3 raf sel oljej stal' .16 ln6 Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium d $ ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni Zr13 XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 11, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 186 ;e vesti z'v'jenja in sveta iv vj se potegujejo 4*% o *^0 . . , J-Nv Y. .— Uradniki raj ietoišnice so prejeli Ji nadaljnih prošenj 2» •')l0vs?J0' da se jih na-iV^6 smrtnih obli), žp r;i80 Prejeli v nekaj ijo ° Pršenj ljudi, ki bljg'i a Se jih imenuje za : obolelega Ro- Itinajsl ^ ki J'6 vršil ta po- Nacijski firar Gdanska je izjavil, da ! bo Gdansku kmalu udarila ura svobode Najhujši pritisk na Poljsko bo Nemčija izzvala najbrže po 25. avgustu, po proslavi 25. obletnice bitke pri Tannenbergu. VAJE ITALIJANSKE ARMADE GDANSK, 10. avgusta. — A.®- Foerster, nacijski vodja v | PREPOVED JUŽNE 17 ega (]e^eraJ obešenega 14-ifl'Kir' a GeorS:a E. Acker--1,1, 1opoiri/A1a roditelja sta od-i "petji e ^Povat. Ko sta se sosešž;!,1-1111^ sta iskala si-i ^ Rešeno '' nakar sta ga na-^ v kleti. )lK V^H o*'V/črA je h^.a v Kingston jetniš- ire M i y Ji je L.r ZoPet na tla. Jet-• Vjflp Pretiieščen semkaj Ithel % cle 13aul jetnišni-ftici ^otožje po stari cf h iel Hi . icitp,. . PO stan J'e.io n '^ zahteval, naj ga K61' 11111 niso iz- j Gdansku, je izjavil danes nato, ■ j ko se je vrnil z dvodnevnega i I posvetovanja s firarjem Hit- j i lerjem v Berchtesgadenu, da bo | za Gdans^c kmalu napočila "ura I j osvoboditve in združitve z raj- j hom". Foerster je zagotovil na-1 vzočim, da je Hitler pripravljen braniti Gdansk proti poljskim j napadom. Foerster je izjavil: "Poljska j naj ve, da Gdansk ne bo stal sam in zapuščen na svetu, temveč da sta naša domovina Nemčija in naš firar vsikrat pri- { pravljena ščititi in braniti nas | v slučaju, če nas napade Polj- ! ska." j Udanostna brzojavka Hitlerju j Pred zaključkom shc?da je poslal Foerster firarju Hitlerju sledečo brzojavko: "Moj firar: Deset tisoče Nemcev se je zbralo v tem starodavnem nemškem mestu k protestu proti grožnji Poljakov, da bodo bombardirali Gdansk. Naše ljudstvo gleda v velikem zaupanju k vam ter vas pozdravlja s spoštovanjem in neomajno zvestobo:" ŽELEZNICE OSIŠČU BEOGRAD, 10. avgusta — Jugoslavija je trdno odločena ščititi in braniti svojo nevtralnost, če treba tudi z orožjem v roki, zato ne bo dovolila Italiji in Nemčiji uporabo onega dela strateško važne Južne železnice, ki teče preko njenega ozemlja z onkraj Maribora pa preko Celja, Zidanega Mosta, Ljubljane in Rakeka v Trst. Roosevelt ne bo podpiral konservativnih kandidatov i rC , < ^ m . f E; SKORAJŠNJI SPREJEM VAŽNEGA . ZAKONA GLEDE INOZEMCEV Po novem zakonu bodo lahko inozemci, ki so prišli nepostavno v Ameriko, postali državljani. PRIČAKUJE SE, DA BO NOVA PREDLOGA UZAKONJENA V NEKAJ DNEH Če si demokratska stranka izbere leta 1940 konservativne kandidate, bi to pomenilo samomor stranke. Ke1, mu niso iz-4 din,'.:1e sPkzaW-ijmtest-4 g., 1 a' Oblasti so sklh-. ^ b0 ° 0v Pustile gori, do-- bw,. rllse' sam dol, kar w-r10- hci* mletja ki^vmuniji V daneg " Rumunska vla- Ntne ,v ' Povedala mletje 4 2a izvrSf ^ice' ki J6 name- dobif: .Z izvozom Pše-■' del (]„ 1 imunska vlada Svoi!laria' katerega iz-Clji, nav-. 0^0roževan j e v Franciji in An- K PITTSBURGH, Pa., 10. av-| gusta. — Predsednik Roosevelt I je danes brez ovinkov obvestil LONDON, 10. avgusta. - prodno konvencijo Mladih de-Grof Edvard Raczynski, polj- j Sokratov, da on ne bo podpiral ski poslanik, je danes izjavil konservativnih kandidatov leta, Na sliki vidimi) italijanske vojake, ki so razpeli most iz -pontonov preko reke Po, kjer so se nenadoma in 24 ur pred časom končali italijanski manevri. NLBR JE ODLOČIL PROTI FORD DRUŽBI Kompanija mora sprejeti nazaj na delo 24 odslovljenih delavcev ter jim nakazati vso zaostalo plačo. — Ford kompanija bo nastopila proti odloku Narodnega delavskega odbora. lordu Halifaxu, angleškemu ministru zunanjih zadev, da je Poljska zelo zaskrbljena zaradi vedno naraščajočih groženj od strani Nemčije. Pritisk na Poljsko V angleških in poljskih krogih vlada mnenje, da bo Nemčija izzvala najhujši pritisk na Poljake po 25. avgustu, kajti takrat sd bo vršila v Nemčiji 1940. V poslanici, ki je bila prebrana na konvenciji, je predsednik Roosevelt izjavil, da se bo stran ka z nazadnjaškim kandidatom skrahirala, in prav tako, če jo bodo vodili ljudje, "ki ne morejo nuditi ničesar, razen praznih fraz." "Ako nominiramo konservativne kandidate, bom jaz zaradi mojega lastnega samospo- h 'Vzh-ri T včeraj so se J^JVeSj n,lh okrajih Fin ^otor^^' ^'000 konj Dri?- ■ m proslava 25. obletnice bitke pri _ , , Tanncbergu, ob kateri priliki bo jftovanja. zaradi mojega dolgo imel Hitler važen govor. Pričakuje se, da bo ta govor znamenje za pritisk na Poljsko, kate-1 rega bo poudafllo dva milijona M S IJe, držav, izvzemši mr lsPcoti f nornških u-'■trdbe ri,' Cosko meje »o vojno. IflXto .'''Hen h 8 J3 Addison "':A 11 da se ude- 5o. ^-e mobiliziranih nemških vojakov. Posvetovanje med Halifaxom in poljskim poslanikom je bilo še važnejše zaradi dejstva, ker se je v diplomatskih london-1 skih krogih izvedelo, da je pred nekaj dnevi Ribbentrop, nacijski minister zunanjih zadev, pisal Bonnetu, francoskemu zunanjemu ministru, pismo, v katerem je zadnjikrat posvaril Francijo, naj se vzdrži tega, da bi pomagala Poljski. letnega službovanja javnosti in zaradi svoje liberalne vere v de-| mokracijo — in z menoj vred vsi ostali, ki tudi tako mislijo — spoznali, da ne moremo imeti nobenega opravka pri takem samomoru demokratske stranke," je rekel predsednik. Poroka Jutri, 12. avgusta se poroči Mr. Rudolf Jelercic, sin Mr. in Mrs. Frank Jelercic z Waterloo Rd., ki imajo cvetličarno, z Miss Olgo Novak, hčerko Mr. in Mrs. Anton Novak, 451 East 156 St. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. ob 9:15 zjutraj. Ženin in nevesta sta oba aktivna v collinwoodski naselbini. Prijatelji in sorodniki so. vabljeni, da se udeležijo poroke. Mlademu paru želimo obilo sreče. Seja Nocoj ob 8 uri se vrši seja pev. zbora Jadrana na odru S. D. Doma. Vsi člani in članice so prošeni, da so gotovo navzoči. Doma iz bolnišnice Mr. Anthony Vrh se nahaja sedaj na svojem domu na 22338 Arms Ave., pod zdravniško o-skrbo, kjer ga prijatelji in znanci lahko obiščejo. Kultura SKUPNA VAJA V torek, 15. avgusta se vrši skupna vaja vseh odraslih pevskih zborov, ki bodo skupno nastopili 20. avgusta. Vaja se vrši v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., ob 7:30 uri zvečer. Vsi so prošeni, da so navzoči. VAJE Vaje pevskega zbora Slovan v Euclidu, O. se nadaljujejo kot običajno, namreč vsako nedeljo od 9:30 do 12 uri dopoldne. Prosi se pevce in pevovodjo, da to upoštevajo in ne silite balin-canja v kulturo. Kdor ima mačka. naj ga pusti doma. Torej v nedeljo samo na pevske vaje, nič drugega. — Preds. Obisk v uredništvu Včeraj sta naš obiskali v u-redništvu Mrs. Mezgec iz New-burgha, in njena sestra gdč. Pep ca Curk, ki je prispela semkaj na počitnice ter na ogled svetovne razstave. Gdč, Curk