■	* .
■	«
■	Posamezna številka ;	«
:	60	vinarjev.
h	„TAB0R* izhaja vsak dan, razven	"
J	nedeljo in	praznikov, ob 18. uri z	£
■	da.umom naslednjega dne tei stane	a
JJ	celoletno	120 K, polletno 60 K,	J
n	četrtletno	80 li, mesečno 10 K.	«
»	Insorati po dogovoru. Pri večkratni	J
objavi popust.
J	Naroc. pe pri upravi „TABOEA%	■
m	MARIBOR, Jurčičeva ulica štev, 4.	■
•	*
■ .	■
Leto: I.
POŠTNINA PAVBALIRANA O O
iHrfrvTvrnnriTVvmTvirimv.n
■	i'
«	Posamezna Številka:	5
'E 60 vinarjev.	S
£ UREDNIŠTVO bo nahaja v Mari-« tora, Jurčičeva ul. št. 4, I. nad-*
2 p trop jo. Telolon interurb. st. 276.
■ UPEAYA eo liatu.ja v JuroiČevi m ulici^£tev, 4, pritličje, levo. Tele«
■ Ion st. 24. SHS poSinofokovni ra-M	čun	stov.	11.787*
■
; Na naročila brez ‘ denarja w n« o ozira* — Rokopiai ao ne vračajo«
■	i
m a ■■■■■■■■
Maribor, sreda 15. septembra 1920.
Številka: 16. ?
jjevanie debate © naši zunanji politiki.
Ostri napadi proti Bolgarom. — Pred novimi direktnimi pogajanji z Stalijo. — Seja ministrskega sveta.
a
Balkanska klade.
Maribor, 14. septembra.
Čehoslovaška prometna komisija je dospela v Maribor ravno na dan, !<o ie naš list nevede za ta obisk, izrekel ostro obsodbo proti praksi naše obmejne carinarne. Naši člani te konference so opozorili vodjo komisije na lo obsodbo in dobili smo baje od strani uglednega čehoslovaškega strokovnjaka zadoščenje, da nismo na napačni poti svojo odločno, stvarno kritiko.
!e n V Ža* nan? i®’ zamoremo še liFrm J1®*10 *skreno pozdraviti to od-io hn;C OSlov**o komisijo. Radi bi enem uP°Zlira'i'i že preie ji ob „ ,	oscgo	za	celo	Jugoslavijo
velepomembnega cilja, ki i ta komi-
podatke.5 ’ POdali zani0 važne
^a^0r nas Prihod te komisije Moi< *’ tnoramo na drugi strani skoraj ‘aai osramočeni sprejeti povod nje-3a prihoda. Veselo je za nas, da se rafska država Čehoslovaška v toliki meri zanima za svoje južne brate, ter nas hoče ne v lepo donečih frazah, Marveč dejansko, v blagovnem prometu tesneje privezati nase, tako, da As bomo odvisni za vsak žebelj, za ^sak stroj itd. na nam v narodno-poli-tičnem oziru še vedno sovražno Nem. Avstrijo. Seveda tudi nasprotno, da *amoremo mi direktnim potom bratom na severu pošiljati mnogo blaga, ki ga oni od nas potrebujejo.
Toda, kakor že kratko omenjeno, druga stran te kolajne kaže za nas žalostno lice. Maribor so mejna vrata
Ivan Vidmar:
MLINARICA.
(Novela).	(Dalje).
Objel jo ie; njeno gorko ljubezen fe razumel šele zdaj popolnoma. In slast njene sočne iedi;ovitosti, v kateri se mu ie bila uda la, dajo je bil lahko z razkošjem vzjval, mu je zopet živo stopila pred oči m ga vnovič zamam-'iala ...
Dnevi, polni opojne sreče, so natopili poslej za Konrada. Tiste steze '2-vasi čez holm do mlina se je privadil tako zelo, da mu je postala nazadnje najljubša pot. Samo z nedeljskimi popoldnevi se ni več zadovoljeval. Dogovoril se je s svojo sladko ljubico, in kadarkoli je imela ona kaj več časa, sta se shajala tudi ob delavnikih, tako-le pod mrak največkrat, v ob potočnem goščaviu za mlinom. Mirna je ostajala kakor prvikrat vedno enako sočna in zapeljiva; nikdar seje ni naveličal, nikdar ne nasitil za zmej rom niene vroče ljubezni, ker*ni nič izpraševala, ampak samo dajala. Ko je odhajal od nje, žvižgaje si vso pot v?-?' Sozd do doma, je večkrat obstal: »Nikdar bi si ne bil mislil, da zna taka preprosta ženska tako ljubiti!«
■	Nadučitelja Piškoviča je obiskoval s:anaprej le še redkokdaj, posebno zato, da mu ni bilo treba reševati njegovega
med severom in jugom, a na pragu I teh vrat leži nerodna balkanska klada, j ki ovira, da, naravnost onemogočuje jsvobodneji prehod skozi ta vrata. Ta j nerodna balkanska klada je naša ob-I mejna carinama. S kakimi napori nadčloveške potrpežljivosti in milijonskimi žrtvami za nepotrebno stojnino, ležarino in carino in še za najmanj potrebno »bakšiško manipulacijo« smo se skozi dve leti trudili, da to klado odstranimo, jo vsaj ogladimo — vse zaman. Mi vsi smo ostali le preutrujeni, od vsakega čevljarskega vajenca tam-izpreko sosednje meje zasmehovani kot »bal-kanci«, a klada sama ja ostala, kamor so jo položili: na sistem predvojnih
—	tedaj še za malo Srbijo že ne več modernih carinskih in prometnih predpisov in zakonov, na katerih zastopniki in izvršitelji tega zastarelega sistema še danes trdovratno jahajo nas i državo navzdol proti katastrofi. Da, proti katastrofi! Kakor pred izbruhom orkana je v zadnjem času težilo na nas vseh •— bodisi producent|h. podjetjih ali konsumentih, neka težka svinčena atmosfera, ki je grozila k izbruhu e nedoglednimi posledicami. Jugoslavija je letos blagoslovljena z zemeljskimi produkti; v tem čosu zlasti ne vemo kam s preobilico -žlahtnega sadja — in vendar mi skoro stradamo, blago leži , brez haska nakopičeno, ker ne more nikamor naprej: na obmejnih vrstih v Mariboru leži balkanska klada. In mi vsi potrebujemo toliko vsakdanjih stvari iz severa, tam nam jih naši bratje ponujajo, a ne morejo niti v Nem. Avstrijo, ker je od te klade na obmejnih vratih po železnem tiru nav;
*zgor in navzdol vse prezaloženo s to-,-vori čakajočimi na odrešenje že po
iveč mesecev.
A sedaj nam prihajajo na pomoč naši severni bratje, ker so zvedeli, da si sami ne moremo, oziroma nočemo pomagati. Ni to sramota za nas? Ne, za nas tu gori gotovo ne! To so bratje Čehoslovaki tudi na licu mesta sami ugotovili. Videli in slišali so, da oni, ki so tega zla krivi, nas ne smatrajo kot Jugoslovene, ampak še vedno kot sšvabe«, da se pa tudi oni sami ne smatrajo kot 'Jugosloveni, ampak kot —, radikalni Srbi iz predvojne dobe. Uvideli so, da že to čisto zgrešeno naziranje samo na sebi ne more roditi blagoslova celokupnosti. In to bodo bratje Čehoslovaki, na čelu jim odličen član ministrstva dr. Loukaš, tam- doli v Beogradu mirno a odločno povedali: tako ne gre več dalje! In ker bodo to tam doli odločno povedali, zato smo jim hvaležni, da so prišli baš v zadnjem trenotku. In zato smemo od vspeha teh konferenc pričakovati že le utrjenje podlage, ki jo je pred kratkem vnanji minister iste države v Beogradu vzpostavil v velikih potezah. Beograd se bo premislil odkloniti tako realno podlago v dobrobit »male antante«* Ne moremo danes jasneje^go-voriti; kdor nam je že od včerajšnjega poročila o tej komisiji pazno sledil, nas bo razumel tudi brez posebnega komentarja. Upajmo, da se balkanska klada na vratih Maribora že v kratkem
spravi kamor spada.
