Barve lesov nekaterih domačih drevesnih vrst Vesna TIŠLER*, Dominika GORNIK** Izvleček Tišler, V., Gornik, D.: Barve lesov nekaterih domačih drevesnih vrst. Gozdarski vestnik, št. 9/1990. V slovenščini, cit. lit. 3. Avtorici prispevka opisujeta določanje barve lesa s kromametrom, ki deluje v okviru definira- nega barvnega L*a*b* sistema. Rezultati meritev potrjujejo in natančneje opredeljujejo barve, ki jih lahko zaznamo tudi vizualno. 1. UVOD Če hočemo ugotoviti neko barvo tako, da jo istočasno opisuje več oseb, pridemo do zelo različnih mnenj o barvnem tonu in svetlosti barve. Ker področje pravilne oznake barve za- deva veliko strok, so se predvsem v zadnjih letih razvili precizni aparati, imenovani kro- mametri, s katerimi je mogoče določiti barvo predmetov. Kromametrična metoda je zaradi svoje univerzalnosti in enostavne uporabe hitro postala znana širokemu krogu uporabnikov, čeprav so teoretične osnove določanja barve in izdelava oqgo- varjajočega aparata zapletene. Temeljijo na definiranem barvnem L*a*b* sistemu, kjer sta a* in b* barvni koordinati, ki sta usmerjeni v rdeče in rumeno oziroma mo- dro in zeleno barvno območje, kar je prika- zano na sliki 1 . Barvni sistem je prirejen tako, da so v krogu s polmerom 60 v a* b* ravnini zasto- pani vsi možni barvni toni. S faktorjem svetlosti L*, katerega vrednosti so v ob- močju od -1 OO do + 1 OO, ugotavljamo inte- " Doc. dr. V.T., dipl. ing. Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina C. VliL 34, YU. *"' D. G., dipl. ing., Biotehniška fakuluteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina. C. Vlil, 34. YU. Synopsis Tišler, V., Gornik, D.: The Colours of Wood of some Slovene Tree Species. Gozdarski vestnik, No. 9/1990. ln Slovene, lit. quot 3. The defining of wood colour by means of a Chromatometer which functions within a defined colour L*a*b* system is being described. The results of measurings confirm and precisely de· fine the colours which can also be perceived visually. zivnost barve. Barve lesov so že od nekdaf zanimive, saj lahko s primerno kombinacijo izdelamo številne barvno usklajene izdelke. Poleg tega se barva lesov s časom zaradi delovanja številnih dejavnikov spreminja, kar moramo pri obdelavi lesa še posebej upoštevati. Barva se s staranjem lesa ali zaradi vpliva raznovrstnih biotskih in abiot- skih dejavnikov lahko spreminja na površini in v notranjosti. Že nepoznavalec hitro opazi napad nekaterih gliv, kot na primer modrivk, ki znatno spremenijo barvo lesa. Različna je tudi barva beljave in jedrovine iste drevesne vrste, kar ni odvisno le od njene anatomske zgradbe, pač pa tudi od razmerja in sestave kemičnih komponent, ki jih vsebujeta. Ker je barva ena od važnih lastnosti lesa, smo se na VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani odločili, da ugotovimo, če je tudi na tem področju možna uvedba drugod že poznane kromametrične metode. 2. IZBIRA VZORCEV Izbrali smo devet drevesnih vrst, ki jih navajamo v preglednici 1. Vzorce lesov dimenzij 10cm x 20cm x 4cm smo pred merjenjem brusili z brusnim papirjem št. 120 in dobljene očiščeno površino prepihali s komprimiranim zrakom. Kromametrične meritve smo opravili na tangencialni po- vršini. G. V. 9/90 429 -a* :elena Slika 1. Barvni sistem L *a*b* (19) 3. KROMAMETRIČNA METODA Bistveni sestavni del kromametra je šest silicijevih fotodiod, ki svetlobno energijo pretvorijo v električni signal. Prve tri foto- diode kontrolirajo difuzno svetlobo kseno- nove žarnice, s katero osvetljujemo mer- jeno površino. Druge tri fotodiode registri- rajo emitirano svelobo vzorčne površine. Vse fotodiode so opremljene z ustreznimi filtri, tako da je možno s pomočjo mikrora- čunalnika, ki je vgrajen v kromametru, avto- matsko glede na barvni sistem ugotoviti L *a*b* vrednosti za preučevano površino. Uporabljali smo Minolta kromameter CR- 200 b, na katerega je bil priključen Minolta podatkovni procesor DP-1 OO. Slednjega smo uporabljali za hitro obdelavo dobleje- nih razultatov (3). 4. REZULTATI MERITEV IN NJIHOVA INTERPRETACIJA Glede na to, da barva lesa ni homogena, smo na vsakem vzorcu na različnih mestih 430 G. V. 9190 ' 1 , 1 , 1 .