ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 12. marca 1992
Leto II, št.5
Cena 10 forintov
KOALA - LICIJA
str. 2
V
STRAJA
str. 6
POGODBA O SODELOVANJU
Madžarska
pomaga
pomurskim
Madžarom
Že vrsto zadnjih let Železna in Zalska županija pomagata Madžarom prek meje. Letos pa se je prvič zgodilo, da sta obe županiji skupaj podpisali pogodbo s Pomursko madžarsko narodnostno skupnostjo. Poleg tega pa obema županijama pomaga tudi madžarska država, ki jima je šele zdaj začela priznavati njuno pomembno poslanstvo.
In kaj piše v dokumentu, ki so ga pred nevi v Lendavi podpisali predsednika železnožupanijske in zalske skupščine Gyula Pusztai in Dénés Pálfi ter predsednica Pomurske madžarske narodnostne skupnosti Maria Pozsonec? V pogodbi so navedeni stiki na področju šolstva in kulture.
Tako bodo strokovnjaki iz Železne in Zalske županije še naprej pomagali pri izobraževanju vzgojiteljic, poskrbeli pa bodo tudi za knjige in druge učne pripomočke. Enake pomoči bodo deležne tudi dvojezične osemletke, pa tudi srednješolci. Otroci bodo sodelovali tudi na različnih taborih na Madžarskem.
Tudi pri kulturi je v ospredju pomoč strokovnja-
kov, predvsem mentorjev različnih amaterskih kulturnih skupin v Pomurju, pa pomoč pri izdajanju knjig in drugih publikacij, različna srečanja, razstave in druge prireditve na tej in oni strani meje.
Pogodba je pravzaprav minimum sodelovanja, saj se skoraj vedno zgodi, da je pomoč matičnega naroda večja, kot je zapisano na papirju, so zagotovili predstavniki narodnostne skupnosti.
Zanimiva pa je še ena mi-
sel, izrekel jo je Gyula Pusztai. Po njegovem mnenju bi morali podobno pogodbo podpisati tudi za Slovence, ki živijo na Madžarskem,
S. Eöry
Na reviji lutkovnih skupin, katere se je udeležilo šest skupin, je sodelovala tudi lutkovna skupina z Gornjega Senika. Predstavili so se z igrico Ko se ptički ženijo. Besedilo za skupino je napisal Feri Lainšček. Predstavo je režiral Miki Roš. Zanimivost nove predstave je, da je del teksta v narečju, strašilo govori v lepi gornjeseniški govorici. Vse v tej igri
I (rekviziti, lutke, scena, glasba) je prilagojeno Porabju, preprostosti in trdoživosti, duši, ki hkrati joče in se smeje. Te prvine je začutil avtor besedila in tudi režiser, ki je na strokovnem pogovoru rekel: "Zaljubljen sem v Porabje. Porabje mora ohranjati, kar ima, ne pa po vsej sili spreminjati. Moj pogoj je bil, ko sem začel delati s skupino, da bo v predstavi tudi dialekt."
Tega pa bodo najbolj veseli občani porabskih vasi, ki bodo lahko prek vloge v narečju spremljali in razumeli dogajanja na odru, ko bo skupina gostovala pri njih. In da si gostovanja želijo, so povedali tudi člani po poti domov iz Sobote.
-MS-
Vrabli pa staršilo!
"Ka aj eške povejm! Pá so me prejkstrausili, tej vrajži vrabli! Zdaj mi vse obečevajo, te de pa vse po starom. Tackali do mi po glavej. Mladi na njivi vse poklückajo. Marko da tak brečo, ka de mi slama na glavej vse vkriž stala. Lüstvo de se mi pa conalo, ka sam več nej za nüc. Ge mo pa dremo, pa si obečavo, ka de kleti na Valentinovo, buma, buma, vse ovak," je končalo svoj monolog strašno na koncu igre na občinski reviji lutkovnih skupin v Murski Soboti.
2
ZNANA TEMA: ŽELEZNIŠKA POVEZAVA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO
Kdor bo posodil dolarje, se zanima le za najprimernejšo smer
Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko postaja zopet aktualna (in ponekod vroča). pri čemer si (lahko) želimo, da je res aktualna in ne zgolj "dežurna". Kajti "dežurna" je že nekaj desetletij, od časa do časa pa pride nekoliko bolj na površje. Uradne in neuradne informacije so zdaj spodbudne: gospodarski interes mlade slovenske države je tolikšen, da naj bi progo kmalu začeli graditi. Seveda v smeri, za katero so se skupaj odločili predstavniki železniških gospodarstev Slovenije in Madžarske na osnovi ekonomskih kazalcev: prevoza blaga v enem letu.
"V lendavski občini se čutimo izigrane pri izbiri različice za železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko," smo slišali demagoško in na kratkotrajni učinek naravnano razpravo na zadnjem ekološkem forumu v Soboti, ki pa razen zvenečega naslova niti po zbranih reprezentantih oblasti in stroke niti po vsebini ni ponudil nič novega. Kajti, kako slabe so prometne povezave Prekmurja s Slovenijo (in najmanj tako z Madžarsko), je prežvečena tema, ki jo minister za promet običajno "začini" z ugotovitvijo, da je on sicer "za", ampak denarja mu preprosto ne dajo. Menda pa bo, ta informacija je iz drugega vira, letos za pomurske ceste le nekaj denarja, tudi za one, ki vodijo k mejnima prehodoma (bodo kmalu trije? štirje?) z Madžarsko. Če bomo živi, bomo videli.
Za novo železniško povezavo je torej izbrana smer Murska Sobota-Puconci -Martinje-državna meja-Monošter. Vrednost slovenskega dela proge - 21,3 kilometre je 31,5 milijona dolarjev, madžarska stran pa bo morala za svojih 17 kilometrov proge poiskati 27,4 milijona dolarjev.
Slišali smo tudi, da se je soboški izvršni svet že lotil nekaterih del, zlasti pri odkupu zemljišč. Ker bo tekla trasa po območju, predvidenem za razvoj železnice, bodo stroški za zemljišča nekoliko nižji.
Denarja, skupaj med 50 in 60 milijoni dolarjev, pa seveda nima niti Slovenija niti Madžarska, zato pride v poštev mednarodno posojilo, najverjetneje, nam je dejal glavni direktor Luke Koper Rudi Duic, pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Toda brez domače udeležbe, torej denarja iz obeh držav, ravno tako ne bo šlo. Potrebno bo zbrati kakih 10 milijonov dolarjev na osnovi katerih bo mogoče najeti posojilo. Že dolsej so, po
virih-iz Kopra, uspeli pritegniti nekaj madžarskih podjetij in partnerje z italijanske strani.
Rudi Duic, Luka Koper: "Madžarskega tovora prek našega pristanišča je okoli 600 tisoč ton letno, ravno toliko pa iz Češko-Slovaške republike. Takšen obseg prometa nujno zahteva boljšo, predvsem pa neposredno Železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko. Zato ji tudi republiško ministrstvo daje vso prednost, in sicer jo postavlja v plan do leta 1995. V Luki menimo, da je to zelo pomembna gradnja, čeprav je tudi druga prometna povezava slaba. Zato poskušamo storiti vse, da bi se gradnja proge začela že letos in končala v treh letih."
Gospodarski interes, kakor ga kažejo v Kopru in še kje, mora biti tisti odločujoči dejavnik, ki bo preskočil lokalno "zaplankanost" pri novi železniški povezavi med državama. Kajti vrsta ovir še zmeraj ni odstranjena, zato na začetek gradnje proge kaže še nekoliko počakati. Tisti, ki bodo odločali o posojilu, se ne bodo ozirali na nič drugega, kakor na tisoče (predvidenih in realnih) ton tovora za prevoz iz enega na drugi konec Evrope.
eR
KOALA - LICIJA
Hočem reči koalicija.