•  1         (,
Zahtevajte povsod dnevnik „T a bor”.
najnoveišega problema: kako priti potom zrakoplova na Mars in ostaviti na ta način enkrat za vselej to solzno dolino: Tembolj pa je zahajal k stricu, kovaču Andreju, ki mu je ugajal zaradi možate, jedrnate govorice ~ in zaradi dolgin, košatih brk; sedel je navadno do poldneva na nizkem, obžganem štoru pred kovačnico, poslušal, kako je pod istričevimi zamahi bobnelo po tnalu velikansko, črno kladivo in se je pri tem mnogokrat spomnil na tisto pesem, ki jo je znal nekoč v ljudski šoli vso na pamet:
Poslušam kovača, ki klad’vo obrača, bunkati, bunkati noč ino dan . ..
. Svalkaje si cigareto za cigareto pa ,c J?1*0 Pred kovačnico sede mislil ^)>del samo na njo, na mlinarico: želel si je, da bi se brž zvečerilo ter da bi šel spet lahko k njej v vas.
Domačim je natvezi!, da hodi tako pogostokrat _ proti gozdnatemu holmu samo zaradi svežega zraka, ki ga izdihavajo smreke. Sicer pa si ni "delal riobenih skrbi, da bi ga kdo zavohal, kam pravzaprav zahaja. Zajec je lahko prav brezskrbno hodil v mlinarjev zelnik in mu objedal najlepše zelje. Stari mlinar ni slutil nič hudega, ker mu je prinašal še zmerom Časopise in je govoril i njim prijazno, kakor da sta bila
pila že bratovščino. Pa tudi drugače ni nikomur moglo priti na um, da se zanima Podlogarjev visokošolec za mlinarico. Tak gospod in — preprosta mlinarica! Konrada je posilil večkrat smeh in najraje bi se bil zakrohotal mlinarju v obraz: »Nace, Nacek, ti preljuba rogovila, ali te vlečem za nos!« Kadar je bilo treba, je s Frančkom tudi pripeljal v mlin žito; ob takih časih se je s svojo ljubico veliko več pogovoril z očmi kakor pa z besedami;
žensko užiteljišče.
Vprašanje mariborskega ženskega učiteljišča razburja vse prebivalstvoj slovenskega ŠSajerskega, odkar se jel polastil poverjeništva za prosveto « Ljubljani dr. Verstovšek. Brez vsakega vzroka je ukinil ta gospod žensko uči*! teljlšče v Mariboru ob nastopu lugo<j slavije,. ko je bila vendar tedaj nafj lepša prilika, da bi se izpremenila bivše nemško žensko učiteljišče v sloj vensko. Nikomur ni mogel modri ukrepj Verstovšekov v glavo, a v velikem navdušenju tedanjih dni smo mu čd«! pustili ta greh. Tolažili sipo se tudi v mislijo, da bo gospod poverjenik go«j iovo vsaj pričetek naslednjega .letal vporabil v to, da oivori slovenski žensko učiteljišče v Mariboru. Tod* varali smo se lansko leto in varali smo se tudi letos. Nasprotno! Še tako daleč je šel ta dični poverjenik, da ja celo hotel zabraniti obiskovanje moški učiteljišča gojenkam! Nastane sedal vpralanle, kaj, je vzrok temu, da go.! spod poverjenik dr. Verstovšek na no^ ben način noče Imeti v Mariboru žen* skega učiteljišča. Pravi vzrok tiči edina! v, tem, da hoče storiti gospod poverje«j nik uslugo mariborskim šolskim se*j sirar,’, ki Imajo zasebno žensko uči«! teljišče s pravico javnosti. Te častil« sestre hočejo na tem poiju same go«j spoeterfti, one ne marajo nobene »konj kurence*. Toda gospod poverjenik na! bo uverjen, da prebivalstvo štajerska Slovenije sodi o tem vprašanju Cisto drugače. Štajerska Slovenija In Prek4 murje štejeta okoli 600,000 prebival*
 .------LLSJ--'JU'■■"L'..-.. '—.''—iliHaBgt
ob misli, da bo moral tudi on kmalri zapustiti domačo vas.
»Nič posebnega ni na kmetih, ampak človeku se naposled le oriljubijo' ti samotni kraji in ti tihi, srča?i ijudje M se je zsglobil v misIL — »Da bi ml bilo kakor lastovkam I One odlete tudl( s soojiml družicsml, jaz pa... Čisto sam bom odrinil proti severu ...«
Spomnil se je na svojo ijubicoi mlinarico in hipoma sa mu je zazdela prejšnja primera smešna in pregrešna!
in razumela sta se. Tudi Mama je znala i Stop?! js pred ogledalo In sl zapretil' skrivati pred možem in pred svetom\s prstom:	t
svojo tajno ljubezen.	»Zdaj	si	se pa debelo zlagal! Kaji
*	*	sse * delal tako svetega, tl, tl Don
'f Jua? ! Tako močno tl ne leži več na Tako so v sladki ljubezenski oma- srcu ?;o že proč tisti časi.« t ml potekale počitnice naglo in pre- j Za kratek čas je pričel z Izpraša« j naglo. Ko je Konrad nekega jutra j vanjem vesti,’pri čemur je navsezadnje vslal malo pozneje kakor navadno ter' moral priznati, da js njegova ljubezen’ stopil k stenskemu koledarju, odtrgal!do Mirne zadnje tedne v resnici jela listič in pogledal, katerega da ie že,, ugašati; zakaj in Čemu — tega se prvi je osupel napravil nekoliko korakov hip ni mogel domisliti. Šele, ko se ja nazaj ter se ni malo začudil:,. K po daljšem času zopet enkrat zatopil ^Da mi bo treba že prlhcdnj! tedenknjige, ko mu je pred oči živo sto-j jOdrajžati?« Tako hitro pa še ni bilo j pilo mesto z vsem svojim hrupom in/ .zlepa jeseni pred durmi.	fŠundrom, se mu je posvetilo:
j. Zapalll si je cigareto, odpri okno^ »Nič ni izobražena. In nobene ele^ ;in se zagledal venkaj na polja. Nadjganca, nobene uglajenosti nima! Dru' 'vasjo so gručoma krožile lastavke ier’gačna so mestna dekleta.« se odpravljale na dolgo poi proti jugu; | in kolikor dalje je mislil na veliko} Konrad je strmel za njimi in nekaj ka- i mestno življenje, toliko več napak j#‘ kor domotožje mu je lealo na duSot našel sčasoma na mlinarici. . (Dalje pri
Stran 2.
