Oglasi 2 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Tretja stran Vsebina Senčna plat interneta Hrup velik problem za zdravje V Sloveniji hrup narašča, v Zgornji Savinjski dolini je obratno ............................ 4 Svet Savinjske regije Sprejet regionalni razvojni program za obdobje 2021-2027 .............................5 Gornji Grad Vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma ........... 8 8 12 ŠS ŠS SAŠA kolesari Navdušeni nad raziskovanjem okolice na kolesih ............................ 9 Društvo upokojencev Gornji Grad Ponosni na medsebojno pomoč, skrb in solidarnost ........................ 12 13. Dan Menine 18 Poudarek varstvu narave ob usklajeni sonaravni rabi ................... 14 43. Od lipe do prangerja Razstavljena dela pričajo o hvaležnosti lokalnega okolja ................. 15 9. spominski pohod na Čreto 80 let od bojev na Paglavcih ...................... 18 ZŠ 20 Center starejših Gornji Grad Podobe narave na fotografijah Mateja Bevca ..................... 18 Šaljive igre med naselji Pobrežani odnesli pokal in prehodni pokal .............. 21 24-urni maraton odbojke Še ena velika zmaga športnega druženja ........... 22 22 Nogometno društvo Mozirje Sponzorjem in lokalni skupnosti predstavili svoje delo .......................... 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 28, 15. julij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. BK »V zadnjem času imamo predvsem v zadnji triadi veliko težav s smiselno uporabo interneta. To se je še poslabšalo v času korone, ko so fantje res veliko časa namenili igranju igric na telefonu ali računalniku, deklice pa so bolj aktivne na socialnih omrežjih. Delali smo interno analizo, da kar več ur na dan, od tri do pet, otroci preživijo za ekrani, kar se mi zdi zelo veliko. Posledice so nespečnost, slabše učne navade, prikrivanje težav staršem, zlorabe preko interneta ...« Tako pravi v intervjuju v tokratni številki Savinjskih novic ravnateljica Osnovne šole Mozirje Petra Klepec in samo potrjuje že znano dejstvo, da tudi podeželski otroci niso varni pred pastmi sodobnega časa. »Najstnike so socialna omrežja prevzela, saj tam najdejo vse aktualne informacije, vidijo ljudi, ki jih poznajo, in tiste, ki bi jih želeli poznati, ter spremljajo njihova življenja. Dobivajo všečke in tako se samopotrjujejo z dvigom umetne samozavesti, kar pa v resnici pomeni odtujitev od sebe in svojega jaza,« pojasnjuje specialistka psihoanalize Barbara Sarić. Priznani slovenski pedagog Marko Juhant dodaja, da so socialna omrežja in igrice narejeni tako, da uporabnika čim prej zasvojijo: »Socialna omrežja in seveda tudi računalniške igrice v raziskave nevroznanosti vlagajo velikanske količine denarja le zato, da znajo ljudi obdržati na svoji platformi. Delujejo na naš um, čustva in hormone, ki dobesedno kličejo k še, tako najstnike kot tudi vso drugo populacijo.« Prav zato je pomembno, da poskrbimo, da najstnik na omrežjih preživi čim manj časa, opozarja Sarićeva: »Ko so urejena vsa druga področja v življenju, torej šolsko delo, domača opravila, ko je soba pospravljena, ko se najstnik ukvarja tudi s hobiji, ki niso povezani z računalnikom ali telefonom, in seveda, če je urejen tudi njegov ritem spanja, je lahko na računalniku, telefonu ali tablici od ene ure do največ eno uro in pol, ko gre za najstnike, stare od enajst do štirinajst let, starejši od petnajst let pa so lahko, s predpostavko, da je vse prej našteto urejeno, na telefonu oziroma računalniku za zabavo od dve uri do največ dve uri in pol.« Dobra novica je, tako Petra Klepec, da se starši v veliki večini zavedajo, da je prekomerna uporaba interneta postala problem, hkrati pa je tudi res, da se številni starši ne zmorejo oziroma ne znajo odreči telefonu in socialnim omrežjem. Kako lahko potem od otroka pričakujejo, da bo omejil uporabo teh komunikacijskih sredstev na razumen obseg? »Delati moramo na dobrem odnosu s svojim otrokom. Le tako nam bodo najstniki zaupali,« priporoča Barbara Sarić. »Pogovarjati in še enkrat pogovarjati se moramo z njimi. Na nas pa je, da se potrudimo, da bodo razumeli, da se samozavesti ne pridobiva z všečki, temveč z dobrimi dejanji, talenti, z našim trudom, ki posledično prinese sadove. Všeček je lahko le dodatna motivacija.« Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 3 Tema tedna HRUP ZA ONESNAŽENOSTJO ZRAKA S TRDNIMI DELCI NAJVEČJI PROBLEM ZA ZDRAVJE V Sloveniji hrup narašča, v Zgornji Savinjski dolini je obratno Sodoben življenjski slog terja svoj davek na številnih področjih. Tudi obremenitev s hrupom postaja vse večji problem. Okoljski hrup ima po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije takoj za onesnaženostjo zraka s trdnimi delci največji negativen vpliv na zdravje ljudi, zato se z obremenitvami s hrupom ukvarjajo različne organizacije. V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opravlja anketne raziskave v večletnih ciklih, zadnje so objavljene na portalu Zdravje v občini. Novi podatki prikazujejo povečan delež oseb, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno, v Zgornji Savinjski dolini pa je slika obrnjena: delež omenjenih oseb namreč upada. HRUPU IZPOSTAVLJENA PETINA EVROPEJCEV Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Okoljski hrup v Evropi 2020 je prineslo zaskrbljujoče ugotovitve. Hrup v okolju, zlasti hrup zaradi cestnega prometa, je izrazit okoljski problem, ki vpliva na zdravje in dobro počutje milijonov ljudi. V Sloveniji po ugotovitvah NIJZ poleg cestnega prometa največ hrupa povzročajo še železniški in letalski hrup ter hrup iz industrijskih obratov. Dolgotrajnim ravnem hrupa, ki škodijo zdravju, je izpostavljenih 20 odstotkov evropskega prebivalstva. Države in lokalne skupnosti po Evropi sprejemajo različne ukrepe za reševanje teh težav. Ponekod pri posodobitvah cest nameščajo nizko hrupni asfalt, na vozilih javnega prevoza uporabljajo 4 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 pnevmatike, ki povzročajo manj hrupa. V Sloveniji se vzpostavljajo cone za pešce, poleg tega imamo kar veliko zelenih površin, kjer je hrupa opazno manj. V SLOVENIJI HRUP MOTEČ ZA ČETRTINO PREBIVALCEV Primerjava rezultatov že omenjene ankete, ki jo NIJZ izvaja v večletnih ciklih, v Sloveniji kaže na povečan delež oseb, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno. Rezultati, objavljeni v letu 2019, za referenčno obdobje 2016 kažejo, da je slabih 24 odstotkov Slovencev, starih od 25 do 74 let, ocenilo okolje, v katerem bivajo, kot zelo ali srednje hrupno. V letos objavljeni raziskavi za referenčno obdobje 2020 svoje okolje kot preveč hrupno ocenjuje že dobrih 26 odstotkov anketirancev. ZGORNJESAVINJČANI ZAZNAVAMO MANJ HRUPA Bolje je, če sodimo po rezultatih ankete, v naši dolini. Dejstvo je, da živimo na podeželju, kjer je na splošno manj prometa in industrije, zato je posledično manj onesnaženja s hrupom. V referenčnem obdobju 2016 je svoje okolje kot zelo ali srednje hrupno ocenilo 19 odstotkov in pol Zgornjesavinjčanov, v letu 2020 pa trije odstotki manj. V letu 2016 so kot moteče hrupno svoje okolje v največjem deležu opisali Nazarčani (24 %), leta 2020 je njihov delež upadel na 15 odstotkov in pol. V zadnji raziskavi največ motečega hrupa zaznavajo Mozirjani (19 %), a tudi pri njih je delež upadel za štiri odstotne točke. Najbolj mirno je v Lučah. V zadnji anketi je le dobrih 14 odstotkov anketirancev svoje okolje zaznalo kot zelo ali srednje hrupno. OBČINSKI ODLOKI PREPOVEDUJEJO ALI PA TUDI NE Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času. Na podeželju največ konfliktov glede hrupa nastaja zaradi preglasnih domačih zabav, večjih prireditev in zaradi hrupa, ki ga povzročijo kosilnice in žage ob nedeljah ter med prazniki. Ministrstvo za notranje Delež oseb v %, starih 25–74 let, ki ocenjujejo okolje, v katerem bivajo, kot zelo ali srednje hrupno Občina Luče Ljubno Nazarje Gornji Grad Solčava Rečica ob Savinji Mozirje Slovenija 2020 14,4 14,7 15,5 16,4 17,8 18,1 18,8 26,4 2016 16,09 21,56 23,75 17,32 14,86 19,77 23,23 23,77 Vir: Zdravje v občini, anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), Nacionalni inštitut za javno zdravje. zadeve poudarja, da povzročanje hrupa z vrtnimi, kmetijskimi in drugimi orodji v dnevnem času med tednom in ob nedeljah ter praznikih ni prepovedano, je pa prepovedano povzročanje hrupa vsak dan med 22. in 6. uro zjutraj. Toda ta regulativa se razlikuje od občine do občine, kajti vsaka občina lahko določi prepoved prekomernega dnevnega hrupa ob nedeljah in praznikih z občinskim odlokom, zato je dobro poznati pravila v domači lokalni skupnosti. Zgornjesavinjske občine imajo to področje različno urejeno - ponekod strožje, ponekod manj. V skrbi, da okolje ne bi bilo preobremenjeno s hrupom, so omejitve hrupa zelo natančno opredelili v občini Gornji Grad, kjer so v odloku o javnem redu in miru natančno zapisali največjo dovoljeno moč hrupa. V dnevnem času lahko moč hrupa znaša največ 50 dB, med 22.00 in 6.00 pa 45 dB. Jakost hrupa se lahko poveča zaradi uporabe glasbil in zvočnih naprav v času organiziranih prireditev, a le z dovoljenjem pristojnega organa. Tatiana Angioi Iz občin, Gospodarstvo SVET IN RAZVOJNI SVET SAVINJSKE REGIJE Sprejet regionalni razvojni program za obdobje 2021-2027 V Velenju so se sestali člani sveta statistične Savinjske regije, ki ga sestavljajo župani in županje vseh 31 občin v regiji, in člani razvojnega sveta Savinjske regije, ki ga tvorijo župani in županje, predstavniki gospodarstva in nevladnih organizacij ter območno razvojnih partnerstev. Po obravnavi finalne verzije so sprejeli regionalni razvojni program Savinjske regije 2021-2027. ZAJETEN IN AMBICIOZEN DOKUMENT Regionalni razvojni program (RRP) Savinjske regije 2021–2027 je ključni razvojni dokument regije, ki opredeljuje njene razvojne prioritete in projekte. Pripravljen je v skladu z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in uredbo o regionalnih razvojnih programih. Predsednik sveta in razvojnega sveta Savinjske regije mag. Branko Kidrič je ob tem povedal: »Dokument, ki smo ga sprejeli, je zajeten in ambiciozen, vendar pa je pogled s strani občin takšen, da je potrebno imeti projekte, s katerimi se želimo prijaviti na različne razpise, identificirane v RRP 2021-2027, zato tudi tako velik nabor projektov. Verjamem, da se jih bo uspela večina realizirati, če ne v finančni perspektivi 20212027, pa v bližnji prihodnosti.