in njena sestra Mrs. Mezgec sta doma iz Rakitnika pri Postojni. Miss Curk je izjavila, da ji v Ameriki zelo ugaja ter da bo odnesla v domovino najlepše spomine. Nazaj v domovino se vrne pričetkom prihodnjega meseca. WASHINGTON, 10. avgusta. — Narodni delavski odbor je danes odločil, da je Pbrd Motor kompanija kršila Wagnerjev delavski zakon ter da mora korigirati gotove delavske taktike, ki so krivične. Odbor je ugotovil, da je bila kompanija kriva diskriminacije, ko je odslovila 24 delavcev. Kompanija mora vzeti nazaj onih 24 delavcev ter jim nakazati zaostalo plačo, dalje mora prenehati s svojo dosedanjo taktiko odvračanja delavstva od včlanjenja v United Automobile Workers (CIO) unijo in se ne sme vmešavati v pravice delavstva glede kolektivnega pogajanja. Nezakonito postopanje družbe Sedanji slučaj se je razvil iz prizadevanja UAW unije, ki je hotela razpečavati pred vrati Fordove tovarne unijsko literaturo, kar pa so ji zabranili Fordovi plačanci, nakar je nastal pretep, v katerem sa bila pretepena Walter P. Reuther in Richard T. Frankensteen, unij-ska uradnika. Preiskava Narodnega delavskega odbora je dalje dognala, da je kompanija krivično odpustila poleg onih 24 delavcev še 11 nadaljnih. Izjava Fordovega pravnika DETROIT, 10. avgusta. — Pravni svetovalec Ford kompa-nije je izjavil, da bo kompanni-ja nastopila potom sodnije proti odloku Narodnega delavskega odbora ter je pripomnil, da ni kompanija nikoli kršila obstoječih zakonov. Odvedba dveh deklet, katerih eno je zločinec kriminalno napadel in umoril Zločinec, ki je nastopal kot be, je dekletoma dejal, BOCA RATON, Fla., 10. avgusta. — V tukajšnjo gasilsko postajo je pritavala vsa zmedena in prestrašena neka sedemnajstletna deklica, ki je telefonirala po pomoč, kar je povzročilo, da je policija prijela njenega odvajalca, ki je priznal, da je umoril njeno prijateljico, in sicer potom, ko jo je kriminalno napadel. Mladenka je 17-letna Jean Bolton, pevka v nekem nočnem klubu v Miami, njena mrtva to-varišica pa je 17-letna Frances Ruth Dunn. Odvajalec mladenk in morilec Dunnove je 34 let stari Herbert Willard Goddard, ki je nastopal kot filmski ravnatelj iz Hol-lywooda ter deklicama dejal, da ju bo spravil k filmom. Kriminalni napad in umor Mesto, da bi ju odpeljal v Palm Beach, kakor je obljubil, pa ju je odpeljal v neki samoten kraj, kjer ju je napadel. Privezal je vsako ob drevo, toda tako daleč drugo od druge, da se nista videli, nakar jima je zalepil usta z obližem ter ju napadel, oziroma je napadel samo Frances Ruth Dunn, katero je po kriminalnem aktu sedemkrat zabodel z nožem v ravnatelj neke filmske druž-da ju bo spravil k filmu. želodec, vrat in v glavo ter jo poleg tega. še ustrelil. Nato se menda zbal, kajti drugo deklico je odvezal ter ji rekel, naj gre telefonirat svojim ljudem, naj pridejo z avtom ponjo, ker je hotel dobiti avto, da bi ž njim pobegnil. Njegov lasten avto je namreč obtičal v neken\ močvirju. Dasi je dekletn naročil, naj po telefonu pove, da ne sme priti nihče s človekom, ki bo prišel z avtomobilom ponjo, se je vendar ujel, kajti prijeli so ga že gasilci, ki so videli strah dekleta, ko je telefonirala, do-čim je on v bližini čakal nanjo. Dne 1. avgusta je zvezni senat odobril 24. amendment registracijskega zakona, s katerim bo dovoljeno inozemcem regulari-zirati svoj status, nakar bodo lahko postali državljani Zedi-njenih držav. Ker je bila predloga že sprejeta dne 5. junija v zbornici poslancev, bo šla zdaj k predsedniku v podpis. Sploš-| no se pričakuje, da bo predsednik Roosevelt predlogo podpisal, nakar postane v prihodnjih dneh zakon. Ta zadeva je zlasti velike važnosti za one inozemce, ki so prišli nepostavnim potom v deželo pred 1. julijem 1924, in za one, o katerih ni nobenega rekorda o njihovem prihodu. Čim postane ta amendment zakon, se bodo vsi ti ljudje lahko registrirali ter uvedli potrebne korake za naturalizacijo. V preteklosti je bil ta privilegij dovoljen samo onim inozemcem, ki so prišli nepostavnim potom v Zedinjene države pred 3. junijem 1921. Zdaj se bo ta privilegij raztegnil tudi na one, ki so prišli semkaj med gornjim datumom in 1. julijem 1924. — Doslej ti inozemci sicer niso bili podvrženi deportaciji, toda niso mogli postati državljani, ker niso mogli predložiti izkaza o svojem prihodu. Novi a-mendment pa se ne bo tikal o-nih inozemcev, ki so prispeli semkaj nelegalno dne 1. julija 1924 ali po tem dnevu. Take i-nozemce se bo deportiralo, čim jih vlada zaloti. RIBBENTROP IN CIANO V SALZBURGU Ciano bo apeliral na Ribben-tropa, naj Nemčija nikar ne prične vojne zaradi Gdanska. Koši pozdravov Iz Kamnika so se oglasili sledeči rojaki, ki pošiljajo pozdrave svojim prijateljem v Cleve landu: L. Derdich, Frances Dre-nik, John Levak, Josip in Zofka Birk in Ciril Jevec. Iz divnega gorovja gorate Montane pošilja pozdrave Mr. Michael Lah Jr. — S počitnic v državi Minnesoti pošilja pozdrave družina John Petric, 6513 Edna Ave. — Z newyorske svetovne razstave pa se spominja svojih prijateljev Stephen Lunder. Anton Jerina umrl V Charity bolnišnici je preminil včeraj ob polosmih zjutraj Anton Jerina, znani slikar, ki je mnogim rojakom na stenah in na zagrinjalih naredil stotine slik. Rajni je bolehal za rakom, nahajal se v velikem pomanjkanju, ostal je brez društva in brez zavarovalnine in tako v trpljenju in bolezni končal svoj tek življenja v starosti 54 let. Stanoval je na 820 E. 216 St. Zapušča sina Antona. Za njegov pogreb še ni odrejeno, ke-daj da se bo vršil. Mogoče se oglasijo za pomoč za pokopati ga njegovi prijatelji, ki jih je imel veliko, dokler je bil zdrav. Truplo se nahaja v kapeli A. Grdina in Sinovi. Več bo poro-čano pozneje. Njegov sin se nahaja pri družini Smrke, 1273 E. 60 St. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Peter Vogrig v Detroitu, Mich, se je oglasila teta štorklja ter pustila hčerko prvorojenko. Mati je hčerka Mr. in Mrs. Anton Se-lan, 1012 East 63rd St., ter je bila tudi aktivna članica pri društvu Spartans, 198 SSPZ. čestitke. Zahvala Člani in članice pev. zbora Jadran se zahvaljuje Mr. Peter Rostanu, 449 E. 168th St., ki je daroval $1.00 Razprodaja Ta teden se je pričela razprodaja letnega blaga v Rozance Dept. Store na 406 E. 156th St. blizu Waterloo Road. Razprodaja bo samo do sobote. RIM, 10. avgusta. — Jutri se bo sestal v Salzburgu italijanski minister zunanjih zadev Ci-ano z nemškim ministrom Rib-bentropom, katerega bo po vsej priliki rotil, naj Nemčija nikar ne prične nobene vojne zaradi Gdanska. Opomnil ga bo na to, da je nemška vlada obljubila, ko je v maju podpisala, nemško - italijanski vojaški pakt, da bo vprašanje Gdanska rešila mirnim potom. Ciano je odpotoval iz Rima nocoj, zaradi česar se sklepa, da je prekipela zadeva Gdanska do vrha. Jugoslavija je povzročila Nem čiji in Italiji dodatne skrbi s svojo izjavo o strogi nevtralnosti. Pričakuje se, da bosta zdaj državi osišča poskusili šs bolj navezati Bolgarijo nase, da bi potem izzvali silnejši pritisk na Jugoslavijo. Mussolini ima baje nov načrt za rešitev spora