»TABO R".
ftaffier, 1?. septembra 192C
fcev, torej mnogo več kakor cela bivša Kranjska. Ali bi ne bil naravnost kulturen škandal, da bi tako ozemlje ne iimelo javnega ženskega učiteljišča? Prebivalstvo ga odločno zahteva, to naj si gospod Verstovšek zapomni! Prebivalstvo 'ima tudi praVico do takega zavoda. ‘Stariši, ki količkaj samostojno mislijo, ne marajo svojih otrok izročati enostranski samostanski vzgoji, za katero morajo vrhutega plačevati še šolnino, dočim na državnih ženskih' učiteljiščih ni šolnine. Stariši zahtevajo po vsej pravici, da država da 600,000 štajerskim in prekmurskim'Slovencem državno žensko učiteljišče, kjer se bodo njihova dekleta izobraževala za učiteljice brez znane samostanske liinavščin^in zavijanja oči. Tu ne velja tudi ne najnovejši „Stražin“ zagovor, da bo preveč'učiteljic, če bosta dve učiteljišči na slovenskem Štajerskem. Ce bi bilo to res, potem bi morali pa Verstovžekovi logiki 'zapreti tudi .ljubljansko žensko učiteljišče, kajti na Kranjskem obstojata poleg javnega učiteljišča še samostanski učiteljišči v J.jubljani in v Škofji Loki. (
Pa tudi,' če bi bil resničen izgovor, da bi bilo število učiteljic preveliko, če bi obstojalo v Mariboru državno žensko učiteljišče, bi tak izgovor ne držal. V ■takem slučaju bi bila dolžnost gospoda ^poverjenika, da ukine zasebno samostansko tičiteijfšče v Mariboru ter da z ustanovitvijo državnega učiteljišča sta-Sišem prilikt?, da se vzgajajo njihova jdekleta brez nunskih priveskov. Taka je resnica o vprašanju ženskega učiteljišča, gospod poverjenik S
Mi Vas prav dobro poznamo! Preveč sle javno odkrili svoje klerikalne karte, da bi ne vedeli, kam pes taco moli. Žalostno je, da je baš šola v Sloveniji
V rokah' takega fanatika, ki se ne ozira lpri nastavljanju nadzornikov — kakor je to pokazal v zadnjem času'na Kranjskem —- čisto nič na strokovno znanje, temveč edinole na slepo pokorščino na-pram klerikalni stranki, in fanatika, ki jfioče na vsak način prisiliti stariše, da izroče svoje hčere nunam. Nam pa je, gospod poverjenik, Vašega paševanja izadpsti in storili bomo vse. da bomo (preprečili potapljenje slovenskfe mladine
V Vašo klerikalno temo.
politika.
8
* Češke šo3e na Dunaju. V soboto je posetila deputacija dunajskih Cehov [pod vodstvom poslanca Dvofaka državnega tajnika Magra in se pritožila glede 'zapostavljanja dunajskih Cehov v zadevi 'glede čeških manjšinskih šol na.Dunaju, namreč, ker se za" te šole še ni določilo vpisovanja. Dr. Mayr je izjavil, da so za manjšinske šole merodajne točke mirovne pogodbe v Sv. Germainu in: da vlada nikakor, ne misli zapostavljati Cehov. Državni tajnik se bo glede teh pritožb sporazumel s tajnikom za pouk in šolske reference dunajske občine.
„Daily Herald" v ruski službi.
(Jpravi „Dayly Hetald" je došlaz ruske strani .ponudba 75.000 funtov šterlingov v zlatu.; Uprava lista bo sklicala sejo, v kateri bo razpravljala o sprejetju te ponudbe. '
:!; Zarota proti Lenjinu. Sovjetske oblasti so v Moskvi razkrile anarhistično žaroto, ki je nameravala več terorističnih akcij proti predstavnikom Sovjetske vlade. V kcnfisciranih aktih so našli na-' jčrte za atentat na Lenjina in Bucharina. Naj večji del zarotnikov se rekrutira iz sotntdnikov anarhističnega lista „Golos Truda", .posebno znani anarhist Jegorov, jki je bil poveljnik zelene armije na /Turškem.
* Sodjaiistična zbornica v Rimu. Sozijalistična zbornica fe Dodala mini-
strskem predsedniku in predsedniku zbornice prošnjo za vpoklic.
*	iz grške politike. Časniki priobčujejo poročilo preiskovalnega' sodnika v zadevi zarote. Po tem poročilu se doznava za velik komplot raznih stran-karjev prejšnega kralja Konstantina v Švici, bivših politikov in nekaterih častnikov starega režima v Grčiji. Atentat
V	; Venizelosa je bil sklenjen in pripravljen pri sestanku princa Andreja, brata kralja Konstantina v Sv. Moricu. Kot dopolnilo atentata naj bi v Atenah izbruhnila revolucija, ki bi naj zasedla vlado. Preiskovalni sodnik predlaga, naj se pc. /eri zadeva sodišču za veleizdajo. Princa. Andreja, Teotoha in več drugih politikov, ki se nahajajo začasno v Svidi v službi prejšnjega kralja, se bo tožilo radi udeležbe pri komplotu.
Dnevna kronika..
— Premodrim farizejem pri ,,Siraži“ bodi povedano, da so se s svojim smešenjem naših izvirnih poročil osmešili le sami. Vsak žurnalistični otrok ve, da mi. ne. sprejemamo poročil direktno morda iz Timbuktu, ampak, kar .smo v našem listu nedavno dovolj jasno povedali, preko Dunaja, kjer imamo svojega posebnega poročevalca, ki nam te vesti pošilja vsak . dan telefonično. Da imamo vsled tega pravico - označiti te vesti kot izvirne je jasno, ker jih ne ■dobivamo iz -kakega poročevalnega urada. Isto označbo rabijo tudi vsi drugi listi, seveda premodri- „akademiki", ki so študirali univerzo v lemenatu {iz-vzemši dr. Lenarda, ki pa je pri '„Straži“ samo hlapec) tega ne vejo, ker so duševno preveč ubogi. Poleg posebnegk poročevalca pa dobivamo vesti še od Dunajskega korespondenčnega urada ter od Ljubljanskega dopisnega urada.
— Sužnji in »farizeji". Zadnja „Straža" se zopet zaleta v mojO osebo ter trdi,. da je „Delavec“ poročal, da otvori naše gledališče sezono z mojo dramo „Sužnji“. Kakor vedno, tako lažejo tudi to. „Delavec“ ni tega nikoli poročal, pač pa je preklical vesti drugih listov, ki pa niso bili „liberalni“ p.ač pa klerikalni „Slovenec“,v katerem sem to vest najprej čital. „Sužnji“so samo še površen osnutek, ki se morajo šele podrobno izdelati, predno pridejo na oder. Sumim pa, da je ta vest prišla v svet na isti način kakor sedaj v „Slovencu" celoten repertoire, (katerega je neki brezposelni človek vktadel v Cirilovi tiskarni, ko se je tiskal na lepake), brez moje vednosti in brez vednosti g. ravnatelja Nučiča.	R.	Rehar.
— Čehosiovaki in naša carinama.