« POMEMBNA VLOGA OBMOČNIH RAZVOJNIH AGENCIJ Kidrič se je v nadaljevanju zahvalil vsem akterjem, predvsem pa direktorici Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Ivi Zorenč, ki je s sodelavci v zadnjih štirih letih pripravljala RRP. Pomembno vlogo pri pripravi dokumenta so imele tudi območne razvojne agencije in odbori razvojnega sveta, v katerega so vključeni predstavniki gospodarstva in nevladnih organizacij. TEMELJI ZA PRAVIČNI PREHOD PREMOGOVNE REGIJE SAŠA Mag. Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje, je o delu RRP, ki se nanaša na SAŠA regijo, povedal: »Postavili smo temelje za bodoče prestrukturiranje SAŠA regije, saj je v RRP 2021-2027 šesti cilj pravični prehod premogovne regije SAŠA. V teh dneh se sprejema tudi območni razvojni načrt, s katerim bodo konkretni projekti opredeljeni. Načrt se usklajuje z ministrstvi in Evropsko komisijo. Za prestrukturiranje imamo na razpolago 170 milijonov evrov, ki so porazdeljeni po panogah; del sredstev bo namenjen izobraževanju, del gospodarstvu in del javnim podjetjem za izboljšanje kakovosti življenja v naši dolini.« Seje sveta statistične Savinjske regije so se udeležili tudi župani in županji zgornjesavinjskih občin. (Foto: Andraž Purg) VIZIJA SAVINJSKE REGIJE: ZELENA, DIGITALNA, INOVATIVNA … »Danes smo potrdili ključen strateški dokument za načrtovanje razvoja regije. V njem je več kot 1.230 projektnih predlogov s skupno vrednostjo nekaj več kot štiri milijarde evrov. Nekateri projekti bodo del dogovora za razvoj regije, drugi bodo del mehanizma celostnih teritorialnih naložb, večino projektov pa se bo financiralo preko razpisov. RRP 2021-2027 daje ministrstvom pregled naših potreb v Savinjski regiji, skladno s predpisanimi cilji Evropske komisije,« je po seji povedala direktorica RASR Iva Zorenč in dodala, da RRP sledi viziji regije, ki želi postati zelena, digitalna, inovativna, opolnomočena in ljudem prijazna. ZELENA LUČ MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO Na sejah sveta in razvojnega sveta je bil prisoten tudi dr. Robert Drobnič, vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je predstavil pogled ministrstev na RRP 2021–2027 in povedal, da je MGRT podal pozitivno mnenje na ključni razvojni dokument Savinjske regije. Franci Kotnik KOLESARSKI TURISTIČNI AVTOBUS NA RELACIJI CELJE-LOGARSKA DOLINA Udobno in ugodno potovanje v turistični biser Slovenije Že nekaj let kolesarski turistični avtobus na relaciji Celje-Logarska Dolina povezuje občine ob Savinji. Izletniki lahko na omenjeni avtobus vstopijo na vseh postajališčih, s seboj pa lahko brezplačno vzamejo kolo. Poletni avtobus vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih, vse do 31. avgusta 2022. Projekt sofinancira Mestna občina Celje, ki se v zadnjih letih intenzivno ukvarja s projekti trajnostne mobilnosti. Tudi sofinanciranje turističnega avtobusa pripomore k manjšemu onesnaževanju okolja in prebivalcem krajev ob Savinji omogoča udobno ter ugodno potovanje v enega najlepših predelov Slovenije. Otroci do 4. leta starosti se lahko peljejo brezplačno, do 10. leta starosti je cena polovična. Vozni red avtobusa je objavljen na spletni strani podjetja Nomago, vozovnico je mogoče rezervirati tudi preko spleta. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 5 Organizacije DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE Državni svetniki za 15 pokrajin, med njimi je tudi SAŠA Državni svet bo v zakonodajni postopek vložil tri predloge zakonov, na podlagi katerih bi v Sloveniji ustanovili 15 pokrajin, Mestna občina Ljubljana pa bi dobila poseben status. Predlog predvideva tudi ustanovitev Savinjsko-šaleške (SAŠA) pokrajine. PREDLOG SOOBLIKOVALO SKORAJ STO STROKOVNJAKOV S tem se končuje triletni proces ponovnega poskusa ustanovitve pokrajin, v katerem je imel državni svet vlogo koordinatorja. Želja za ustanovitev pokrajin je vzniknila pri lokalnih skupnostih, v postopek oblikovanja predlogov pa politika ni bila vključena. Ustanovljena je bila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z Inštituta za lokalno samoupravo in izrednega profesorja Evropske pravne fakultete. Sodelovalo je 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, pridružilo se jim je še 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic Evropske unije. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V POKRAJINI SAŠA Omenjena skupina je pripravila predlog na podlagi strokovnih meril, obstoječega stanja, razvojnih možnosti in pozitivne prakse v evropskih državah. Predstavniki strokovne skupine so se udeležili 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili željam in zahtevam lokalnih skupnosti, zbrali vse pripombe, nato pa je nastal končni predlog, ki predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana. Občine Zgornje Savinjske doline bi sodile v okvir SAŠA pokrajine. MIMO VOLJE LJUDI SE NE DA Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je ob tem izpostavil zavedanje, da je končni predlog drugačen od tistega, ki temelji zgolj na stroki: »Zavedamo pa se tudi, da je politična realnost takšna, da se mimo volje ljudi na terenu ne da. In če v Sloveniji želimo imeti pokrajine, jih je treba oblikovati na podlagi kompromisa, dogovora in sodelovanja Franjo Naraločnik, državni svetnik in župan Občine Ljubno: »Postopek pokrajinske zakonodaje, ki je nastajala od spodaj navzgor, torej skozi številne razprave po občinah, je bil pripeljan do končne soglasne potrditve. V postopek smo bili vključeni številni državni svetniki in tudi sam sem sodeloval na veliko sestankih in predstavitvah, zato nam paket pokrajinske zakonodaje pomeni še toliko več. Gre za uveljavitev ustavne norme, ki bi morala biti sprejeta že ob nastajanju lokalne ravni samouprave in bi gotovo odpravila marsikatere stranpoti ob rojevanju občin. Občine so v tem času upravičile svojo funkcijo in dokazale, da navkljub razlikam odlično opravljajo razvojne in povezovalne naloge. Zato je njihov glas ob nastajanju pokrajinske zakonodaje tudi najpomembnejši. Seveda je to na nek način šele začetek zakonodajne poti nastajanja pokrajin, ki bo v državnem zboru pomenil resen preizkus velikih besed in splošnega strankarskega konsenza o njihovi potrebi pred volitvami. Birokratska in centralizirana državna uprava bo seveda skrajno težko prepustila iz svojih rok moč popolnega nadzora in upravljanja, zato stoji pred poslanci državnega zbora res težko in odgovorno delo.    Za veliko večino, ki delamo na nivoju lokalne samouprave in želimo s svojim delom prispevati k razvoju države, je odgovor o smiselnosti uvedbe pokrajin jasen in pritrdilen. Gotovo je pred nami še veliko neznank, potrebnih kompromisov in usklajevanj, vendar je pot do ustanovitve pokrajin, ki bodo zaradi povezovanja lokalnih skupnosti močno gonilo napredka in zagotovilo enakomernega razvoja celotne države, nadvse pomembna in potrebna. Nov predlog predvideva ustanovitev 15 pokrajin, Mestna občina Ljubljana bi dobila poseben status. (Vir: dokumentacija Državnega sveta RS) 6 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 tistih deležnikov, ki te pokrajine pravzaprav najbolj potrebujejo.« KONČNA ODLOČITEV V ROKAH DRŽAVNOZBORSKIH POSLANCEV Po mnenju Boštjana Brezovnika je na mizi optimalen model, ker bi lahko na vse predlagane pokrajine postopno prenesli vse naloge, ki jih je opredelila strokovna skupina. Končna odločitev bo v rokah državnozborskih poslancev. »Verjamem, da bo izjemno težko zagotoviti dvotretjinsko večino, verjamem pa, da tudi pritisk javnosti, predvsem pa lokalne samouprave, lahko pripelje do tega, da bo ustava končno spoštovana in da zakonodajalec opravi tisto, k čemur ga ustava zavezuje – ustanovi pokrajine,« ocenjuje Alojz Kovšca. POSTOPEN PRENOS PRISTOJNOSTI V OBDOBJU SEDMIH LET Ob tem je Brezovnik pojasnil, da je predviden postopen prenos pristojnosti na pokrajine, vsak prenos pristojnosti pa bo zahteval spremembo krovnega predpisa. Hkrati s tem bo treba rešiti tudi vprašanja o virih financiranja in kadrih. Prenos pristojnosti je predviden v obdobju sedmih let. Predlagane spremembe bi vplivale na 20 državnih podsistemov. Franci Kotnik Iz občin NAZARJE Prvi tematski poligon za Naturo 2000 in gozdarstvo V Nazarjah so na travniku pred gradom Vrbovec uredili tematski poligon Ples divjega petelina. Gre za družabno igro za spoznavanje prepletenosti življenja divjega petelina s človekom, ki bo popestrila vse bogatejšo turistično ponudbo kraja. SPOZNAJMO ŽIVLJENJE NAJVEČJE GOZDNE KURE V sklopu projekta Life-IP Natura.si so z namenom boljšega poznavanja in razumevanja te izjemne živalske vrste pripravili vrsto aktivnosti, ki so jih zaključili z otvoritvijo tematskega poligona Ples divjega petelina. Na osnovi istoimenske namizne družabne igre, ki je na voljo tudi za brezplačno domačo uporabo, lahko obiskovalci pred muzejem Vrbovec preizkusijo svoje gibalne spretnosti in spoznajo življenje največje gozdne kure v Evropi. PRVI TEMATSKI POLIGON V SLOVENIJI Med igro je mogoče na preprost način spoznati, kako lahko z majhnimi koraki prispevamo k boljšim življenjskim pogojem za divjega petelina v naših gozdovih. Prvi tematski poligon v Sloveniji so pripravili sodelavci Life projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji v sodelovanju z Muzejem gozdarstva in lesarstva Vrbovec ter Občino Nazarje. POMEMBNA DOPOLNITEV ZA TURIZEM Župan Občine Nazarje Matej Pečovnik je ob tem povedal: »Veseli smo bili povabila, da sodelujemo pri postavitvi prvega tematskega poligona za gozdarstvo in Naturo 2000. To je pomembna dopolnitev tudi za turizem, ki v naši občini postaja vse pomembnejša dejavnost. Želim si, da bi tudi domačini v čim večjem številu obiskovali muzej in brezplačno preizkusili nov poligon.« Tematski poligon so otvorili (z leve): direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar, vodja projekta Life-IP Natura.si Maja Cipot, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije Miha Marenče in župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. PETELIN POKAZATELJ OHRANJENOSTI GOZDOV Divji petelin je pokazatelj dobro ohranjenih gozdov. Območje Kamniško-Savinjskih Alp in Grintavcev je eno največjih območij za divjega petelina v Sloveniji, ki se tradicionalno ponaša z največjimi populacijami te vrste, je povedala Maja Cipot, vodja projekta Life-IP Natura.si z Ministrstva za okolje in prostor ter dodala: »V projektu smo v času sezone parjenja divjega petelina pripravili številne aktivnosti za boljše poznavanje njegovega življenja in potreb v Sloveniji in še posebej v projektnem pilotnem območju Kamniško Savinjske Alpe in Grintovci. V teh dveh območjih Nature 2000 smo 47 šolam razdelili namizne družabne igre, brezplačna različica pa je na voljo tudi na spletnem mestu natura2000. si. Pripravili smo tudi poseben kviz in v Otroci so prvi pokazali, kako poteka igranje na poligonu. najbolj občutljivem času za parjenje in vzgojo mladičev divjega petelina informirali o pomenu te vrste za ohranjanje slovenskih gozdov.