — Biemoga in plina povsod po-maiijkuje. V marsikateri šoli ni bilo zato pouka, ker je bilo nemogoče dobiti premoga, plin pa itak ni gorel. Veliko sol po mestu je bilo zaprtih, tudi javnih šol. Med učiteljicami javnih šol je bill) toliko bolnih od prehlajen ja, da vse namestnice niso zadostovale, da bi spolnile vrzeli.Pretečeni toiek seje plačalo za premog pri šoli sv. \ i-da za tono $8.75, pa še za to ceno se ga je komaj nekaj dobilo. Newburg. — V torek se je vršila svatba dobro poznanega trgovca g. Jos. Furlana 111 Amalije Mazi,, prejšnje bolniške strežnice, “Iidečega križa” v Ljubljani. Ob priliki te slavnosti se je zbralo precejšnje število sorodnikov in znancev, da V slavijo dan na običajni način.^Želimo jim vse najboljše. — V sredo pa sta sklenila trajno zvezo Jožef Plut in Frančiška Blatnik, oba zelo prominentna v krogih naše mladine. Oba para o-staneta pri nas že zanaprej in mi jim želimo vsega dobrega v obili meri. Hill srečni na mnoga leta. Collinwood. — Poročil se je Ludovik Hue z Marjeto Kočevar. Lndbvik je e-den najbolj poznanih fantov v Collinwoodu in je imel vedno najboljšo misel za cerkev in pametne reči. Nevesta še ni imela prilik pokazati te vneme, ker jo šele nekaj časa tukaj, a upamo, da bo vredna polovica moževa. Obilo sreče! ■— Umrla je Mrs. Frank Grdo-dolina, 440 E. 158 St. na prav bri tele način. Zdrava in čvrsta je umivala zadnjo soboto okna zgpr-tijih sob, od zunaj. Kar ji spodrsne in padla je tako nesrečno vha obstranski tlak, dasi je zlomila levo roko na dveh mestih. Prepeljana je bila v Glenville bolnišnico pa malo kasno. Kri se. je začela zastrupljati v ranah, ki niso bile dobro očiščene in hitro obvezane. Amputirati so ji morali celo roko. Pa operacija ni bila uspešna. IS ir. rt je rešila nesrečno ženo groznih bolečin. Rajna je bila članica oltarnega društva, katere se je bo spominjalo v molitvi. N. v. m. p ! ILLINOIS. Joliet. — G. John Raricli, iz 1303 Vine St., je dobil iz Stare domovine pismo, ki poroča, da je v Metliki št. 219 umrla njegova teta Marija Barbič, samska, v starosti 86 let. Zapušča doma nečaka Josipa in Johna Barich. — Nadalje se mu poroča, da vlada na Kranjskem silna draginja. Voz drv stane 40 kron, par čevljev 30 kron. — Poroča, da je umrl tam okoli 30 let stari Rafael Jereb, sin znanega slikarja v Metliki. — G. George Malovrh, mnogoletni organist našp cerkve sv. Jožefa, nas v kratkem zapusti in se preseli v Cleveland, O., kjer študira njegov sin Mihael za advokata. Kakor čujemo, odpotuje g. Malovrh prihodnji torek zarana. Chicago. — Na zadnji seji društva sv. Stefana št. 3. K. S. K. J. se je sprožila misel o ustanovitvi Slovenske godbe v našem mestuki naj bi nastopala pri raznih prireditvah tega ali onega slovenskega društva. V Chicagu živi menda okrog 5000 Slovencev, pa še nimamo lastne, ali domače godbe. Gotovo bi se dobilo kakih 18 ali 24 mož in mladeničev, ki so morda že nekoliko vajeni godbe, ali če hi se z vztrajnostjo oklenili pri vajah svojega kapelnika, katerega imamo že na razpolago. Vnekaj mesecih bi Slovenska godba že lahkojavnona-stopila. Gotovo hi ji šla vsa naša slovenska društva rada na roke s pridobivanjem podpornih članov. Za to stvar se posebno zanima rojak Ant. Stonioh, na W. 22. St., ki daje radevolje vsem prijateljem slovenske godbe tozadevna pojas ni la. Priljubljeno pivo med rojaki je gotovo od nas izdelano Najfinejša namizna pi jača je naše v steklenicah Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svojfp. Poslužujte se toraj našega piva in dajte ' nam nu Hg PARK 73 lit PIVO 5s in k “ELITE. naroči!. Park: Brewing Co. LAURIUM, MICH. Phone 221 MATT SUSTARICH, Mgr. —Načelnik finančnega odseka Zavezniškega bazarja poroča,da bo znašal čisti prebitek mesca jan. t. I. vršečega se dobrodelnega bazarja v Chicagu nekaj nad pol milijona dolarjev ($590,009.) Svota se bo enakomerno razdelila med ranjene in sirote zaveznikov. Yrsled odredbe predsednika W. Wilsoua, so morali tudi gospodje barom in grofi pri nemškem generalnem konzulatu “zapokati”'svoje stvari, da jo bodo odrinili preko morja proti Berlinu. Kakor se ]ioroča,se je podal večletni tuk. generalni konzul O baron Kurt von Reiswitz v Washington, L). C. kjer bo izprosil od ameriške vlade dovoljenje, da bi ostal kot pomožni zastopnik nemške vlade dodeljen švicarskemu konzulatu, ki bo od sedaj naprej zastopal v Ameriki nemške interese. Bo li dobil za to dovoljenje, ali ne —še ni znano. -— —Minulo nedeljo, dne 11. t. 111. se je precitala po vseli katoliških cerkvah chikaške nadškofi je o-krožnica mil. našega nadškofa Most Rev. George W, Mnudeleiiia. V tem pismu ali okrožnici naznanja naš duhovni nadpastir svojim vernikom vest 111 žalosten udarec, ki je zadel Jne 25. jan. t, 1. vse katolike našega mesta iz Cook okraja. Dne 25. jan. t. 1. se je okrožna sodnija Cook okraja izrekla, da .ne ho več ne mesto, no državna oblast podpirala katoliških dobrodelni h zavodov v Cook okraju, km so ti zavodi pod nadzorstvom katoliške cerkve. Vsledtega soduijskega odloka bode samo v (Ubicami nad O 2000 katoliških otrok po raznih si-rotnišnicah prizadetih; država ne bo prispevala zanje niti centa več podpore. Kakor mil. nadškofa, tako je ta vest jiotrla tudi vse katoliške vernike našega mesta, ker se te sirote mestni in državni oblasti nič več ne smilijo, in jih vlada prezira radi tega, ker se vzgaja in skrbi za to mladino v katoliškem duhu. Dobrosrčnost in usmiljenost bi ne smela poznati nobene verske razlike. — Znano nam je, da naša država ni odiekla pomoči neki češki narodni sirotnišnici, kjer se Boga direktno taji 111 se vceplja mladim že v zgodnjih letih sovra- •v štvo do sv. vere. Cernu ravnajo postavodajalci tako enostransko? Mil. naš nadškof pa radi tega ne bo obupal. V svojem pismu oldju-buje, da bo ostal še v bodoče skrben oče vseli teh 2000 katoliških sirot, da ho po svoji moči skrbel zanje na ta ali oni način, če bi bil tudi primoran trkati od hiše od hiše za pomoč in milodare tej u-božni mladini. Svoje pismo zaključuje naš cerkveni vladika z apelom na dobrosrčno katoliško ljudstvo n.està Chicago, da naj bo usmiljenih rok in usmiljenega srca, kadar bo po cerkvah prosil za te sirote kake pomoči. Richterjev Pain Expeller z sidrom- frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr+frfrfrfrfrfrfrfrfr-f»}.