Pa vseeno obstaja določena zveza (koalicija) med besedama v naslovu in madžarsko vladno koalicijo.
Kot je znano, koala je avstralski medvedek vrečar, Licija pa porabska različica Lucije.
Koale so najbolj igrivi in nagajivi od vseh vrečarjev. Plezajo neznansko hitro po najvišjih vrhovih evkaliptovcev.
Sv. Lucija je bila po prvotni legendi že zgodaj kristjanka, ki da je odbila poganskega snubca. Zato jo je le-ta zatožil pri oblasti. Po brezuspešnih poskusih mučenja ji je rabelj z mečem predrl vrat. Lucijin dan pa praznujemo 13. decembra. 13 pa je nesrečna številka. Kot je bila vladna koalicija na Madžarskem od vsega začetka.
Namreč da lastniki previsokih vladnih evkaliptovcev niso pogruntali že na začetku, kako jim bo nagajivi medvedek vrečar mešal štrene. Verjetno gre za največjega madžarskega političnega kovna vseh časov, ki mu je ime dr. József Torgyán in je predsednik druge največje koalicijske stranke. Že samo dejstvo, da postane predsednik Stranke malih lastnikov (kmetov) ta petični advokat, ki z ženo primabalerino razkošno živi v najbolj elegantnem predelu Budimpešte in je najbrž videl pravo pravcato zemljo le takrat, ko mu je služinčad slučajno razbila kakšno lončnico, je nekoliko nenavadno. Po mojem mu nemški Lažnivi Kljukec, slovenski Krjavelj in madžarski Háry János skupaj ne sežejo niti do kolen. Seveda, če bi šlo le za nedolžne pravljice, ne pa za življenje 10 milijonov Ijudi na Madžarskem, bi se lahko temu nagajivemu medvedku kar sproščeno smejali.
V resnici pa gre, če smo odkriti, za hudega demagoga, ki mu je nasedlo veliko Ijudi. Kot kaže, tudi ministrski predsednik. Torgyán in poslanci njegove stranke pa so bili potrebni za dvotretjinsko večino v parlamentu. Za glasovalni stroj. Tudi po Torgyánovi zaslugi se dogaja, da ljudje danes zahtevajo od kmetijskih zadrug veliko več zemlje, kot jih le-te sploh imajo. Medvedek koala je Ijudi nategnil tudi s tem, da bo našlo v kmetijstvu zaposlitev tudi na desettisoče nekdanjih tovarniških delavcev, čeprav je bilo v kmetijstvu na Madžarskem že do zdaj zaposlenih za kakih 20 odstotkov več Ijudi kot na zahodu. Skratka "koala-luciji" (slednji kot našemljeni figuri) je uspelo razbiti razmeroma učinkovito madžarsko agrarno življenje. Predsednik druge največje stranke je grozil premieru, da bo organiziral milijonsko demonstracijo kmetov pred parlamentom s traktorji, kravami, kosami in vsemi potrebščinami za novodobni kmečki punt.
Nekoliko spominja na otopelost igrivih koal, ko je ta veliki medved marsikoga zmerjal s tem, da je bil tajni agent nekdanje komunistične tajne policije, nakar so osumljenci prosili za uradno preiskavo. Iz premierovega dokumenta se je pokazalo, da naj bi bil agent ravno doktor Torgyán. To je slednji enostavno zanikal in stvar je bila opravljena. Da bi se maščeval, je začel pravdo proti ministrskemu predsedniku in številnim ministrom, češ da se upajo blatiti edinega neoporečnega politika na Madžarskem. O velikem revolucionarju 1. 56 se
je tudi izvedelo, da se je dal med neljubimi dogodki za vsak slučaj zapreti v neko psihiatrično bolnico. Pred kratkim je imenoval koalicijo za sveto. Spet drugič je grozil s potoki krvi. Ko pa je bil boljše voIje, je predlagal, da bi v nekem podhodu v Pešti zbirali denar za one brez strehe nad glavo, ki da se mu tako smilijo. On bi dal kar svoj zlati poročni prstan. Pri tem "bi" je tudi ostalo.
Zdaj ko so se ga njegovi zavezniki končno naveličali, je napovedal izstop svoje stranke iz koalicije. Sicer pa je vsakega resnejšega člana lastnoročno izključil iz stranke. Praktično ves poslanski klub malih lastnikov, ki naj bi predstavljali stranko v parlamentu. Klub pa ne priznava svojega predsednika. Strankin statut je sproti spreminjal v skladu s tem, ali je bil ravno glavni sekretar, podpredsednik ali predsednik stranke. Prava farsa s šemami kot na Lucijino.
Ali vladni zavezniki na začetku niso vedeli, da je Lucija povsod upodobljena s pladnjem in parom oči na njem? Po neki drugi legendi naj bi se njen snubec zaljubil v njene lepe oči, ona pa jih je izdrla in mu jih poslala. Toda angel ji je prinesel druge ...
Kdaj bo končno "koalalicija" prava koalicija? Morda na Licijino? Kaj pa bo, zdaj ko je že tudi pustni čas mimo, z maskami ...?
Francek Mukič
V spomin
V ponedeljek, 24. februarja 1992, je po hudi zahrbtni bolezni umrl v Sentandreju glavni urednik "Hrvatskog glasnika" Marko Markovič.
Dolga leta je urejeval skupni hrvaško-slovensko-srbski list "Narodne novine". Zavzemal se je za pisano besedo v materinščini. Spominjamo se ga z zasedanj predsedstva Demokratične zveze južnih Slovanov. Prav gotovo se ga spomnite tudi nekateri, ki ste bili poslanci kongresov Zveze.
Neusmiljena usoda je pretrgala nit ustvarjalnega življenja. Star je bil 44 let.
Porabje, 12. marca 1992
3
Kalendar (13)
PRVE NOVINE
Najoprvim so v našoj prekmursko-porabskoj Slovenskoj rejči pisali knige dühovniki i školnicke. Imre AGUSTIČ je odo v gimnazijo v Somboteli, po tistom pa je delo na grofoski marofaj Szaparyja pa Batthyányna. Par lejt na Dolenjom Siniki tö, gde se je sam navčo stenografijo (gyorsirás). Odišo je v Pešt, gde je 15 lejt büu stenograf (gyorsíró)
Agustič je piso v našoj Slovenskoj rejči pripovejsti i pesmi pa o Vogrski politiki, slovenske parpovejsti i pesmi o pravici do svojega jezika, zgodovine. Prve slovenske novine na Vogrskom nej so se vsikšoma vidle. Zato je AGUSTIČ v slejdnjom mejseci 1876-oga leta tau napiso v svoje novine:
"Prejde ono lüstvo, štero je brezi znanosti. I dönok se nájdo tákši, ki eto kaplo našim slovenom ne voščijo. Protivnicke so 'Prijatelji zato, ka zákoj naše slovensko lüdstvo obüdjáva. . . Na sloboščine je samo vučen narod zreli. 'Prijatel' za vas Slovenci
Najdo se tákši, ki to lažejo, ka jaz naše slovene proti domovini, proti onoj zemli dráždžim, gde ste se narodili, proti onoj zemli, štera vam krüh dá, proti onoj zemli, za štere sloboščino so se naši
v parlamenti. V Pešti je živo i piso v vogrske novine en cajt. Daleč od svoje rojstne krajine ma je falila slovenska materna rejč, slovensko lüstvo. Zato si je zbrodo, ka de un sam vödávo slovenske novine za Slovene na Vogrskom. Tak je 15. Septembra 1875 oprvim vodau:
PRIJATEL. Znanost razserjüvajocse meszecsne novine.
sloveni ravno tak borili, kak oni, ki so vu jeziki tüdi vogri ...