« VARSTVO NARAVE PRIBLIŽATI NAJMLAJŠIM Tematski poligon je razvit v skladu z načeli gozdne pedagogike, ki temelji na spodbujanju različnih spretnosti in pridobivanju novih znanj o gozdovih in njihovem ohranjanju. Vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije Miha Marenče: »Z novo pridobitvijo želimo gozdarstvo in varstvo narave približati najmlajšim, da bodo tudi prihodnje generacije ohranjale naravno dediščino tako dobro kot tiste pred nami.« BREZPLAČNA IZPOSOJA IGRALNIH ELEMENTOV Muzej Vrbovec ohranja tradicijo gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini in za celotno Slovenijo predstavlja pomembno organizacijo za izobraževanje bodočih gozdarjev. Direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar: »Že dobrih dvajset let je naš muzej pomembna izobraževalna ustanova za otroke in odrasle, ki želijo spoznati zgodovino in tradicijo gozdarstva Zgornje Savinjske doline. Veseli me, da je prav pri nas nastal prvi tematski poligon, in to za živalsko vrsto, ki ima pomembno vlogo v slovenskih gozdovih. Obiskovalci lahko pred muzejem preizkusijo tematski poligon in zaigrajo v plesu divjega petelina v naravni velikosti. V muzeju si pred začetkom igranja brezplačno izposodijo igralne elemente - kartice in figure.« Tekst in foto: Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 7 Iz občin GORNJI GRAD Vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma V Gornjem Gradu je 1. julija potekal svečani podpis zelene zaveze ob vključitvi Občine Gornji Grad v Zeleno shemo slovenskega turizma. Podpisu zaveze je sledila otvoritev digitalnega zaslona v neposredni bližini gornjegrajske katedrale. S podpisom zelene zaveze je Občina Gornji Grad sprejela deset načel trajnostnega delovanja in si bo v prihodnje prizadevala za izboljšave. VZPOSTAVITI USTREZNO RAVNOVESJE »Zavedamo se, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje z vplivi turizma na naravno in kulturno dediščino, na obiskovalce in lokalno prebivalstvo, seveda pa te odnose tudi nenehno nadgrajevati in vzdrževati,« je ob tej priložnosti povedal župan Anton Špeh in dodal: »V svojem vsakdanu posegamo v svet, pri tem pa moramo biti spoštljivi in odgovorni do naravnega in družbenega okolja. To velja za lokalno prebivalstvo, še zlasti pa za obiskovalce, ki jim je določena destinacija le postojanka na njihovi poti. Ponosni smo, da postaja to naša zgodba in da se vključujemo v širšo vseslovensko vizijo turizma.« DESTINACIJA ZA UMETNOST IN GLASBENE PRIREDITVE Ključen pomen pri razvoju kraja kot zelene destinacije ima lokalna skupnost, zato se bodo na Občini Gornji Grad še naprej trudili za pozitivne spodbude na tem področju. Kot je povedal župan, stremijo k revitalizaciji arhitekturne Digitalni zaslon sta namenu predala župan Anton Špeh in direktorica Razvojne agencije SAŠA mag. Biljana Škarja. (Foto: Štefka Sem) dediščine in trškega jedra. S projektom Zelena rezidenca jim je uspelo vzpostaviti destinacijo, ki tudi letos gosti različne umetnike. Želijo se uveljaviti tudi kot prepoznavna destinacija za glasbene prireditve na višjem nivoju. VIRTUALNI SPREHOD SKOZI ZGODOVINO S pomočjo digitalnega zaslona lahko sedaj pokažejo bogato tisočletno zgodovino Gornjega Grada vsem zainteresiranim. Zaslon je prvovrstna pridobitev in predstavlja pomemben doprinos turistični ponudbi kraja. Skozi virtualni potep v preteklost popotnike popeljejo pripovedi benediktinskega meniha, ljubljanskih škofov in gornjegrajskega »Leonarda« Antona Jamnika. ZASLON FINANCIRAN PREKO PROJEKTA Postavitev digitalnega zaslona je del projekta Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina 2, ki ga vodi Razvojna agencija Savinjsko–šaleške regije. Sredstva za njegovo izvajanje je agencija pridobila v okviru javnega razpisa za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021 Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Štefka Sem OBČINA SOLČAVA Čestitke devetošolcem z najboljšimi željami Pred začetkom brezskrbnih počitniških dni je županja Občine Solčava Katarina Prelesnik gostila letošnje devetošolce. Tokratna generacija ni bila številčna, osnovnošolsko izobraževanje so zaključili le trije šolarji: Tia Voler, Matevž Šumet in Andrej Špruk. Ob sproščenem klepetu in skromni pozornosti jim je Prelesnikova čestitala za dosežen uspeh, na prelomnici v novo življenjsko obdobje pa zaželela poguma, odločnosti in uspeha pri nadaljnjem izobraževanju ter da bi se vedno radi vračali nazaj v domači kraj. Barbara Rozoničnik Letos so osnovnošolsko izobraževanje zaključili trije učenci iz Solčave, na fotografiji z županjo Katarino Prelesnik. (Foto: arhiv občine) 8 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Organizacije, Oglasi ČEBELARSKI PRAZNIK 2022 Kdo se ne spomni časov, ko je bilo druženje zavoljo Čebelarskega praznika v Gornjem Gradu eno samo veselje, pravzaprav skoraj zapovedani praznik prestolnice Zadrečke doline. Vrvež okoli organizacije, množica obiskovalcev, ki so uživali v gostoljubju gornjegrajskih organizatorjev… Ja, lepi časi, kot med sladki spomini. Tradicionalni dogodek je vsled trenda zadnjih let zamrl. A čebelarska zgodba ostaja še kako aktualna. Čedalje bolj. In tudi z njo povezane bogate vsebine. Vse to bi spet radi prikazali v Gornjem Gradu in obudili »čebelarski« vrvež v našem slikovitem trgu. Slovenci veliko dámo na čebelarsko izročilo. Gornjegrajski čebelarji so ponosni glasniki. Naš praznik je zopet lahko stičišče novih znanj, tradicionalnih obrti, spominov in številnih zanimivosti, ki nam jih brenčijo panji. Vse to nas nagovarja in žene k snovanju letošnje prireditve. Prireditve, ki se bo nostalgično spomnila številnih let gornjegrajskega Čebelarskega praznika in dala nov zagon s svežimi idejami, aktivnostmi. Vznemirjenost ob iskrenju naše ekipe se z vsako idejo stopnjuje. Verjamemo, da bomo ustvarili lep dogodek, ki bo nestrpno čakal vsak nov julij. Da spet postane tradicionalni praznik čebelarstva. Ne samo lokalno, praznik čebelarjev naše dežele in tudi izven meja. Letošnji praznik bo julijsko soboto obogatil s številnimi aktivnostmi. Prav vsak bo našel kakšno zanimivost, kakšno aktivnost, ki bo vzpodbudila ustvarjanje, vedoželjnost in, seveda, slastno nagovorila gurmane. Od sladkih medenih dobrot, tradicionalnih žlinkrofov, za gornjegrajski praznik bo pripravljen prav poseben recept, do klasičnih dišav z žara. Žeje na Čebelarskem prazniku nikdar nismo in ne bomo »trpeli«. Kako se delajo panjske končnice, kako lahko pobarvamo lesen lik čebelice, kako korajžno nastopimo na medenem odru … in slastne medene palačinke. Če nam jih spečeta župan in Poskočni Dejan … hja, takšna palačinka je vredna avtograma. »Poseben dan« bosta z verbalnimi akrobacijami pričarala Franci Podbrežnik – Solčavski in Nejc Slapnik. Ja, znani domačini in gostje bodo ustvarili zabavni program, delavnice za najmlajše bodo razpršene po parku veličastne katedrale. Stojnice se bodo šibile pod dobrotami in mojstrskimi izdelki številnih razstavljavcev. To pa je le del bogate čebelarske sobote, ki se bo začela z dopoldnevom ustvarjanja in okušanja. Nostalgijo bodo s svojimi vižami, melodijami pobožali glasbeni sestavi, ki so v preteklosti v naši dolini razveseljevali plesne večere, veselice… Edinstven glasbeni dogodek, ki bo nagovoril marsikak spomin in tudi plesni korak. Zagotovo razlog več za domače obiskovalce, da podoživijo foxtrote, polke, valčke 30 in več let nazaj. Da pa bo noč še bolj poskočna, bodo porok odlični domači pobje ansambla GOLTE. Njihov dober glas je segel daleč v deveto vas. Ustvarili so ime in všečen zven, ki je Sloveniji poznan prek radijskih in televizijskih sprejemnikov, festivali pa so jih večkrat ovenčali. Popestrite si dan in se nam pridružite na Čebelarskem prazniku v Gornjem gradu, v soboto, 16. 7. od 10. ure dalje. SAŠA KOLESARI Navdušeni nad raziskovanjem okolice na kolesih Festival SAŠA kolesari, katerega namen je promocija kolesarjenja namesto uporabe motornih vozil, tako za turistične in rekreativne namene kot tudi pri vsakodnevnih opravilih, se je zaključil z brezplačnimi vodenimi turami po regiji. OD VELENJA DO SOLČAVE Udeleženci so se podali na vodene kolesarske ture z e-kolesi po Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, na katerih so raziskovali naravne in kulturne znamenitosti, makadamske stranpoti in razgledne točke s prečudovitimi pogledi. Vodene ture so povezale občine Velenje-Šoštanj, Mozirje-Nazarje, Rečica ob Savinji-Gornji Grad, zadnja tura pa se je odvila v Solčavi, kjer so se kolesarji podali po panoramski cesti. Na Rečici je kolesarje pozdravil svetovni prvak v ultra kolesarstvu Erik Rosenstein s svojo ekipo. Na turi po Solčavskem se je kolesarjem pridružila ekipa RTV Slovenija. Kolesarske ture so trajale tri do štiri ure. Ker je udeležencem pomagal električni pogon, so se ponekod povzpeli na precejšnjo nadmorsko višino. Tako so lahko občudovali razglede in doživeli lepote narave, za katere bi bili sicer morda prikrajšani. Udeleženci, v povprečju se je ene ture udeležilo okoli petnajst kolesarjev, so bili nad doživetji navdušeni. Dodatna nagrada za trud in dobro voljo so bile malice presenečenja, ki so jih pričakale na poti. POD VODSTVOM IZKUŠENEGA VODNIKA Festival SAŠA kolesari so organizirali Razvojna agencija SAŠA in občine Savinjsko-šaleške regije, po poteh pa je udeležence vodil izkušeni Bojan Napotnik iz Kolesarskega centra Beli zajec. Vesna Petkovšek Udeleženci kolesarskih tur so lahko občudovali čudovite razglede. (Foto: Mladen Blatnik) Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 9 Intervju RAVNATELJICA OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE PETRA KLEPEC »Dokler bo ocena v šoli merilo za uspeh v življenju, bodo imeli otroci težave …« (Foto: Štefka Sem) Petra Klepec je bila na mesto ravnateljice Osnovne šole Mozirje imenovana lani v tem času. Septembra je prevzela vodenje izobraževalne ustanove, ki je najštevilčnejša v Zgornji Savinjski dolini. Umirjena in preudarna psihologinja je sicer na šoli zaposlena že šestnajst let in je potrebovala nov izziv v svoji karieri. Mama dveh otrok se v službo vozi iz Celja, vožnjo pa najraje preživlja v tišini. To je namreč edini čas v dnevu, ko ni obkrožena z otroškim živžavom. • Kakšno je bilo šolsko leto 2021/2022 na vaši šoli? Šolsko leto zaradi epidemije covida ni bilo tipično. Šele v spomladanskem delu je šolanje steklo po ustaljenih tirnicah z realizacijo vsega, kar smo si zadali. V zadnjih tednih smo izvedli veliko dejavnosti, ki