glede Gdanska, kateri načrt bo Ciano predložil Ribbentropu. Španiji vlada Francova žena HENDAYE, Francija, 10. avgusta. — General Franco se je etabliral kot absolutni diktator Španije, istočasno pa je prekrižal načrte svojega svaka Ramo-na Serrano Sunerja. Suner bi bil danes popolnoma brez moči v falangistični stranki, in da ni že popolna ničla, se ima zahvaliti svojima sestrama, Francovi ženi Dolores ter njeni sestri Carmen. Dolores in njena sestra izvajata namreč velik vpliv nad generalom Francom. Proti volji armade se zavzemata za falangiste in nasprotujeta restoraciji monarhije. V Francovem imenu bosta torej dve baburi odločali usodo težko preizkušene Španije in trpečega španskega ljudstva. SMRT FRANCOSKEGA ŠPI-JONA PARIZ. — V tukajšnji vojaški bolnišnici je umrl Julien Poirier, policijski uradnik, katerega so zaprli pred enajstimi meseci zaradi zločina špijona-že. Seja Opozarja se članice društva Waterloo Grove, Woodmen Circle, št 110., da se vrši seja nocoj ob 8. uri v Slov. del. domu. Vsi člani naj bodo gotovo navzoči, ker je dosti važnih reči za ukrepati. ŠTRAN 2 B^AKOPRAVNOŠT 11. avgusti Koi »mWKMMMnBB—iMUMiMi wnw ****** UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaialcu v Clevelandu, za celo leto.................................$550 sa 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 « 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 5a Zedlnjene države ta celo leto ........................................$4.50 «a 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$158 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inoeemska države: w celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Altered as Second Class Matter April 28th, itilB at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870. Naša demokratska I UREDNIKOVA POSTA FORMALNA OTVORITEV IZLETNIŠKIH PROSTO ROV SNPJ PRAV DOBER USPEH NADAUNIPENZIJSKI NAČRT i Kakor smo včeraj na kratko poročali med mestnimi novicami, je zdaj na vidiku nov penzijski načrt, tako zvana Bigelowa penzijska predloga, kateri načrt bo predložen volilcem države Ohio v novembru. Ta načrt predvideva izplačilo $50 mesečne penzije samskim, nad šestdeset let starim osebam, in plačevanje $80 na mesec nad š estdeset let starim zakoncem. Proračuni, koliko bi to stalo davkoplačevalce, vari-rajo od vsote $100,000,000 in više. To je seveda le približna vsota, kajti natančnejše vsote ne bo mogoče navesti prej, kot tedaj, ko bodo končane natančne tozadevne ugotovitve glede ljudi, ki bi bili upravičeni do penzije. Vendar pa se lahko že danes reče, da bi bila vsota $100,-000,000 prenizka. Danes plačuje država Ohio povprečno penzijo $22.61 na mesec, kar znese na leto približno 33 milijonov dolarjev, h kateri vsoti prispeva polovico država, polovico pa federalna vlada. Danes imamo tudi maksimalno penzijo, ki znaša 30 dolarjev na mesec. Po novem maksimalnem vladnem prispevku $20 na mesec, bi znašala ta penzija na 50-50 bazi $40 mesečno. Zlo pri vsej stvari je le to, ker ni potrebnega denarja za to nikjer na vidiku in nihče ne ve, kako naj prispeva država Ohio k novemu "izravnovalnemu" programu. Kako naj se torej izplačuje po $50 penzije, h kateri vsoti bi morala država Ohio prispevati $30? Oni, ki hočejo potisniti ta amendment skozi, imajo za to seveda odgovor pri roki: z novimi davki. Za ta amendment je namreč predvidevan nov dohodninski davek in nov davek na zemljišča. Toda pri tem se zopet ne ve, koliko denarja bi vrgla oba ta dva nova davka. Povprečna penzija, ki se izplačuje v Zedinjenih državah, znaša $19 na mesec — torej $3 pod povprečnostjo v državi Ohio. Država Ohio nima na roki dovolj denarja, da bi zadostila vsem potrebam javnega relifa. Država Ohio ne skrbi pravilno za svoje slaboumne in blazne nesrečnike, ker pravi, da nima dovolj denarja za izgradnjo nadaljnih bolnišnic in potrebnih zavodov. Kaznilniški sistem države Ohio je eden najslabših v Zedinjenih državah; naše jetnišnice so tako rekoč vzgoje valni zavodi za kriminalce, ne pa poboljševalnice, kar bi morali biti. Glavni vzrok za to je, ker država Ohio nima dovolj denarja za zidavo novih, dodatnih poslopij, da se odpomore prenatrpanosti, ki vlada v vseh državnih kaznilnicah. Tako argumentirajo oni, ki pravijo, da je treba amendment za višjo državno penzijo poraziti. Oni tarnajo, da država nima še za druge potrebe dovolj denarja, dočim je v resnici še več načinov, potom katerih bi država lahko dobila denar, ne da bi ji bilo treba obdavčiti davkoplačevalcev z novimi davki. Vzemimo'samo en primer: Poznamo nešteto ljudi, ki prodajajo pivo, vino in mehke pijače in že leta zaman prosijo za licenco, ki bi jim dovoljevala tudi prodajo žganja. Država dosledno odbija te prošnje in se trdovratno brani denarja, ki bi ga dobila z izdajo novih licenc, dasi je znano, da se dobi skoro po vseh teh prostorih tudi žganje. Država se drži postave mrtve črke, dočim v resnici niti najmanj ne doprinese za izpremembo obstoječega položaja. Pretečeno nedeljo 6. avgusta se je formalno otvorilo izletniške prostore, ki jih lastu-jejo društva Clevelandske Federacije S. N. P. J. Bil je izredno lep, solnčen vroč dan. In prišlo je od vseh strani širnega Clevelanda mnogo posetnikov. A prišli so tudi iz drugih naselbin kot Pittsbur-gha, Painesvilla, Fairporta, Madison, Lorain, Akron i. t. d. Bilo je zares veliko ljudi in vsi veseli in zadovoljni, tako da se prav lahko reče in zapiše, da da je bil največji sezonski piknik (ne vštevši trgovskega). Prekosil je tudi zadružniškega. Tako, da poleg bussa in trukov se je naštelo čez 330 avtomobilov, ki so vsi tako lepo v vrstah stali. Tozadevni odbor je veliko pripravil« vsake vrste jestvin, pijače in drugega, pa je vse pošlo in to še pred časom. Pretežna večina in menda vsi so se o teh izletniških prostorih prav pohvalno izrazili. Naš odbor in članstvo društev SNPJ to zelo veseli. To nam je za plačilo za ves trud, ki smo ga in ki ga bomo imeli. Bilo je tudi veliko nečlanov. Ampak vsi veseli in prav vsi dobro došli. Zabave je bilo vsake vrste, vse je plesalo, pelo, balincalo. Mladina pa je imela svojo zabavo. In koliko je je bilo! Oni poleg žoge najbolj ljubijo vodo v potoku. In kadar bo urejeno za se kopat, bo pa še bolj vse živo. Poleg točilnice v dvorani so bile še dve postavljene zunaj v lepi senci. In ker je postavljenih že veliko dolgih in širokih miz v senci, kajpak, so ljudje lepo sedeli, pili, jedli, karte i-grali in se prijazno razgovarja-li. Nekateri pa so na pokošeni travi ležali. Priznanje gre vsem tem po-setnikom, da so bili tako mirni. Nobenega prepira ni bilo. Tudi kakšnih ostrih debat ni bilo slišati. Vse se je lepim potom završilo, tako, da se je še namestnik šerifa tega okraja pohvalno izrazil o tako veliki, obenem pa tako veseli pa mirni množici. Res, prav častno priznanje zavednim posetnikom. Bil je tudi mali program nekaj kratkih govorov. Govoril, so Ludvik Medvešek, kot predsednik farmskega odbora, podpredsednik V. Wood, taj. Joseph Terbižan, v imenu SNPJ pa M. Petrovich, ki je predstavil namestnika šerifa Lake County. Vsi