Ne vidi se hüdovolnikom, ka slovenski pišem vam. Kak pa te, či vaše lüstvo drügi jezik ne razmi, ščejo te, ka bi se znanost med našim i sloveni razšürjávala?
Našim slovenom ne slobodno, po njihovom maternom jeziki zvediti zgodjenja sveta?"
Mejsečne novine PRIJATEL so oslejdnjim vöprišle dva dni pred smrtjov AGUSTIČA: 15. juliuša 1879. Prve naše novine je lüstvo med Mürov i Rábov leko štelo štiri lejta. Za šest lejt (1885) so v Murski Soboti začnili vödavati vogrske novine MURASZOMBAT ES VIDEKE v šterom so Včasik slovenski tö pisali.
Marija Kozar
Za 8. marec
Pomlad že trka na vrata in mi moški nestrpno čakamo dan žena. Letos bomo spet obljubljali, da bomo ubogali naše (edine in najlepše) žene in matere. Že komaj čakamo, da bi prevzeli delo v hiši. Naučili se bomo kuhati, umivati in se izkazali pri pranju in likanju perila.
Fantje in moški v Porabju, prosim, oprostite za (ne)-odgovorne obljube, ki veljajo za vse leto.
Vam pa, dekleta in ženske v Porabju, želim v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem vse najboljše ob vašem prazniku!
Jože Hirnök
Ob mojem prihodu v Porabje je potekal pouk slovenskega jezika v glavnem brez sodobnih učil. Le berila (čitanke) so učitelji ob pouku lahko vzeli v roke. Sodobnega pristopa pri poučevanju slovenskega jezika ni bilo.
V obdobju treh let pa smo s pomočjo Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije uspeli tudi na tem področju stopiti kar velik korak naprej.
Vsako leto smo v Sloveniji uspeli kupiti in pripeljati šolam v Porab-
ju del potrebnih učil in raznih strokovnih knjig ter slikanic in knjig za branje.
Učitelji so dobivali tako v roke učila za bolj sproščen in sodoben pouk slovenskega jezika.
Danes imajo učitelji že učila za začetni pouk branja in pisanja, za obravnavo književnosti, razne vaje za učenje slovnice, razne jezikovne igrice itd. Do sedaj je dobila vsaka šola že po 15 slovenskih videokaset.
Učenci lahko prebirajo slovenske otroške revije, učitelji slovenske strokovne knjige. Na razpolago so tudi slovenski učbeniki in delovni zvezki iz R. Slovenije za pouk slovenskega jezika. Vse to smo do sedaj uspeli kupiti s pomočjo in razumevanjem Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije.
Tudi sedanja ponovna pomoč Ministrstva za šolstvo R. Slovenije so učila in knjige, kar je učence in učitelje porabskih šol zelo razveselilo.
Šole so pred kratkim dobile nekaj zelo lepih in dragocenih barvnih slikovnih
knjig z barvnimi fotografijami za spoznavanje Slovenije, mnogo raznih jezikovnih igric, razne slikanice, pravljice, abecedo in po 8 slovenskih vedeofilmov.
Tako je sedaj vsaka osnovna šola ponovno dobila po 38 raznih učil in knjig, nekatera učila celo v dveh primerkih ali skupaj vse osnovne šole 154 kosov ter gimnazija 7 videorilmov in 8 knjig z besedilom in zelo lepimi barvnimi slikami za spoznavanje Slovenije. Vrtci pa so dobili 25 slikanic. Tako skupaj torej 192 kosov učil in knjig v skupno vrednosti okrog 240.000 forintov.
Tako je sedaj pouk slovenskega jezika bolj sproščen, z možnostjo prikaza mnogih učil, vaj in jezikovnih iger. Sedaj v porabskih šolah resnično ni več potrebno, da je pouk slovenskega jezka monoton in dolgočasen. Pouk slovenskega jezika mora v teh šolah, glede na dostopnost učil in knjig, sedaj postopno postajati vedrejši, bolj sproščen in za učence privlačen.
JK
NAŠI GOSTJE SO BILI 28. februarja sta obiskala Zvezo Slovencev osrednji osebnosti Narodne demokratske zveze, Imre Pozsgai in Zoltán Bíró. Zveza zaenkrat še ni stranka, deluje kot gibanje. Na novih volitvah pa bi radi nastopili kot politična stranka. Srečanje z dvema znanima človekoma je bilo prvo v vrsti, ki jih namerava Zveza Slovencev organizirati pod imenom "Srečanje ob petkih". Na ta srečanja pa pričakujejo vsakega, Slovence in Neslovence.
(Imre Pozsgai med pogovorom z ravnateljico gimnazije).
Porabje, 12. marca 1992
4
VLADNE
IGRICE
Slovenska vlada ima iz dneva v dan manj podpore. Tako so zdaj tudi Zeleni napovedali, da vlade brez dogovora o volitvah do 15. marca ne bodo več podpirali. Vlada postaja vedno bolj manjšinska, obenem pa nič ne kaže, da bi se stranke dogovorile o tem, kako naj se lotijo volitev in kdaj naj bi sploh bile.
DRNOVŠEK V LDS
Med dogodki, ki so pomembni za podobo slovenskega političnega prostora, je potrebno omeniti vstop Janeza Drnovška (nekdanjega predsednika predsedstva Jugoslavije) v Liberalno demokratsko stranko in njegovo kandidaturo za predsednika stranke. Drnovšek je kar nekaj časa kolebal, ali naj ustanovi svojo stranko ali pa pristopi k že oblikovani stranki. Storil je torej slednje. LDS se je po najnovejših raziskavah javnega mnenja povzpela po lestvici priljubljenosti in ima možnosti, da postane najmočnejša stranka sredinske usmeritve.
ALPE-ADRIA IN SVOBODA USTVARJANJA
Od 25. do 29. februarja je bil v Ljubljani sejem Alpe-Adria — svoboda ustvarjanja. Na njem so združili sicer samostojne razstave informatike, znanosti, tehnologije in izobraževanja. Marca bo ljubljanski sejem pripravil sejem Alpe-Adria — svoboda gibanja, aprila pa Alpe-Adria — svoboda bivanja.
1.926.606
Zavod za statistiko je objavil še ne povsem dokončne podatke popisa, ki je bil lanskega marca. V Sloveniji živi 1.926.606 prebivalcev, od tega je 1.718.318 Slovencev, Hrvatov približno 53.000, Srbov 47.000, Muslimanov 26.000, Jugoslovanov 12.000, pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov je približno po 4000, Madžarov je 8499, Italijanov 3063 in Nemcev 546. Kar 60.800 Ijudi je označilo svojo nacionalnost z neobstoječimi opredlitvami, njihov popularen skupni naziv pa je "marsovci".