^.}. * - , V * * fr fr i fr fr . fr 4- + -š- •fr t ■fr fr fr fr I t fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr JU :**+s JAKOST, ORGANIZACIJA, POSTREŽBA Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega. Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas- Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku. n> i*; h» »el JJ" r« bic P" ŽH1 Ha 7?" lift State Savings Bank LAURIUM- MICH. frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr^fr^.^.^.^.^.^,^ fr+frfrfrfrfrfrfr+fr+frfr+frfrfrfr+fri^ B è V P lin žm do bo 10' ESSSS; J. A. M Inn ear Sz Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic drage rude. J11 7.*' ste na ro de in da za URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. K va Žil ro F zd DR. RICHTERJEV F* Al IN EXPELLER II! Ill h b za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-GUO, BOLEČINE in OKORELOST v SKLE' PIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V ORLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavi' tek, ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko- 25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od \ AD RICHTER & CO. 74 — Washington St., New York n PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager. Malo življenje Spisai dr. Fr- Detela jlnogo je prestopkov, katere prosto l judstvo vse drugače sodnik, ki se .drži zakona. |j£»0O jvaj „asiane kje kakšen poboj, in imj vuodi nesreča, da koga u- btf '-'gs ' o pijejo) ljudje kodo mi ovali nes-t]a koga ubijejo, ljudje bodo liiovaÜ ubijalca skoro ravnotako Hitor ubitega. Oba sta nesrečna, v]jo;a kazen, ki zadene onega !e jim zdi vselej preostra. Vprašaj ,, kmeta, zakaj je toliko tatvine « svetu, rekel ti bo: “Zato, ker l_o ]epo ravnajo s tatmi; pozimi jih rede, poleti pa izpuščajo, da hodi jo krast. Obesiti tata, pa ne ho veC kradel.” In ne morejo se « p,eČii di ti ljudje, zakaj je prepovedano na mestu ubiti požigalca òe ca zasačijo. Y Primoževi hiši pač nikomur ni prišlo na misel, da bi pomagal zakonu, katerega zastopata zaudarja; marsikomu pa se je zbudila tiha želja, da bi vendar Juri u-sel- “Predrta reč P' se je hudoval Rožanec, “človea se nik jer ne more veseliti; za vsakim oglom tiči birič, da zasleduje poštene ljudi kakor lovski preš. Zakaj smo ju pustili noter! Mi ne potrebujemo žandar jev med seboj.” “Bodi tiho!” mu prigovarja žena Mina. “Naj te kdo sliši!” “Prav imaš. sosed Rožanec,” vpije Premec, “primojdunaj ! Po meni vse zagomezi, kadar vidim zaudarja. Našega Jurčka pa ne bo do vzeli primojdunaj, da ne! Se bodeva hodila po gozd ili, pa ribe' lovila in rake, pa žabe tudi. Ni. . majo te še!” Pri tej priči pripeljeta zaudarja Jurija vklenjenega v sobo. Iznova jačim ženske jokati: župnik pa stopi k ujetniku in ga opominja, naj krščansko prenaša svojo pokoro, da bo zopet srečen in zdrav videl svoje roditelje in svoj dom. I; “jesti mi dajte!”'prosi ujetnik, in prošnji župnikovi ustreže žandar in razklene zvezani roki. V hlevu sta bila ujela Jurija. K nesreči ni bila pristavljena lestve na sviali; hitro skoči Juri na žleb, na gare in zgrabi z rokami rol» line, ki drži na hlev, in se skuša gori zavihteti ; a kar se mu ]« prej toli k rat posrečilo, mu je y-da] nemogoče; zaman se trudi, 111001 mu odpovedo, pred očmi se ___ "m stemni j n doli pade na tla, j Žnidarja pa nanj in zvežeta ga j ores upora. /-daj pu mn streže mati, žaiost-llS tako, da jo mora tolažiti sin. 7 • -emu m nevesta sedita nema po-2' njega. Premec pa se razgovar-® d1 ^ «jima in jima ponuja pija- I ^ -^liha, ki je bil od druge strani I liri»edel u Juri, mu govori tolažil-») ! . ' j e “«sede.“Nig ne maraj !”inupra- j l‘ te malo pretepo, to panic! i az jih prenesem doni za prazennič tolik°, da bi že lehka bil svetnik, j6hi jih dobro obrnil. Poglej mo ^ a "sta; dunes teden so mi izbili a 3ta pa na pragu stala in se po- ___” arJ»la. Jaz ju primem za lase- ^ ktko.L , , ^ »e-— enega s to roko drugega J”3 to> bi potrkam dvakrat z gla- -2* "»a vkup, vtretje sta se na trda _ Unrein * ^ jaz izpustim, in odletela Vimk na eno stran, kakor snopa °°8ti! “H J uri, ta J o . i Cmega voza. Potlej sta pa segla ‘“eni; vidiš, zavolj take lieum-oo6iir> J l,8ti nie, Miha,” mu reče lJri'Uejevoljen in ga odrine. Mi- ha se pridruži Rožancu, ki se jt tibf. ,. u pomenkoval z njegovim (Jc 10,11 > harmonika je bila pač ,|l!