delavci in delavke so bili na svojih mestih. In skrbni pa pridni kot mravlje ali čebele. P. S. In naj ne pozabim, da prihodnjo nedeljo dne 13. avgusta bo imela svoj basket piknik Cankarjeva Ustanova. In to ravno na istih prostorih v hladni senci. Pridite! S pozdravom Anton Jankovich vera Piknik druš. Euclid V nedeljo dne 13. avgusta priredi društvo "Euclid" št. 29 SDZ piknik na Babbitt Rd. zadaj za Mr. Prostorovimi prostori, to je blizu Noble šole na Babbitt Rd. Prostor za piknik je prijazen in je blizu, da lahko pride vsak,'če ima avto ali ne. Kdor se pelje s St. Clair bu-som, naj se pelje do konca, potem greste malo na levo in ste tam. Društvo "Euclid" ne prireja dosti zabav, toda kadar priredi piknik, je postrežba prvovrstna !v vseh ozirih. To se razume, da moramo tudi našega financirja malo podpreti, drugače nam pobegne. Zakaj bi hodili daleč na piknik, ko se lahko zabavate v bližini pri naših Euclidčanih. j Torej vabim cenjeno občinstvo na piknik društva Euclid j v nedeljo popoldne. | Na svidenje! F. Požar Slov. Društveni Dom .1 NOVA ČEŠKA VOJSKA .Praško ministrstvo narodne obrambe je te dni sporočilo, da je rekrutiranje za novo protektoratsko vojsko dokončano. Armada bo štela samo 15,000 mož in bo sestavljena v glavnem iz oficirjev in podoficirjev razpušče-ne češkoslovaške vojske. Njene naloge ne bodo vojaškega zndčaja, temveč bo opravljala funkcije nekakšne civilne garde. Skrbeti bo morala predvsem za red in ob priliki kakih večjih katastrof tudi za pomoč. Glavni oddelki te vojske bodo zbrani v Pragi in Brnu. Kakor poročajo listi, se pripravlja zakon, po katerem bodo izgubili protektoratsko državljanstvo vsi oni oficirji bivše čsl. vojske, ki so nezakonito odšli v inozemstvo. Obenem bo njih premoženje zaplenjeno. Na zadnji direktorski seji je lilo sklenjeno, da se skliče sestanek delničarjev, društev in posameznikov, da se jim podajo šest-mesečni računi in delovanje pri Domu. Ta sestanek se vrši v nedeljo, 13. avgusta 1939 ob 2:30 popoldne. Obenem se bo orisalo načrte za bodočnost. Prošeni ste vsi, da ste gotovo navzoči; ne bo trajalo več kakor pol ure. V soboto dne 19. avgusta, priredi naš gospodinjski odsek Slov. društvenega doma balin-carsko tekmo, pričetek ob 3. uri popoldne. V tekmi so tudi gospodinjski odseki Slov, nar. dpmq. na St. Clair Ave., in Slov. | del. doma na Waterloo Rd. Obe-| ta se veliko zabavfe, ker kakor je znano, imajo ti odseki dobre, igralke. Po tekmi bo zabava in ples,1 za katerega igra Škrjanc in njegov Rhythm Kings Orchestra. Občinstvo je vabljeno, da pose-ti to tekmo in s tem da pripo- znanje našim odsekom za njih narodno delo. V nedeljo, dne 20. avgusta priredi Klub društev nekaj kar ni bilo še pri našem Domu, to bo Clambake. Večkrat se je povpraševalo, zakaj ne naredimo te okusne jedi. Zato se je zavzel klub društev, da napravi to zaželjeno jed Clambake. Ti-kete dobite v klubovih prostorih Slov. društ. doma in pri članih kluba. Servirati se bo začelo ob 3. uri pop. in do 8. ure zvečer. V dvorani bo za ples igral Škrjanc orkestra. Uljudno vas vabi odbor. Naznanilo Navodila za piknik Cankarjeve ustanove, ki se vrši v nedeljo na farmi društev SNPJ. Vsi delavci, ki ste sprejeli dela na zadnji seji in oni, ki ste pripravljeni pomagati pri tem pikniku, bodite pred Narodnim domom na St. Clair Ave., v nedeljo ob 8:30 uri zjutraj; ob 9:15 se truk ustavi pri Slov. del. domu na Waterloo Rd., prisede jo lahko tudi oni piknikar-ji, ki nameravajo iti zjutraj. Drugič odpelje truk izpred Narodnega doma na St. Clair Ave., ob 1. uri popoldne in se spotoma ustavi pri Delavskemu domu na Waterloo Rd., kjer bo pobral one, ki nimajo svojega vozila. Voznina za tja in nazaj je 25 centov. Apelira se na vse one, ki i-mate prostora v svojem avtu, da se ustavite na omenjenih krajih in poberete seboj tiste, ki želijo na piknik in ki nimajo svojega vozila. Onim, ki greste na piknik s svojim avtom, naj služi sledeči kažipot: Vzemite na Euclid Ave. Chardon Rd. št. 85 in vozite do Heath Rd., tam zavijte na desno na Heath Rd. in ste takoj na mestu. Na Chardon in Heath Rd. je napis in to malo pred mostom Heath Creek. Na svidenje! Odbor.' (Urednikova opomba: Dr. Harry Emerson Fosdick, pisec tega članka je eden izmed naj-odličnejsih liberalnih duhovnikov v Ameriki, upravitelj Riverside cerkve v New Yorku, profesor praktične teologije na Union Theological Seminary in pisatelj mnogih knjig. Ta članek Dr. Fosdicka je šesti v vrsti člankov o demokraciji, spisanih od odličnih turodnih in tujerodnih Amerikancev in izdanih od Foreign Language Information Service. Za nazore, izražene v Leh člankih, so člankarji sami odgovorni.) Smatrali smo demokracijo kot tekaj, kar se razume samo ob ;ebi. Mislili smo, da so jo naši predniki ustvarili in jo nam zapustili od kolena do kolena, mi )a jo sprejeli. Sedaj pa je jasno, la ako naj ohranimo demokracijo, moramo mi sami pridobiti lazaj one kreativne duševne či-litelje, ki so jo izvirno proiz-/edli. Prva linija demokratične )brambe ni proti zunanjemu sovražniku, marveč proti notranji izgubi onih idej in kakovosti, ki morajo v vsaki generaciji iznova ustvarjati demokracijo. Demokracije ne moremo le kar tako podedovati. Ona mora biti prerojena z vsako generacijo. Odvisna je od kakovosti o-sebnega značaja, odgovorne rabe svobode, volje slišati in tehtati nasprotna mnenja, ki se razpravljajo v državi, globoke udanosti javnemu dobru, ki na-pravlja zunanji pritisk nepotrebnim, prostovoljne izpolnitve dolžnosti, ki jih demokracija narekuje. In tako morata demokratična vera in duh, ker sta odvisna od kakovosti, ki se ne dajejo vsiljevati, biti prerojena v vsaki saovi generaciji. Ako se notranji duševni činitelji, ki so prvotno ustvarili demokracijo, ne morejo na tak način vedno obnavljati, njene zunanje oblike padajo v razsulo. Demokracija izvira iz visokega mnenja o vrednosti človeka. V bistvu demokracija ni toliko neki politični proces, kolikor duševna vera, da je človek vreden spoštovanja in zaupanja. V ničemur ni razlika med demokracijo in diktatorstvom tako očividna kakor ravno v tem. Diktatorstva pravijo, da ljudje obstojajo v prvi vrsti zavoljo države; demokracija pravi, da država obstoja v prvi vrsti zavoljo ljudi. Diktatorstva ravnajo z ljudmi kakor s čredo, jih hipnotizirajo potom propagande na maso, jih prisiljujejo potom pritiska od mase; demokracija zaupa ljudem kot končnim virom vseh odločitev v državi. Ako priravnamo ti dve nazira-nji o vrednosti posameznega človeka, eno demokratično in drugo diktatorsko, kako bi mogli dvomiti, kje stoji genij in duh Kristusovega učenja? Ko je Kristus rekel: "Ni volja vašega Očrta... da eden izmed teh malih pogine", ko se je zavzel za eno samo izgubljeno ovčico, za izgubljen novčič, izgubljenega sina, ko je rekel o največji svetinji svojega naroda, "Sabat je bil napravljen za človeka, ne pa človek za sabat", ko je ob vsaki priliki vedno izražal, da smatra posameznega človeka kot nekaj najvišje vrednosti, ljubljenega od Boga in sposobnega biti božjim sinom, ni On enostavno le polagal temelje nove vere, marveč je polagal temelje Zapadne demokracije. Kajti naša demokracija je vzrastla iz dveh poglavitnih virov: davnih starogrških eksperimentov z ljudovlado in Kristusovega naglaševanja o vrednosti človeka. Naj se kdo-oddalji izven stru-je demokratičnega življenja, pa| si ga ogleda, kakor da ga je pr- zniag Pn vič videl, in prav zlahka razume, zakaj ga diktatorji zasmehujejo! Kajti mi postavljamo vlado, da vlada nad narodom, in potem namenoma uvajamo opozicijske stranke in manjšine, da sitnarijo to vlado, jo kritizirajo in ovirajo njeno politiko. To se diktatorju zdi nezmiselno. Pa vendarle za tem stoji bistvena demokratična vera, da je nekaj višjega od vsake vlade, neka resnica, ki se mora še odkriti, in da edini način, da se pride do nje, je, da se reče ljudstvu: Vi niste sužnji vlade; mislite sami za-se; ako je treba, imejte drugo mnenje kot vlada in nasprotujete njej; nekaj več kot vlada je, čemur morate biti zvesti. Kakor da bi demokracija s svojo dotrino o manjšinah stvar-jno rekla: Ubogajte Boga bolj I kot človeka. j Naša pozornost je v teh dneh i osredotočena na zunanje sovražnike demokracije, diktatorstva. ki pretijo z vojno. Le norec bi mogel omalovaževati nevarnost Globlja nevarnost demokraciji pa je še vedno od znotraj. Ona I leži v neenakostih med našim samim ljudstvom, ki kvarijo bratstvo, vničujejo lojalnost, nas delijo v gospodarske razrede in ' onemogočujejo pravo demokracijo. Kot kristjani in verniki v ' demokracijo, se moramo zavedati dejstva, da koncem koncev ni mogoča uspešna politična demokracija brez gospodarske demokracije. Veliko prebivalstvo mora biti pod kontrolo. Nikaka sentimentalnost ne sme zaslepiti naše oči pred tem realističnim dejstvom. Ako naj- bo red in ne zmešnjava, disciplina in ne anarhija, je potrebno, da je ljudstvo pod kontrolo. In sta le dve poti do kontrole. Pritisk od zunaj — to je ena pot. Prostovoljna, odgovorna, za javno dobro navdahnjena značajnost, ki se u-stvarja od znotraj duše — to je druga pot. Diktatorstvo se, tvegajoč svoj lastni obstoj, zanaša na metodo pritiska, dočim demokracija ostaje demokracija le tako dolgo, dokler prostovoljna, odgovorna, za javno dobro navdahnjena značajnost zavzema mesto pritiska. Čim več i-mamo enega načina v vsakem narodu, tem manj imamo druge ga. Mi navadno hvalimo svobodo kot bistvo demokracije. Vendarle svoboda utegne biti prekletstvo, ako je ne spremlja umna, odgovorna osebna značajnost in drži ravnotežje. Spoštovati vrednost posameznega človeka, priznavati odgovornost napram Bogu nad vsemi človeškimi napravami, dosegati ne le ljudsko svobodo, marveč ljudsko enakost in bratstvo, zgrajanje človeške družbe na prenovljenem, notranje prerojenem, odgovornem osebnem značaju — to je stvar, od katere so odvisne najvišje nade človeštva. —FLIS. 1 MORSKI VOLKOVI SO IZDATNI Morski volkovi so uničili že nešteta človeška življenja. Popolnoma v redu je torej, da včasih tudi oni nekaj človeku povrnejo. Dejansko daje odrasel morski volk, ki meri v dolžino kakšne tri metre, marsikaj u-porabnega. Tu je omeniti pred vsem 2 in pol funta užitnih plavuti — vsaj za Kitajce, uporabiti se da potem 150 do 200 zob, skoraj petino telesne teže morskega volka predstavljata olje in tolšča, in če je bila zverina prava, potem odpadeta še dve petini na meso, ki ga nasoljenega nikakor ni prezirati. Olje uporabljajo kot zdravilo. Japonci pa so odkrili, da se da izvrstno uporabiti za namaza-nje letalskih motorjev, ker o-stane tekoče tudi pri 45 stopinjah pod ničlo. Naposled ne smemo pozabiti na kožo, ki daje izvrstno usnje. Prvi: "štiriperesno sem našel!" Drugi: "Glej, glej! je prinesla srečo?" Prvi: "Seveda mi j0' je bila v denarnici!" "Bog pomagaj, že doled jeste!" "Veste, jaz imam pa hočem, da bo zmi"2 Žena se jezi: "Tone, že šesti vrček piva!" ^ On ves ogorčen: morebiti ti piti po pe|e kar precej sedmega? "Zakaj ste obtožene8' ga nazvali bika in osla, ■ futali?" "Zato, ker slabo sl^'1 sodnik!" Pustolovec je sedel N s ječi. Komaj se je bil k lico, je pozvonil pazfli^, "Kaj pa spet hoČet®' nahrulil paznik. "Oprostite, gospod ^ Hotel sem samo postaj pred vrata, da bi mi j1 li!" NOVI POSLOV^ ard He :;0 k, k ttl Anthony Skuf"3 li Al Anthony Skufca al1 ( boljše poznan pod i^ ny, je bil imenovan zil djo novega kegljišča skem delavskem dom11 Waterloo Rd. Tony je bivši lastni Bowling Alleys" in kegljač zadnjih 15 ^^jji stvoval se je pri kegU'5^ mah v raznih m&Aib vah. ( Mr. Skufca se že P [j da si ustanovi keglj3^0^ J bo začela z vajami ] | bra. Kdor se zanima 1° ^ sati svoj team za na- 11 . Ijišče SDD, naj se no ali telefonično na ca. Njegov naslov je ^ p deer Ave. ali pokličite ^ ■ 2863—W, ali pa se \ te tudi pismenim poto^ ga na omenjeni nasloV' Npvi prostori bodo ■ septembra. Torej 16-tembra bodo kegljali j' linwood Shale Brick' '^1 Lintz Recreation ob P J prti je teh novih proStf jI Ta prizidek je velj8' in ho imel osem posan?' Ijišč (alleys), v kieti V*^ ra za štiri partije bal' * J ^gusta, 1939. Ingres je šel na počitnice, reakcija slavi zmago ENAKOPRAVNOST STRAN 3 stavnosti. Financiranje politic- ve kongresa v prilog svojim ide- ro^0 soboto je zvezni kon-; lajšati breme delovnega ljud p. es ZEttijučil svoje 76. zaseda-& g];6 "grešniki in senatorji so I, na SVoje domove ob vrisku jagoslavja v vrstah reakcije, latnrif Z'as^ v zadnjih dneh tik > Za^jučkom vprizorila pra- ^'nisf^0- Pro^ Poizkusom ad- Zav Iac'je' da bi potom raznih ° j h ukrepov omilila resno ° arsko situacijo, v kateri aJa dežela že nad leto dni. 0iv o zasedanje predstavlja e ^ajhujši udarec za pres- sevelt I. ^Gsecih je opozicija, sesto-12 ^Publikancev ter bur- Ali 12 admi: Mstracije, odkar se Roo- stva." Dve pomembni predlogi zadavljeni , V zadnjih dneh je kongres zadavil dve predlogi, katerih sprejem bi bil vsaj delno zmanjšal bedo in brezposelnost. Vrgel je v koš administracijsko predlogo, da se dovoli tri milijarde in 60 milijonov dolarjev za projekte, ki bi se tekom let delno sami izplačali, in ista usoda je zadela zakonski načrt, ki j^ predvideval potrošen je 800 mi- nahaja v Beli hiši. V zad- j lijonov dolarjev za odpravo slu- mov po velikih mestih in za gradnjo stanovanjskh hiš za de-lovske sloje. Tebi-1 m^nih demokratov, Zala več new-dealskih na-:iene ot kdaj poprej. Za prak-H fcanlc SVr^e Je demokratska oniraK Ponehala funkci-e ^ ajti Roosevelt se mo-es Prav toliko zanesti na os! Vi MK,Jast«0 stranko kot na re-"Kansko " etn, iokr«f ' 0Pozicijo. Mnogi :iii' ičti0 k i"!6 v kongresu so fak-0 J strupeno nasprotni Poleg tega je reakcija uspela v uzakonitvi predloge, ki je navidezno naperjena proti zlorabljanju javnih služb za politične namene, faktično pa se je z njo vrglo največjo zaviro na Roo-seveltovo pot za slučaj, da bi hotel vtretjič kandidirati za pred- w -.upeno nasprotni seri sc bo "a f n"" a«, '1« »ufllo relitno delo.]"" lahko »trasilo da bo .zgu- reveži sedaj ob,- bl1 "V6 ,b.1/fltlr,al z" ,,ew-n dealske kandidate ali celo pri- speval kak cent v kampanjski fond. Kot znano, je organizacija United Mine Workers pri zadnjih predsedniških volitvah z veliko vsoto podprla demokratsko stranko. Reakcija tega ni pozabila in je torej takim poso- j jilom in darovom dala žig nepo- V najem Odda se v najem ali se proda zidana hiša z sedmimi sobami in sedem akrov zemlje. Posestvo lastuje dobro poznani Mike Podboj. — Za več pojasnil vprašajte na 27000 Lake Land Blvd. ali pokličite Liberty 9425. k v cvez'1 seuaj uur-"Vico 0 naj' se Preživijo, to ^ briga. proti reakciji JfWnS ni bil0 v Beli hiši silno a' 1)1 ga reakcija Uo rT danav s?.Vra^a kot sovra-tailkali burbonci v obeh f^Per j7 V00_sevelta. Senator 1 v tab0,. 0ride' ki j_e bela vra-!^1 dnžv! •'U^n-'ašk*e reakcije, f Par a SVojim čustvom, ko esiiega zaključkom kon-^0S6veu2asedanja bral levite ?P°ziciji. Vzel je >8^- Ovito obtožnico fran-N: sute] ja Emila Zola ter 'I)viga tiesvpi SX 5^as' da obtožu-I:!11 ^on«-,0 a^-,anco onih v in ^dir efa' 80 bili pri vo--^ško ]a 1 arneriško vlado in u^eta u tvo ter ogrožati b^ide^/^Uo Roose-- katere on zastopa. so prostitui- nih kampanj naj zopet postane monopol Wall Streeta, ker le na ta način je mogoče diktirati nominacijo in izvolitev lutk, ki bodo pokorno služile interesom velekapitala! Skupne apropriacije znašajo 13 milijard vMinuli kongres je dejansko bil najbolj potraten v zgodovini dežele, kajti odobril je postavke v znesku 13 milijard dolarjev. Ogromne vsote so bile dovoljene za armado in mornarico, in ironično je pač, da skoro edino v tem je kongres sledil Roosevel-tovim priporočilom, medtem ko je predsednikov apel, da se revidira obstoječo nevtralnostno postavo, tako, da bi agresorske države ne mogle računati na pomoč iz Amerike, padel na gluha ušesa. V oktobru bo Roosevelt potoval na zapad Kongres ostane na počitnicah do januarja, razen ako bi ga Roosevelt sklical k izrednemu zasedanju. To bi se brez dvoma zgodilo, ako bi v Evropi izbruhnila vojna, drugače pa je ta možnost zelo majhna. Roosevelt se bo ostali del avgusta in september porabil za oddih in vtem času se poda tudi na parteden-sko vožnjo po kanadskih vodah, 1. oktobra pa prične svoje potovanje proti zapadu ter se ustavi v San Franciscu, kjer je v teku svetovna razstava. Na poti bo imel govor ob priliki otvoritve narodnega parka v Great Smo-key Mountains, ki se nahaja v državah North Carolina in Tennessee. Domneva se, da bo Roosevelt turo na zapad porabil za direkten apel na ljudstvo preko gla- jam in smernicam, ampak kaj gotovega ni o tem še nič znanega. "Napredek" DVE NOVI SVETNICI VATIKAN. — Te dni je bila v prisotnosti papeža prečita na bula, da se proglašata za svetnici blaženi Hema Galgani in Marija Pclletieii, ustanoviteljici reda sester Dobrega pastirja. Stiki med neomikani-mi ljudstvi jo primitivci vrednote, kadar to dopušča zemljepisni položaj; če ne več, pa vsaj primorci s prebivalstvom v notranjosti. Ti gospodarski stiki vodijo do molče priznanih dogovorov, ki se jih obe stranki držita. Na ta način morejo — iz koristoslovja seveda — ljudstva različnih prosvetnih stopenj,-pri katerih so poedinci, sami zase vzeti, bojeviti ali celo kruti, mirno v dobrem sosedstvu živeti, ne da bi vzdrževali vojaške priprave. Vojna z organiziranimi silami je neomikancem neznana in ne I bi bila nič prida. Saj znajo samo ničiti, ne pa pleniti. Vojna | jih ne miče in je niso vajeni. To | niso dosegli. Duh osvajanja ali misel, da bi si podjarmili posameznike ali plemena, jih ne obhaja. S -tega vidika je Mali-nowski strokovnjaško pretresal vprašanje o taki zvani biološki nujnosti vojne in zaključil, da po vsej sreči vojna dandanašnji obeta čedalje manj koristi za napadalca. O tem predmetu je predaval < Pa še nikakor ne ovira, da ne bi v visokošolskem institutu v Ženevi znameniti narodoslovec Br. Malinowski, prebivši precej let med primitivnimi rodovi po Me-laneziji in Afriki. Problem odnošajev med preprostimi plemeni je že problem mednarodnih zvez. Narodnosti so v nekem smislu obstajale že v daljnih časih prazgodovinske dobe. "Bellum omnium contra omnes" (vojna vseh proti vsem) smo pogosto slišali. Ali pa ta izrek popolnoma pravilno označuje njih medsebojno razmerje? V zmoti smo, če to verjamemo. V tem oziru ne smemo niti krivično sistematizirati niti idealizirati. V katerikoli dobi si bodi, trdi Malinowski, zamenjava- CLEAN CUT MEAT MARKET 664 East 185th St. KEnmore 1881 Trgujemo z boljše vrste mesom. Vedno sveže, mehko in okusno. Poskusite pri nas. Anton Novak. POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdlcott 2759 BARV AR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo V notranjosti danega plemena nastajati hudi spori v obliki dvoboja, nenadnega napada na kako selo, itd. To velja za tako za neolitsko kakor za paleolit-sko dobo ali omiko. Da bo vojna metodična in plodonosna tistim, ki jo pričenjajo, je treba doseči razvojno stopnjo, kakršne primitivci še HI$E POCENI KUPITE SEDAJ HIŠA za eno družino, blizu Grovewood Ave., v dobrem stanju--------------$3600 HIŠA za eno družino, $350 na nakup in samo $25 mesečno. HIŠA za dve družini, blizu E. 185th St., v dobrem stanju _---------------$4600. ODPRTO imamo na ogled vsem. Dve nove hiše na 19400 Kildeer Ave. Mi vam postavimo hišo na vaš lot od $3300 naprej. - ED KOVAČ REALTY 767 East 185th Street KEnmore 5030 va$S($XXXS$SeS6St$XX$X3£X$$3t$$36$S6$i6X36X$3e$X36iCie3SS636ie$$36ieSS3eSSak MR. in MRS. JOHN RENKO 955 East 76th Street Slaščičarna Vabimo prijatelje in znance, da nas obiščete sedaj v gorkih; dnevih. Vam bomo postregli z dobro mehko pijačo, dobrimi ci- j garami, cigaretami, slaščicami, in grocerijo. Zr^rOTTT JOHN ROBICH Building contractor Če želite novo hišo ali predelati staro, roofing ali wall shingles, obrnite se na mene. — Nizke cene in lahka odplačila. 20421 ARBOR AVE. KEnmore 5152 POSEBNA RAZPRODAJA ZA MESEC AVGUST Inlaid lenoleum, preje 1.98 sedaj----------1,25 najnovejši vzorci Boss pralni stroji, preje, 79.00 sedaj samo 59.00 Gloss Enamel, najboljši' preje 3.25 gal. sedaj 2.50 General Electric Wax, obdrži lepo in gladko preje 69e sedaj---------------------59c Floor lamp, 7 načinov luči, preje 11.00, sedaj 6.95 Posebne znižane cene na vse kuhinjskih pečeh in sploh na vsem blagu. ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. KEnmore 1299 efl1 ;t' t i" 2S ^ W W ^ S | »!♦!« »TJTi »!•% •!♦!« »!•!« »T3 S N> ,S« jih, da s, ter v, ?.0sestnikom poseb- . ^bllPxr 1,: • 1 ' "lK o on/axro "mu V>1 lili« — Vladimir ^evstik: 10 PRAVICA KLADIVA POVEST ill. == je držal!" se je utogotil starec. = "Cesarska beseda ni tako ka-== kor tvoja, lapan; to je težka, = slovesna beseda, povsod razgla-= sena, s krvjo zapečatena . . In = cesarska beseda je bila, da gre-= mo v boj zaradi Srba! Ali je == tako, vprašam, ali ni?" 1 "Nu, povej mu, Andrejec! Povej mu!" se je zmrdnil nasprot- vse to je onga ... Da je cesar | je po maščevanju ... Če bi I ju- napovedal vojno, bo že resnica. Zato jo bo tudi končal. Srba ni več, njegov kralj je pobegnil, njegova vojska je mrtva, njegova dežela je v naših rokah. Naš cesar ima zdaj vse, kar je hotel imeti ... Po zdravi pameti bi sodil, da sklenejo mir." "Kdo ga bo sklepal?" je krik- Toda ura Kovača je bila še ivačnici je bilo tesno, v izbi še . , , bee-E smmmm eEEE vo! Možine se je polastil brezumen up. Tu, na svetotajstveni zemlji junaštev, tu, na grobovih Lazarja carja, Miloša in vseh zveličinah srbskih vitezov, vmogočni zaščiti njihovih senc, so hoteli potomci izvojevati zmago, o kateri bi peli pevci še enkrat pet sto let . . . Da, tu so prestajali vsi računi, vsi mrzli razsodki, vse neusmiljene številke; delal se je dan čudeža, dan pravljice! A palo je Kumanovo, palo je Skoplje in Mitrovica, Kosovo polje je zaječalo pod tujo peto. Srbija, up in vera bratov, ki so je pričakovali, — vsa ta nesreč- hove glasove in da ixpregovori, j*a[el^0 ■ karkoli, o čemerkoli! Vzel je|d<*el° P'l™1' tleh; i , kučmo in je prijel za palico. I Kovač je mrko odstavil ko- "Kam. oče?" je vztrepetala ;zarec-Vmo- kl ^ je zlil na sti- v materinem naročju! Vsi narodi sveta, ki so prijeli za meč, da branijo nedolžnega! .Vsak bi dje odpustili. On ne more!" Pivci so vstajali. Vsem je mahoma zadišalo po nesreči. "Tak nu, kovač, nu," se je tresel Muhovec, "nehaj že, saj je dobro ..." "Molči, da mu povem! Gorje krivičnikom na dan miru: sojeni bodo po pravici kladiva!" "Kakšna pa je ta pravica?" je vprašal glas izza vrat . . . "Taka, da bo Srbija vstala od mrtvih! Taka, da boste videli cesarja brez krone in brez dežele! ..." Tudi starec se je pobiral s stokal, majaje z glavo, ki se je tresla na dolgem, žilavem vratu. "Ni dobro, da zmerjaš cesarja. Ni dobro, ne ... " Andrej Možina je zamrmral besedo, ki je niso velikokrat culi iz njegovih ust. "Zakaj ne bi bilo dobro?" se je vpraševal še potem, ki je stopal po mrzli cesti proti domu, oprezno prestavljaje leseno no- go. "Saj nisem rekel ^ kar ne bi bilo resnica." ' Narobe, dobro je bilo. neznostni notranji pritisk je mahoma odlegel. Čutil si lahkega in svobodnega kat človek, ki vrže težko bre®6 ramen. Že poldrugo leto ® voril tako od duše. (Dalje pnuodnjii) Tr ILU] Lucija. "Ne hodite nikamor ;sko svojega srca, je vrelo v j ^d sklenil mir, kdor ima na ve- i klopi. Njegov zgrbančeni obraz razburjeni ste . . . Kam hoče- injem kakor strup. Ne, to pot ni |gti zločin in v pesti to, kar ni je bil siv od klavrne osuplosti. te?" "V krčmo, samo na kozarec. Pusto mi je. Že teden dni ničem bil izpod strehe." "Ne danes, oče . . . Samo danes ne. Ostanite pri meni!" umel postavljati besed! njegovo "Plešast si, stari, pa govoriš | kakor baba," je dejal z osornim glasom, "pameten hočeš biti, pa klatiš neumnosti .. . . Kaj ti je mar cesarska beseda? Bo- A svet ni tako po- "Eeh, kovač, to ni dobro," je Kako dobro se je drugi dan ^ ^zka bodi lahka, sveta ali spominjal njenega tesnobnegal"^^' krvava je. Kdor jo te-glasu! A tistikrat jo je pobožal, naj pazi, da ne zatehta gla-nasmehnil se in odšel r . . XXIV. Nedelja je bila. Domala vse. ve. na Srbija se je umikala po ste- kar ni bilo na vojni, se je^gne^ zah albanskih gora, sestradana, bosa, zdesetkovana po naporih, in klecala v snegu in grmela v prepade, hiteč proti rešilnemu Jadranu in v srcu ne-soč s seboj obraz Domovine, ki je v resničnosti ni bilo več . . . Ko je Andrej zvedel, da so dospeli ostanki mučeniške vojske na Krf, da jih umira na tisoče in da so globine morja vse belo zvrhane njihovih trupel, se je razjokal na glas. Izprevidel je, da je končano. Tistega, ki naj bi razvil pod Triglavom prapor svodode, ni bilo več. Bili so samo še drugi. Tujci. Veliki in prevzetni, ki jim ni bilo mar peščice sirot. Granitni steber naših upov je bil porušen . . . Tako je premišljeval kovač, vprašujoč se, kaj še ostane. U-tonil je vase, pogledal svoji duši do dna. In je spoznal, da ostane tisto, kar je bilo od nekdaj. Tisto, kar je dajalo upom rast in stebru moč, da jih je nosil. Tisto, kar je moglo dvigniti steber iz uničenja in ustvariti iz poraza zmago . . . Ostala je vera„ Besna, blazna Vera v nemogoče, Vera v nezaslišano, čudežno vstajenje in v uresničenje onega, za kar je bilo žrtvovane toliko ljubezni in toliko krvi . . . Vera v prebujenje mrtvih in v sodnji dan že pred koncem sveta. Vera v Mojstra, ki bo potrdil pravico kladiva: "Kar je krivo, ravnaj ! Kar je zlo, pokončaj! ..." "Tako poreče Oh," je spoznal kovač, "in mrtvo kamenje se bo dvignilo, da izvrši voljo Njegovo , . , ako ne bo več živih ljudi . . ." Začutil je, da bo imel to vero do konca. In obšlo ga je kakor neizmerna radost in kakor brezdanji strah. Dušilo ga je. } Tako govoreč je gledal pred-1 j se in ni opazil novega gosta, ki | l j je šel mimo njega. Ta gost je tlo v krčmi in,okoli nje. Toba-kov dim in vinski hlap sta gosto udarila prišlecu naproti. "Hoj, Možina!" ga je pozdravil rdečelični krčmar, motaje se med gosti s polnim naročjem steklenic. "Bal sem se že, da si me pozabil! Katerega bova?" "Prisedi!" so ga klicali va-ščani. "K meni pojdi! . . . Semkaj! K nam!" "K meni!" je zavpil srepook starec, obupno grabeč kovača za rokav. "Razloži Muhovcu, kaj pravi zdrava pamet ..." "Nu, sedi!" je kričal sosed Muhovec. "Povej staremu, kar mu gre! Sedi, presodi!" Že pol ure sta se prepirala. "Jaz pa vem, da bo kmalu mir," je povzel sivec, še preden je utegnil Možina sesti med njiju. "Srb je pregnan iz svo je dežele. Kaj še hočejo? Saj je bilo rečeno, da se vojskujemo zaradi Srba. Če sodimo po zdravi pameti, bo zdaj vojne konec." "Zbudi ga, kovač!" mu je planil Muhovec v besedo. "Leto dni je prespal: še danes misli, da gre za Petra, ko gre za vse druge prej ..." Fant išče delo Pošten in pripraven fant, star 17 let želi dobiti delo v gro-ceriji ali mesnici ali v kakršni-|koli trgovini. — Vprašajte na i 19008 Cherokee Ave. bil mlinar Aleš. Preril se je v boljšo izbo, sedel tik za vrata in ! zlobno nastavil uho. "Krvava?" je bebasto zategnil; starec. "Govori po zdravi pame- j ti, ne pa tako . . . Zakaj naj bi bila cesarska beseda krvava?" Andrej Možina se je prijel za glavo. Svarilo strežmeštra Vo-dičke se je oglašalo nekje v možganih, toda vihar, ki je prihajal ga je prehrumel. "Ali slišite, ljudje krščanski?" je udarilo iz njega. "Poldrugo leto bo, kar teče kri na vseh štirih straneh sveta, on pa vprašuje, zakaj je cesarska beseda krvava! Kakor da je ni bral na razglasih ob mobilizaci- ; | ji . . . Čigava je bila, ako ne cesarjeva? Kdo drugi je bil podpisan kakor on? Milijon mrtvih ~ j kliče Boga za pričo njegove kri- : j vice; mesta in vasi se podirajo,; njive zarašča osat, vse to zaradi j ene same besede enega samega človeka ... In ti me debelo gledaš, ko pravim, da je krvava!" Muhovec ga je preplašeno suval z nogo, toda on ni čutil ničesar. Grobna tišina je zavladala med pivci. Vse je poslušalo kovača in marsikateri je kimal. Glasno pritrditi se ni upal nihče . . Oswaldove cene Očiščeni piščanci---lb. 29c Sirloin steak---------29c ORANŽNA PIJAČA Imate družbo nocoj? Servirajtc Cotton Club in i ne boste raz Boiling beef---------13c: Pot roast____________19c ampak bo- Pork chops__________15c hranili Kirkman's Chipso 6 za 99c] denar Olje, gal. (prinesite posodo)_____i------- 75c| Nekaj ogromnega je stalo pred Najboljši krompir 10 ft. 23c njim, m on, tako je mislil, m bil vreden, da bi dvignil oči . . . Ne, ni bil vreden; vedel je in veroval, pa ni nosil ne meča v rokah ne križa na ramenu . . . Ta misel je bilo kakor vihar, srce ni imelo dovolj prostora zanjo, lava mu je pokala. V ko- Se priporočamo LOUIS OSWALD 17205 GROVEWOOD AVE. KEnmore 1971 gaeK3tX)t3eS36X3636»3t3tX3e$S(XX3eX$XSOeXSeX$X36$$$ie$$5C$S8X$X3636$36Xyv DOVOLITE, DA VAM MI POMAGAMO IZBRATI VAŠO HIŠO! LAHKI POGOJI 6714 Belvidere Ave.; single, S sob, kopalnimi,*hot air boat. $300 takoj, ostalo bančni pogoji po 5%. 