Ko je oehoslovaška komisija.stopila 'na naS s tovorom založeni kolodvor, ko si je ogledala prenapolnjena skladišča naše čarinarne in njeno „ima vremena" na tri strani razdeljeno poslovanje, sije bila brez drugih podatkov že na jasnem, da je na najvažnejšo obmejno postajo pre-riešen balkanski carinski sistem, pravi krivec vsesra prometnega zla. In ko so eehoslovaSki .nadvse vljudni gentlemeni potem še pred seboj videli že po vnanjem nastopu odbijajočo orjaško postavo vseg a mogočnega gospoda upravnika' Mitroviča, so bili Čehi' prepričani, da je poleg sistema popolnoma zgrešena tudi njegova reprezentanca oz." eksekutiva. Po mostu so se celo razširile govorice, da si jc gospod upravnik po svoji stari navadi privoščil tudi reprezentante čeho-slovaške republike s svojim notoričnim „ h ajdi na polje!" ter jim obenem pokazal vrata, češ, tuje njegovo nedotakljivo krnljevstvo, pa naj pride-njegov minister sam. Da je g. »upravnik Mitrovič to svojo balkansko maniro prakticiral nad člani obratnega ravnateljstva ter tudi nad sicer uglednimi 'strankami, • to radi verujemo in mu tep-a niti ne zamorimo, kajti česar ge je Janezek naučil, to Janez tudi zna. Ampak na drugi strani tudi temu vsepa-mogočnemu gospodu prisojamo toliko diplomatska uvidevnosti, daje v svojem temparemenhi vedel taksirati velikanski razloček nad članom obratnega ravnateljstva juž. železnice in reprezentantom Cehoslovaške države. Ne, tako daleč to pot ni prišlo in čeravno g. Mitrovič ni naša posebna simpatija, vendar si štejemo v svojo doizuost, ga branili proli
takim neresničnim vestem. Cehoslovaki so tudi na tem polju izurjenejši strokovnjaki kot smo mi vročekrvneži. Vsfelej, kadar je zašel g. Mitrovič v ogenj svčw jega temparementa, so Cehoslovaki ta ogenj pogasili z umerjeno a odločno vljudnostjo. In na ta način je doslej vkljub vsem našim pritožbam v listih in v Beogradu nepristopni gospod upravnik iz ust poklicanih strokovnjakov -druge države zvedel, da tako ne more iti dalje, da on sam umetno zadržuje promet in da s svojimi samolastno izmišljenimi predpisi oškoduje stranke in državo. Gospodje iz Cehoslovaške so se namah začudili, da na primer, la gospod zahteva, da mora železnica za' iz Nemške Avstrije dobavljeni premog mu predložiti od mestnega magistrata potrjeno spričevalo, da železnica potrebuje premog za svojo vporabo. Naravnost smešen je tudi njegov odpor proti železnici, ki je v interesu strank pripravljena za sestave deklaracij ; toda gospod upravnik priznava za to upravičeno poleg inozemske tvrdke Schenker izrecno srbsko podjetje Adrijo, pri katerem je baje tudi on sam'soudeležen. Sicer sq pa o poteku teh — upamo — našo usodo odločujočih konle-renc v Mariboru še povrnemo1 ob priliki naših obsodb zgroženega carinskega poslovanja v Mariboru.
— Po mestu se razširjajo zopet brezpredmetne in brepniseljne' govorice, da se priklopi Maribor NemSki Avstriji in mnogo drugih podobnih dovoric. Občinstvo opozarjamo, da takim brezvestnim hujskačem.ne hodi na limanice in vsakega, ki-bi razširjal podobne vesti, naznani našim državnim varnostnim organom.
— Zabavni večer naprednih akademikov v soboto večer v Narodnem domu je uspel jako dobro, čeprav je bilo treba premagati obilo težkoč. Po dvorani so se stvorila omizja, ki so dajala prireditvi prijazno, domače lice. Nastop pevskega- društva „Drava" je pokazal, da se to naše najmlajše kulturno društvo lepo razvija, da je od prvega nastopa do danes premagalo že mnogo težkoč in izravnalo prvotne hibe in neodstatke. Gdčna Danica Savinova je zapela z ljubko preprostostjo par ku-pletov, g. Železnik ter ga. Iva Setinska pa sta podala pantomino, ki smo jo videli že na lanski gledališki reduti. Druge točke so vsled poznega časa morale odpasti. Po tem programu se je pričel ples s prosto zabavo. Obsojanja vredno pa je, da jo občinstvo z netočnim prihodom zavleklo pričetek - za celo uro. Želeti bi bilo, da bi se naši inteligentni krogi navadili malo več točnosti. Pogrešali pa smo tudi več naših znanih narodnih družin, ki bi bile v v prvi vrsti poklicane, da bi podpirale naše akademike. ■ .
— Trgovski in privatni nastav-Ijenci pozor! Izobraževalno > društvo privatnih nastavljencev v .Mariboru prične 1. oktobra \t. 1. s svojim delovanjem, 'razdeljenim v sledeče tečaje: Stenografija, slovanski jeziki, italijanščina, godba, izobrazba trgovskih vajencev, telovadbe in plesni "pouk. Dalje ustanovi klub fotoamateurjev, šahovski klub in ldub turistov. Vpisovanje v posamezne tečaje in pristopne prijave pričnejo 15. t. m. v društveni pisaarni, Slovenska ulica št. 8 dvorišče, desno med 18. in 20. uro, kjer je tudi posameznim omogočen vpogled.-v društvena pravila. Plesna šola se vrši ped dobrim vodstvo v prenovljeni Gam-brinovi dvorani in ■ traja 6 mc^secev. Vodstvo obljublja, da bo storilo vse mogoče, da olirani plesno šolo na 'dobrem glasu.
— Porotne obravnave v Mariboru. Pri prihodnjem porotnem zasedanju se bode razpravljalo o 'nastopnih deliktih : 20. . septembra Pinter Ivan in Hren Alojz, hudodelstvo tatvine, 21. septembra Fradl Ivan in Turk Konrad, hudodelstvo tatvine, 22. septembra Mulec Franc in Markuš Jožef, hudodelstvo tatvine, 23. septembra Gabrovec Jakob, hudodelstvo goljufije, Tement Anton, težka tel. poškodba, 24-. septembra Gašparič Rudolf, hudodelstvo umora, 25. septembra Čeraj Milan in Hast Edmund, hudodelstvo tatvine, 27. septembra Zebot Franjo, tiskovna pravda,
19	prič, 28. septembra Siuoan y£j£Ps4ay> 3 tiskovne pravde.
— Glasbena Matica Maribor. Prihodnja pevska vaja se vrši v torek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih' prostorih pri Gotzu. Novi pevci dobrodošli; med letom se novi pevci ne bodo več sprejemali. Vsak na novo pri-stopivši član bo po preskušnji dodeljen primernemu glasu.	Odbor.
— Za Jugoslovensko Matico podružnico Maribor, se je na predlog gospod prof. Smrekarja nabralo v gostilni „ Maribor" znesek 280 K. Oddelek finančne straže Sv. Jurij na Pesnici jo poslal znesek po 115 K, ki jih je darovalo moštvo' ob' slovesu tovariša Hinkota Kapun v svrho skorajšnje osvoboditve naših bratov onkraj demarkacijske črte. Vsem darovalcem izreka odbor prisrčno hvalo .1
— Občinstvo se opozarja, da
ostanejo uradne ure za stranke pri mestnem knjigovodstvu in mestni blagajni tudi za čas ljudskega popisovan ja, ki sC vrši od 15. do 21. septembra 1920 neizpremenjene t. j. od 8. do 12. ure dopoldne.
—r Davkoplačevalci mesta Man* bora se opozarjajo, da tekom 14. dni vplačajo pri mestni blagajni naknadna' doplačila povišanih občinskih doklad, ker se bodejo morala sieer po preteku tegačasa zaračunavati zakonito predpisane opominjevalne pristojbine.
•— Za sokolski obrtni naraščaj je daroval gospod Ivan Dokl, ključavničar v Mariboru, Koroška cesta, znesek 50 K iz neke sodne poravnave.
-t- Vpisovanje v šole dekliškega zavoda „Vesna“ se vrši 16. in 17. t.' m. od 9.—12. ure. Zavod obsega sledeče šole: 1. enoletno kuhinjsko-gospo=> dinjsko iolo; 2. I. in II. letnik obrtne šole za ®elo šivanje in obleko; 3. izobraževalno strokovne tečaje: a) trgovskega značaja, b) jezikovnega in umetniškega značaja, c) gospodinjskega značaja.
— Začetek pouka na javnih ljud« skih in meščanskih šolah v Mariboru.
Redni pouk v šolskem letu 1920/21 se prične dne 20. septembra 1920. Sprejem
in vpisovanje se vršite dne 16. in 17.' septembra od 8. do 12. in popoldne od 16. do 17. ura v sledečem redu: 1. Za dekliško liudkko šolo I. v poslopju te šole Miklošičevi ulici 1. 2. Za dekliško ljudsko šolo TV. v Cankarjevi ulici (t. j. dekliška meščanska šola II. in dekliška ljudska šola IV. v šolskem poslopju v Cankarjevi ulici.) 3. Za dekliško ljudsko šolo III. na Zrinjskega trgu (prej vadnice razpuščenega ženskega učiteljišča v poslopju te šola na Zrinjskega trgu.) 4. Za vse v Magdalenskem predmestju in delpvniški koloniji stanu-ječe deklice v poslopju dekliške ljudske šole na Magdalenskem trgu in za dečke v deški ljudski šoli III. Ruška cesta. 5. Za dečke, ki posečajo meščansko šolo, v poslopju deške meščanske šole v Krekovi ulici. 6. Za deško ljudsko šolo I. v poslopju nekdanjega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu. 7. Za ljudsko deško šolo II. na Slomškovem trgu v poslopju te šole, če ne pride še tukaj, naknadna izprememba. 8. Za deško ljudsko šolo IV. v poslopju te šole v Samostanski ulici. — Glede meščanskih •šol, se odloča: a) Vsi meščanskošolski učenci bodb zahajali v deško meščansko šokrv Krekovi ulici, b) Učenke meščanskih šol, katere obiskujejo slovenske razrede, bodo zahajale'v dekliško meščansko šolo II. Cankarjeva ulica, c) Učenke. meščanske šole, katere obiskujejo nemške razrede se priklopijo meščanski šoli I. Miklošičeva ulica. Stariši ali njih zastopniki se opozore, da morajo otroke dovesti k vpisovanju ter predložiti krstni, list in. izpričevalo o cepljenjih kozah otrok, če možno tudi domovnico. Za tuje, tukaj nešoloobvezne .otroke, ki žele vstopiti v kako mestno šolo, se vplača pri šolskem vodstvu predpisani znesek 50 K za šolsko leto.^ Opozarja se, da se morajo vsi tuji učenci in učenke, ki prestopijo v kako mestno šolo, odjavili pri svojem šolskem vodstvu in prinesti s seboj tozadevno potrdilo. Šolska vodstva se pooblaščajo vsprejemati tuje otroke v,ljudske in meščanske šole ha ustno prošnjo o slučaju prostora in proti dokazu dobrega reda iz nravnosti. O ostalem ostanejo dosedanji predpisi pri .postopanju glede- predčas^ga spre-
Maribor, To. septembra I92&
Jemanja. Šolska vodstva se morajo ravnati pri tem po razglasu mestnega šolskega sveta od 30. avgusta 1913, št. 1597.
—	Otvoritev mestnih otroških crtcev v šolskem letu 1920/21. Vpisovanje gojencev v otroške vrtce za leto 1920/21 se bo vršilo dne 17. in 18. septembra od 9. do 12. in od 14. do 17. uri v dotičnih otroških vrtejh. K vpiso-vauju je prinesti rojstni ozin krstni list vpisanega otroka. Učnina znaša mesečno 5 K. Ista se zamore znižati ali odpustiti ob dokazanem uboštvu na podlagi prošnje starišev. Tozadevne prošnje se morajo izročiti voditeljici dotičnegs} otroškega vrtca. K vpisovanju se smejo Pripeljati popolnoma zdravi otroci. Otroški vrtec I. v Strossmajerjevi ulici je razpuščen.
. Volitve za ustavotvorno skupščino fio razpisane. Cas je, da opredelimo stališče k ustavnemu problemu.
Vabim napredno inteligenco vseh Strok, ki jih zanima' vprašanje, kako bodi uravnana uprava V naši državi, da se udeleže nedeljo dne. 19. septembra 1920 ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani v Ljubljani sestanka, kjer se bo razpravljalo o ustavi.
Debato uvedejo referati načelnika <lr. Sagadin a, prof. dr. V o š n j a k a m okrajnega glavarja dr. Steske.
Razprava se bo gibala po največ okoli obsega pokrajinske in okrajne avtonomij^ in o tem, kako ustvariti tak stik s pokrajinsko in okrajno državno kakor tudi s strokovnimi pokrajinskimi uradi (tehnične direkcije, finančna, zdravstverna, šolska uprava), da bo obenem varovana iniciativa samouprave in zagotovljeno konvergentno delo avtonomije in vseh panog državne uprave.
Naš sestanek ni političen, temveč strokoven.	-
Prosim obilne udeležbe.
V	Ljuljani, dne 10. septembra 1920.
Dr. Gregor Žerjav s. r.
Sodiščg,
Ljudska sodba.
Prva iVištanca kazenskega sodišča je T aferi Zebot proti Žnuderl in tovariši izdala razsodbo, ki je zelo razburila Izrael. — Da bodo tudi novi naročniki in bralci »Tabora* pri nadaljneni razvoju le politične afere poučeni, ponovimo, deloma že znani dogodek na kratko, obenem z razlogi razsodbe:
Dne 7. decembra 1919 je priredila SKS (Samostojna kmečka stranka) v Sv. Petru pri Mariboru javen shod, katerega so pristaši SLS kot nasprotniki majori-zirali tako, da je shodu predsedoval somišljenik SLS obč. predstojnik Franc Bračko, glavno besedo pa je imel urednik Zebot, dočim se tajniku SKS, Konradu Žnuderlu ni dala prilika, da bi govoril. Zebot je v svojem govoru napadal vlado, češ, da odtegovanje 20 odstotkov pri žigosanju bankovcev nima nič drugega na sebi nego to, da si gospoda polni žepe, ko tako odtegne denar, na drugi strani Pa denar spravi zopet skrivoma v promet s tem valuto le zniža, ne pa zviša ter guli le ubogo ljudstvo. Pri besedah »da si gospoda pelni* žepe", je Zebot Pokazal z roko segajoč v žep. Samostojni So takoj protestirali proti tej obdolžitvi, za kar So jim SLS pristaši grozili, da jih vržejo ven. Žnuderl si je takoj po shodu Bapisal zgoraj omenjeno obdolžitev in povzročil od drugih tovarišev sopodpisano ovadbo na deželni vlado. Dne 3. jan sta bili obe stranki tozadevno zaslišani pri okrajnemu glavarstvu.