°tknila i.7 . , ,, aJ grerno/’reče žandar in *v r r,. ° Ur>ja; enkrat se taso oz- »*.: * s'°je drage, in tiho ga od i-u. tH 8t,ražnika, ki jima je tudi ° delo jokanje. ji;,le. 1811 urno, kaico primerno ;■ llla dolina, ki leži v dolini, Jttl0'Ì'V8éh «e, tla \ strani. Stari ljudje N ves'dol pokrivalo svoje dni jezero, in na Kebri so našli baje železen v skalo vdelan obod, kamor 30 gotovo v starih časih privezavali čolne in ladje, in če slišijo— po navadi stari možje in -žene—pod goro sv. Florijana nekaj bobneti, kaj more to pač Ititi, če ne voda, katere je ves hrib polu in ki čaka le duška, da se razli je po nižini? (Jesta, ki držt črez hrib. se vije kakor bela kača semtert-ja, gori in doli, in vaški geometri vedo dobro, da je prema črta Črez sèdia ravno petkrat krajša nego okrajna pot; in ker Dolinci niso posebni prijatelji dolgih se več aii matij ujemajo s premo črto in tu-intam križajo cesto. Peš ljudi vi-diš malo hoditi po cesti, razen če je deževno in blatno; le kak popotnik, ki teli bližnjic ne pozna, mora poslušati, kako ga pomilujejo vaščani, tla je storil toliko ne-potrebnega pota. Pol ure od vasi se izgublja cesta v lesu, in klanec se {»rióne. Od kraja pokriva borovec, više gori bukev večji del gore, aemtertja pretrga kaka golina gosti gozd. Na takšno golino »ja letiš, če greš kake četrt ure po gozdu. Kaven izpašnik je obrastel z robidami in malin jam, na koncu goline pa stoji na jiol skrito malo znamenje, ob katerem pelje dolinska bližnjica črez okrajno cesto. To je Pokrto znamenje,, zidan spomenik, ki leze na kup od starosti m ker nihče ne skrbi zanj. Slika Kristovega trpljenja se komaj še razločuje. Kar je pa ostalega zidovja, je vse počečkano in [»opisano, zakaj mladina, ki tod hodi in pase, s» proslavlja tukai in riše brez usmiljenja» barbarsko roko svoja rodna imena na zid. Kdo bi se ne spominjal znanega začetka perzijskih spomenikov: Tako govori kralj Darjavuš, ko bere na znamenju: “To pišem jaz, Jaka Robovec; to pa Jože.” A noben Jaka in noben -Jože ne bi šel ponoči mimo znamen]«, zakaj, tu straši. Pred štiridesetim leti so tam ubili graščinskega gospoda iz Prapreč, in od tedaj se ljudje ponoči radi ogibljejo tega kraja. Globoke jame okrog zidovja pričajo, da so iskali lahkoverni ljudje tudi že zakladov tod. Kdo pa je jiostavil znamenje in zakaj, to se ne ve; zakaj, da bi bil kdo poko-j»an pri spomeniku ne smemo še sklepati iz napisa: “Tukaj počiva Janez lv os, kadar nese v malin.” Precej pozno je že bilo, ko sta odgnala zaudarja svojega ujetnika; dež je začel gosteje padati, in tema se je bila storila Trdo za Jurijem korakata stražnika, pušico z bajonetom na rami, roko na jermenu. Komaj se čuje stopinja v dežju, medlo se svetita slama. Ponoči se zdi vsaka pot daljša, bodisi, da se počasneje hodi v temi, ali da Smo manj raz mišljeni, ker ne zadeva toliko vtiskov ušes in oči. Mlajšemu žandarjn se je zdelo, da se pot vleče. “Dolga bo,” pravi tovarišu, ko (»rideta pod klanec. •‘Dolga,” odgovori oni; a videlo se mu je, da se mu ne ljubi govoriti. in molčala sta oba. Hoditi sta morala pač po cesti, prvič zavolj slabega vremena in potem, tema je tema in zapelje tud? iz košenega potnika.—Težko je dalje časa zvesto paziti na eno in isto »ec, če se nam vsiljuje misel, da je pozornost nepotrebna. Zandarja sta izprva pazno gledala okrog sebe, ker sta se nekoliko bala, da ne bi ljudje kaj poskušali; a ko sta prišla tako daleč od Doline, sta se udala brezskrbno vsak svojim mislim. O vodniku Križanu so govorili ljudje, da bolje vidi ponoči ko podnevi; toda najostrejši čut zmoti časi človeka, ki se preveč nanj zanaša. Komaj sta zaudarja mimo Podrtega znamenja, skočijo izza zidovja trije možje. V trenutku izvijata dva žaridarjema puške iz rok,'tretji pa potegne Jurija v stran j»od cesto. “Hudič, stoj!” vpije Križan in dere v boato za ubežniki, a komaj je storil deset korakov, tresk! pade na tla. Nekdo je bil srobota napel, jal od debla do debla, in ta mu je izpodnesel noge. Preden se je pobral, so bili že oni Bog ve kje. Proz vsega boja in čudno naglo se je izvršil nenadni napad. O p re -ganjanju ponoči po gozdu, kjer aotla polzela po dežju, še misliti ni bilo. “Pri moji veri,” se roti Križan, “tega pa še ne! Da mi tak proklet smrkovee uide!— Ti tudi nič ne vidiš!” “Jaz nimam mačjih oči,” o « * 4 «fr 4 % 4« % t 4» ♦ »4444444444444 44444444444» Gremo do skrajne meje pri Vertin Bros. & Co. Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi. in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado. Ali mi gremo povse naprej in to kar smo z 1 mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za vaš ogled. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa demoralizirana. Z razvito zastavo korakamo naprej. Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 ti__________ Gozdarjev sin. ' Spisal Fr. S. Finžgar. Zato ni čuda, da je' Surga pozabil na skrivnosti pogovora. Oedal-le glasneje je govoril v Janeza, da je nazadnje prevpil pogovore ostalih pivcev, ki so potihnili in začeli poslušati Surgo. “No, ali me boš poslušal ali ne?” je vprašal Surga Janeza. Ta je bil naslonjen na mizo, s komolcem je podpiral glavo ter zamišljeno zrl v črn, lesen strop. Odgovoril mu je kratko: “Hom ” “Kaj boš ubogal tega šnšmar-ja?” vpraša začudeno Dolenčev lJeter Janeza. “Ali ti je zopet kvasil o vojski in natvezal svoje modernije ter ti nasul ušesa, da ii lahko glavo zmeša.” “Kaj, ti boš meni rekel šušmar, pa ti, da jaz ljudem glave mešam, zgaga, potepena ti, ki ne veš Cel kup zabavljanja in zmerjanja bi se bil še vsul na l'etra, da ga ni Janez ustavil ter mu rekel: .“Povej jim rajši, kaj sva se zmenila, da ne bodo mislili, da sva uganjala prazne marnje!” “Kaj jim bom pravil tepcem nerodnim, ker nima nobeden nič srca. Le škoda, da nosijo hlače, pa se bodo pustili povezati biričem, da jih požene na Laško, ker jiii vse postrele. A tebe, Janez, ne bodo, če me boš ubogal ter šel v Stajerje, kakor sem ti rekel.” “Kaj, na Štajersko se pojdeš skrivat, ali res?” vprašalo jih je več zajedno. “NaŠtajersko pojde, da boste vedeli, prav na Štajersko, jaz pojdem pa ž njim. Seveda, ker ima pamet in srčnosti dovolj. Janez bo gori denarje delal, dobro jedel in pil, vas bodo pa Lahoni pobijali. i’a naj vas le, saj ste za nič, če se jim ne morete ustaviti, za nič, da veste, podjmuim Bogom, vsi ste strahopetci !” “Kaj nas boš zmerjal, hlače bi-riške ti,” ga je zavrnil Dolenčev Beter. “Za toliko le vsak kot tri Burge. Saj te ni druzega, kot namazan, dolg jezik do peta, žaba ti ropotava! Ba če gredo vsi, tako jaz vem, da ne.” “O, kaj pa! Stari plača zate, kar bodo hoteli, če prav nisi vreden pet funtov kamenja. Bale čakaj! Ce jim ne pojdeš nasproti, pridejo te pa Laboni na dom obiskat. Tedaj ti bo druga pela. Midva se bova pa smejala z Janezom, ka j, ne, in pila tako-le vince . ... ” Surga je zvrnil polni kozarec vase. “Ba divje koze in jelene bodeva streljala gori ! Kaj meniš, tam se da nekaj zaslužiti. Ha, ba, te-le brleze bo pa Lab pestil.... o traimi! Bošteno ni mogel več govoriti. Jezik se mn je zapletal. Vstal je od mize, kolovratil tje proti peci in hripavo pel: “Bobič sem star šele osemnajst let” “Botcm je pa sedel poleg Kokr-čana, ki je poznal njegove slabosti ter mu naredil prostor, da se je zleknil po klopi. Kmalu je irdo zaspal. Tudi fantje so zvrgfi skupaj, plačali in odrinili. “Janez se je, prišedši domov, zaril v slamo, kjer je navadno spal kadar je pozno prišel domov. Dolgo ni mogel zatisniti oči. Premišljeval je svoj sklep. Zdelo 3e mu je, da sta jo izvrstno pogodila s Surgo. Samo, kaj doma poreko, to ga je malo skrbelo. “E, bo že ka ko. Saj nisem več otroK,” je dejal sam pri sebi in se obrnil v slami. K malu je bilo čuti močno lireščan-je raz slamo — Janez je trdo spal. n. Gozdarjeva hiša je stala toliko ▼ bregu nad Doseljena, da se je iz nje videlo prijazno čez ostale hiše tja v skalnati Klek in strini Babji zob. Bosebno velika ni bila, toda le- po čedna in snažna. Za njo se je razprostiral precej prostoren vrt s sadni i» drevjem in pridno obdelanimi gredicami.po katerih je imela posejano pridna Gozdarka razno zelenjavo in sočivje za domačo potrebo. Bolja pri gozdarjevi hiši nekdaj sploh ni bilo. Ko je pa stari Bri-mož, ded Janezov, izgubil gozdar sim in lovsko službo, nakupil si Je s prihranjenim denarjem toliko zemlje, da je zadostovalo domačim potrebam in ni bilo treba živeža kupovati. Dedje in pradedje Janezovi so bili torej resnično gozdni nadzorniki in zajedno lovci. Gotovo je,da je hiša dobila ime po prvem posestniku, ki se je tamkaj naselil. Gozdarjevi niso imeli več starega opravila, da bi nadzorovali graščinske gozde. Toda ena lastnost je ostala pri potomcih. Strastni lovci so bili vsi. Ker niso imeli lovskih pravic, hodili so kot divji lovci v gora. Tak je bil Klemen, oče Janezov, tak je bil Janez sam. Kdor in kadar je utegnil vzel je puško ter stopil gor v Srednji vrb, da prekadi skokonogo divjo kozo ali pa podere plaho srno. To jima je bil stranski prislužek, da sta si česa uri voščila ob nedeljah. Tisto jutro, ko se je odločil prejšnji večer Janez, da pojde na Štajersko, je vstala man—za Mino so jo klicali — kakor navadno prva ter šla opravljat živino. Ko je na skednju napolnila koš z mrvo, da položi kravi, postela je za trenotje ter pazim poslušala. Cula je močno sopen je Janezovo iz slame. “O, ti nesrečen človek, ta-le naš Janez,” je vzdihnila tiho, “da seniora potikati po žužliah in poslušati pijance vse noči. Ba zmerom linje je. O Bog, kaj bo še ž njim, če bo tak !” Mati si je otrla s predpasnikom solzo, grenko sol/.o ljubezni in pa žalosti, potem pa zadela koš ter tiho odšla. V tem je bil Klemen že tudi na nogah. Poojstril je nekaj kolov ter šel na vrt, kjer je privezoval Ob nje mlada drevesca, da jih ne polomi sneg. Ko sta bila oba roditelja že pri delu in je mati tildi zakurila za kosilo, je spal Janez védno še v slami, kakor bi . bil mrtev. Kar ganil se ni. Kmalu je bilo kosilo kuhano. A prodno je mati vzela zabeljo raz ogenj, skočila je še tja na skedenj ter klicala oolj na lahko, da ni cul oče: “Janez, vstani, kosilo je že kuhano, in solnce gleda sem čez svetega Petra hrib!” Mati je postala in čakala, da bi se prepričala, ali je cul ali ne. Toda Janez je bil le tiho. Stopi torej po lestvi na slamo ter ga potrese >in z nova kliče. Janez nekaj zagodrnja, da se ni vedelo, ali je vsekano ah vbodeno, ter se preobrne na drugo stran. Mati si misli: “Bo pa vendar zlezel kvišku, ko se malo potegne” ter odide nazaj v kuhinjo. Postavila je skledo dobro politih žgancev na mizo, razdelila zli-ce, potem pa šla klicati Klemena. Na voglu hiše se ustavi. “Klemen, kosit pojdi! Busti privezovanje, boš pa potlej, kar ti ostane. Kosilo je že na mizi!” Klemen pobere naročje starih, zlomjenih kolov ter jih nese proti drvarnici. Tam jih nekam jezno vrže za paž ter gre v hišo. Toda Janeza ni bilo za mizo. Nejevoljno obesi oče pokrivalo na klin, prekriža se in po opravljeni molitvi prione jesti, ne da bi čakal. Strašno grdo se je držal. Videti je bilo, da je slabe volje. Skrbna mati je zopet hitela klicat Janeza. S prošnjami in rahlim svarjenjem ga je vendarle spravila iz slame. Počasi je zlezel raz kup ter nerodno otepal po sebi slamnate bilke, ki eo se prijele o-bleke. Mati je šla pred njim v so- lo. “No, kie imaš pa onega barona?” je zarohnel neprijeten Klemenov glas. “Vse noči bi hodil okrog in popival, stari naj pa vleče in dela, da ga bo prej konec. Ta bi bila