899 E. 67 St.: hiša za dve družini za $8700.TiO; v 1 nadstropju 5 nob In kopalnica, v drugem, 4 sobe In kopalnica; garaža za 2 avtomobila, lot 30x158; malo predplačilo, ostalo bančni pogoji. 1614 East 71 St.: dve nadstropji: 6 sob, kopalnica, nizki davki; $2200. Malo predplačilo, ostalo kot najemnina. 7033 Russell Court:, single hiša, 8 sob, kopalnica, dAvkl povprečno $20 na leto. $2750. Malo predplačilo, ostalo lahki pogoji. 20440 Fuller Ave., Euclid: 5 sob, single, kopalnica, hot air heat; 50 ft lot. $320 takoj, ostalo lahki pogoji. 6014 Oliver Court: Single hiša, 8 sob, kopalnica, hot air heat, samo $280 takoj, ostalo bančni pogoji. Pokličite nas, da se dogovorimo, kdaj pridete ali pa prodamo skozi vašega prodajalca THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th in HURON PRospeet 7666 VEFRrSHlMC cel auart 32 oz. ~ieVERAce OHIO ZAMENJATE ZAMAŠKE ZA EAGLE ZNAMKE Naznanilo in Zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je preminil naš ljubljeni sin in brat Martin Smrke Umrl je dne 14. junija. Pogreb se je vršil 17. junija iz Svetkovih prostorov v cerkvi sv. Marije Vnebovzetje ter od tam na sv. Pavla pokopališče, kjer smo ga položili v naroče materi zemlji. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Robert Susman, Mr. in Mrs. John Smerke in družina, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in Mrs. John Hracah in družina, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Rudy Smerke, Mr. in Mrs. Frank Susman in družina, Mr. in Mrs. J. Becher Jr., Mr. in Mrs. Frank Gebul in družina, Mr. in Mrs. Joseph Zabukovec, Double Eagle Bottling Co., Boys and Girls from Richman Bros, in prijatelji. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za blagor duše pokojnika: Mr. in Mrs. Robert Susman, Mr. Joseph Yakos, Mr. Jack Kuret, Mr. in Mrs. Louis Prebevsek, Mr. in Mrs. Hamlin, Mr. in Mrs. Strumble, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in Mrs. Rudy Smerke, Mr. in Mrs. J. Jevnikar, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. in Mrs. Tom Odlazek, Mr. James Pograis, Mrs. Julia Pezdirtz, Mr. in Mrs. Frank Zigtaian, Mr. Adolph Gole, Mr. John Glavac, Mr. in Mrs. A. Straži-šar, Mrs. A. Fink, Mrs. J. Prebevsek, Mr. in Mrs. John Komin, Mr. in Mrs. Klančar, Mrs. Jennie Zorko, Mrs. Mary Humar, Mr. in Mrs. E. Zimperman, družina Lavrich, Mrs. J. Gorisek, Mrs. M. Kralj, Mrs. Angela Maček, Mr. Frank Drasler, Mr. Jack Pakish, Mr. in Mrs. Menart, Mr. Anton Zallar, Mr. in Mrs. T. Willem. Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo: Mr. Joseph Zabukovec, Mr. Frank Čebul, Mr. Louis Prebevsek, Mrs. Ana Marincic, Mr. Joseph Koprivec, Mr. Joseph Yakos, Mr. Anton Zaplata, Mr. T. Willem, Mr. Thomas Turk, Mr. Joe Klausar, Mr. John M. Nagode, Mr. Frank Kasunic, Mr. Edward Boyack, Mr. Bob Flamig, Mr. M. King, Mrs. Johnson. Srčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga spremili na . njegovemu zadnjemu potu na pokopališče. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in prvovrstno vsestransko poslugo. Lepa hvala tudi g. duhovnu cerkve sv. Marija za opravljene cerkvene obrede. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval prosimo oproščen j a in se najlepše zahvalimo. Ti ljubljeni sin in brat počivaj v miru in rahla naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Spominjali se Te bomo z molitvijo dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru. Žalujoči ostali: MARTIN in ANTONIJA, oče in mati JOSEPH in FRANK, brata ANTOINETTE, MARIE, MOLLY, LILLIAN, sestre Zapušča tudi soprogo in dva otroka Cleveland, Ohio, 11. avgusta, 1939. ipil NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnik«* prijateljem in znancem prebridko vest, da je nelT11i smrt zahtevala življenje in je za vedno zaspal n preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče JOHN STRNISHA ki je po enotedenski bolezni izdihnil svojo blago d0®® dne 5. julija 1939 v starosti 65 let. Doma je bil ^ Toplic pri Novem mestu. K večnemu počitku smo P3 jltti Pri h; teli ti »S rii Hv efc ih te, "o re ■Q| HOj položili dne 8. julija 1939 iz Frank Zakrajšek pogr' kapele in po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da ® najprisrčneje zahvalimo Rev. Andrew Andreyu , podeljene svete zakramente za umirajoče in Rev. Ma 'J Jagru za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena zahvala naj velja Mr. Jos. Brodnik^ Mr. Jos. Misichu, ki so nam pomagali v bolezni Hj družini Mr. in Mrs. Louis Starman, ki so ga obisk0^ v bolezni, in vsem drugim, ki so nam bili v tolažbo 0 pomoč na en način ali drugi v času prevelike žalo^ Enako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokvop1^ vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili sve maše ter ga spremili k večnemu počitku. Našo najglobokejšo prisrčno zahvalo naj prejn16^ vsi, ki so podarili krasne vence ter okrasili krsto^ blag spomin pokojnemu, kakor tudi prisrčna bv ^ vsem za obilne darove za svete maše, ravno tako iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile b' crei plačno na razpolago pri pogrebu. Iskreno zahvalo izrekamo članom društva Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. za lepo udeležbo Pri .refl" pogrebu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga sp in položili k večnemu počitku. Prisrčno zahvalo želimo izreči bratu pokojn6^ Mr. in Mrs. Charles Strnisha in njih sinu in hčeri, k1 prišli sem iz Gowanda, N. Y. in se udeležili pogreba^ Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zav0 ^ Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo za izvrstno vodstvo pogreba. Predragi in nikdar pozabljeni soprog in 0 ^ močno potrti in žalostni nad Tvojo bridko izgub« želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. volja je bila, da si nas moral zapustiti, toda ostal A ^ boš za vedno v sladkem spominu. Večna luč naj sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: KATARINA STRNISHA, soproga JOHN, sin MARY por. Reith, ANNA por. Gavaghan, EMMA por. Odanovic, hčere FRED REITH, vnuk Zapušča tudi žalujočega brata Charles v Gowa11 N. Y., v stari domovini pa tri sestre. Cleveland, Ohio, 11, avgusta 1939. So •ttl tt 4. ! k fk il Q 611 Its I fa: n (5) TA KUPON H z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo EE osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate S lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil H ne sprejemamo po pošti. == Mesto ____________________________________ m *js%3ssesxxs3asssisasx3sxxxxsss3i%9sxxsxitsssesxsxsx%xxx%xxsxssxx!ie* a