Zebpt se je čutil na svoji časti žaljenega in je vse na ovadbi podpisane pristaše SKS tožil. Ti pa so nastopili dokaz resnice. Sodišče je smattalo, da SG m ^°kaz resnice v polni meri posrečil. Posebno priča Anton Fras je »a-aneno'citiral kntjčuo . točko Zelotovega govgra*	‘ r;r—.......v---
T A
Iz krščansko-moralUega stališča znni-rftivo je pričevanje urednika Zebota iir njegovih prič:	Josipiiia	Kirar,	kaplan
Matko Kreuh, Jožef' Kirar, Jožef Bezjak* Alojz Gornik, Franc in Ana Bračko ter urednik Marko Kranjc. Zepot sicer priznava, da je kritiziral postopanje vlade pri markiranju bankovcev, izključuje pa. da bi bil govoril tako, kakor je v ovadbi omenjeno. .Kaplan Kreuh tudi prizna, da je Zebot napadal vlado; toda na vprašanje ali je Zebot govoril v smislu ovadbe, se priča odreže prav po jezuitsko:	„ni
tega rekel, ker se ne spominjam." Priča Josipina Kirar ne ve nič, da bi bil Zeli oj sploh napadal vlado (P). Tudi Frane, in Ana Bračko trdita, da Zebot vlade ni nžfpaMal. Urednik Kranjc ima slab spomin, vendar izključuje, da bi bil Zebot napadal vlado. Priča navaja tudi sbod v Šmarju, češ, da Zebot tudi takrat ni tako govoril, kakor se je od nasprotne strani trdilo; pri tem pa priča pozabi, da je imel Zebot takrat na lističu napisano kot „šlager“ za svoj govor besede: „dr. Žerjav — slepar." Ti besedi neovrgljivo pokažete pravo lice Zebotove ideologije.
Torej:	osem	prič potrjuje vsebino
ovadbe, osem nasprotnih prič deloma sploh ne ve nič golovega, deloma si nasprotujejo v glavnih točkah med seboj, zlasti, ali je Zebot vlado napadal.
Najboljši dokaz za merilo vrednosti krščanskega pričevanja sta doprinesli glavni priči urednik Zebot in Kranjc v svojem lastnem listu »Slov. Gospodar* z dne -S. aprila 1920 -v članku .Ljudska sodba nad demokrati". Tu pišejo isti gospodje, ki so pri sodišču pred Bogom prisegali, da niso napadali vlade, med drugim tudi tole:
*	Omeniti hočemo sarno ono veliko goljufijo, ki jo je prejšnja vhda izvršila na ljudskem premoženju z odvzetjem
20	odstotkov denarne imovine ob priliki markiranja avstr. kron. Ker so bile drž. blagajne prazne, si je vlada iz zadrege pomagala s tem, da je denar vzela tam, kjer je bil —^ iz žepov ljudstva/ Glankar omenja nadalje tudi liberaln. dr. Žerjava m zaključuje:	„Se	le sedanja vlada, v
kateri je tudi naša stranka, je storila konec temu goljufivemu počenjanju."
To za danes v pojasnilo za razumevanje posledic iz te razprave.
t
Najnovejša poročila.
Narodno predstavništvo. „ ‘
LDU Beograd, 13. septembra. 123. redni sestanek narodnega predstavništva otvarja predsednik' narodne skupščine Vučkevič ob pol 17. uri. Tajnik Šegvič prečita protolčbl zqguje seje, ki se sprejme brez ugovora. Nato se čitajo prošnje in pritožbe. Posl. Žukič prosi predsednika narodnega predstavništva, da bi vojni minister posečal seje parlamenta, vsaj pa one, na katerih narodni poslanci stavijajo nanj vprašanja. Predsednik dr. Vučkovič odgovarja, da je vojni minister bolan, vsled česar ne more prihajati k sejam in tudi ne more zbirati podatkov, ki so potrebni za odgovore na razna vprašanja poslancev. Potem se vrši razdelitev v sekcije. Nato preide zbornica na-dtfevni red, to je nadaljevanje ' debate .glede zakonskega predloga o mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami in Bolgarijo. Radikalec Tomo Popovič pravi v dolgem govoru med drugim: Sklep miru bi moral med državami, ki so bile v vojni, vsebovati "soglasnost, toda te soglasnosti ni bilo., Naši zavezniki so nam vsilili mir z Bolgarijo in s tem izvršili vrsto nasilstev nad nami, ker imeti tak mir z Bolgarijo pomenja skoro vprašanje, smo li premagani ali smo zmagovalci. Zdi se, da’se naši zavezniki niso prav nič brigali ža herojsko Srbijo. Samo v Surduliri smo izgubil* nad zO.OOO srbskih sinov, našo najboljše inteligenco, svečenike, učitelje, sodnike in druge odlične državljane, ki so padji pod krvavo, roko Bolgarije. Kakor v
B O Tl",
Surdulici, tako je bilo tudi v, drugih okrožjih. Dasiravno je prejšnji predsednik vlade gospod Protič izjavil, da se bo v mirovni pogodbi z Bolgarijo ^prejela klavzula, da bodo oni Bolgar kaznovani,.ki so zakrivili krvave čine nad nami, sedaj te klavzule ne vidimo nikjer.
Posl. Popovič nadaljuje svoj govor in pravi, da se čudi, da vlada ni vpo-števafa razpoloženja naroda, ko je obnovila diplomatske odnošaje z Bolgarijo.
V	Beogradu se nahaja bolgarski poslanik kot zastopnik barbarskega plemena, države divjakov in misli, da se bo smel smatrati v Beogradu za varnega. Predp stavitelj barbarske države in divjaškega naroda, kakršen je bolgarski, pa ne more biti varen v naši državi. Ministrski predsednik dr. Vešnič opozarja, da bolgarski poslanik ni tak, kakor slika ‘posl. Popovič Bolgare. Posl. Popovič nadaljuje: Dobro terej. Danes, ko se vsi odrekajo svojim roditeljem in družinam, se mora tudi on odreči temu, da je Bolgar. Govornik v svojem nadaljneni govoru z vso silo napada Bolgare, katerim odreka vsako kulturo in izjavlja, da je po njegovem mnenju nemogoče .dobro razmerje med nami in njimi.
. Za njim povzame besedb ministrski predsednik dr. Vešnič, ki zahteva pred vsem, da mora biti vsak govornik v svojih govorih zmernejši, posebno kar se tiče naših zaveznikov, da ne bo srbski narod pred vsem omikanim svetom delal vtisa kot najnehvaležnejši narod. Odvrniti moram od vlade, od parlamenta in od vsega naroda očitek, ki bi bil mogoč, ako bi vtis' govorov z zadnjih 4veh dneh ostal nepopravljen. Opozarja na to, da so tudi najmočnejši in največji prijatelji in neprijatelji izšli iz vojne nezadovoljni, da so tudi največji narodi trpeli in so bili še mnogo bolj oškodovani kakor mi. Hvaležni moramo biti svojim zaveznikom brez razlike. Posl. Biankini: Ali tudi Italijanom ? Dr. Vesnič odgovori, 'oa tudi Italijanom, vsled česar postane nemir na levci. Nadaljujoč pravi, da moramo biti zaveznikom hvaležni za vse usluge, ki so nam jih storili, in da nam ta okolnost ne jemlje niti moči niti pravic, kadar pridemo v položaj, da s katerim izmed njih razpravljamo o kateremkoli našem interesu in o katerikoli naši pravici.
Za njim govori demokrat dr. Angje-lovič, ki v svojem govoru napada Bolgare in žigosa njih, zahrbtno politiko proti Srbiji ter poudarja, da je edinost vseh treh plemen naše države popolna, kar se tiče Macedonije in njene obrambe. Macedonija ni ne hrvatska, ne srbska, ona je naša, in kdor udari njo,, udari naš narod. On ve, da bo večina parlamenta 'primorana glasovati za mirovno pogodbo z Bolgarsko, toda on se pridružuje protestom in glasovom onih, ki izjavljajo, da je ta pogodba samo vsled pritiska razmer vsiljena naši državi.
Posl. Agatanovič (demokrat) očrta v dolgem govoru prihod in,razvoj Bolgarov in Srbov v zgodovini. O Bolgarih pravi, da so vedno hoteli voditi germansko politiko, da se nikdar niso kazali Slovane, temveč da so v vojni govorili, da so Mongoli. Trpko je, da je ravno njihov Radoslavov izjavil v sobranju leta 1916,
■ la bo morda obstojala Srbija, da pa Srbov ne bo več. Govornik pravi dalje, la je srbski narod nenavadno plemeni->ga značaja. Njemu kot star<jšemu in pametnejšemu slovanskemu bratu se mora pokoriti Bolgar kot mlajši in premagani.,Oba pa morata imeti pred očmi ravižem cilj ne^samo »lovw^i, km^
Stran 3.
t:idi jugoslovenski. Po l. Stojanovič prav-da nimamo nobene koristi od tega, kar nam nudijo Bolgari, zato naj se ne sprejme nobeno staro bolgarsko ozemlje, marveč naj se zahteva odškodnina v denarju za prizadeto škodo. Poslan. Batič zagovarja, naj ima država napram Bolgariji isto pomirljivo in prijateljsko politiko, kakor na mirovni konferenci. Ne sme se pozabiti, da so tudi Bolgari Slovani in naši bratje. Posl. dr. Ante Jagič (Narodni klub) tudi zagovarja prijateljsko stališče napram Bolgariji.
Nato preide na vprašanje Albanije in Italije ter ■ omenja rafiniranost Italije ki počenja take zločine v našem Primorju. Ob tričetrt 20. se seja zaključi in odredi prihodnja seja na jutri ob IG. uri z istim dnevnim redom.
Ministrski svet.	I
LDU Beograd, 13. septembra. Na današnji seji ministrskega sveta se je pravljalo o uradniškem vprašanju in o tekočih poslih. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je poročal o svojem delu glede jadranskega vprašanja in o razdelitvi brodovja bivše Avstro-Ogrske,
Poljski dementi.
LDU Zagreb, 14. septembra. Polj* ski generalni konzulat v Zagrebu najodločneje dementira v včerajšnjih zagrebških listih razširjeno vest o agitacije s poljske strani proti čehoslovaški republiki, da bi izzvale vojno s to državo. Ravno nasprotno je pokazala j Poljska, da hoče s sosedno čehoslovaško; republiko živeti v miru in ljubezni; saj se je pokorila odločbi antante v tešinj-i skem vprašanju, katera je prisodila 150 tisoč Poljakov čehoslovaški republiki.
Gospodarstvo, trgovina.
| Obrtniški kongres v Celju. Naj
poziv občeslovenskega obrtnega društva! v Celju, se je vršil 5. t. m. v celjskem! Nar. domu kongres načelnikov slovenskih obrtnih zadrug in obrtnih društev. Kon* gres je popolnoma vspel. Zastopanih je bilo 52 obrtnih zadrug in 13 obrtnih društev iz vseh krajev Slovenije. Vlada1, je zastopal na shodu vladni svetnik dr.) Žužek Leopold, delegacijo min. finanei finančni svetnik Sedlar, poverjeništvo za socijalno skrb dr. Kuhelj, naučno upravoi vladni svetnik Šubic, mestno občino celjsko vladni komisar Poljanec, inšpektorat drž. železnice Testen, juž. železnico Bučar, trgovsko in obrtniško zbornico f Ljubljani Francetti Eng., obrtno šolo ▼ Celju Pregelj Ciril. Zborovanje je otvoril Ivan Rebek iz Celja in zelo spretno vodil Zadravec Jakob iz Središča, podpredsed-j n'ik je bil Jemc Franc iz Bleda. Vkljub zelo pičlemu odmerjenemu času se ja dnevni red, ki je bil zelo 'obširen in j* obsegal najvažnejša vprašanja obrtništva mogel prerešetati in dovršiti ter so se k vsem točkam sprejele resolucije in storili sklepi, ki bodo pod imenom »celjski obrtniški program* tvorili podlago bodočemu obrtniškemu delu v Sloveniji. Glavni poročevalci so bili gosp.: Zadravec, Dolenec, Lesničar, Rebek, Francett^ Zupanc, dr. Mohorič in Založnik. Debat«! so' bile mestoma zelo ostre, zborovanja nad vse zanimivo. Bil je to zares dan pozitivnega dela, kakor se jih malo doživi v sedanjih časih, brez političnih debat in brez strankarskih izbruhov. O zborovanju se bo se 'obširneje poročalo. Od ministra za soc. politiko g. dr. Kukovca, ministrstva za trgovino in industrijo, ljubljanskega odclelka ministrstva za trgovino in obrt in zanatskega saveza v Beogradu so došli pozdravi. Zborovanju j® sledil banket v restavracijskih prostorih Narodnega doma, ki so bili zelo lepo okrašeni, in se je ob bogato obloženi mizi restavraterke gospe Perševe pri zvoki’i marljive godbe v prisrčnem raz-gov t vznešenib besedah razvila zel J prijetna zabava. Banket sta počastila 4 svojim prihodom mestni komandant pol4 lcovnik Tosič in starosta celjskih gloren^ sev dr. Josip Seme«*
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na Glavnem trgu št. 20 v Mayer-jevi hiši odprl
lekarno „Pri sv. Arehu%
in jo obilno založil z vsemi zdravili in zdravilnimi potrebščinami.
Mr. Ph. Ivan Vidmar
328 10—7	lekarnar.
gi0T dst»aw?ia -SEg
najhitreje in najceneje
Kajvcčje domače podjetje v Jugoslaviji I
, "" Špsdicljska o&telek:	4
Pres^nje.vsak-ovrstaega btega	-|
na mariborskem trgu, šped'ciia	$
vseh vrat, zacamtanja, prevoz z . | nabirahihni vozovi na vse strani,	i
selitve 3 patentiranimi vozovi,	v
usid/jilISžertja raznega bisga in	|j
pohištva.	i
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, iraport ter eksport, preb-morska kupčija.
■	Komisija:
Prevzame se vseh vrst bYago * prodajo, aaaiz;	uiwri»i»i
Trgovska, špedicijska in komisijska del niška' družba
Pisar ji a: Cankarjeva ulica štv. l
Telefon interurb. 375	Y	r
Redno zveze t največjimi tu- in htb« zemeMshl tvrdkami.
Stran
I Gospodarski položaj Nem Sij e in Francije. Listi prinašajo kratko vsebino spomenico, ki jo pripravita svet Izveze nsrodov o gospodarskem položijo aliirančev in Nemčije. Iz ta spomenice izhaj?., da je Nemčija v mnogo manj težavnem položaju kakor država zmagovalcev, n. pr. Francija. Listi pc-utlajajo,, da ako se ne bo ustvarilo pravo razmerje potom izvršitve mirovne pogodbe in po načelih pravičnosti, da bo zmagovita Francija izšla fz vojne •z rrmego .večjimi bremeni kakor premagani narod ter se nadeja, ch> se bodo iz spomenice izvajale praktične posledice.
| Denavska konferenca preložena. Radi odhoda romunske delegacije v Aix les Bains, da bi konferisala s Take Joneskom, se je preložila do-jnavska konferenca na 16. t. m..
| Rusko zlato v antantnih rokah. Ko so Čebosldvdkl 1. 1913. zasedli Kazan, je bi! odrešen dd ruskega 4bta v Samaro, pozneje pa v Omsk. Večji det tega zlata ie preda! Kolčsk 'Angliji, Franciji in laponski v p Ječijo za voj; s materiji! in čete, id so bilo poslane, da uničijo ruski narod. Cela' svots, ki io je predal Kolč;k, znaša v zlatu 3230;puških oudov. VvHke cvete je clepoairaLKcičak v {r.ozemafeih bankah v - govantijo -Izplačevanja vojaSkih mezd -in 'nabavo 'muničiie. Ruski proti* rovchtojanarci so porabili svoto od 600 milijonov zlatih ruskih rubljev, to je tretji del ruska zaloge zlata., Vše to z'ato se nahaja sedaj v antantnih krempljih,
i,T A E O R"
bi! drugi	dan popolnima na svo ieml	Mala oznanila.
mestu in	res nepristranski, kar pa ne j	s
moremo trditi o sodniku prvega dne 8S5<a sa lokaI za trsovmo (Friedau). Prezrl je nanrrač mnogo »hands« in »ofside«. Publika se je v veiik£m številu udeležila tekem.
: Slovenski športni teden. Kot 'zaključek letošnje letne športne sezone priredi Športna zveza Ljubljana v dneh 25. septembra do 3. oktobra »Športni teden« s	tekmami za prvenstvo' Slo- j {l9rs5a,
venije v	vseh športnih panogah. Te
teden naj nam predečuje vspehe naših športnih organizacij in naj nam pokaže kaj vse premoremo na športnem polju.' MsbScvano messčtio so. Teden se prične z lahko atletskimi i 5S;če stalno nameščen
meetingi 25. in 26. trn tako Jek poj g®pt“gS2, če mogoči ljubljanskih u.hcsh, kolesaraxe .tekme j bolj v 6redini mesta. Po
!5, sapfembra 1920.
Ponudbe na upravo lista pod »S. T. 203«.	497
Eč^oiašttcs3 fsorrjočfifSta
sprejmem takoj tudi ako ni popolnoma izmožen, vsega dela. Štolfa, Koroščeva ul. St. 8.	494	2—2
eventuelno večevjo v boljši hiši. Naslov 'pove upravništvo. 486 2-2
nudbe pod »Soba« upravo tega lista.
na
ria dirkališču. Na Ljubljanici tekma v veslanju. V plavanju se vrši tekma že v nedeljo. Odlično bo zastopana tudi naša najbolj razvita športna panoga, j gadi izpraznSSlja Odda: nogomet. Avtomobilni klub bo upri- Omaro za led, priprave za zarjsl hitrostne tekme. Tako bo športni točenje piva, železnino (trač-teden zanimiv no le za športnike, arn-! nic.o poljske železnice, ograje, pak tudi za širše Sloje N^Sim šport. | f^enef^gonUna’ kolesa," za klubom priporočamo kolikor mogočo ■ ^igča, -(staro in železo), veliko udeležbo, da bodo ponesli tudi j spodarske predmete VOZ
našo ime tja v belo Ljubljano. Maribor!sani, samokolnice, vozne pn-Iahko v3pesno konkurira z Ljubljano.	m	volovske'opre-
: Iž ‘AnVerze. Poreča se, da* so me. slamoreznico, drobilni bili Čehoslovaki na olimpijadi diskva- j mlin, poljsko pekarno, železne lificiram, k« so prekinili toteo z M- j g£W»«, ,f gijci, in so predloženi v ►izključenje iz j cir.1a'!ne tehtnice, kotle iz ii-F] F A (iz mednarodnega nogometnega j tega železa, železne postelje, saveza).
HS8T Banka v Mariboru ■s*
sprejme takoj	498	2—i
iing© in f@kaia.
, Ponudbe pod »15.320« na upravništvo tega lista.
:-rr
i-V«r.i)WC
\ ’	J
: S. I, T. V, — Riipld. Priliko smo Imeli prisostvovati dvema .res ostrima in zanimivima tekmama med marlb.j Rapidom in športno sekciio telovadn. društva v Inomostu. Moštvo, ki jo igralo v Mariboru ni bilo ravno najboljše. Po informaciji sem izvedel, da je igral 5.1. T. V. s 5 rezervami. Nekaj igralcev Je že bolj priletnih, a tekmujejo mnogo bolje od svojih mlajših tovarišev. Rapid je nastopil pri obeh tekmah s svojim popolnim prvim moštvom. Igra je bila ostra in v hitrem .tempu, napadi no se menjavali s hitro naglice. Drugi dan je spremenil I. T. V. svojo formo in bil •dokaj boljši, zlasti branilca, golman in centerthalf. Prvi dan ie bil izid tekme 6:1 (2:1) v korist Rapidu. Istotako drugi dan 2:1 (1:1). Drugi dan je igral proti koncu le z 10 igralci; desna zveza, ki je bi! prejšnji dan golmgn, e vsled bolezni odstopil. Bilo je več pjh napetih momentov. Drugi dan je bila igra mrlo surova, deževalo je prostih strelov. Sodnik Nemec pa je
žeblje, verige, žage, prazne ,	m ....	. •	„	-	;	zaboje in sode), odpadke cin-
: Law»- ennis. Na turnirju v Za-j kove pločevine, brusilne kam-grebu SO bili poraženi igralci, Ža ka- ne, steklenice (flaškone) stari tere se je garantiralo. Od rezultata beležimo:	Prvenstvo	Jugoslavije:	^	Ka-
ciančič—Lederer 6:1, 6:3, Antolkovič —Smerček 6:1, 6:3, Hinko—Andric 6:3, 6:0. Turnir se nadaljuje.
: Mednfcrčdne »ogornetne tekme v L|Mblja'ni. Innsbruckfer S. V,, prvak!
Hajlepši nedeljski izlet, z izletniškim vlekom na Koroško
papir (za trgovce) ter steklen | sod. Tovarna za vžigalice v j Rušah. 2-2 484!
i
n#:«
Tirolsko v nogometu, je tctkmoval z ljubljansko -Ilirijo v . dveh tekmah, hi !MWW udli so izpadle v korist slovenskega prvaka, j	Pofaatn Š? Bj
Pri pvvi tekmi 4:0 (3:0), pri revanši;	I «!»aw	K
5:1 (3:0). S tem je dala Ilirija začetku.	pAuf-ja	it-ltflillirsilifl
jesenske, sezone lep uvod in upa na |	g‘j (J S'J	[lua isilS«!!]“
še^nadaijne vspehe.	j
: jugoslov. prvenstvo v skoku pri: plavalnih tekmah v Karlovcu dne S. t.j m. je odnesel Slovenec goso. Kavšek!
(Ilirija). Istohoko je odnesla Ilirija tretje-: darilo (V -dišek). Ostala prvenstva, so si priborili člani »Viktorije« iz SuŠaka.
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar.
Odgovoriti urednik: Fran Voglar.
Za izurstno oskrbo skrbi hotel »Klopinsko jezepo^.
©SDS®®®®®!®®*®®®®®®©!®®!®®®®®®®®®®®®®®®®®
Zahtevajte v usakV gostilni in
»Tabor"!
■ fttoibor*
Prešernova u55sa £4. 1
Tovarna usnja in jermenov
“lili nnnrv^
priporoča najfinejše S©3S?8kq Jermene Iz MS^ja za vsa podjetja po najugodnejših cenah. — Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolobarji okrogle In kordelne vrvice itd. kakor tudi dokazano najboljših usnjatih Vrvi.	487	8—2
Najsposobnejša tovarna usnja.
, Tovarniška,' zaloga papirja in, §
Ir n n i si i špecijalna trgovina pisarniških ! ®
Kavami,	.	ss©	.§	,	*
! Brzojavi: P a p i r š e f Maribor. I i©©®®©®©©®«®®®®6®®1®01®80®®®®®®®®®®®®®®
Izdaja : Tiskovna zadruga Maribor.
Tiska: Mariborska tiskarna d. d.