zaradi omejitev niso bile izvedene prej. • Je delo takšno, kot ste si ga zamišljali, ko ste se odločili za kandidaturo za ravnateljico? Na šoli sem šestnajsto leto. V svetovalni službi imaš samo določen pogled na to, kaj se na šoli dogaja v organizacijskem smislu. Celoten pregled ima le ravnatelj. Če ne bi bilo koronskih »dodatkov« pri našem delu, od samotestiranja, karanten in drugih ukrepov, bi bilo vsem veliko lažje, tudi meni na začetku. Začetno leto ravnateljevanja tako ni bilo idealno, popolnoma pripravljen pa tako ne moreš biti nikoli. Različne generacije, 10 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 različni otroci, različne težave, bi lahko rekli za vsako leto. Učni program se večinoma ne spreminja, vsaj to je pri našem delu relativna stalnica. A če bi rekla, da sem bila popolnoma pripravljena na vse, bi se zlagala. Smo se pa vsi zelo dobro prilagajali. • S čim ste imeli največ dela kot svetovalna delavka na šoli? Šolski svetovalni delavec je oseba za vse. Vpiše otroke in jih potem med šolanjem spremlja, ker imajo otroci različne potrebe in težave. Sodeluje z učitelji zaradi različnih potreb in izzivov v razredih. Svetovalni delavec vodi postopke pomoči učencem s težavami in usmerja delo z nadarjenimi. Ob zaključku osnovne šole otrokom nudi svetovanje glede vpisa v srednje šole. A to je le zelo skop oris dela. Svetovalni delavec je polno vpet v šolsko delo in dnevno sodeluje z vodstvom ter vsemi učitelji. Lahko rečem, da sem imela zelo rada prejšnje delo, čutila pa sem, da je čas, da se lotim novih izzivov, ki jih pedagoško okolje prinaša. Imamo zelo dober kolektiv in spodbudno okolje, zato sem se ob upokojitvi prejšnje ravnateljice in tudi ob spodbudi sodelavcev odločila za ta korak. Kljub vsemu, kar je prineslo zadnje šolsko leto, mi ni žal in z optimizmom zrem v prihodnost. • Kakšnih težav imajo otroci največ? V zadnjem času imamo predvsem v zadnji triadi veliko težav s smiselno uporabo interneta. To se je še poslabšalo v času korone, ko so fantje res veliko časa namenili igranju igric na telefonu ali računalniku, deklice pa so bolj aktivne na socialnih omrežjih. Delali smo interno analizo, da kar več ur na dan, od tri do pet, otroci preživijo za ekrani, kar se mi zdi zelo veliko. Posledice so nespečnost, slabše učne navade, prikrivanje težav staršem, zlorabe preko interneta ... Splošne težave otrok pa so slaba samopodoba, družinske težave, nerealna pričakovanja otrok in staršev ter težave na čustvenem področju, ki jih je potrebno reševati tudi z zunanjo pomočjo. • Ko omenjate nerealna pričakovanja, imate verjetno v mislih prevelika pričakovanja? Če si otroci, starši in učitelji zastavijo realne cilje in če se otroci naučijo zadovoljiti tudi z oceno tri ali štiri, bodo imeli veliko manj težav, kot če vsi stremijo k peticam, kar je nerealno. Dokler bo ocena v šoli merilo za uspeh v življenju, bodo imeli otroci težave v duševnem zdravju. Ocena namreč ni pokazatelj sreče in uspešnosti otroka v nadaljnjem življenju. Opazovati je potrebno napredek otroka in pri vsakem od njih poiskati področje, na katerem izstopa, in ga smiselno nadgrajevati. • Kdo po vaših izkušnjah najbolj pritiska na otroke? Starši, učitelji, sošolci? Otroci so zelo tekmovalni. Zagotovo jih vzgajamo drugače kot včasih. V prostoru osnovne šole se srečujemo s celotno populacijo otrok nekega okolja, zato doživljamo vso raznolikost. Otroci so si različni po temperamentu, osebnostnih lastnostih, interesih, sposobnostih in še čem. Težava nastane, če si otrok postavi nerealno visoke cilje, ki jih nato ne doseže. Včasih se kažejo nerealna pričakovanja tudi s strani staršev, kar prav tako povzroča stisko. Na drugi strani si nekateri otroci sami ne postavijo višjih in dosegljivih ciljev in jim je treba pri tem pomagati ter jih usmerja- »Če si otroci, starši in učitelji zastavijo realne cilje in če se otroci naučijo zadovoljiti tudi z oceno tri ali štiri, bodo imeli veliko manj težav.« ti. Številni nadarjeni namreč potrebujejo dodatno spodbudo in motivacijo, da razvijejo svoje potenciale. Pogosto se zgodi, da otroci ne vidijo smisla za učenje ali delo in so slabo motivirani. • Prekomerna uporaba računalnikov in telefonov najbrž ni edina skrb, s katero se ukvarjate. Tudi nasilja je v šolah vse več … Seveda se otroci tudi sporečejo, tudi do kakšnega udarca pride kdaj, predvsem v nižjih razredih, a zelo velikih težav s fizičnim nasiljem nimamo. Izvajamo program, ki se navezuje na preventivo in ozaveščanje o nasilju. Poleg tega na šoli izvajamo šolske in vrstniške mediacije. Opažam, da včasih težava nastane šele zaradi pretirano zaščitniškega posredovanja staršev. Pogrešam zaupanje v naše pedagoško delo. Za otroka je tudi uspešno reševanje konfliktov Intervju šola za življenje. Bolj me skrbi nasilje, ki ga včasih ne zaznamo. V mislih imam predvsem nasilje preko spleta v obliki zasmehovanja, žaljenja, neprimernega nagovarjanja, deljenja osebnih fotografij ali še kaj hujšega. Če otrok ne pove doma ali v šoli, kaj se dogaja, mi to težko zaznamo. • Kaj lahko naredite v takšnih primerih? Zelo je pomembno, da se otrok v šoli počuti varno in nam zaupa. Potem lahko pomagamo z raznimi ukrepi, vključimo zunanje institucije ali predlaga- »Delali smo interno analizo, da kar več ur na dan, od tri do pet, otroci preživijo za ekrani, kar se mi zdi zelo veliko. Posledice so nespečnost, slabše učne navade, prikrivanje težav staršem, zlorabe preko interneta ...« mo pomoč še kakšnega drugega strokovnjaka. Ključno je sodelovanje s starši, pravzaprav je to osnova. In zavedanje, da nam bo le skupaj uspelo otroka vzgojiti v mladostnika, ki bo samostojno, samozavestno in zadovoljno nadaljeval šolsko pot in življenje. • Kako starši preprečujejo prekomerno uporabo elektronskih naprav pri otrocih? Starši se v veliki večini zavedajo, da je uporaba spleta postala problem. Preko spleta smo zanje organizirali predavanje Bojana Kodelje, ki vodi program Neodvisen.si, in odziv je bil zelo dober. Predavanje je bilo o različnih vrstah in pasteh zlorabe drog, kamor spadajo tudi nekemične zasvojenosti, kar internet zagotovo je. Starši se moramo zavedati, ker smo otrokom zgled. Če se starš ne more odreči telefonu, socialnim omrežjem, potem ne more tega pričakovati od otroka, ki ga opazuje. Vsak otrok v osnovni šoli bi po mojem mnenju moral imeti omejen dostop do elektronskih naprav, dnevna uporaba najstnika pa naj ne bi presegla dveh ur. Potreben je tudi nadzor staršev nad vsebinami, ki jih spremljajo na internetu. • Kako je uporaba elektronskih naprav urejena na vaši šoli? Otroci pri nas med poukom ne smejo uporabljati elektronskih naprav in jih morajo imeti zaklenjene v omaricah. Podpiram pa smiselno uporabo telefonov pri pouku in takrat jih učenci lahko z dovoljenjem učitelja vzamejo iz omaric . • Prostorska stiska na mozirski šoli je prisotna že dlje časa. Kako kaže z gradnjo prizidka? Izvajanje gradbenih del se bo začelo v kratkem. Veselimo se, da bo do tega končno prišlo, hkrati pa si ne delamo utvar, da bodo dela zaključena do novega šolskega leta. Že med letošnjim letom se je število otrok zaradi priseljevanja iz Ukrajine nekoliko povečalo, trenutno je na šoli 416 učencev. Z gradnjo bomo pridobili tri učilnice in večjo zbornico, ki je nujna, saj je pedagogov preko štirideset in se ne moremo sestati v obstoječi zbornici. Za sestanke sedaj uporabljamo večnamenski prostor. Zbornica se bo selila v prizidek, tu, kjer je sedaj, pa bodo novi upravni prostori. Med novogradnjo že šteje nova knjižnica, ki je srce šole. Knjižničarka je za otroke neprecenljiva in knjižnica je zelo priljubljen prostor. • Na katerih področjih so vaši učenci najbolj uspešni? Pri več kot 400 učencih se najdejo uspešni na vseh področjih. Naši učenci so uspešni na športnem področju, tudi na učnem področju so dosegli veliko uspehov in priznanj. Ustvarjalni so tako na Sin Lovro in hčerka Vida sta nadobudna otroka, ki Petri Klepec in soprogu popolnoma zapolnita trenutke, ko nista v službi. (Foto: osebni arhiv) glasbenem kot umetniškem področju, in ravno zaradi velikega nabora veščin, ki jih učenci imajo, s pomočjo mentorjev ustvarjajo čudovit program ob različnih proslavah in priložnostih. • Kako ste organizirali šolanje na daljavo v času epidemije covida-19? Šolanje na daljavo je bilo aktualno dve leti. Tudi letos do pomladi nismo skoraj nikoli bili vsi na šoli zaradi razredov, ki so bili v karanteni. Pri učencih opažamo upad učne kondicije, manj delajo sproti, učne navade so slabše. Otroci imajo več težav pri socialnih stikih, še več komunicirajo preko spleta. Prednost pa je, da so manjši otroci postali bolj samostojni, saj starši z njimi niso hodili v garderobe in so se bili povsem sposobni sami urediti ob prihodu in odhodu iz šole. To samostojnost je smiselno ohranjati. Pri učiteljih je to obdobje vplivalo na pridobivanje več znanj s področja uporabe različnih elektronskih aplikacij in spletnih učilnic, bolj smo usposobljeni v računalniški komunikaciji. • Je šola vključena v kakšne posebne projekte? Na šoli učitelji sodelujemo v projektu Erasmus+, izvajamo projekt za preprečevanje nasilja Neon za drugošolce, povezani smo s Pedagoškim inštitutom in smo postali del projekta Hand in Hand (Roka v roki) za opolnomočenje učiteljev. Dobro sem so delavnice, ki jih učitelji nudijo učencem za osebnostni razvoj, izvajamo pa tudi več stalnih in utečenih projektov. V naslednjem šolskem letu se bomo z učenci osmega razreda prvi v dolini vključili v mednarodno izvajanje programa Mepi. • Imate kaj učencev, ki se šolajo na domu? V tem šolskem letu so se na domu šolali trije otroci, kar je bilo povezano z bivanjem v tujini. Porasta odločitev za šolanje na domu zaradi ukrepov, povezanih s covidom, na naši šoli nismo zaznali. • Kaj ste počeli pred službovanjem v Mozirju in kaj radi počnete, ko ste doma? Po študiju psihologije v Ljubljani sem prvo zaposlitev našla na področju tržnih raziskav na področju turizma. Z analizo podatkov in pripravo poročil s tega področja sem se srečevala že kot študentka. Ker pa sem si zelo želela delati z otroki, sem se prijavila na razpis na mozirski šoli. Bila sem sprejeta in tukaj se počutim res dobro. Delo z otroki je zame izpolnjujoče in čutim, da je bila moja izbira pravilna. Je pa tovrstno delo čustveno naporno in vsako stisko otrok na za- »Tudi po vseh teh letih težave in izzivi v službi kdaj ostanejo z mano skozi ves dan, vendar me moje delo izpopolnjuje, pomeni mi veliko, zato pedagoškega okolja ne bi zapustila.« četku prineseš domov. Tudi po vseh teh letih težave in izzivi v službi kdaj ostanejo z mano skozi ves dan, vendar me moje delo izpopolnjuje, pomeni mi veliko, zato pedagoškega okolja ne bi zapustila. Imam krasne sodelavce, s katerimi dobro sodelujemo in premagujemo vse izzive. Prosti čas je namenjen družini, radi se sprehajamo, obiskujemo sorodnike in prijatelje ter se preprosto družimo. Drugošolec Lovro in Vida, ki bo šla jeseni v prvi razred, sta nadobudna otroka, ki nama z možem popolnoma zapolnita trenutke, ko nisva v službi. Pogovarjala se je Štefka Sem Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 11 Organizacije 70 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Ponosni na medsebojno pomoč, skrb in solidarnost V Gornjem Gradu so člani društva upokojencev proslavili 70. obletnico delovanja. V teh letih so se povezovali, skrbeli za starejše in skupaj doživeli veliko prijetnih in tudi manj prijetnih trenutkov. Še veliko prijetnih druženj so jim zaželeli gostje iz sosednjih društev, prijateljice vezilje iz Črne na Koroškem in župan Anton Špeh, ki je bil poleg predsednice društva Fanike Sovinšek in predsednice Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Zdenke Jan govornik na slovesnosti. Kulturni program so izvedli plesalci folklorne skupine Oštarija iz Bočne, pevci iz Luč in godci iz Nove Štifte. POVEZOVANJE STAREJŠE GENERACIJE OBČANOV Fanika Sovinšek se je v svojem govoru zahvalila vsem devetim predsednikom, ki so društvo vodili pred njo. Namen društva - povezovanje starejše generacije občanov - vse od ustanovitve uspešno izpolnjujejo, pri čemer se Ob okrogli obletnici so najzaslužnejši prejeli priznanja ZDUS in društvena priznanja. (Foto: Štefka Sem) NAZARJE Prijetno druženje ob slovenskih pesmih in harmoniki Krajevna skupnost Nazarje je v prostorih gasilskega doma pripravila srečanje starejših občanov. Udeležence je nagovorila predsednica krajevne skupnosti Vanja Hofbauer, za glasbeno popestritev in veselo vzdušje pa so poskrbeli učenci Osnovne šole Nazarje, ki jih je spremljala mentorica Katja Gruber. Lara Slapnik in Gaja Kopriva sta peli slovenske pesmi, Amadej Kolenc je zaigral na harmoniko. Sledila je pogostitev, ob kateri so udeleženci sproščeno pokramljali in se po dolgem času veselili druženja. Nastasja Kotnik Za glasbeno popestritev srečanja so poskrbeli učenci Osnovne šole Nazarje pod vodstvom mentorice Katje Gruber. (Foto: Nastasja Kotnik) 12 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Priznanja Združenja društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so prejeli: • veliko plaketo: Društvo upokojencev Gornji Grad, • priznanje: Jelka Tanjšek, vodja ročnodelske skupine Spominčice, in Karlina Mermal za vodenje skupine prostovoljcev Starejši za starejše ter vodenje prostovoljcev na nivoju Savinjske pokrajine. Priznanja Društva upokojencev Gornji Grad so prejeli: • ročnodelska skupina Spominčice, • program Starejši za starejše, • balinarska sekcija, • strelci, Marija Osovnik, Vinko Lojen in Fanika Sovinšek. trudijo, da poskrbijo za vse člane. Gornjegrajski upokojenci so zelo aktivni, poleg delovanja v sekcijah se radi družijo na izletih, piknikih in ob drugih priložnostih, kar jih povezuje in med njimi krepi pristna prijateljstva. Zdenka Jan jim je čestitala ob obletnici in jim zaželela lepo praznovanje. IMAJO IZKUŠNJE IN MODROST Anton Špeh je dejal, da so obletnice priložnost za pogled na prehojeno pot in tudi v prihodnost. Srečanj z upokojenci se vedno veseli, saj imajo bogate življenjske izkušnje in modrost, ki jo s sabo prinesejo leta. Veseli ga, da so v društvu ohranili solidarno miselnost in da so tako dejavni. Ob okrogli obletnici je društvu podelil županovo priznanje. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Pastirstvo na radegundski planini pred prvo svetovno vojno (5) PETER WEISS Življenje in nekdanja opravila pastirjev na radegundski planini na Golteh ali na Mozirski planini sta leta 1954 v reviji Slovenski etnograf opisala Anton Hudej in Franc Hribernik. Tako sta ohranila marsikatero podrobnost, ki je do danes zaradi spremenjenega načina življenja že šla v pozabo. (Kak manjši komentar v oglatih oklepajih je pripisal urednik tele strani.) Pred tem in medtem se pasejo voli, ki so bili zaradi voženj doma že prej vzeti s planine, potem krave in tista mlada živina, ki še ni bila za planino, po že pospravljenih njivah in slabših senožetih, ne pa boljših travnikih, da imajo delovni voli sami jeseni visoko pašo. Delovnim volom ne polagajo jeseni nič v jasli. Zjutraj jih žene hlapec precej zgodaj na pašo, da so napaseni že do sedmih, ko je treba z njimi na delo. Ko je ob pol dvanajstih delo končano, jih spet spusti na pašo do dveh. Tudi zvečer se pasejo, včasih celo do devetih. Volovski pastir si napravi zjutraj, ker je že hladno, ogenj iz trhlih ostrv (drogov za kope) in se greje, ne da bi se dosti menil za vole. Ker imajo dobro pašo, ne delajo sitnosti. Ko preteče teden paše po gozdu, se preselijo goveda na »znotršnjo«. Domači pastir se umika iz dneva v dan. Ko odženejo govejo živino s planine, je tu bolj pusto. Pastir mora na ovce vse bolj paziti. V tem času rastejo gobe, za katerimi gredo na vse strani. Teden ali štirinajst dni po odhodu goved. V petek zvečer, ko je že opravljeno vse delo, prinese gospodar v hišo tri koše, da jih pregledajo in na njih popravijo, če je kaj potrebno. Ta pregled je potreben zato. ker gredo naslednji dan zgodaj zjutraj na planino po pastirja. Tudi pastir mora zgodaj zapustiti posteljo, da pripravi za domače zajtrk, običajni masovnik in kavo. Gledati mora, da domačim ni treba čakati in da opravijo zajtrk, še preden se zdani. Po zajtrku naložijo v koše preostali masovnik, ki ga pokrijejo z manjšo skledo, lonec z mohovtom, 6- do 8-kilsko kanglo z maslom, odeje in drugo. Ko znosijo na varno stvari, ki bi jih utegnil kdo odnesti, zapahne pastir bajto z lesenim zapahom, tako da ga poriva z noževo konico pri špranji vrat. Čeravno imajo vrata ključavnico, jih pastir ne zaklene. Končno zapre še svoj in goveji hlev, v katerega je nagnal po odhodu goveje živine ovce, da jih je obdržal zaradi večjega prostora snažne za striženje. Proti večeru pride pastir pred čredo na kmetijo. Ko so ovce s kozami v hlevu, gre dekla v hlev in pomolze koze, kolikor pač še molzejo. Medtem pospravi pastir svoje stvari in gre v hišo, kjer živahno pripoveduje dogodke vsega poletja. Po večerji pove, da naslednji dan ne bo pasel in kje je bič, da ga ne bo treba dolgo iskati tistemu, ki bo gnal namesto njega na pašo. Ovce se pasejo najprej po gozdu. Ker so dnevi v oktobru radi deževni, zmočijo praprot in druge visoke gozdne rastline pastirja do pasu, to pa četudi ne dežuje. Ovc ne sme pustiti izpred svetega Martina v radegundski cerkvi, da se iz izkupička krijejo računi za cerkvene potrebe. Kadar ni več paše, krmijo pastirji ovce doma, sicer pa opravljajo tudi druga domača dela, dokler spet ne pride njihov čas. Pastirji ne zapustijo kmetije vrsto let, tako da zrastejo nekako s kmečkim domom. O tem priča ime, ki ga dobijo razen bolj znanih domačih pastirjev. Matija Vonta, ki je služil pri Kebru, ni bil Matija Vonta, tudi ne Kebrov pastir, temveč samo Kebrov Matija. Domačin Janez Goltnik pa je ostal Kostanjski Anza, kakor je bil, še potem, ko je služil. (Kostanjski Anza je dobil ime po ledinskem imenu Kastanija. Ta je na južni strani šmihelske cerkve in sega na jugu do gozda, skozi katerega vozijo in hodijo proti Mozirju.) Propadajoči stan na Golteh okoli leta 1960 (po objavi Draga Mezeta v Planinskem vestniku leta 1961) oči, ker jih gobe še vedno izvabljajo na vse strani. Pastirja s torbo na rami, v kateri je opoldanska južina, in z lipovim plaščem, sestoječim se iz na vrvico nabranih trakov iz notranje skorje (ličja) lipe, takega pastirja v oktobrskih, a tudi majskih dneh se spominjajo le še najstarejši ljudje. Samo torba se še pojavlja. (Plašč je Anton Hudej ogrinjal kot otrok za igračo, enako [njegov starejši brat] Gregor Hudej.) Vsi svetniki. S tem dnem sme tudi pastir na »znotršnjo«, ki pa je že od goveje živine skoraj docela popasena. Sveti Martin [= 11. novembra]. Pastir prepusti pašo komu drugemu in gre v cerkev svete Radegunde, kjer se zberejo vsi pastirji. Iz cerkve krenejo v gostilno in se mudijo tam do noči. Tudi gospodarji zapustijo na Martinov dan svoj dom. S seboj nesejo 1 kilogram ali več volne in jo odložijo pred oltarjem Pastirji so uživali neomejeno zaupanje svojih gospodarjev. Ovce za zakol in ovce za prodajo so odbirali pastirji, tudi kupčije so sklepali pastirji. To zveni neverjetno, a je res. Če so pastirji tvegali življenje za kako žival, samo da bi gospodar ne imel škode, potem jim je pač lahko bilo izročiti posle, ki smo jih omenili. Da so šli pastirji v nevarnost, naj pokaže naslednji resnični dogodek iz časa prve svetovne vojne. Kozica je zdrsnila v globoko jamo. Pastir jo gre iskat in jo sliši meketati iz globočine. Ko pove to drugim pastirjem, takoj sklenejo spustiti enega izmed sebe ponjo. Vrvi so dobili v radegundskem zvoniku, hlod, po katerem naj bi drsela vrv, je bil pa pri roki. Tudi za svetilko ni bilo težko. Po prvem so spustili v jamo drugega, ki je bil lažji od prvega. Ko je potekla ena vrv, so vstavili drugo in tako rešili kozico. Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 13 Ljudje in dogodki 11. NOČ MENINE IN 13. DAN MENINE Junija Pred 50 leti SOLČAVANI SO UPRAVIČENO NEJEVOLJNI! V akciji »Očistimo naše okolje« so skoraj brez moči proti cestnemu prahu, ki ga dvigajo reke avtomobilov. Asfaltni trak, ki po polževo leze v Logarsko dolino, je že prava ovira za hitrejši razvoj turizma. Kljub temu Solčava vztraja. V akcijo se je vključila takole: prosili so občino, da bi v sezoni redno škropili cesto v naseljenem območju. Solčavski šolarji nižjih razredov osnovne šole so v očiščevalni akciji očistili papirja in drugih smeti 7 km dolg asfaltni odsek ceste v Logarsko dolino, višji razredi osnovne šole pa makadamsko cesto od Igle do Logarske doline. Turistično društvo je preskrbelo in plačalo traktor za odvoz odpadkov. Nabavili so 26 posod za odpadke in jih namestili na najbolj ogroženih mestih v Solčavi. Poudarek varstvu narave ob usklajeni sonaravni rabi V organizaciji odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Gornji Grad je 24. junija potekala 11. Noč Menine, dogajanje pa se je nadaljevalo naslednji dan s 13. Dnem Menine. Tradicionalne prireditve, ki sovpada s praznovanjem dneva državnosti, se je udeležilo okrog tristo ljubiteljev narave, s srečanjem pa so obeležili tudi 26. obletnico protesta proti radarjem na Menini. POVEZOVANJE RAZLIČNIH DELEŽNIKOV Koncept prireditve temelji na izobraževanju, ozaveščanju in spodbujanju sodelovanja, poseben poudarek pa je namenjen pomenu gorskega sve- vrha Menine Vivodnika, se povzpeli na razgledni stolp, spoznavali živali in rastline ter doživljali naravo z vsemi čutili. Nato se je dogajanje prestavilo v planinski dom, kjer so večer zaključili z družabnimi igrami. PRIZNANJE PLANINSKEMU DRUŠTVU Dan Menine so pričeli z organiziranim pohodom iz Gornjega Grada na Menino, kjer je potekala predstavitev sodelujočih društev in organizacij. V osrednjem delu prireditve so nastopili moški pevski zbor Kulturnega društva Bočna, Kvartet Štiglic in recitator Jože Remšak-Zotler. Poleg Lojzeta Gluka sta udeležence uvodoma nagovorila župan Občine Gor- Pred 40 leti TELOVADNI NASTOP V MOZIRJU TVD Partizan je v počastitev 100-letnice telesnokulturne dejavnosti v Mozirju pripravil povorko skozi kraj in nato nastop množice telovadcev na nogometnem igrišču v Savinjskem gaju. Poleg domačih telovadcev je nastopila tudi izbrana vrsta Slovenije. Prav nepozaben je bil pogled na nastopajoče od najmlajših do odraslih. Lahko trdimo, da je točke pestrega sporeda burno pozdravilo kakih 4000 gledalcev. Pred 30 leti OBNOVA GRADU VRBOVEC SE ZAKLJUČUJE Kar dobra tri leta je trajala obnova gradu Vrbovec v Nazarjah. Vrbovec nosi svojevrsten pečat slovenske preteklosti. Njegova zunanja in notranja podoba v preteklih letih pa tega res ni potrjevala. Predvsem iz tega razloga je centralni delavski svet podjetja Gozdno gospodarstvo Nazarje sprejel pobudo, da se pristopi k celoviti sanaciji in obnovi obstoječega objekta. Kljub neugodnim časom za takšne investicije se je GG Nazarje odločilo za izvedbo. Po besedah direktorja GG Nazarje Milana Cajnerja so s primemo ureditvijo prostorov privabili v objekt zasebne podjetnike, kar mu je dalo novo vsebino in življenje. Pripravila Tatiana Angioi 14 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 V osrednjem delu prireditve so nastopili moški pevski zbor iz Bočne, Kvartet Štiglic in Jože Remšak-Zotler. (Foto: arhiv PD Gornji Grad) ta, varstvu narave ob usklajeni sonaravni rabi, spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, medgeneracijskemu povezovanju, promociji turizma in naravnih znamenitosti ter pomenu lokalne samooskrbe, je povedal gozdar Lojze Gluk, načelnik odseka za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Gornji Grad in vodja prireditve. NOČ MENINE NAMENJENA PREDVSEM OTROKOM Noč Menine je v prvi vrsti namenjena mlajšim obiskovalcem, saj je planinski dom na Menini leta 2013 pridobil certifikat družinam prijazne planinske koče. Pod vodstvom Gluka je v okolici doma potekalo vodenje po načelih gozdne pedagogike, podali so se do najvišjega nji Grad Anton Špeh in predsednica PD Gornji Grad Anja Nadvešnik, ki je prevzela županovo priznanje ob 70. obletnici delovanja društva. Osrednji govornik je bil predsednik Lovske družine Gornji Grad Andrej Valte, ki je spregovoril o pomenu divjadi in lova, zbrane pa sta pozdravili tudi oskrbnici doma na Menini Majda Potočnik in Helena Prepadnik. Obiskovalci so si lahko ogledali gobarsko, lovsko in čebelarsko razstavo, razstavo starodobnih smučarjev, unikatne lesene izdelke Radovana Weissa in plakate Zavoda za gozdove Slovenije. Sveto mašo pri kapeli Jezusa Dobrega pastirja je daroval gornjegrajski župnik Ivan Šumljak. Barbara Rozoničnik Ljudje in dogodki 43. OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI Razstavljena dela pričajo o hvaležnosti lokalnega okolja Turistično društvo Rečica ob Savinji je v sklopu tradicionalne priredite Od lipe do prangerja v Medgen borzi pripravilo več razstav v počastitev 140-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji. S fotografijami, likovnimi deli in literarno-likovnimi izdelki Podžupan Občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer: »Naloga gasilca ni le gasiti, temveč tudi povezovati in vlivati zaupanje. In našim gasilcem to odlično uspeva.« so se gasilskemu jubileju poklonili člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, turističnega društva in učenci osnovne šole. Vezilje rečiškega društva upokojencev so postavile na ogled svoja ročna dela. LIKOVNA DELA BODO KRASILA GASILSKI DOM Predsednik društva Gal Vinko Jeraj, ki je bil na odprtju razstav v vlogi moderatorja, je povedal, da so likovniki po strokovnem mnenju kiparja Zorana Pozniča ustvarili dela visoke kvalitete in vrednosti. Po razstavi bodo Odprtje razstav so s glasbenim vložkom obogatili instrumentalisti družine Atelšek. krasila stene gasilskega doma kot daročnih del sprošča psihično napetost, rilo ustvarjalcev. umirja um in bistri misli. Dejavnost reKLJUČNO POVEZOVANJE čiških upokojenk je tako kot dejavnost O ročnih delih je spregovorila predgasilcev tesno povezana z življenjem stavnica vezilj Marta Velam. Kot je in utripom kraja. S to ugotovitvijo se je povedala, izdelava vezenin in drugih strinjal tudi predsednik PGD Rečica ob Savinji Jože Lenko, ki je v skupnem pristopu k razstavi več društev prepoznal simboliko povezovanja in sodelovanja, ki je ključna tudi v njihovi organizaciji. Z ekipnim delom rešujejo zahtevne situacije pri intervencijah. Anton Pečovnik, USTVARJALNOST OSNOVNOŠOLCEV upokojeni komercialist in društveni aktivist iz Luč: VREDNA POHVALE Moj prvi stik s Savinjskimi novicami je bila pomoč pri Kako gasilce in njihovo delo vidijo dostavi do končnega potrošnika oziroma bralca. Pred odnajmlajši, so pokazali v svojih likovno dajo sem običajno na kratko preletel vsebino in ker mi je literarnih izdelkih. O njih je v odsotnosti bila všeč, sem postal naročnik Savinjskih novic, in to pred ravnatelja rečiške šole Petra Podgorška 35 leti. V tem času je bila vsebina in kvaliteta nekoliko druspregovorila direktorica občinske upragačna, vendar smo bili prav tako seznanjeni z vsemi inforve Urška Selišnik. Pohvalila je ustvarmacijami v Zgornji Savinjski dolini. jalnost osnovnošolcev in izrazila pričaČe preletimo vsebino Savinjskih novic, nas urednik kovanje, da bodo gasilci skozi razstanajprej seznani z aktualno novico, njenim nastankom in vljena dela začutili hvaležnost lokalnemorebitnimi posledicami. Informacije po občinah zanimajo vse občane, ker na ta ga okolja, v katerem delujejo. način dobijo širšo sliko dogajanj v lastni občini in v ostalih občinah. DELOVANJE GASILCEV Ker sem član nekaterih društev, sem vesel poročil o dogajanjih v posameznih POSPREMLJENO S ŠTEVILNIMI društvih. Ob tej priložnosti želim povedati, da se je uredništvo vedno odzvalo, ko USPEHI smo jih prosili za objavo. Prispevki o zgodovini in narodopisju nas seznanjajo o Podžupan Ivan Kramer je ob odprminulih dogodkih, starejši se mogoče še spomnimo kakšnega od njih in obujamo tju razstav dodal, da je delovanje rečispomine, mlajšim pa širi znanje. ških gasilcev pospremljeno s številniV času epidemije je bilo malo kulturnih in športnih dogodkov. Na srečo se je mi uspehi, kar je mogoče opaziti tudi v to umirilo, zato smo sedaj priča številnim prireditvam, o katerih Savinjske novice delih, ki so postavljena na ogled, naj si izčrpno poročajo. Tedensko nas tudi obveščajo, kaj so slabega storili nepridipravi, bodo to fotografije z različnih tekmokakšne nesreče so se pripetile in kdo nas je za vedno zapustil. In ne smemo pozavanj ali pa izdelki ročnodelskih ustvarbiti na napovednik dogodkov, da ne bi zgrešili kakšne prireditve. jalcev. »Naloga gasilca ni le gasiti, temSavinjske novice so se od nastanka do danes posodabljale in sledile trendom. več tudi povezovati in vlivati zaupanje. Tako naj tudi ostane. Na koncu pa še to, da sem vesel, da ni rubrike Pisma bralcev, In našim gasilcem to odlično uspeva.« ker so nekateri objavljali zadeve, ki jih širša skupnost ni podpirala, in so na ta naDogodek so s glasbenim vložkom obočin želeli obračunati s svojimi nasprotniki in jih včasih celo grobo žalili. gatili instrumentalisti družine Atelšek. Tekst in foto: RŠ Vi o Savinjskih novicah Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 15 Oglasi 16 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Ljudje in dogodki, Za razvedrilo LJUBNO OB SAVINJI 50 let služenja Martina Pušenjaka v duhovniškem poklicu Zadnjo junijsko nedeljo je na Ljubnem ob Savinji tamkajšnji župnik Martin Pušenjak praznoval zlato mašo. Zadnja takšna slovesnost je bila na Ljubnem daljnega leta 1968, ko je imel biserno mašo domačin Ivan Razbornik, še par let prej pa zlato mašo takratni ljubenski župnik Miloš Turk. 47 LET SLUŽENJA V ŽUPNIJI LJUBNO OB SAVINJI Pri slovesnem obredu v župnijski cerkvi svete Elizabete se je zbralo 26 duhovnikov, domačini, sorodniki in prijatelji slavljenca, ki so se Bogu zahvalili za 50 let zvestega služenja v duhovniškem poklicu, od katerih je Pušenjak kar 47 let opravil v župniji Ljubno ob Savinji. Pridigar je bil dr. Franc Zorec, ki je vodil tudi bogoslužje zlate maše, ker je slavljenec zaradi bolezni slovesnosti prisostvoval na vozičku. OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN DELO NA PASTORALNEM PODROČJU Ob tej priložnosti je zlatomašnik v dar prejel mašni plašč. V nagovorih je bil poudarjen njegov doprinos pri ohranjanju kulturne dediščine, ki je več kot očiten ob pogledu na urejene sakralne objekte v kraju, pa tudi na pastoralnem področju, kar je v zahvalnem govoru poudaril tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik. Slovesnost je z ubranim petjem obogatil domači župnijski pevski zbor, slavljenca pa je po sveti maši prišel pozdravit tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. PRILOŽNOST ZA STISK ROKE Kot se za takšen dogodek spodobi, je bilo po cerkvenem obredu poskrbljeno za pogostitev vseh prisotnih, predvsem pa priložnost za stisk roke in čestitke zlatomašniku iz Ljutomera, ki je večino svojega duhovniškega službovanja preživel med Ljubenci za Ljubence. Tekst in foto: Franjo Atelšek Nagovor ključarja Milana Pečnika zlatomašniku Martinu Pušenjaku Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 17 Organizacije, Ljudje in dogodki MLADINSKA DELOVNA BRIGADA MENINA 1985 Čistili pašnike in pripravljali teren za pogozdovanje Pred 37 leti je bila pod okriljem takratne mladinske organizacije Zgornje Savinjske doline oziroma takratne občine Mozirje na Menini organizirana delovna brigada. Brigadirji so štirinajst dni čistili pašnike in na gozdnih površinah pripravljali teren za pogozdovanje. Brigado, ki je štela 33 pridnih in srčnih mladincev in mladink, je vodila žal že pokojna Jasna Miklavc. Kot je povedala Mija Jezernik, so brigadirji nepozabna doživetja znova obudili drugo junijsko soboto in sklenili, da srečanje postane tradicionalno, kajti neprecenljivo je, kot je dejala, po toliko letih družno sestavljati skupne spomine. KF 9. SPOMINSKI POHOD NA ČRETO Mladinska delovna brigada na Menini leta 1985 80 let od bojev na