JEZIK V LETOŠNJEM SLOVENSKOM KOLEDARI
Prijazno pismo uredniškomi odbori (2)
 O vsebini kalendára samo ešče to, ka bi morao na začetki povedati: to je "kalendár" v prvom pomeni, dnevi po mesecaj. Poleg mednarodnoga, pri nas splošno sprejetoga imena meseca (januar itn.) je zapisano ešče njegovo ime v "knjižnoj" slovenščini, kak se dnes glási. Predlagao bi, da bi kleti zapisali tüdi naše "prekmursko" (ka je tudi porabsko!) ime meseca, kak ga ešče pomnijo stari lüdjé pa kak je biló zapisano v naših starih kalendáraj pa na začetki ništernih molitvenih knig, npr. v Košičovoj prestávi knige Jezuš moje poželenje (od 1851 v 19 natisaj!) ali v Miklóša Küzmiča Knigi molitvenoj, štero je na zadnje prirejüvao dolenjesenički plivános J. Sakovič. Ta imena so: sečén (Tüdi v teh knigaj je naópak, pokvarjeno: svečén, kak so sledi zvali februar, misléči, ka je od "svečnice", da je pa od sekanja (sečnje) drévja v tom časi od nigda vseta! Stari lüdjé so ešče prav pravili: sičén, sičná, fsičnéj!), süšec, máli pa vélki tráven, risaošček itn. Naj sto spitávle, kak stári právijo, pa naj v "Porabje" napiše članek!
Predaleč bi nas pelalo, če bi šli od dneva do dneva v "kalendári" pa gledali, kak so v njem zapisana imena: edna (menda večina) v kniževnom jeziki, drüga "po vogrskon", npr. Vilmoš, Geza itn., druga na pol po "našen": Vince (Vinci bi bilo po našen!). Andraž, Balaž, Matjaž itd. Najbole nepriličen je pregovor na konci februara, ár ga v toj obliki nindri nega: Matjaž led razbija. . . Indri v Sloveniji pa knjižno je - zavolo rime: Matija led razbija. . . Posebno pitanje so takša imena:
Agneza — v Porabji nega. Agneš, Agneška (či je mála), Agneze v Sloveniji normalno nega, liki je: Neža, Nežka. Zakaj je Janez?! Če je "faše-nek" na prvom mesti, zakaj ne tüdi "vüzem"? Kak so pravilno risali, samo menka njim na á znak visikoga, dugoga glasa, ovak bodo čteli nikáki risali. Tüdi to je staro ime, zvira iz dijačkoga (latinskoga) rosaria, iz toga slovansko: rusálije. Mala "meša" pa Vélika "maša"?!
Od jezika samo ešče par reči. Ka je "oproščanje"? (33) Bržčas odpüščanje. Papež je ne pozdravo vsako narodnost "v svojem jeziki" (to bi bilo polski), liki v njenom jeziki, ne? "Okumenistično" je v tiskarni (?) nastanolo iz ekumensko, to je slovenska oblika. Zaka ja znova tü Szombathely? Če je v knjižnom jeziki, te ne: Jezuš, liki Jezus. "Svetega" z málov začetnicov, z velkov pa "Cerkev na Madžarskem" -, ár ne pomeni zidino, liki versko sküpnost (egyház).
Za vse članke v knižnoj slovenščini pa vala: bole prosto, brez vnogih tüjih (lückih) reči... "Nista uspeli rešiti. . ." se je po vsoj domovini grdo razširilo — po jüžnom (hrvackon, srbskon) zglédi, prav: jima ni uspelo rešiti. Kak pa pišete priimek Fassching?! Dvakrat — pol slovenski, pol nemški?! Ne: "na funkcijo" (40 v naslovi!),, liki: v.
Nevola je, da ništeri piso čisto "po domače", vmes pa tákše rozine: v Parizu... delo sem. . . v kulturnem domu. . . "On je Vogrski"? Mislim, da je župan Vógrin. Ne bi tak napiso "V. med-
narodni slavistični dnevi", ka majo čtevci od naštevanja neznanih imen pa od: "s posebno aktualno naglašeno poanto te tematike"?! Tüdi preprosto je mogoče napisati takše članke, vsem razumljivo pa hasnovito. 65: v Slovenski vesi?! Mislim, da: v Slovenskoj...
Tak bi lejko dale pisali cele strani — tak pišejo tüdi v obeh pesmaricaj, štere so v Ljubljani "priredili". Pesnik Župančič je napiso od Zelénoga Jürija, ka ma "eno hlačo (hláčnico) zeleno, eno rumeno", da pa njemi to paše, tak cifrasto oblečeni
biti. Če pa v pesmi, ki naj bi prej bila "narodna" (ljudska), pišejo v istom verzi ali v drügom: odpüsto. . . je šel i podobno, to nikak nejde za zdrav želodec. Za "Porabje" vam napišem, kakša sečka je jezik v tej takzvanih "porabskih" pesmaricaj — mené je sran, ka se to za "domače" pa porabsko, prekmursko razgláša. Poskrbo, da se tak nede več pisalo. Jezik naj nam bo sveti, vsega poštüvánja vreden, amen! Pa nika ne zamerite!
Vilko Novak
Materna rejč (5)
DVOJNI GLASI
Dvoglasnike ali diftonge (kettőshagzó) te mamo, gda dvej litari (črki) znamanüjejo en glas. Dnes si poglednimo ȇj pa au, šteriva sta napr. v gorenjesenčarskom guči. Obadva mata svojiva para v slavskoj, knjižnoj rejči. Če namesto tevadva glasa nücamo é pa ó, te naše porabske reči Včasik knjižne besede gratajo: zvéjzda — zvȇjzda, svȇjča — svéča, pȇjsek — pések: gospaud — gospód, kokauš — kokóš.
Tak bi leko pravili, ka skor vseposedik, gde mi nücamo ej, je tarbej v knjižnom jeziki rabiti (használni) é: lépo bélo mléko; blédi mésec sveti célo noč, po našem: blȇjdi mȇjsec svejti cejlo nauč.
Pri nauč — nóč bi tak leko djali, ka skor vseposedik, gde mi mamo au, je tarbej v slavskoj knjižnoj rejči miniti (zamenjati) z o: naus — nós, kóuža — kóža. Gvüšen sam, ka te vsikšo rejč etoga knjižnoga besedila razmeli: "Nori je gospod, ki celo noč bos hodi pod mostom, da bi za svojo kokoš kupil grozdje in rože. In ko ga okoli polnoči začnejo boleti gole noge in grobo srbeti rdeči nos, odtrga borovo skorjo in skoči v potok, da bi si ohladil svojo kožo." (S takozvanimi šurkimi ô-ni se zdaj nemo spravlali.)
Z rečami, kak brejg — brég, šaula — šola je približno tak gé, kak z našimi gvanti. Ene nosimo delavi den, druge po nedelaj in svetkaj. Knjižna rejč je naša svetašnja rejč, svetašnji gvant, Porabski guč pa je govor za delavi den.
Gda ge o knjižnom jeziki gučim, te tau ne delam zato, ka naj bi mi Zdaj v Porabji tak začnili gučati. Nej. Vejpa svetašnjo oblejko tö ne nosimo vsakši den. Samo telko škem, ka naj bi ga zvekšoga razmili, ka bi leko malo kakše novine pa knige doj prišteli. Si poglednili kakši dober slovenski film, si leži kaj küpili v Soboti in v drugi krajaj Slovenije. Pa bi dobra bilau, če bi se don tiste reči navčili, štere v našom guči Vogrski cujmejšamo. Zato, ka v našaj novinaj Porabje tö ne moremo samo o tom pisati, kak se kaj mamo pa kakši cajt je kaj. Če smo že tak na žmetni dobili tau mogaučnost, ka mamo svoj časopis, te moremo nikši nivo tö pokazati. Pa tau nej s prsti (volapük!), liki z našimi lejpimi slovenskimi rečami.
Fr. M.