lepa.” “Vidiš, Klemen, zdaj se kregaš, ko je prepozno, pa nad menoj, ki sem nedolžna. Kolikokrat sem ti rekla: Nikar mu ne dovoli vsega, ne pusti mu tako mlađemu v gostilne, kjer se ne nauči nič dobrega, pa me nisi ubogal. Zmerom sem bila le sitna in nič nisem vedela. Vedno si svojo gonil: Med ljudi mora, da se kaj nauči. Zdaj je naučen še preveč, da imava križ.” ' 4 “Kaj pa, stari naj bo vsega vzrok. Drugi ste tako vsi nedolžni. No, tako ne sme biti več. Jaz bi rad vedel, kdo je gospodar.” V tem so se odprla vrata m Janez je vstopil. Sedel je leno na stol ter se nerodno pripravljal k jedi. Bil je še silno zaspan. Oče je molčal. Mati ga je svarila; “Sleci vendar nedeljski suknjič, da ne boš drsal po mizi ž njim ter ga obdrgnil, ko je komaj krojaču iz rok.” Janez je ubogal mater ter obesil pražnjo obleko ’na žebelj. Bolem je pričel jesti. Mati ga je pa svarila z nekako resnostjo, a vendar se je dobro pomalo, da prihajajo besede iz ust skrbeče in in ljubeče matere, ki bi bila sina rada imela le dobrega —in to dosegla le z dobroto in mehkobo. Janez je ni mogel poslušati. Nekam jezno je vrgel žlico ob mizo, da se je nerodno postavila narobe, ter ji je jezil: “Ne bodite no sitni. Menda bo že vendarle enkra konec vaših naukov. Mene ušesa bole vednih starih opominov. (s sem vam tako na pioti, se bom pa spravil strani. Dober teden še potrpite.” “Boš, se bo” postrigel mu je oče besedo, “ti nepridiprav ti, po-tepeni! Nisi še ničesar skušal na svetu! Naj te le vzamejo v vojake, kakor si menda včeraj slišal pred cerkvijo. Za takega pohajkovalca jaz ne bom moledoval in hodil po pisarnah, da bi si nakopal še nov križ na glavo . Le pojdi, kamor te hočejo, da izveš, kako se tuji kruh je, lenoba ti, ponočnjaška! Sram te bodi! To je grdo, tak fant pa ponočnjak'in pijanec!’:' Materi je srce jelo nemirnejše biti, ko je čula o vojaščini in o vojski. Dasi je bil Janez, zlasti zadnji čas, dokaj neroden in neu. oogljiv, bil je vendarle sin, njena kri. In ljubila ga je, kakor more le mati ljubiti edinega sina. “Ne bodo ga! Janez vam ne bo nosil puške,” zarežal je sin na o-četa. “Bajše vidim, da je vse drobno, kakor da bi me ulovili tisti zelenci bi riški ter me vtaknili v vojaško suknjo. Zmerom bom hvaležen, da sem hodil po gostil nah .Sinoči sem si jo izmislil — m iakobom tudi storil.” “Kaj si boš izmišljeval, revež! Briden bi bil, pa ubogal, bi ti pa ne bilo treba ničesar ugibati. Saj toliko imamo še, da bi te lahko' prepisali na posestvo, pa bi bil mir. Ker si tako začel, tudi dobro, Kakor si poste! ješ, tako boš spal. Ce ti izročim gospodarstvo, me poženeš prvi po svetu z malho, ka-Kor pritepenca!” Oče jemalo odjenjaval. Vedel je, da se s trmoglavim Janezom ne da mnogo opraviti z grda. “Le imejte sami to beračijo”, se je hudoval Janez. “Kedaj sem vas pa prosil zanjo? Sedaj je še nočem ne. Da mi ne boste oponašali, da nisem nikjer bil pojdem od hiše, kar prej mogoče. Veste, n» Štajersko grem drvarit, pa je. Tam me ne bodo izvohali biriči, če so od samega vraga, in denarja si bom prislužil, da bo kaj!” “Kaj boš hodil okoli”, je rekla mati, ki se je bala za sina, “Doma bodi in ubogal, bo pa vse prav.” “Kaj bi ran branila? Naj le Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnusti. Prečitajte sledeče stanje dražbe, dne -dl. decembra 1915: Imejitelji zavarovalnih polic....3,077 Zavarovalnina ...........$3,161,486.44 Izplačane požarne škode ...$125,577.18 Izplačane dividende članom.$253.323.08 Gotovina ................$ 156,911.98 DIREKTORJI“ Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John \Vaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen« podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig. glavni upravitelj Mat. Lohela in William Johnson, odbornika. FOTOGRAFIJE. To je naša posebnost- Leta proučevanja in izkušnje v portretih z kamero nas uspo-sobljajo, da z gotovostjo lahko trdimo, da bo portret narejen pri nas združeval resnično podobnest z umetno izvršitvijo in da Vam bo ugajal- To je naše 24 uspešno leto na Calumetu- W. E. Steckbauer Izdelovalec dobrih portretov. Phone 678-J- Pogreb li zavod “ JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine- 201-- 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. PIJTE PARK IN ELITE PIVO. pgre, kamor hoče! Doma nama tako ne koristi nič. Mogoče, da ga sreča Kje pamet, če pa ne, bolje je. da takega sina ni doma, da nama ne delà sivih las in pa sramote na stara leta. Le vleci se, kamor hočeš. da spoznaš, kako je denar v trdili, in da ga ne boš po nepotrebnem zapravljal in zabijal.” “S kom pa pojdeš, ce si res ta-ko svoleglaven?” vpraša mati. ‘,S kom neki? Surga me popelje v Stajerje, ki mi je tudi to nasvetoval. On ve za dobro delo in pa jezik razume.” “S Surgo! O Bog ti meni pomagaj !” zažaiosti se mati. “S tem človekom ne pojdeš na’pravo pot. 'La te bo zapeljal, da se boš pogubil na duši in na telesu. Oh, ne bodi neumen in ubogaj me, pa ne bodi od doma !” “Taki ste! Pred me gonite, se daj mi pa branite. Jaz sem se že vsega naveličal. Jaz grem pa s Surgo, da veste.” Vstal je jezno od mize ter ni čakal skupne molitve. Šel se je preoblačit v podstrešno sobo. O, ds morava imeti takaga sina,” toži Mina svojemu možu. “Bog naju tepež njim. Saj pravim, vsak ima svoje križe, moji so pa le najtežji.” “A, beži. beži, kaj boš tožila in vzdihovala. Midva sva storila svojo dolžnost; èe naju ne uboga, kdo mora kaj. Velik je dovolj, da bi bil lahko pameten. Če noče, naj pa sam trpi. Saj setn rekel: Kakor si bo postlal, tako bo ležal.” (Dalje prihodnjič.) I Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja p0 najnižjih cenah PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU. 1 Prihranite vedno vsaj nekaj j vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, kadar ga potrebujete. Vložiti žarno» rete vsako vsoto od ENEGA DOLARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna Iranka v Calumetu. i (INTAJIOVLJEMA LETA 1HT&. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Par ostrih Škarij. je neobodno potrebnih v vsaki hiši. Vsak član družine jih rabi včasih. Posebno žensKe. Mi imamo posebno zbirko finih Škarij ui nožev. Mi jih Garantiramo - trgovina z železnino prve vrste 5 odstotkov popusta no vsem proti gotovemu vplačilu. KECKONEN HARDWARE GO. Telefon: 163. Peta cesta, Calumet, Mich. William Pisher, MlROVNll SODISIK. INJdAl NI NOTAR priporoča Slovencem * Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti. SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaše- SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik 1. CALUMET, MICHIGAN, MARCH 2, 1917. Štev. 48. Nemčija baje šunta Meksiko in Japonsko proti Ameriki. Obljubuje jim teritorijalno nagrado. ZVEZNA VLADA V POSESTI DOKAZOV. Washington, febr. 28. — Associated Press je danes javila, da je Nemčija tedaj že,ko je delala načrte z, brezobzirni boj podmornic m ko je računala na mogoče posledice, stavila predloge zveze z Meksiko in Japonsko, v slučaju, da Zj. Države ne bi ostale nevtralne. Japonsko da naj bi Ueksika pregovorila pretrgati zveze s svojimi dosedanjimi zavezniki in se združiti z njo v napadu na Zj. Države. Kot nagrado za n jeno sodelovanje bi Meksika dolbla denarno pomoč od Nemčije, dalje posest izgubljenih proving t. j. Teksasa, New Meksike in Arizone. M reditev raznih malenkostnih zadev bila je prepuščena nemškemu pooblaščencu v Mexico City. pl. Eckhardt, ki je dobil naročilo od nemškega zunanjega ministra Zimmerman, datirano dne 19. jan. 1917, da naj predloži predsedniku mehikanske republike, gen (Jarranzi, načrt uveze z Mehiko in ob lednem, da naj Carranza skuša pridobiti tudi 'laponsko za ta načrt. Ta navodila izročil je meliikan-skeniu pooblaščencu bivši nenfški zastopnik grof JBernstorff, ki je sedaj na potu v svojo domovino. Nemčija je Meksi.ki živo opisala sedanji položaj v Evropi: da so centratile oblasti zmagovite na 'seli bojnih poljih, da so zaveznici povsod potolčeni in da bodo centralne oblasti končno narekova-Ir mirovne pogoje, zlasti ako sp posreči brèzobzirni boj submarin-°' proti zavezniškemu trgOvinstvvl-Zvezna vlada je v posesti pisma, C' “a je poslal grof Hernsiorff ■'eniske.nu poslaniku v .Mehiki in 1(1 doslovno glasi: Berlin, Jan. 19.—1916. “Brvi dan febrnvaiija namera-'unio začeti brezobziren boj na lll0r.l"< vendar je naša želja, da danijo Zj. Države svojo nev-Baliteto. Ako- bi se nam to ne po •*«SiIo, predlagamo zvezo z Mek-Sl*i0 pod sledečimi pogoji: Da ^enio skupno v boj in skupno tu -lJ| napravi ino mir. Mi damo Mek 8|Ci denarno pomoč in Meksika Prdobi nazaj Teksas, New Mexico Arizono. Obvestite o teni pred-rniiika mehikanske republike po-EBnoina zaupno, kadar bi prišlo '° j »o z Zdr. Državami. Dalje “*j predsednik Meksike iz svojega ''.-'bastoni v zvezo z . Japonsko " J° skuša pridobiti za ta načrt. J Jadiiem naj ponudi svojo po-^ posredovati med Nemčijo in Ji,P°iisko I3alje prosim. da opozorite bednika Meksike na to, da bo 'B'a Bubmarinov v par mesecih ^ l9da Anglijo do mini.” v rokah odločitve usode amerikanskega na-roča v tem kritičnem položaju. Ko se jo od predsednika zahtevalo vzrokov za njegovo nenadno postopanje, je raje molčal, ker ni želel, da bi se narod se bol j razburil kot je že bil. Potniški pranik “Laconia” potopljen. Queenstown, Anglija, febr, 2(5. — Urad prekomorske parniške družbo Canard poroča, da je bil njen parnik “Laconia” od nemškega podmorskega čolna torpediran in potopljen. Earaik vsebuje 18,-099 tonov, iz New Yorka ]e odplul 18. febr. z sto potniki na krovu, med temi deset Ainerikau-cev. Uosadka je štela 21(5 mož. i’arili k se je potopil v 12 ni’imitali. potem ko ga je zadel drugi torpedo. Kotniki in posadka so se takoj poslužili rešOnih čolnov. V sled strahu in izpostavljanja mrazu so umrle tri osebe, predno so se mogli potniki izkrcati na suho. Ti ponesrečenci so Mrs. in Miss Hoy iz Chicago in neki William Eva iz GaDfornije. Kakšne jiosledice bode to imelo na razmerje med Nemčijo in Ameriko, je še predmet ugibanja. Angležka vlada prevzela vse potniške parnike v svojo službo za prevoz vojaštva in vojaških potrebščin. New York. febr. 28.— Kotniki, ki só danes dospeli iz Anglež -kega na parniku Finland, zadnjem ameriškem parniku, ki je zapustil Liverpool, Angleško, poročajo, da je ves potniški promet med Anglijo, Francijo in Ameriko ustavljen, ker je angleška admiraliteta odredila, da še morajo vsi potniški parniki rabiti le za prevoz vojaških čet in potrebščin. Ako je vest resnična, ne morejo potniki priti sedaj v Ameriko na drugih kot a-meriških parnikih. Britanski parnik Portuguese Prince, ki je zapustil New York 80. jan. napolnjen z konji za angleško armado, bil je po poročilih torpediran 11 febr., ko je bil 70 milj proč od svojega cilja, vendar se mu je radi velike hitrosti posrečilo uiti, brez pomembne škodo. Tedenski pregled vojnih i Dvesto ubitih, sedem sto drugih dogodkov v Evropi. ranjenih v municijski raz- Dogodki, ki se eden za drvmi m vršijo tu pred našimi očmi in ki neposredno zadevajo nas sanie-, državljane te dežele, so skoro popolnoma postavili v senco