Paglavcih Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Nazarje je organizirala 9. spominski pohod na Čreto, v okviru katerega je osrednja spominska slovesnost potekala pri spomeniku boja II. grupe odredov na Paglavcih (Krašica). Z dogodkom so zbrani obeležili 80-letnico boja omenjene enote na tem kraju. PREKO TOLSTEGA VRHA NA PAGLAVCE Pohod je krajevna borčevska organizacija pripravila v okviru praznika KS Nazarje, pri izvedbi pohoda in slovesnosti pa sta poleg krajevne skupnosti sodelovala še Planinsko društvo Nazarje in pohodniška sekcija VDV. Pohodniki so se zbrali pri koči na Farbanci, kjer jih je pozdravila predsednica KS Nazarje Vanja Hofbauer. Nato so se povzpeli do Tolstega vrha in sestopili do cilja pohoda, spomenika na Paglavcih. ZAKLJUČEK NA FARBANCI Na cilju jih je nagovoril župan Občine Nazarje Matej Pečovnik, zbrani pa so v zavetju zelenega gozda prisluhnili tudi kulturnemu programu v izvedbi učencev Osnovne šole Nazarje in pevcev Kulturnega društva Nazarje. Po končani slovesnosti so se udeleženci ponovno zbrali na Farbanci, kjer so se okrepčali z malico in se še nekaj časa sproščeno družili. Tatiana Angioi 18 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Nekdanji brigadirji so se dogovorili, da bo odslej njihovo srečanje tradicionalno. DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Podobe narave na fotografijah Mateja Bevca Hodnike v DEOS Centru starejših Gornji Grad v teh tednih krasijo fotografije veličastne narave, ki nas obdaja. Avtor razstave, domačin Matej Bevc, sicer v zadnjem času objektiv usmerja tudi v ljudi. Zanimanje in veselje fotografa se že nekaj let skrivata v iskanju majhnih pozornosti in spontanih trenutkov, ki jih ujame v sliko. Pred petnajstimi leti se je Bevc lotil fotografiranja s preprostim digitalnim fotoaparatom. Sprva je z objektivom iskal lepote narave. Ta čudež, ki je morda nekemu le del vsakdana, je v njem prebudil nekaj več. Včasih je bil potreben le drobec pozornosti, opazovanje čebele, mravelj, ali pa opazovanje pokrajine ali gibanja oblakov in nastale so čudovite fotografije. Podobe narave so del Gornjega Grada in njegove okolice. Razstava bo odprta do konca julija. Štefka Sem Organizacije, Ljudje in dogodki GOSTIŠČE GTC 902 ČRNIVEC Gostili slovito trojico ustvarjalcev oddaje The Grand Tour Pretekli teden se je v Sloveniji mudila ekipa, ki ustvarja priljubljeno avtomobilistično oddajo The Grand Tour. Glavni akterji oddaje so Jeremy Clarkson, Richard Hammond in James May, ki so zasloveli v oddaji BBC Top Gear. V dneh bivanja v Sloveniji, kamor so prispeli po obisku Poljske in Slovaške, so se ustavili tudi v Gostišču 902 na Črnivcu, kjer so imeli kosilo in štab. Jeremy Clarkson in Richard Hammond (četrti in drugi z desne) z osebjem Gostišča 902 na Črnivcu Jeremy Clarkson je vozil avto, ki je imel na pokrovu motorja lestenca. ODDAJA S SLOVENSKIM PRIDIHOM Ekipa snema peto sezono serije Grand Tour, epizoda s posnetki iz Slovenije naj bi bila na sporedu nekje ob koncu letošnjega leta. Koncept oddaje, ki jo predvaja ponudnik pretočnih vsebin Amazon Prime video, je takšen, da ekipa potuje po svetu in vsako epizodo posname v drugi državi. V bistvu gre za turnejo, zato so jo tudi poimenovali The Grand Tour. KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Pevci in galerija letos v polnem pogonu Po dveh letih premora zaradi epidemije je tudi Kulturno društvo Nazarje lahko v živo izvedlo občni zbor, na katerem so se pogovorili o preteklem in prihodnjem delu posameznih sekcij: mešanega pevskega zbora, mladinskega zbora OŠ Nazarje, kino sekcije, galerijske dejavnosti in glasbene skupine. LANI VELIKO OMEJITEV Lani, ko so bile aktivnosti precej omejene, so uspeli izpeljati pevski nastop na Čreti pri spomeniku padlim borcem, tri slikarske razstave, otroški pevski zbori pa so po svojem načrtu nastope izvajali v šoli. Kino sekcija je poskrbela za nekaj predstav in ozvočenje. Zaradi omejitev je glasbena sekcija izvajala samo vaje in snemanje v studiu. PESTRO PRVO POLLETJE Robert Hudolin, predsednik društva, je povedal, da so v prvi polovici letošnjega leta izvedli nekaj načrtovanih aktivnosti: »Mešani pevski zbor je nastopil v Bočni na prireditvi Pesem pomladi, nastopili smo na jubilejni 50. reviji odraslih pevskih zborov Pa se sliš' v Mozirju. Galerijska dejavnost je aprila pripravila razstavo slikarja Milana Todića, junija pa razstavo Mire Ličen. Otroški pevski zbori so nastope izvajali po šolskem učnem načrtu za potrebe šole in izven.« Vesna Petkovšek POZORNOST ZBUJALI TUDI Z AVTOMOBILI Med potovanjem po Sloveniji so glavni akterji oddaje zbujali pozornost tudi z avtomobili, ki so jih vozili. Clarkson je vozil avto, ki je imel na pokrovu motorja lestenca, Hammond je sedel za volanom chevroleta SSR, May pa je upravljal s starodobnikom Crosley. Čeprav naj bi bil njihov itinerar poslovna skrivnost, se je izvedelo, da so obiskali Bled, Planico, Veliko planino in Maribor. Franci Kotnik, foto: Anže Zavolovšek James May je upravljal s starodobnikom Crosley. Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 19 Organizacije, Ljudje in dogodki 20. OBLETNICA DOMA PLANINCEV NA FARBANCI Iz gozdarske koče nastala priljubljena planinska postojanka V letošnjem letu Planinsko društvo Nazarje obeležuje 20 let, odkar je v upravljanje in kasneje v last prevzelo gozdarsko kočo na Farbanci in jo tekom let preuredilo v udobno ter med obiskovalci zelo priljubljeno planinsko postojanko. Obletnico so proslavili s prireditvijo na travniku pred kočo in ob tej priložnosti najbolj zaslužnim članom podelili plakete in priznanja. BREZ PROSTOVOLJSTVA NE BI ŠLO Prireditve se je udeležilo preko sto članov in podpornikov društva. Na srečanju s kulturnim programom so se zahvalili vsem, ki s prostovoljskim delom v koči in njeni okolici ter dežuranjem preko vikendov in praznikov skrbijo za nemoteno delovanje koče na Farbanci. Zbrane je skozi zgodovino nakupa in renoviranja popeljal predsednik nazarskih planincev David Ermenc in ob tem še posebej izpostavil nešteto število udarniških ur, brez katerih obnova in delovanje ne bi bila mogoča. V zahvali je izpostavil tudi Občino Nazarje in še nekatere sponzorje, ki so finančno podprli ureditev Farbance. Društvu so ob obletnici koče čestitali predsednica Krajevne skupnosti Nazarje Vanja Hofbauer, predsednica Krajevne skupnosti Kokarje Andreja Zupan, ravnateljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik in župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Slednji je bil med ustanovnimi člani nazarskega planinskega društva in razvoj koče ves čas vestno spremlja. Svoje spomine je delil tudi z zbranimi na dogodku. PLAKETE ZA TRI GOSPODARJE Sledila je podelitev društvenih plaket Dušanu Bastlu, Bojanu Golobu in Marjanu Ostruhu, gospodarjem, ki so v obdobju 20 let ohranjali kočo v odličnem stanju in skrbeli za dobro počutje vseh obiskovalcev pod njeno streho. Seveda bi gospodarji sami brez pomočnikov težko dobro gospodarili. Da koča deluje, kot je treba, poleg gospodarjev in dežurnih skrbi cela četica prostovoljcev. Tisti, ki pri tem najbolj izstopajo, so za svoje delo prejeli zahvale Planinskega društva Nazarje. ZAHVALA VSEM DEŽURNIM Kulturni program so pod mentorstvom Manice Hudales pripravili učenci podružnične šole Šmartno ob Dreti. Praznovanja so se udeležili številni člani društva, ki z dežuranjem skrbijo za topel sprejem obiskovalcev na Farbanci. Društvo jih je ob tej priložnosti pogostilo z okusnim kosilom in osvežilno pijačo. Tatiana Angioi Udeležence slovesnosti je skozi zgodovino nakupa in renoviranja koče popeljal predsednik planincev David Ermenc. (Foto: Tatiana Angioi) NA REČICI OB SAVINJI OBUJAJO STARE IGRE V igri med dvema ognjema najboljši »turisti« Turistično društvo Rečica ob Savinji je pripravilo turnir v igri med dvema ognjema. Dogodek pod naslovom Obujamo stare igre je sodil v sklop 43. prireditve Od lipe do prangerja. Na travi pri osnovni šoli so se pomerile ekipe Rečičani, Toust, Čebelice in TD Rečica. Ekipe, ki so jih sestavljali igralci različnih generacij, so nadvse resno pristopile k igri. Z dobro premišljenimi akcijami so poskušali kar najhitreje »vzeti« življenja nasprotnikom. Njihove strasti in borbenosti ni zmotil niti dež. Po sistemu vsak z vsakim sta se v finale prebili ekipi Rečičani in TD Rečica. Po izenačeni igri so bili za odtenek boljši predstavniki organizatorja, v tekmi za tretje mesto pa so Čebelice premagale Toust. Upoštevanje pravil igre je nadziral Boštjan Čopar, za komentiranje dogajanja na igrišču pa je skrbel Vinko Jeraj. Tekst in foto: RŠ 20 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Med dvema ognjema je primerna igra za različne generacije. Ljudje in dogodki, Šport ŠALJIVE IGRE MED NASELJI NA REČICI OB SAVINJI Pobrežani čez Savinjo odnesli pokal in prehodni pokal Turistično društvo Rečica ob Savinji je v okviru 43. izvedbe prireditve Od lipe do prangerja organiziralo šaljive igre med naselji v občini. Na igrišču rečiškega športnega društva Mladost so se med seboj pomerile ekipe Dol-Suha-Poljane, Spodnja Rečica, Pobrežje in Rečica. NAJBOLJ ATRAKTIVNA DISCIPLINA VLEČENJE VRVI Za zmago v kombinaciji šaljivih iger so potrebne spretnost, hitrost in iznajdljivost, pa tudi moč. Ekipe so tekmovale v sestavljanju grba domače občine, nošenju vode, metanju obročev na količke, nošenju moškega v košu in Skupni zmagovalec letošnjih šaljivih iger je postala ekipa Pobrežje. pokala za zmago prejela »v varstvo« še prehodni pokal. Na drugem mestu je pristala Spodnja Rečica, tretje mesto pa je zasedla Rečica. Pokale je podelil podžupan Občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer. Tekst in foto: RŠ Nošenje moškega v košu ni disciplina za šibke. teku okrog količka, posebna atrakcija za gledalce pa je bilo vlečenje vrvi. V slednji disciplini so svoj primat dokazali Pobrežani, ki so slavili tudi v teku okrog količka. V sestavljanju grba so bili najboljši Rečičani. V metanju obročev na količke, nošenju moškega v košu in nošenju voda je zmagala ekipa Spodnje Rečice. KLJUB VROČINI OHRANILI »MIRNO KRI« Za veselo vzdušje na »rečiški sveti travi« je skrbel moderator Franci Podbrežnik, ki ni hvalil samo tekmovalcev in tekmovalk, ampak tudi sodnike. Oboji so kljub poletni vročini ohranili »mirno kri« in strpnost, prvi do nasprotnikov, drugi pa do članov ekip, tudi če se niso strinjali s kakšno njihovo odločitvijo. POBREŽJE, SPODNJA REČICA, REČICA Skupni zmagovalec letošnjih šaljivih iger je postala ekipa Pobrežje, ki je poleg STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Strelci v počastitev občinskega praznika V počastitev praznika Občine Gornji