Porabje, 12. marca 1992
5
ČE SE PO NAUVOM NE DA, MOREMO NAPREJ VZETI STARO
Večkrat smo že pisali od toga, kak lüdjé svoje slüžbe zgüblajo. V Varaši so pred 25-30 lejtami začnili fabrittje modernizirati, povekšati. Tak ka pred 15-20 lejtami, šteri je Sto delati, tü je daubo delo. Slovenci so se vsi
not sprajli v fabriko, malo takši lüdi je bilau, šteri so doma ostali na zamlej. Največ Slovencov je delalo v židanoj pa v kosinoj fabritji.
Malo več kak edno leto se je začnilo vse preobračati. Tau blago, ka so naše fabritje narédle, več ne morejo odati. Moderne mašine so vküp zvozili pa vküp postavili, zdaj je pa nazaj doj šrajfajo, lüstvo pa domau pa v penzijo pošilajo.
Kosina fabrika — štera je po cejlom svejti hirašnja bila — je tü na tau prišla. Dobro vejmo, ka so tü delali sable za športnike, kosé, lopate, motike, žage. Pred 9 lejtami so odali té mašine, pa so več nej delali, sploj pa nej sable za športnike.
Zdaj, ka sploj loško vcuj dé, so si zmislili, ka do šli nazaj na tisto blago, štero so gnauk svejta tak dosta rédli (proizvajali). 1992. leta so nazaj küpili tiste masine, s sterimi rédijo sable. S Francije so dobili naročilo (megrendelést) za 40 djezero sabl. Slabo je pa tau ka so mašini tü, tisti majstrov pa več nin nejga, šteri tau znajo delati.
Ništerni so pomrli, drugi so pa v penziji. Med njimi je Ferenc Makoš iz Sakalauvec.
Že je 9 lejt v penziji. Njega spitavam, kak je gnauk svejta šlau pa ka on misli, mogauči do znauva delati tau blago v kosinoj fabriki?
"Dja sam od 1950 do 1983. leta delo v kosinoj fabritji, redo se sable. 7 lejt prva so ma poslali v penzijo, kak bi bijo telko star. Tistoga reda so cejlak nauri gratali, tak so mislili, ka se samo takšo blago splača delati, ka so oni vözbrodili. Té lejta sam 4 lüdi navčijo, kak trbej sablo naprajti s 23 dkg žaleza.
Čüdivo sam se, da so se etognauk not postavili voditeli k meni, pa so me prosili, aj pokažam, navčim 5 kovačov sable delati. Zdaj not Odim pa je včim. Tau je nej leko delo. Pod mašinom moraš oco obračati tak brž pa gnako, ka šteri se zdaj včijo, njim žmetno dé, rotjé je bolijo. Za 3 mejsace se pa morejo navčiti. Dostafelé dela djesta na njej, dočas Sabla kreda grata. V Slovenskoj vesi Jože Korpič se razmej še na tau. On je Zdaj tü not staupo, dela pa vči. Na Dolenjon Seniki zive Ana Jost, ona je že tü dugo v penziji, ona še tü strašno dobro vej té sable delati. Gvüšno, ka njau tü poištjejo."
Da sam Makoš Francina od toga spitavo, kak tau ka je nej pozabo tau delo, mi je etak pravo:
"Vejš, tistoga reda sem se tak navčo tau delati, ka Večkrat sam tak prišo delat, ka sam nikanej spau, goslar sam bijo, pa sam cejlo nauč igro. Glava je malo puna bila, sneni sam tü bijo, dapa tau se je nej zgodilo, ka bi dja nej delo. Z zaprejtimi očami sam tü naredo."
Želejn nauvim kovačom, aj se tak fejs navčijo tau staro-nauvo maštrijo kak Franci. Če se pršika (uspe) te do v Varaša znauva delali sable, kosé, motike pa žage.
Dobro bi bilau. Ništarni bi delo meli.
I. Barber
Mejsec
Marciuš je büu pri RimIjanih prvi mejsec v leti. Latinsko ime je daubo od Marša. Te je büu sprva baug Sonca i paverstva, sledik pa bojne. V Irani, Pakistani i indrik na vzhodi eške gnesnaden se začenja nauvo leto 21. marciuša. Po tem gnevom se začnejo gnevi dugšati. Vse zeleno gartüje, živlenje se znava začne na njivaj. Englandarge pa Škoti zadnje gni marciuša imenüjejo "na pausado zeti dnevi".
MARCIUŠ
Mislijo, ka je marciuš tri dni na pausado zöu od aprila.
Slovensko ime za marciuš je SUŠEC. Inda svejta je vrejmen eške nej takši zmejšam büu kak gnesnaden, ka gnauk snejo dé, gnauk se topi, gnauk deše dé, gnauk sunce sije marciuša. Pravi marciuš je büu takši, ka cejli mejsec je topeu vöter fudo, pa je posüšo njive, štere so se s snjegom napogile. Tak je mejsec marciuš pripravi njive za oratev, za setev.
Kak smo že pisali, pri nas v Porabji smo za en mejsec naprej z imeni. Zato pa mi pravimo za marciuš že MALI TRAVEN. Leko ka istino mamo včasik, da je lejpi cajt, te že marciuša tö geste malo trave po travnikaj.
Pred enim mejsecom smo eške Matijo čakali, naj nam led razbije. Zdaj se pa približüje Djaužefovo. Vsikšoma Djoškoni, Djožini, Djaužini, Djaužefi žalejmo dobro zdravdje, pa naj skem prve prinesejo toplauto v svoji žaklaj.
Marija Kozar
NIKA OD ZADRUGE ÁFÉSZ
Vsi znamo, da v Varaša dela
ÁFÉSZ (Splošna potrošniška zadruga), štera po cejloj krajini prejk ma gostilne pa baute. Zvün toga sildje odava, sémen odava pavron, živino küpüje pa tak tadale. Cejlo Porabje spadna pod monoštrski ÁFÉSZ. ÁFÉSZ-ova so začnili svojo delo tak 1950. leta. Zadruga ma svoje člane (tagságl). Članstvo se erba (podejuje).
Letos etoga reda držijo djilejše (sestanke). 1. marciuša 1992. so na Gorenjon pa na Dolenjon Seniki meli djilejš. Člani so vsi Prišli poslüšat voditela ÁFÉSZ-a šteri je dosta nauvoga pravo njin.
Vidimo, ka den do dneva je vse več privatizirano, najbole krčmi odava ÁFÉSZ. Neštje se spravlati z drauvnim delom, tau prejkda takšim, šteri se za tau zemejo pa si tak mislijo, ka se tau njim splača. Sploj nauvo je tau tü, kak smo čüli, ka člani do se bola vcuj držali potomtoga k ÁFÉSZ-a. Tau de pa tak, ka ÁFÉSZ 70 % svoje vrejdnosti
spise na ime članov. Člani različno vrejdnost dobijo. Tau od toga shaja, Sto kelko lejt je že član, kelko pejnaz ma v ÁFESZ-a pa tak tadala. Če povprečje (átlag) vzemamo, te Varaški ÁFÉSZ sakšomi člani na ime spiše 20/30 djezero forintov. Če de ÁFÉSZ dobro delo, te do člani tud dobro zopojdli, zatok ka oni tü dobijo z dobička.
Če pa ÁFÉSZ, povejmo, gorplače, te do člani menja vrejdnosti meli na svojo ime napisano. Prejdnji tak pravijo, ka ÁFÉSZ ne more gorplačati.
Na djilejša smo tau tü čüli, ka so se ništarni nej pobrigali zatau, če so na priliko očo ali mater zgibili, ka bi njino članstvo dali, kak erbo prejk napisali na svojo ime.
Sakši, šteri tau nejma vreda, mora titi v ÁFÉSZ-a pitamo v Varaš, pa tam tau more vred vzeti. Kak ste šteli, vrejdno da se pobrigati za tau, zatok ka se ovak vaša vrejdnost zgibi.