dogodke zadnjih dni v Evropi. Ena stvaxj pa je posebno, k ter o ne smemo prezreti, ker bo -imela morda ua splošni tek vojne mogočen vpliv. N i še dolgo tega namreč, ko smo po poročilih iz Londona povzeli trditev angležkih državnikov in drugih vplivnih oseb, češ, da je boj, ki ga je napovedali Nemči ja z prvim februarijem zavezniškemu trgovstvu na morju, bil že takoj od početka popoln “fiasko”. Trdili so, da je zguba iadij potom pod mornic tako neznatna, da sjiloli ne pride v poštev; dalje se je trdilo, da vkljub ostremu praženju sub-marinov sedaj pride in odpluje več ladi j iz angleških pristanišč, kakor kedaj poprej : dalje, da je v Londonu nakopičenega toliko živeža, da se brez uvoza cela Velika Britanija lahko preživi ne le mesece, ampak leta: na vsa ta laskava poročila in trditve, pa pride kar naenkrat naj višji gospodar Anglije. ministrski predsednik Lloyd George' pred angleško zbornico in začne prepevati take Jere m i jade, strelbi. Berlin, febr. — Frankfurter -Zeittiog poroča, da je bilo po zanesljivih virih 209 oseb ubitih in 700 ranjenih, ko je v neki francoski tovarni eksplodiralo' 80,000 tonov streliva. J London, febr. 27. —. Vlak, na .ktereni je bilo 228 ruskih poiiab-Ijenih vojakov, ki so se skozi ■Švedsko vračali domov, je skočil iz tira. Prvi voz, v k tereni se je nahajalo 28 zblaznelih vojakov, je bil popolnama razdejan m vsi vojaki ubiti. I Predsednik Wilson pred kongresom, Zahteva oboroženo n evirai itelo v zaščito ameriških pravic. NA NEMČIJI ZAVISI MIR ALI VOJNA. ali pa je število njih žrtev tako veliko, da si Anglija ne upa pii ti z resnico na dan. Eno teh je goto- > Kar se tiče bojev iz raznih li'.ont imamo poročati sledeče: ' Turki v Mezopotamiji so imel: precejšno smolo. Angleži so baje Zasedli zopet trdnjavo Kut-El-Amara, ktera se je predala Turkom se leta 1915 in po angleških poročilih podijo sedaj Angleži Turke j) roti mestu Bagdadu. -Baje so Angleži oddal-i 70 milj zračne črte od da hi se celo nam skoro smilil an- I mesta. Toda ako pomislimo da so gleški narod, ako. ne bi znali da j Lili pred dobrim letom oddaljeni dobiva sedaj ,on tisto niedecmo, j samo 15 milj, a so morali potem k te.ro je ■ u s ji i e val. ■Me.tL.,ce»ffi ■ 'T-7- ati. koliko r gp .jih n oge n es I e, Ib t Pismo je bilo baje vlade že tedaj, ko je pred-n'k Wilson prakinil diploma-*ve*e z Nemčijo in ko je od kongresa polnomoč v Grozna nesreča na železnici. Altoona, Pa. febr. 27. —Devet-najst po nikov in en “črnec’’strežnik bilo je ubitih, ko sta trčila skupaj osebni in tovorni vlak na pennsilvani jski železnici blizu Mount Union Station. Vsi ponee-ronči so bili v spalnem vozu, ki je bil presekan kar ua pol. Trupla so bila tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoč« identificirati. train im vlasiem in njih narodom,., G. Lloyd George je namreč moral priznati, da nevarnost izstradanja Anglije potom blokade od strain nemških snbmarinov je veliko večja, kakor si kdo misli. Število ladij, ki jih submarini pošiljajo dan za dnem v globočino morja k večnemu počitku, je tako veliko, da se je bati, da Angli ja kmalu ne bo imela toliko livoznih sredstev, da bi se mogla preživljati od dne do,dne. Zaloge živi jenskih potrebščin Oa so tako majhne da ako se kaj kmalu nekaj izdatnega ne ukreni, da se zastavi po-gnbonosno delovanje sn bmai inov, da je nevarnost izstradanja ur lakote neizogibna, in ne samb, da je oviran promet angleških ladij, ampak tudi oni nevtralnih držav, iz Amerike, ki je bila dosedaj največja založnica ži vi jonskih potrebščin, ne pride nič, ker se trgovske ladije bojijo iti ven na prosto morje v strahu, da bi jih zadela ista usoda kot angleške. Iz vsega tega sledi da ves k ri č Angležev, da so dobro pripravljeni za boj nemških podmornic proti zavezniškemu prometu, je bil le pesek v oči narodom. Sedaj so še le začeli resno premišljevati, kako bi se uprli uspešno submarinski nevarnosti ; tola bati se je, da je prepozno; kajti ti zadnji so že napravili toliko škode, da jo ne bo mogoče tako hitro popraviti. Vsa toliko hvalisaua, do neba povzdigovana augležka vojna mornarica, je sedaj brez pomena. Kajti namen vojne mornarice je v pivi vrsti ofenziva, a sedaj je angleška mornarica Inorala stopiti v defenzivo in to pomeni za njo velik ko rak nazaj. Iz vsega tega je razvidno da položaj na Angleškem v marsikaterem oziru ni najbolji. Poročila o delovanju submari-nov v ogroženi zoni so ta teden več ali manj izostajala- Težko je Teči, kaj je vzrok. Ali so submarini sami nekoliko popustili, ali morda nima jo česa potapljati, ker je promet Teč ali manj ustavljen d-i BO rešili vsaj nekaj ..ostankov svoje armade, lahko sodimo, da se jim kaj podobnega zgodi tudi 'sedaj. Težko, da bi kedaj prišli v zaželjeno mesto Bagdad. Iz zahodnega bojišča t. j. ob belgijsko—francosko-nemški fronti so se vršili dnevni napadi od strani Angležev ob reki A nere. Berlin priznava, da so se nemške čete u-maknile nazaj na fronti litih milj in to iz strategičnih ozirov, da skrčijo svojo fronto. Umikanje se je baje izvršilo brez vednosti sovražnika. Angleži so večinoma napadali zakope, ki so bili že izpraznjeni od nemških čet. Da Nemci niso postavili se v bran, sledi iz tega, ker London sam priznava, da so tekom celega pretečenega meseca ujeli pri vseh svojih osvojevalnih napadih koma) dva tisoč Nemcev. Bo vsem tem se zdi. da je umikanje nemških čet popolnoma sistematično in da je skoro golovo v zvezi z pripravo za splošni napad v spomladi ali pa priprava ua že toliko časa napovedovani splošni napad od strani zaveznikov. Nemški torpedni rušilci so v ponedeljek bombardirali angleško obal pri mestu Broadatairs, Materijalna škoda je bila baje inaihna, dve hiši ste bili razrušeni, ena ženska in otrok sta bila ubita, par oseb ranjenih. Seveda to , je angleško poročilo. Na rumunski fronti so zavzele avstro-neniške čete več važnih višin in pri tem ujele 1300 Ru-muncev. Sledili so ruski protinapadi. ki so pa bili le v toliko uspešni, da so Husi zasedli eno od Avstrijcev osvojenih postojank. Iz Ualijauske in macedonske fronte nič posebnega. V zadnjih 25 tirali bilo je zopet potopljenih 5 ladij od 7,537 ton. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo! Washington, febr. 2(5. — Predsednik Wilson je stopil danes ob 1. uri pop, pred kongres in prosil za oblast postaviti Zj. Države v stanje “oborožene nevtralitete” v svrho odpora proti nemški podmorski nevarnosti. Vest o potopu velikega Cunardovega parnika Laconia je dospela do predsednika,ko je bil na potu v kongres in ravno ta dogodek je dal še večjo moč predsednikovim besedam, ko je zahteval, da se mu da polno moč vporabiti vsa potrebna obrambna sredstva, kot oboroženje trgovskih in potniških parnikov. .Predsednik se je izrazil, da želi sicer mir toda ne zacena amenškihživljenKongres naj bi pooblrstil predsednika rabiti oboroženo silo dežele in mu dovoliti denarnih sredstev. “Srčno je želeti, je rekel g. Wilson, da ne bo potreba oboroženi sili stopiti v akcijoni kjer.Jaz nepredlagamAli nameravam vojne in tudi nobenih korakov ne, ki bi dovedli do vojne.. Vojna more samo priti vsled činov nasilnosti od strani drugih. N ilice ne dvomi, kaj je naša dolžnost. Mi moramo ščititi naš trgovinski promet in jia življenje naših potnikov in sicer po jasni in trd no začtani poti. Ker se je žalibog izkazalo, da na' moremo naših nevtralnih - pravic braniti potom diplomatičnih sredstev nas-proti kršenju teh pravi.c od strani Nemčije, ni druzega izhoda köt oborožena nevtralita, ktero bomo znali vzdrževati-” oboroženja trgovskih ladij inglede spremstva istih po ameriških bojnih ladijah ali z drugo besedo, dati predsedniku n ra vico ščititi in oborožiti vse ladije pod amerikan-sko registracijo, v kolikor m kakor se vidi predsedniku potrebno-Ti predlogi pridejo pred senatno zbornico v pretresovanje in na glasovanje jutri. Vsa michiganska repubirkansk» delegacija v obeli zbornicah stoji trdno na strani predsednika in ga bo v vseh zadevah, ki se tičejo obrambe dežele, podpirala kot en» mož. Državni tajnik Lansing je danes uradno oprosti i Meksiko i» Japonsko vsake krivde v omenjeni zadevi. V tem oziru je izdal sledečo izjavo: “Nikakor ne moremo verjeti, da bi Jajionska o predlogu Nemčije le količkaj znal«,ali da bi sploh vpoštevalakake predlo-gepredložene ji od sovražnika.Tullio upamo,da Meksika ne bi hotela pristojati ua kak takov predlog z ozirom na prijateljske razmere, ki vladajo med našo ni melnkansko vlado”. Z ozirom na to, da je v pismu nemškega zunanjega ministra Uernsiorffa opomba, da naj se načrt ne predloži mehikairski vlad; do onega časa, ko bo izbruh vojne z Zdr. Državami neizogiben in gotov, je državni tajnik Lansing mnenja, da pismo ni prišlo dalj kot do nemškega konzula v Maxi-co O i tv, ki bi ga v slučaju izbruha vojne moral predložiti predsedniku ( larranzi. Kongresse odloči za podeli-/Nevednost ni nikako opravi- tev “polnomoei” predsedniku. Washington, marc 1. — Raz- burjenje, ki je nastalo v kongresnih krogih, ko je®Associated Press poslala med svet novico, da je Nemčija skušala naščuvati. Meksiko in Japonsko proti Ameriki, se ne da ’popisati. Kongresniki, ki sodo Sedaj očitno nasprotovali predsedniku in mn niso hoteli priznati “polnemoči”, so prišli do prepričanja, da se Zj. Države sekaj v resnici nahajajo v bolj kritičnem položaju, kot so, bile še kedaj poprej in da položaj zahteva, da se da predsedniku pravic, da se more. v vsakem trenutku postaviti v obrambo časti ljudoviade Zdr. Države če treba tudi z oboroženo silo. Posebno gtareji, izkušeni senatorji so se najbolj branili dati v roke pred sednika preveč pravic. Toda danes so druzega mnenja. Prvo, kar se je takoj v jutro zahtevalo od vlade je bilo, da uradno potrdi resnico vesti, ktero je snoči poslala v svet Associated Press, in vlada se m prav nič obotavljala, ampak je uradno potrdila resnico poročila Nato je poslanska zbornica takoj sklenila, da bo še danes glasovala o predsenikovena predlogu glede čilo. Nevednost ni nikako,, opravičilo» proti zakonom in tudi ne proti zdravju. Tolikokrat sliši ti : “Nisem» znal, da mi to lahko škoduje na zdravju.” To je ravno sitnost Mnogo se zanimamo za politiko, mnogo se Kreta m ò v družbah, (oda malo pazimo na svojeTelo. Ečdao glavnih pogojev je, ohranimo tek» prosto Vsake nepotrebne snovi’, v kteri se redijo in plodijo bakterije. Trillerjev amerikanski Elixir Grenkega vina, jejjjnajbolj Zanesljivo zdravilo, ki odpravlja vse nepotrebne snovi. Ono čisti čreva in jih ob jednem krepi. Zaprtje, glavobol, migrena, nervoznost, zguba teka in energije, vse te bolezni izginejo, kadar je telo prosto nepotrebnih stvari. Zahtevajte Trinetjev amerikanski Elixir od grenkega vina, odklonite céne postarne Cena $1.00. lekarnah. Tri-nerjev| Liniment je neobhodns» potreba za vsako gospodinjstvo, ker hitro odpomore pri revmatizmu in nevraljgiji, kakor tudi pri pri spalni jen jih, oteklinah Ud. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 85 in 60. , , • * • « • V lekarnth. Ueua $1.0). Jos. Triner, izdelovalec, 1333 —1339 S. Ashland Are. Chicago, 111.