Grad je na strelišču v Zagradišču potekala tekma z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. V konkurenci posameznikov je bil najboljši Ivan Rihter, drugo mesto je osvojil Danilo Mrevlje, tretji pa je bil Franček Brinovšek (vsi člani Strelskega društva Gornji Grad). V moštveni konkurenci je slavila ekipa SD Gornji Grad 1 Ljubno v sestavi Ivan Rihter, Primož Kopušar in Jože Grudnik. Janez Kolar Najboljši trije v konkurenci posameznikov (foto: Konrad Zemljič) Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 21 Šport 24-URNI MARATON ODBOJKE NA MIVKI V VARPOLJAH Še ena velika zmaga športnega druženja V sklopu športnih prireditev ob prazniku Občine Rečica ob Savinji je Športno društvo Gmajna Varpolje organiziralo deveti maraton v odbojki na mivki. Trideset ljubiteljev te zvrsti rekreacije iz vse doline, prijave so bile zaključene v enem samem dnevu, govori o velikem zanimanju, svoje pa je prispevalo tudi lepo vreme. REZULTAT NI BIL V OSPREDJU V krasnem ambientu varpoljskega športnega parka so odbojkarji prikazali vse svoje znanje, borbenost in vzdržljivost. Trojke ekip A in B, ki so bile formirane v naključnem žrebu, si skozi celoten turnir niso priigrale vidnejše prednosti, tako da je ob koncu odločila boljša pripravljenost in večja zbranost ekipe Interes za igranje na letošnjem maratonu je bil izjemen, prijave so zaključili v enem dnevu. (Foto: Cvetka Pukart) A, ki je zmagala z rezultatom 1968:1955. Sicer pa rezultat ni bil v ospredju, vse skupaj je bila še ena velika zmaga športnega druženja, zabave in dobre volje. POSKRBLJENO ZA VSE UDELEŽENCE Celoten dogodek je bil medijsko dobro pokrit, saj je produkcijska hiša V živo poskrbela za neposredni 24-urni prenos na več družabnih omrežjih in spletnih straneh. Niso pa uživali samo maratonci. Organizator je tudi tokrat poskrbel za napihljiva igrala za otroke, nov, velik bazen pa je prišel prav tudi igralcem. POVABILO NA JUBILEJNI DESETI MARATON Ob koncu je vodja prireditve in predsednik domačega športnega društva Filip Slokan pohvalil tekmovalce za trud in vzdržljivost, se jim zahvalil za udeležbo in jih povabil na ponovno snidenje prihodnje leto, ko bo na vrsti jubilejni deseti maraton. Zahvalil se je tudi gledalcem in vsem, ki pomagajo pri tej uspešni zgodbi. S podžupanom Ivanom Kramerjem sta udeležencem podelila praktična darila in spominske medalje. FP NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Sponzorjem in lokalni skupnosti predstavili svoje delo Ob zaključku nadvse uspešne sezone so v Nogometnem društvu (ND) Mozirje pripravili predstavitev izvedenih in načrtovanih aktivnosti, hkrati pa so se zahvalili sponzorjem in predstavnikom lokalne skupnosti za podporo. Predsednik društva Boštjan Iršič je udeležence srečanja popeljal skozi športni park mimo zelenic, na katerih je veliko mladih igralcev pod budnim očesom trenerjev pililo nogometne veščine pred enomesečnim dopustom. BOGATA ZGODOVINA NOGOMETA V MOZIRJU Nogomet se je v Mozirju igral že pred mnogimi leti, vendar o tem uradnih zapisov ni. Slednji segajo v leto 1974, ko je bil ustanovljen Nogometni klub Elkroj. Le-ta je največji razcvet doživel v sezoni 1988/1989, ko je bil član prve slovenske lige. Z zatonom glavnega sponzorja se je v težavah znašel tudi klub, ki je znova oživel leta 2000. Ponovni vzpon se je začel leta 2007, ko so klub preimenovali v društvo in mu zagotovili nove temelje. Zadnjih petnajst let vodstvo ND Mozirje uspešno zagotavlja strokovno delo 22 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 in finančno stabilnost. V prvem planu so mladi, njihova vzgoja in krepitev vrednot, kot so timsko delo, spoštovanje in fair play. Boštjan Iršič je izpostavil tudi sodelovanje z Nogometnim klubom Ljubno, ki se je začelo v letošnjem letu. Skupne selekcije in nastopi v ligah so le del obsežnega dogovora. Ob tem je predsednik predstavil aktivnosti, ki so jih izvedli na infrastrukturi, in izpostavil potrebo po še enem igrišču. Ob 50-letnici ustanovitve kluba leta 2024 nameravajo pripraviti nogometni praznik. Benjamin Kanjir Predstavniki lokalne skupnosti in sponzorjev so si ogledali mozirski športni park. (Foto: Benjamin Kanjir) Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAGORELO PRI KOTLU • HELIKOPTER ODPELJAL OBOLELEGA Bočna: 4. julija ob 7.44 je zagorelo pod gospodarskim poslopjem pri kotlu za kuhanje, ogenj pa se je razširil na okolico. Do prihoda gasilcev iz Bočne, Gornjega Grada in Nove Štifte so domači že pogasili začetni požar, gasilci pa so dokončno pogasili in pregledali okolico. Logarska Dolina: 5. julija ob 11.36 je helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo HNMP Brnik prepeljal obolelo osebo iz Logarske Doline v UKC Ljubljana. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Solčava. • TATVINA V GOSTINSKEM LOKALU • PREHITER VOZNIK ZAČETNIK Mozirje: 6. julija so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine v gostinskem lokalu. Po zbranih obvestilih so zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Šentjanž: 7. julija so mozirski policisti v postopku obravnavali voznika osebnega avtomobila začetnika. Slednji je izven naselja Šentjanž, kjer je hitrost omejena na 70 kilometrov na uro, vozil s hitrostjo 191 km/h. • NEKDO MU JE POŠKODOVAL VOZILO • NEZNANEC ODPELJAL KOLO • PLANINCI SO ZAŠLI Mozirje: 8. julija je oškodovanec policiste obvestil o poškodovanju njegovega vozila na parkirnem prostoru. Policisti so napisali zapisnik in o kaznivem dejanju obvestili okrožno državno tožilstvo. Ljubija: 9. julija je oškodovanec policiste obvestil o tatvini kolesa. Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju … Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil ljubljeni Podmirski ata, dedek in pradedek Janez TESOVNIK iz Zg. Dola v Novi Štifti Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za poslovilne besede, gasilcem, pevcem, zdravniškemu osebju in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Luče: 10. julija ob 15.15 so na poti med Korošico in Podvežakom zašli štirje planinci in se spustili v dolino Lučke Bele. Gorski reševalci postaje GRS Celje so pohodnike pospremili v dolino in jih prepeljali do njihovih vozil. Ob gozdu in grabnu (voda se izteka v strugo in nato v Savinjo) v naselju Varpolje proti Poljanam so občani čez vikend opazovali gorečo in tlečo gmoto odpadkov in vonjali plastiko ter dim, ki se je valil proti naselju. O tem so seznanili policijo, ki je obvestila gasilce, a ogenj je ves dan in noč deloval po svoje. Na problem, da nekdo ne spoštuje okoljske zakonodaje in ne ravna ustrezno z odpadki iz plastike, jih celo kuri, in to v bližini naselij, je bila opozorjena tudi občina kakor tudi pristojne inšpekcije službe, vendar se zaenkrat ni zgodilo še nič. BODICA TEDNA Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 23 Za razvedrilo ENKRAT GOSPODAR, VEDNO GOSPODAR Bojan Golob, s plaketo nagrajeni nekdanji gospodar planinskega doma na Farbanci, je živ dokaz, da dela nikoli ne zmanjka, če ga vidiš. Dvajseti rojstni dan koče nazarskega planinskega društva je praznoval tako, da je skrbel, da so se imeli drugi »fajn«. Pri mizah so ga bili najbolj veseli tisti, ki so pili vino ali vodo ali oboje, malo manj pa pivci piva. Slednjega mu je namreč vedno znova hitro zmanjkalo. TA NAJBOLJŠI GOLAŽ JE SKUHAN Z LJUBEZNIJO V hudi vročini, ki nas napada letošnje poletje, bi človek mislil, da bo na prireditvah povpraševanje predvsem po ledeno mrzli pijači. Pa ni čisto tako. Ljudje so željni tudi tople hrane, le da je dobra. Na rečiškem praznovanju so obiskovalci najbolj hvalili golaž, ki sta ga v dvoje in z ljubeznijo skuhala Lidija in Janez Petrovič. TA POGLED ŠE NI GREH Da so se na Veliki planini srečali klubukarji, smo že pisali. Prav na tem srečanju je Nazarčanka Majda Podkrižnik vprašala legendo pastirjev Petra Erjavška, kje pase. Zdaj že nekdanji pastir se je potrudil z odgovorom: »Gospa, najraje pasem oči na lepih ženskah, tudi na vas sem jih vrgel. Moja Fanika pravi, da moram na višini paziti na oči, a zakaj bi jo ubogal, saj smo na več kot tisoč metrih nad morjem!« JM 24 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Za razvedrilo, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Suzana Zagorc: Ne me silit, da ti lažem Dve prijateljici, Karmen in Iris, se na pragu srednjih let znajdeta v partnerski stiski. Prva je prevarana, druga vara. Pa vendar se s preizkušnjo spopadata na podoben način, obe želita od življenja več, obe se zavedata, da njun čas teče naprej, zato ga je treba izkoristiti tudi zase. Je dovolj zunanja podoba popolnega zakona, ali pa je treba preseči lastne iluzije? Razgiban roman o odnosih - ljubezenskih, prijateljskih, predvsem pa o odnosu do sebe. Univerzalna tematika v romanu zna nagovoriti bralca, ki se tako ali drugače lahko najde v tej odlično zapisani zgodbi. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Čestitke, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 15. julij Sobota, 16. julij Nedelja, 17. julij Ponedeljek, 18. julij ob 9.00. Športno igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti Igre z žogo in ustvarjalne delavnice za otroke ob 10.00. Skala gradu Vrbovec v Nazarjah Gledališka predstava za otroke Cesarjeva nova oblačila od 10.00 dalje. Gornji Grad Čebelarski praznik ob 16.30. Kmetija Mazej v Ljubiji Sprehod med bazilikami ob 20.00. Katedrala Gornji Grad Koncert: Mak Grgić z Bachom ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam teličko simentalko; gsm 070 444 867. Prodam teličko čb, staro teden dni; gsm 070 537 588. Prodam teličko čb/ls, staro 14 dni; gsm 040 723 865. Prodam teličko simentalko, staro en teden; gsm 041 306 863. ŽIVALI – ODDAM Oddamo mladiče nemih rac; gsm 051 601 169. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 862. Prodam novo jesenovo klado za meso; gsm 031 800 852. 26 Mlekovod z novo črpalko in bazen 580 l, prodam; gsm 051 364 174. Prodam rotacijsko kosilnico, 185 cm, hidravlični dvig in nakladalno prikolico SIP 15 m3; gsm 031 228 217. Vitel tajfun 6,5 tonski, upravljanje elektro, hidravlično, z daljincem, l. 2013, odlično ohranjen, 2500 eur; gsm 041 372 040. VOZILA Prodam opel kadett »B«, letnik 1970, 89.916 km, starodobnik, ohranjen, servisiran, registriran; gsm 041 913 518. Golf 1,9 tdi, l. 2003, 250.000 km; gsm 041 637 179. OSEBNI STIKI Resno razmerje z iskreno, samsko punco si želi v ljubezni razočaran gospod; 041 282 581. NEPREMIČNINE V okolici Nazarij oddam dvosobno stanovanje, velikosti cca 60 m2, mirnemu paru, za daljše obdobje ali delavcem; gsm 040 370 301. Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 Oglasi Savinjske novice št. 28, 15. julij 2022 27