Malo se pobrigajte, ne njajte vašo vrejdnost zaničitil
SREČANJE V MONOŠTRU
26. februarja so bili gostje Zveze Slovencev dr. Gyula Pusztai, predsednik županijke skupščine Železne županije, Andrej Gerenčer, župan občine Murska Sobota, in Karoly Bauer, župan Monoštra. Na pogovoru so se zavzeli za boljše gospodarske odnose med regijami in izrazili željo za čimprejšo odprtje mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje. Od dr. Pusztaija smo zvedeli, da je odgovornost za mejni prehod prevzel obrambni minister Madžarske, dr. Lajos Fur, za odprtje pa bodo zaprosili Arpada Goncza, predsednika Republike Madžarske.
POL MILIJONA ZA MANJŠINE
Samoupravni organ Železne županije je ustanovil sklad za manjšine, ki žive v tej županiji. Denar je namenjen šolam, vrtcem, kulturnim inštitucijam, kulturnim in športnim društvom ter narodnostnim klubom. Podpirajo predvsem dejavnostim za ohranitev materinega jezika in lastne kulture. Prošnje je treba vložiti do 20. marca na naslov: Vas Megyei Önkormányzati Hivatal Szombathely Berzsenyi ter 1.
PETEK, 13.
Kaže, da v novi tovarni General Motors Hungary v Monoštru niso vraževerni, kajti odprtje tovarne bo v petek, 13. marca, ob 11. uri. Na pomembnost dogodka kaže, da bo tovarno odprl predsednik vlade Republike Madžarske, Jozsef Antall. Tovarna ima tačas 400 zaposlenih, pri popolni proizvodnji pa bo imela približno 600 delavcev. Letno bodo sestavili 15 tisoč avtomobilov, in sicer najnovejši tip Oplove Astre. Najpomembnejše delo tovarne pa je izdelava motorjev.
Porabje, 12. marca 1992
6
V STRAJA
V Anduvca živijo dvé stara žene: Rejza pa Margita, po iži Varnji. Margiti so nodjé falična,odti že ne morajo, cejli dén so v tjöjnja. Tau že od 1984. lejta drži. Rejza so že tü nej zdrava, dapa telko štja ládajo, ka krüj dumau parnaséjo z bauta, pa telko tanapravijo, ka nej so na drugoga sildjani baudji vala. Dosta je mantra betag, dapa tau štja ne dojda. Notra štjejo (hočejo) vtrniti (vlomiti) k njim. Zakoj, tau nišče ne vej, ka se štja nej posrečilo.
"AUGUSTUŠA 1990. LEJTA SE JE ZAČNILO. Vnoči pau dvanajsat je bilau. Toni je v malo iža spau, müve sva pa töj v tjöjnja bile. Skur smo zadrejmali.
da smo se na tisto goraparböjdili, ka pes sploj fejst laja. Pes je furt bola znak k dvéram üšo. Te smo si že brodili, ka tau nej divdjačina. Rejza je goraskaučila pa Tonina üšla zgonit. Toni je najprvin tü nej dau valati. Dapa te je on tü vöskoco s postala, da ja pes cvikno pa so po dvera začnili talebati. Zaman smo je pitali, ka Sto ste pa ka štjete?
Edan glas smo nej čüli. Samo na dvera so šli pa so je gora steli vtrniti. Dobro, ka psa mamo. Nej njin je njau mer, zato je biu drüdji den tak vtjüpzmlačani. Té taleb je dvej vöra držo. Zato so mogli taknjati, (nehati) ka smo okno odprli pa smo pomauč prosili. Kak je nam na lampa vöšlau, tak smo kričali sodakom, aj nam pomagajo.
Potejn so enjali pa tijoča gratala. Fartau vöra ja etak tijo bilau vse. Gnauk samo pes zlaja pa so že pá dvera trgali. Vse tardjé smo tak latéli kak šiba na vodej. V tjöjnjo smo parnesli tapačo
pa vila. Na drügo pomauč smo nej mogli čakati, ka ništja nej prišo k nam. Tisti vanej so gnauk psa, gnauk pa dvera mlatili. Tri vöra je bila, da so pá ejnjali. Te smo
se že cejlak taprastrašili. Tau njin je štja nej dojšlo. V fartau štrtoj so znauva Prišli. Tak so dvera mlatili, ka smo čakali, da se nutravtrnajo. Dveram že nej dosta tarbelo, lejs je praštjo, žaleza se je pa vudjibala. Mislili smo, ka nas vse zakolajo. Rejza je k okna staupila pa pomauč prosila. Tau je čöjo Karbin Jenő pa z materdjov vret je prišo na pumauč. Potejn so ejnjai.
Kak so vedli tauvajdja, ka dejo na pomauč?
"Gvüšno nji je več bilau pa edan je stražo. Najmenja dva sta bila, zato ka Toni zazranka, da kusit üšo, najšo v trava dvej lažišča."
Ranč ne brodita, ka Sto je mogo biti?
"Nej, nej smo je vidli. Dapa tau gvüšno, ka Sto koli biu, samo z naše krajine je mogo biti. Vedli so, ka dé tarbej kaulak rama odti, aj je ne vidimo."
Ka mislite, Zaka so steli nutravtrniti k vam?
"Gvüšno so tau mislili, ka dosta pejnaza mamo ali zlat. Dapa namerili bi se, ka nej zlat nej pejnaza nejmamo. Od koga bi meli? Od penzije živimo, tisto pa ranč telko, ka samo na djesti dojda. Tak ka Zaman bi nutravtrnili.
Putejn sta že mer (mir) meli?
"A, kaj bi? Tisto leto so štja trikrat Prišli. Gnauk so Prišli, da je v Števanovca bal biu. Dapa te so do dvera nej mogli pridti, ka je pes nej pöjsto. Te so odišli. Na veltji petek so pa töj bili pa so psa skur nej bujli. Z žalejzno šibov so ma nogau zbadali, prsi so ma pa prejk piknili. Z edankraj je nutraüšla šiba, zdrüdjikraj je pa vöprišla. Te je skur nej zdjino, dva tjedna je nikanej djo. Če bi té pes nej biu, leko ka bi nas že vsezaklali," pravijo pa njin skunzé dolatačéjo po obraza. "Tau je nam štja tü sreča bila, ka na sakšo okni žalejzdja mamo. Nej dugo po tistim je Toni mrau. Slabo srcé ja emo pa tau, ka telko so nas pustrašüvali pa mantrali, tau je tü pomagalo, ka je tak brž mrau."
Odli so töj štja od tistogamau?
"Odli. Lani decembra, na eno nedelo so Prišli. Rejza je k meša üsla, dja sam pa sama bila doma. Te najdavnek smo parnesli enga maloga
psa, ka veltji je betažan. Mali je začno vrkar na kugla lajati. Nej nadoudja (kmalu) je vekši tü tan lajo. Furt bola gardau sta začnila lajati Gnauk samo čöjam, ka mali začna cviliti pa es k dveram parlati. Dja pa brž dvera zaprém pa je na klöjč obarném. Stari pes je tak lajo, ka tisto je cejla ves mogla čüti. Mislim, ka zatau volo so nej sméli bola skarjej pridti k rama. Te sem dvera odprla, da je Rejza dumau prišla od meša pa pitala, ka töj bilau. Stari pes je par stanej ležo pa je vse karvavi biu. Z žalejzni vili so ga vtjüpspikali. Najprvin so nam nej dali valati, dapa Zdaj oslejdnjin je že več lüdi vidlo karvavoga psa.