• 1 1 " 1 , " 1 " / , .... :"... "", ~"*"" opravili deset meritev. V preglednici 1 poda- jamo maksimalne, minimalne in srednje vrednosti L*a*b* in tudi odgovarjajoče stan- dardne deviacije. če pogledamo vzorce lesov, takoj opa- zimo velike barvne razlike med njimi. Od svetlo rumenkaste Populus tremula L. in Picea abies Karst. se lahko pomaknemo k temnejšemu Ulmus carpinifolia Gled. in Fa- gus silvatica L. proti rdečkasto rjav~mu Pinus silvestris L. Ti barvni odtenki se odražajo tudi v L *a*b* vrednostih. še posebno se spreminja faktor svetlosti L*. Najnižji je Pinus silvestris L., najvišji pri Populus tremula L. Približno enako svetla sta Carpinus betulus L. in Fraxinus excel- sior L. Po svetlosti se razlikujeta prehoden les Quercus robur L. in njegova jedrovina. Poslednja je nekoliko temnejša. Vrednosti a* so za vse lesove pozitivne, kar pomeni usmerjenost v rdeče barvno področje. Zanimivo je, da so vrednosti za vse izbrane lesove približno enake. Sorodno ugotovitev lahko napišemo za vrednosti b*, ki se gibljejo od ca. -3 do ca. Preglednica 1. Maksimalne, minimalne, srednje vrednosti L*a*b* in standardne deviacije za lesove različnih drevesnih vrst Vzorec L• maks min s. v. st. d. maks Picea abiesKarsl. 67,62 65,89 66,69 0,70 30,04 Pinus silvestris L. 48,25 45,47 29,97 Quercus ro bur L. jedrovina 54,49 49,48 27,87 Quercus ro bur L. prehodni pas 55,74 50,63 53,63 1,41 29,06 Acer pseudo- platanus L. 63,69 61,11 62,58 0,70 29,46 Populus tremulal. 68,09 65,14 66,86 1,22 29,70 Carpinus betulus L. 61,61 58,80 60,24 0,85 28,76 Fraxinus excelsior Gaertn. 62,78 58,37 61,21 1,44 28,95 Ulm us carpinifolia Gled. 56,31 53,07 54,34 1,24 30,71 Fagus silvatical. 57,14 55,52 56,43 0,50 30,51 + 4. Pri tem smo najmanjšo vrednost ugo- tovili pri lesu Populus tremula L., kjer smo istočasno zaznali največji faktor svetlosti. Največjo vrednost b* smo izmerili pri Uimus carpinifolia Gled., ki ima istočasno visoko vrednost a* in nizko vrednost L*. Izjema je Pinus silvestris, pri katerem je opazen pre- mik v rumeno barvno območje. 5. SKLEP Pri ugotavljanju barve lesa se težko za- nesemo le na svoje občutke, pač pa je bolje uporabiti ustrezne aparate, s katerimi jo lahko točno določimo. Poznamo več tipov aparatov kot tudi barvnih sistemov za opre- delitev barve. S kromametrom lahko ugotavljamo barvo predmeta v CIE ( Commission Internatio- nale de I'Eclairage) Yxy barvnem sistemu, ki so ga definirali že leta 1931, kot tudi v primernejšem L *a*b* barvnem sistemu. Pri našem delu smo se zaradi enostav- nejšega merjenja in objektivnejšega po- dajanja rezultatov odločili za sodobnejši L * a*b* barvni sistem. Dobljene vrednosti je mogoče transformirati v Yxy barvni sistem. a' b .. min s. v. st. d. maks min s. v. st. d. 29,47 29,76 0,18 -0,95 -2,29 -1,71 0,40 28,75 29,54 0,40 12,14 9,77 10,68 0,83 27,17 27,50 0,25 6,09 3,15 4,66 1,05 27,32 28,18 0,52 4,43 3,03 3,76 0,45 28,80 29,14 0,23 0,03 -1,76 -0,88 0,57 29,01 29,41 0,22 -1,78 -3,03 -2,27 0,43 28,21 28,58 0,17 1,17 0,56 0,92 0,26 28,08 28,60 0,28 -0,88 -2,36 -1,51 0,47 29,77 30,24 0,26 5,58 4,21 4,81 0,42 30,05 30,32 0,14 1,06 0,06 0,60 0,38 Pripravili smo vzorec devetih domačih drevesnih vrst in jim na osnovi desetih meritev na vsakem vzorcu določili vrednosti L*, a* in b*. Kljub temu, da smo že na oko ločili svetlejši les od temnejšega, rjavega od rdečkastega~ smo s kromametrično me- ritvijo točno določili barvo. Ker so te meritve zelo natančne, je možno, da bi že na drugem vzorcu iste drevesne vrste dobili nekoliko drugačne vrednosti in bi morali ugotavljati območje, v katerem se giblje karakteristična barva določenega lesa. Po- memben je tudi odvzem vzorca, saj se barva lesa lahko spreminja v odvisnosti od starosti drevesa, rastiščnih in klimatskih pogojev, zdravstvenega stanja drevesa itd. Ne glede na to lahko zaključimo, da kromameter pri določanju barve lesa dopol- njuje vizualno ugotavljanje in ga je mogoče uspešno uporabljati v raziskovalne in apli- kativne namene. VIRI 1. Minolta, Farbe Farb-Kommunikation: V om Farbgefuhl bis zur Objektiven Messung, 1989. 2. Minolta, Chroma-meter CR-200 b, 1989. 3. Minolta, Data procesor DP-100, 1989. G. V. 9/90 431