Zaka ne povejta tau policajom (rendőrségnek)?
"Tak smo njin prajli. Dapa cejlak do tejgamau so nikanej djali. Pitali so nas, če so kaj vkradnili? S tejn so vse tanaprajli (uredili)."
Dja pa tak mislim, ka če policija pumagati štjé, te aj ne čaka, litji aj Zdaj nika deja (naredi). Leko, ka zranja že časnau (pozno) baude?
K. Holec
Rejža pa Margita živite samé v rama
Pes, steri je že dosta trpo
V tjöjnja majo nalečeno vile, tapače.. .
NAŠE PESMI (19)
LEJKO NAUČ
Nikaj se ne jauči lubica moja, nej si sama kriva, kríva sva oba. Lejko, lejko nauč, lejko, lejko nauč, lejko, lejko nauč.
Kriva je tudi mamica tvoja, ker me je odejvala, da sem pri tebi spau. Lejko...
Kríva je tudi sestríca tvoja, ker me je odejvala, da sem pri tebi spau. Lejko. ..
Slovenska ves —mkm—
Porabje, 12. marca 1992
7
OTROŠKI SVET
UDELEŽENCI NATEČAJA
Na natečaj muzeja in Zveze Slovencev so se pridno pripravljali tudi osnovnošolci. Na posnetkih so ''betlehemeške" z G. Senika in Števanovcev ter "Fašenek in Lenka" iz Števanovec.
TEKMOVANJE
Tekmovanje v recitiranju je bilo 19. februarja. Recitirali so otroci od tretjega do osmega razreda. Že v zadnjih dneh januarja so napovedali ta program. Mnogo otrok se je prijavilo za sodelovanje. Vsak je imel eno obvezno in eno izbrano pesem. Vsi smo se navdušeno pripravljali.
Prišel je dan, ko smo nastopili. V žiriji so bili Jože Hirnök iz slovenske zveze, Janez Kerčmar in Klementina Zrim. Bili so navzoči še učitelji slovenščine. Najprej so poslušali najmlajše, potem so nastopali učenci 5. in 6. razreda. Medtem smo mi največji še enkrat nestrpno povedali pesem. Ko smo tudi mi končali, so razglasili rezultate. Zmagovalci bodo šli tekmovat še v Monošter. Ti učenci so: Hajnalka Škaper, Kristina Hagy in Šandor Bajzek od najmlajših. Iz srednje skupine so bili najboljši: Monika Ropoš, Tomaž Kozar in Renata Čizmaš. Izmed najstarejših pa: Elizabeta Nemet, Monika Dravec in Gabrijela Časar. Ti otroci so bili zelo veseli.
Tudi drugi nismo bili žalostni, saj smo dobili majhno darilo Zveze Slovencev na Madžarskem. To so bili flomastri. Učitelj pa nam je dal petko iz slovenščine.
Neža Hanžek, 8. r., OŠ Gornji Senik
Čestitamo deklicam!
Dečki 3. razreda OŠ Gornji Senik
PALAČINKE
Odločil sem se, da bom spekel palačinke. Pripravil sem sestavine. V posodo sem dal štiri jajca, sladkor, sol. Potem sem vse to zmešal, nato dodal še mleko in moko. Ko je bilo testo dovolj gladko, sem pripravil olje in ponev. Vanjo sem zlil malo olja in eno zajemalko testa. Ko je bila palačinka na spodnji strani zlato rumena, sem jo obrnil. Pečene palačinke sem zlagal na krožnik. Ko sem napekel dovolj palačink, smo sedli k mizi. Bile so zelo okusne.
Pecite tudi vi!
Adrijan Takač, 6. r. OŠ Gornji Senik
LEPA PESEM
To pesem sem recitiral na tekmovanju. Zelo mi je všeč.
Neža Maurer: Najlepši kraj
Kdor je doma v najlepšem kraju sveta, se mu ni treba po svetu poditi in tuje lepote loviti.
Če že kam gre,
gre lahko kar tako na pot,
kot gremo v nedeljo na sprehod
Kako je imenitno, da je vsak doma v najlepšem kraju sveta.
Tudi jaz mislim, da je Gornji Senik najlepši kraj sveta.
Gabor Bajzek, 3. r., OŠ Gornji Senik
VEŠ-VEM
SELITEV PTIC
Pomlad se približuje in kmalu se bodo vrnile ptice selivke. V naravi se je živi svet oblikoval in narava skrbi za preživetje. Vse vrste živih bitij tudi niso enako prilagodljive.
Na svetu verjetno ni veliko ozemlja, katerega ptice ne bi preletele. Takim pticam niso ovire niti puščave, ne  gorskoj grebeni, morja, močni vetrovi ali močna deževja. Ptice se pač ob določenem času selijo. To so že milijone let ustaljene poti ptičev.
Nekatere živali si v mrzli zimi pomagajo s spanjem in se jim tako telesna presnova zmanjša skoraj na minimum. Ptice pa seveda nimajo podobnih lastnosti. Zato so morale najti drugačne rešitve in si tako najti možnost obstoja in preživetja.
Vsaj polovica od približno 8600 vrst ptičev ali okrog 4200 vrst je ptic selivk. Ti ptiči preletijo v sorazmerno kratkem času zelo velike razdalje. Lahko rečemo, da so ptice selivke resnično obiskovalke vseh celin ali neke vrste svetovne popotnice. Nekatere od teh ptic morajo preleteti do svojega novega bivališča tudi po 15000 kilometrov. Vsi vemo, da severna in južna polobla nimata možnosti za življenje teh ptičev pozimi. Tako je selitev pravzaprav neke vrste beg pred zimo. Ptice selivke potujejo ali se selijo dvakrat letno in pravimo, da jih na potovanje žene nagon po preživetju. Ob vsem tem pa je tudi nagon za ohranitev vrste.
Preden se ptice selivke podajo na pot, si nakopičijo zadostne količine telesnih, predvsem maščobnih  zalog. Prav to jim omogoča, da
lahko ostanejo zelo dolgo v zraku.
Pri nas je simbol take selitvene poti vsem znana lastovka. Domovanje lastovke je v Evropi, pa tudi Aziji in severni Afriki. Pot evropskih lastovk poteka jeseni prek Gibraltarja in okoli Sahare na povsem južna območja. Zanimivo pa je, da je spomladanska pot vračanja k nam za te lastovke krajša, saj spomladi Saharo kar prečkajo, enako tudi Sredozemlje.
Dokazano je, da se ptice selijo že milijone let. Ob selitvi pa ptice seveda tudi tvegajo, saj marsikatera med potjo omaga od izčrpanosti ali zaradi vremenskih razmer. Ptice selivke se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki trupa, teži, velikosti kril. Razlikujejo pa se tudi glede na dolžino in način leta. Pri pticah ločimo tri stopnje hitrosti leta. Prva je navadni let, ki doseže 15-30 km/h, ob selitvi lahko take ptice letijo do 50 km/h. Beg pred sovražnikom pa lahko stopnjuje let tudi do 65 km/h.
In še nekaj rekordov.
Največjo hitrost je do sedaj dosegel poštni golob s hitrostjo 167 km/h, seveda ob močnem hrbtnem vetru. Največjo razdaljo, ki jo je preletela ptica selivka, je dosegel golob, in to 16000 km, ko je preletel iz Hanovra v Nemčiji v Avstralijo.
Ptice selivke imajo izredno sposobnost orientacije in letenja po natančno določenih poteh selitve, in to v natančno določen kraj bivanja.
Ptice letijo ob selitvi s pomočjo orientacije po soncu. ponoči pa se menda orientirajo po zvezdah.
MOJA
PERESNICA
Moja peresnica je rdeče barve. Na njej in v njej je napisano moje ime. V njej je polno svinčnikov in barvic, potem pa so še šilček in brisalec. V šolo jo nosim vsak dan v šolski torbici. Po pouku pogledam v torbico, če je peresnica v njej.
Viktor Časar, 3. r., OŠ Gornji Senik
KAJ IMAM NAJRAJŠI?
Od vseh stvari na svetu imam najraje uro matematike. To pa zato, ker se pri tej uri naučimo veliko novega. Seštevamo, odštevamo, delimo, množimo in nikoli nam ne zmanjka številk.
Tomaž Fartek, 3.r., OŠ Gornji Senik
Porabje, 12. marca 1992
DEZINFORMACIJE
Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku.
Od takrat je minilo 470 dni, mejnega prehoda pa še ni.
PREDLOG VLADE ZA MANJŠINSKI ZAKON JE NESPREJEMLJIV
(IZJAVA MANJŠINSKE OKROGLE MIZE)
Predlog manjšinskega zakona, o katerem je razpravljala in ga tudi sprejela vlada R. Madžarske 6. februarja, je za narodne in etnične manjšine nesprejemljiv — je bilo ugotovljeno na manjšinski okrogli mizi 19. februarja.
Predlog krši osnovna načela konsenza, ki je bil sprejet med predstavniki vlade in manjšin. Najvažnejše razlike so:
1.	Z diskriminativnimi predpisi zoper nekatere manjšine krši načelo pravne enakopravnosti.
2.	Z novimi predlogi o manjšinskih samoupravah je prikrajšana večina manjšinskega prebivalstva pri uveljavitvi te pravi-
ce v praksi, nekaterim manjšinam pa je v celoti odvzeta.
3.	Predlog ne rešuje skupščinskega zastopstva manjšin.
4.	Ne vsebuje zagotovil na področju finansiranja.
5.	V nasprotju s konsenzom precej krči kulturno avtonomijo.
6.	Nekateri predpisi osnutka vsebujejo elemente, zaradi katerih bi lahko prišlo do nasprotij med lokalnimi samoupravnimi organi in manjšinskim prebivalstvom oziroma med manjšino in večino.
Sprejeti osnutek vlade ni v soglasju s tistim, ki je bil predstavljen na raznih evropskih fo-
rumih, med drugim tudi v Evropskem svetu v Strasbourghu!
V interesu rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vsakega, se manjšina obrača na javnost, na madžarsko skupščino oziroma politične stranke.
V Budimpešti, 19.2.1992
NIKA ZA SMEJ
ZA NAŠO ZDRAVJE
Doktori tak pravijo, ka je tau nej zdravo, če je človek fejs krepak (debeli).
Naš Rudi eden zranjek gorstane pa ga vse boli. Gorstane na vage pa vidi, ka vage 110 kil kažejo. Po glavej se škraba pa si etak misli: "Üšo mo k doktori pa mo proso vrastvo za tau, ka bi leko malo kil dojdau."
Doktor njemi etak pravi:
"Gospaud Rudi, dobroga reda ste Prišli. Ranč Zdaj so vönajšli čedni možadcke takše tablete, štere garantirajo, ka vi dojpistite ništerna kila." Doktor zdaj naprej vzema edno velko kaštülo, tam je not 100 tablet. Tablete so male, kraugle. Doktor Zdaj raztomači našoma Rudini, kak je more nücati:
"Té 100 falatov tablet Zazrankoma doma v sobi raznok sipite. Po tistim pa poberite gor, pa je prštite. More biti 100 falatov. Tau naredite podné pa večér. Za eden mejsec, garantiram, ka dojdate 20-30 kil."
VELKI ŠTRIK. ..
Naš Karec je rad odo na senje. Večkrat je samo zatok üšo, ka je kaulagvrat gledo, kak  kaj odava pa küpüja. Etognauk je tü odo na senje pa nej dugo po tistim so policaji Prišli po njega.
Tau je vido sausad pa da so ga gnali mimo, pita: "Karec, ka si pá narédo, ka te policaji tavlačéjo?" Karec pa pravi: "Ka bi naredo? Nikanej velkoga! Etognauk sam bijo na senja pa sam eden štrik domau parneso."
Sausad pa pravi: "Eden štrik? Tej so pa nej čedni, ka ta zatok parganjajo!"
Zdaj pa naš Karec etak pravi: "Ja eden štrik sam domau parvlejko na šteromi konci je bila edna krava."
NIKA ZA ŠPARANJA. ..
Naš Gusti pa njegva žena Margita strašno sparata. Eden den v Varaš deta nika küpüvat. Telko sta parbirala pa gledala, ka sta bus zamüdila. Podné je minau, strašno sta lačniva bila. Zdaj Gusti pravi svojoj Margiti: "Margita, nej istina, ka müva tak morava šparati, ka bi si nej vauščila nika vzeti. Poj, ka va šla v krčamu nika djest."
Margita bauga svojga dugoga moža, pa hajde v krčmau k Šabedlina. Da njija kölnar pita, ka želejta, Gusti etak pravi: "Gospaud, parnesta nama eden sendvič pa dva telera."
Kölner malo špajsno gleda, dapa parnasé sendvič pa dva telera. Zdaj naš Gusti vzema sendvič, ga vtrgna na dvauje, polonje Margiti, polonje pa sebi deje na teler. Kölner je gleda na skrivoma pa vidi, ka Margita samo sedi pa ne začne sendvič djesti. K njej staupi pa pita: "Gospa, bi eštje kaj radi? Zakoj pa ne djejte?"
Naša Margita pa etak pravi: "Nika ne prosim. Zatok eštje ne djen, ka čakam moža, aj zej svoj sendvič pa mi te prejkda zobé."
I. Barber
Na natečaju Muzeja Avgusta Pavla in Zveze Slovencev so Uspešno sodelovali:
Člani kluba Tromejnik iz Gornjega Senika kot "Fašenki in Lenke:" Tomaž Skaper, Jože Sukič, Ferenc
Wachter, Attila Sukič, Laci Dravec, Šandor Labric, Laci Nagy
"Fudaša": Laslo Šulič, Ferenc Sukič
Mentor: Vilmoš Časar (Magašini)
Učenci osnovne šole na Gornjem Seniku "Licije": Marta Šulič, Gyöngyi Kozar, Agneš Hanžek "Zvač": Gabor Wachter Miklavž: Laci Gyeček Vrag: Peter Balog Betlehemeške: Anita Čabai, Renata Šömenek, Monika Dravec
Mentorica: Klara Fodor Učenci osnovne šole v Števanovcih
"Betlehemeške": Attila Nemet, Ferenc Nemet, Karel Šömenek
"Fašenek i Lenka": Karel Krajcar, Robert Krajcar
"Zvač": Žolt Bedi Mentorja:	Karel Krajcar,
Éva Krajcar
Iz Sakalovec so se našemili v tri kralje:
• Laci Majcan, Robert Vajda, Imre Krajcar
Mentorica: Majčka Dončec (Šantana)
Maske, obleke in pripomočke je odkupil muzej za razstavo, ki jo bodo priredili v jeseni na Ptuju. Na otvoritev razstave bodo vabljeni vsi udeleženci natečaja. Do takrat najlepša hvala vsem,
ki ste se potrudili;
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter. Deak Ferenc ut17.,
p. p. 77, tel.: 94/80-767 Cena:
posamezna številka 10 forintov oz. SLT, celoletna naročnina 260 forintov oz. SLT
Tisk: SOLIDARNOST, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, Slovenija
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo