^	jan in sMwnr
v-r :	4 !ANGUA@€ OHltF
’^ESL a W3H
GPk H4
' 1]z
■27
National and International Circulation
&LOV€NlAK
MOftNINO N€WSPAl>tW
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 28, 1968
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Johnsonu ne kaže v Wisconsin« najboljše!
^olivni hoj v demokratski stranki postaja bolj in bolj živahen. Veliko zanimanje vlada za izid primarnih volitev v Wisconsinu.
Milwaukee, wis. — Sen.
Eugene J. McCarthy se je po u-sPehu v New Hampshiru vneto P°dal na volivno kampanjo v državo Wisconsin, kjer imajo Plinarne volitve 2. aprila, pri-°dnji torek. Senatorjevo kam-Panlo podpirajo mladi Ijud-^e> pretežno študentje visokih sob kot so to delali v New lampshiru z velikim uspehom, ^ladi ljudje nočejo v vojno, za-se Ženejo za McCarthyja, ki za omejitev in čim hitrejše oričanje vojne. Na volivnem zborovanju v Madisonu je prišlo ,P°s]ušat McCarthyja okoli 15,-v00 študentov, kar je izredno število.
S°n. McCarthy govori prijet-110 >n preudarno, toda njegovi nastopi nimajo tiste privlačne S^e> tistega ognja, ki potegne P^lade ljudi za seboj. V tem po-bledu je sen_	Kennedy ve-
i0 nspešnejši. Ta sam ni na vodnici v Wisconsinu za primar-^e volitve, ker se je za kandi-r aturo prepozno odločil. Pozval Pa l'e vse svoje pristaše naj pod-pr° sen. McCarthyja.
demokratski volivnici je ° Predsedniški kandidat L. B. ^ nison. Zanj je uradna demo-i ^ raiska organizacija, podpirajo Pa ga tudi delavske unije AFL-^ z izjemo Unije avtomobil-skega delavstva in Unije prevoz-Pikov. Delavske unije podpirajo °hnsona v glavnem zaradi nje-S°Ve socialne zakonodaje, zaradi °Polnitve Social Security in u-,edbe Medicare. V volivni hoj se Zadnjih dni niso spuščale. Še-- zadnje dni so začele volivno j°JTlPanjo za predsednika L. B.
'ns'°na preko telefonskih kli-j, V' Mnije so v Wisconsinu so-^azrnerno močne in bi lahko L. jj.' °bnsonu veliko pomagale, če ^ se lotile volivne kampanje z nemo, kot so se jo mladi pod-°riliki sen. McCarthyja.
emokratska strankina orga-no2aciia v državi Wisconsin je Vs razklana in razdeljena. le krajevni vodnik se briga
str Za. Sel:)e in za svo.le bližnje ^ ankine kandidate, za nacio-
se novP°Jitiko se ne ženejo, ker
^noeejQ njkomur zamerjti. Ta.
jQ,SlCer Pričakujejo, da bo L. B. V ^ns°n pri primarnih volitvah rek zmagal, priznavajo pa, ZlTlaga ne bo posebno sijajna,
Lbi • —r°—
J Je vojno podedoval
jau-SHlNGTON> D-C- “ Pri-sina 1 Predsednika L. B. John-
predsed0nTjTjtna dejStV°’ da je
v j . dnik J- F. Kennedy poslal škihZni.Vietnam 17,000 ameri-pose V°^akov 'n da 80 smeriški Vj v,f ^ Pripravili Kennedyje-Narnan^ vlade Dean Rusk, Mc-Rostow in seveda ° ert F. Kennedy.
J^l»OUDv
Peviht ° t13-0’ toPl°> možnost f'koli (ir Na'ivišia temperatura
Novi grobovi
Louis Gustetic
Po treh mesecih bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici 71 let stari Louis Gustetic z 196-17 Muskoka Avenue, doma v Petrovini v okraju Jaška na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA leta 1911, vdovec po 1. 1966 umrli ženi Rozi, roj. Tomc, oče Stephanie Maylish (Jefferson, O.), Johna, Phillipa (Fla.), Stan-ieyja in Rosemary Luzar, 15-krat stari oče, 3-krat praoče. Do svoje upokojitve je delal 40 let pri Joseph &• Feiss Co. Pokojnik je bil član HBZ št. 99, Podr. št. 14 SMZ in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45, v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
John E. Mickovic
Včeraj je nepričakovano umrl John E. Mickovic s 15318 Holmes Avenue na delu pri N.Y.C. železnici v delavnicah v Collinwoodu. Pokojni je bil star blizu 60 in je bil rojen v Clevelandu. Bil je brat Wesleyja, Gilberta, Mrs. Anne Nestick, pok. Franka, pok. Stephena in pok. Petra. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto zjutraj.
Ida Antonia Reinecker
Umrla je 74 let stara Ida Antonia Reinecker z 8120 Sowin-ski Ave., vdova po pok. Ewaldu, mati pok. Erwina, pok. Evvalda, Waldemarja (v Litvi), Hildegarde, Richarda, < la; tnika Rein-cker’s Sowinski Bakery Co.), 12-krat stara mati, sestra Otta Schiller (Nem.), Berthe Plein-rich (Nem.), Wande Gruff (Av-stral.), tašča Reinholda Krueger j a, Berthe Reinecker, Magdalene Reinecker. Pokojna je' bila rojena v Litvi in je prišla v Ameriko leta 1957. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v soboto ob dveh popoldne. Pogrebne molitve bo opravil rev. Horst Hoyer od Imanuel luteranske cerkve na Scratton Rd. K večnemu počitku bodo pokojno položili na Crown Hill pokopališče.
John Duich
V torek je umrl 86 let stari John Duich, rojen v Sokorji vasi pri Trstu, s 15220 Saranac Rd., vdovec po pok. Josephini, roj. Vatovec, oče pok. Johna, očim Baymonda J. Magajne in Marie Daley (Dayton). Pogreb bo iz Mullally pogreb, zavoda na E. 156 St. jutri ob 8.30, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Pokojni je bil prijatelj Franka Oblaka in družine. Pri njih je tudi stanoval.
Kuga se je znova pojavila v Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Svetovna zdravstvena organizacija šteje Južni Vietnam med tiste dežele, kjer se kuga najrajše pojavlja. To se godi tudi sedaj. V provinci Tayninh, dobrih 55 milj od Saigona, so letos ugotovili že 62 slučajev kuge, 150 je pa bilo prijavljenih.
Lokalna zdravstvena organizacija ima na razpolago dosti cepiva in upa, da bo epidemijo zatrla. Provinca ima vsega skupaj 300,000 ljudi, toda cepljenih je do sedaj le 117,000. Javna uprava je provinco čisto izolirala od sosednih krajev, vendar pa ni mogla preprečiti, da se ne bi posamezni slučaji kuge pojavili tudi zunaj province. Boj proti kugi je seveda zelo oviran po stanju, ki ga je ustvarila državljansko vojna.
Politična zmeda v Panami Mcltaarina linija se
ni pkazala za uspešno
najbrž ne bo usodna za naše stike s Panamo
PANAMA CITY, Pan. — Vsa panamska politika se vrti okoli dvoboja med sedanjim predsednikom Roblesom in njegovo Narodno liberalno stranko ter bivšim predsednikom in ponovnim kandidatom za predsedstvo dr. Ariasom m in njegovo Narodno stranko. Ne prva ne druga stranka nima večine v parlamentu.
Dr. Arias, ki po tradiciji zastopa panamske revne sloje, je sedaj zvaril koalicijo njegove stranke z nekaterimi manjšimi in ustvaril večino, ki je hotela Roblesa postaviti v kot z obsodbo njegovega vmešavanja v volivno borbo za predsedništvo. Robles je med tem dobil na svojo stran narodno gardo in — zdi se — tudi sodnijo. Trenutno je Robles močnejši, toda pravo stanje se bo pokazalo šele prihodnji teden, ko bo najvišje sodišče povedalo, kdo ima prav, Robles ali dr. Arias.
Za naše diplomate pomeni boj med dr. Ariasom in Roblesom političen oddih. Dokler se prepirata Robles in Arias, se ne more razbohotiti običajno kritiziranje naše dežele in njene politike glede panamskega kanala, ki ga posebno rada goji Ariasova stranka.
Panamska javnost se za sedanje prepire med obema politikoma ne meni dosti. Niti mladina ni šla na ulico, da bi se tam pretepala za svoje voditelje.
Kardinal Mindszenty bi rad šel v Rim
BUDIMPEŠTA, Madž. — Dobro poučeni krogi trdijo, da bi kardinal Mindszenty, ki uživa že 12 let političen azil v poslaništvu ZDA v Budimpešti, sedaj vendarle rad odšel v Rim. Pripovedujejo, da mu ni prav, da je Amerika dvignila svoje poslaništvo v Budimpešti v veleposlaništvo. Kardinal namreč misli, da bi do tega ne smelo priti, dokler mora on tam živeti kot političen begunec.
Kardinal je menda hotel enkrat že zapustiti poslaništvo kar na svojo roko, pa ga je dunajski kardinal Koenig pregovoril, naj tega ne stori, saj bi tako padel madžarski policiji v roke.
Da se stvar komplicira, je sedaj madžarska politika proti temu, da bi Mindszenty zapustil poslaništvo, dočim je preje bila za tak konec kardinalovega političnega pregnanstva. Prizadeti krogi upajo, da bodo s časom našli kompromis v tem problemu.
SAIGON, J. Viet. — Linijo vojaških postojank in utrdb južno od Dcmilitarizivane cone, ki je dobila ime p<i bivšem obrambnem tajniku McNamari, niso v celoti dogradil', posebno ne v njenem zahodpem goratem predelu. Važna postojanka v njej je znani Khe Sanh. Linija naj bi obstojala s širokega pasu čistine, kjer bi bilo mogoče opaziti vsako gibanje čet. posebne elektronske naprave pa naj bi pokazale, če bi kdc hotel preko gostih ovir bedeče žice in skritih minskih polj.
Rdeči so gradnjo:linije ovirali-najprej lansko pomlad s stalnimi napadi na Con Thien, Camp Carroll in seveda Khe Sanh. še predno je uspelo linijo potegniti z obalne ravnine1 v hriboviti svet, so rdeči prodrli na jug in je bila njena nadaljna gradnja nesmiselna. Danes operirajo južno od McNamarine linije v severnih p o k r a j i n ah Južnega Vietnama vsaj 3 severnoviet-namske divizije im obvladujejo vse ozemlje z izjemo ameriških in južnovietnamskih vojaških o-porišč.
Trenutno tako McNamarina linija ne pomeni veliko, vendar načrtov za njeno dograditev niso še opustili. Na pomenu bi dobila znova le, če bi se ameriškim in zavezniškim četam posrečilo očistiti ozemlje južno od Demilitarizirane cone in z njo vzeti rdečim možnost novih vdorov proti jugu.
NOVA SVARILA DUBČEKU
Svarilom in pritisku v Dresdenu koncem preteklega tedna sta sledili svarili iz Vzhodne Nemčije in Madžarske, ko Aleksander Dubček nadaljuje z izvajanjem reform v češkoslovaški republiki. Sovjetsko zvezo in ostala zavezniške države je Dubček zagotovil, da bo ČSR ostala v komunističnem bloku in se držala svojih obveznosti do njega. Zunanji minister Vaclav David je protestiral v Vzhodni Nemčiji proti javnemu kritiziranju reform v ČSR kot “vmešavanju v notranje zadeve ČSR”.
DUNAJ, Avstr. — Sem došle Vzhodne Nemčije, pretekli to-vesti trdijo, da se vodnik Češko- rek. Hagen je kritiziral izvaja-slovaške republike A. Dubček nje sedanjih reform v Češko-jna sestanku vodnikov Sovjetske slovaški republiki in trdil, da zveze in satelitskih držav konec j služijo te ciljem Zahodne Nem-tedna v Dresdenu ni podal pri- čije, slabe pa odnose med komu-
Guv. N. Rockefeller še ni čisto iz tekme?
WASHINGTON, D.C. — Čeprav je guv. N. Rockefeller odklonil javno volivno kampanjo za pridobitev r e p u b likanske predsedniške kandidature, nekateri še upajo, da ni vse izgubljeno in da R. Nixon še nima imenovanja v žepu.
Na eni strani upajo ti ljudje, da ga bo Nixon že “kje polomil” in sam sebi spodmaknil tla, na drugi pa računajo na javno mnenje, ki vidi v Rockefellerju dosti boljšega kandidata kot v Ni-xonu. če bo to mnenje prevladovalo na republikanski konvenciji v Miami Beach, se večina delegatov le še utegne odločiti za Rockefellerja. Pristaši Rockefellerja so prepričani, da bi republikanci jeseni z Rockefellerjem gotovo lahko zmagali, z Nixonom pa so izgledi veliko slabši.
UNGTAD konferenca v flew Belhifu Isrez uspeha
NEW DELHI, Ind. — Kot so vsi pričakovali, se je zgodilo. Znana UNCTAD konferenca II bo odšla v zgodovino kot nekaj oonesrečenega, kajti na njej ni bil dosežen noben postavljen cilj. Uresničilo se je pesimistično pričakovanje, da se gospodarsko razvite države ne bodo dale pregovoriti, da bi delale revnim deželam posebne popuste. V tem oziru ni bilo nobene razlike med komunističnimi in kapitalističnimi deželami.
Da kapitaliistične dežele ne bodo pri volji, da kaj popuščajo, so vsi pričakovali še pred začetkom konference. 2e sama ideja UNCTAD jim ni nikoli ležala pri srcu. Ako so jo sprejele, so hotele s tem napraviti poklon gospodarsko zaostalim državam. jNiso pa nikoli mislile, da bi poleg poklona delale še posebne i gospodarske usluge.
Zanimivo je, da so na podobnem stališču tudi komunistične države. Ko so namreč v Moskvi opazili, kako se bo konferenca končala, so hoteli še zadnji trenutek porabiti za politično propagando. Ruski minister za zunanjo trgovino Patoličev je odšel na posvet v Moskvo in od tam prinesel kot nalašč za konec konference posebno rusko izjavo, ki naj bi Moskvo obvezala za več trgovine ravno z gospodarsko zaostalimi deželami. Ako bi Moskva dala tako obvezo, bi jo dosledno morale dati tudi čeho-slovaška, Poljska in Madžarska. Pa so se vse tri uprle in tovariš Patoličev je moral svojo izjavo lepo obdržati v žepu. Delegatom, ki so na konferenci zastopali revne dežele, se s tem ni prikupil. Moskva je pa dosegla ravno nasprotno od tega, kar je želela.
tisku, da bi reforme, gospodarske in politične, ustavil, ampak je pokazal jasno, da jih misli nadaljevati.
Neka vest trdi, da so Rusi sporočili, da bo imela Varšavska zveza letošnjo pomlad na Češkem velike vojaške vaje, pri katerih naj bi sodelovale tudi vzhodnonemške in ruske čete. Vlada ČSR je Varšavski zvezi sporočila, da bi bile take vaje v sedanjem trenutku na ozemlju ČSR nedobrodošle in naj se zato vrše drugje. Da bi take vaje vsi tolmačili za vojaško grožnjo, je očitno.
Odstopu predsednika republike Novotnega pretekli teden so sledili zadnje dni nekateri vidni njegovi pristaši v prepričanju, da bodo sicer s svojih mest pognani. Čistka se torej nadaljuje delno “prostovoljno”.
Demokratizacija se nadaljuje
PRAGA, ČSR. — Prezidij Centralnega komiteta Komunistične partije je odločil, naj postane vlada vrhovno telo v državi in ne Centralni komitet Komunistične partije, kot je to bilo v preteklosti in je še sedaj. Volitve v pokrajinske zbore so bile odložene, da bo imela narodna skupščina možnost uzakoniti za nje nove predpise. Predvidevajo, da bodo poleg partijskih kandidatov imeli volivci možnost voliti tudi nepartijske, ki bodo sprejeli sedanji družabni in državni red. Prav tako je bilo objavi Jeno, da je Prezidij CK KP sprejel predlog prof. Ota Sika o gospodarski reformi.
V soboto se 'bo sestala skupščina, da izvoli novega predsednika republike na mesto odsto-pivšega Novotnyja.
Nova svarila
Izvajanje demokratičnih reform vzbuja nevoljo in strah posebno v Vzhodni Nemčiji, kjer
nističnimi državami in Češkoslovaško, prav posebno še med ČSR in Vzhodno Nemčijo.
K. Hagen je posebno ostro napadel Josepha Smrkovskega, člana praške vlade, ki je v češki javnosti posebno priljubljen kot nekdanja žrtev stalinističnih preganjalcev.
Zveza ‘protifašističnih borcev’ j Pragi je obdolžila Hagena, da ni napadel le Smrkovskega, ampak “ves revolucionarni proces v naši družbi”. Skupina visoko-šolcev je ponesla odločno protestno pismo v poslaništvo Vzhodne Nemčije v Pragi.
Nič manj odločno ne zavrača javnost madžarska svarila Z. Komocsina. Ta se boji, da bi vodstvo revolucije prevzeli ‘protisocialistični desničarski’ elementi. Dubček je sosede ČSR v tem pogledu hotel pomiriti z zagotovilom, da take nevarnosti ni in da bo ČSR ostala še dalje “socialistična” država.
fke prijema ‘peaceniks’!
NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik ZDA D. D. Eisenhower je dejal, da ne bo podpiral nobenega kandidata, ki bo zagovarjal umik iz Vietnama in je obdolžil bojevite skupine zagovornikov miru “upora”, če že ne kar naravnost izdaje. V članku v Reader’s Digest je zapisal, da nasprotniki vojskovanja dajejo “pomoč in potuho sovražniku”. Njihovo početje je verjetno napravilo “spodobne razgovore za nemogoče”.
Bivši predsednik je bil v vodenju Združenih držav skrajno previden, ni se vmešal v upor v Zahodni Nemčiji junija 1953, ne v madžarsko revolucijo 1956, odločno se je postavil, ko so rdeči Kitajci grozili z napadom na o-točje Quemoy in Matsu in podpiral Francoze v njihovem boju
s Ho Či Minhom v Indokini z o-
W. Vlbkrčh?boji7a7oZmo7t roŽj'm ln '"“j"™’ Potrebšfi';a‘
svojih ovčic. Tako )e tamkajšnji mi' Ko.so se rdecl uPiraIi h0"'3-vodilni partijski idoolo« Kurt	VTore"’ I« ’**"»»•
Hagen reforme na Cehoslova-,	.F.T "'T at°m
škem ostro napadel.
Glavni madžarski komunistični ideolog Zoltan Komocsin je o-pozoril tovariše v ČSR, da dobivajo dogodki tam “značaj anarhije” in da se k gibanju za spremembo priključujejo “protisocialistične desničarske sile”.
Omenjena svarila iz Nemčije in Madžarske so brez dvoma nadaljevanje pritiska na Dubčeka in tovariše v Dresdenu pretekli teden, naj v reformi ne gredo predaleč, da ne sproži ta hujše vretje še v drugih komunističnih državah.
P ra Ta protestira proti “vmešavanju”
Zunanji minister Vaclav David je pozval včeraj v svoj urad poslanika Vzhodne Nemčije Petra Fiorina in uradno protestiral proti govoru Kurta Hagena, vodilnega ideologa in člana Politbiroja Komunistične partije
sko orožje, če ne odnehajo.
Položaj v jugovzhodni Aziji je Eisenhower ju znan, prav tako važnost tega predela za Združene države, zato je njegova odločna podpora, ki jo daje vietnamski politiki L. B. Johnsona, toliko več vredna.
Južna Koreja misli na latinico
SEOUL, Juž. Kor. — V Južni Koreji velja sedaj kitajska abeceda, ki je pa sila komplicirana, saj ;ma 10,000 znakov za pisavo. Sedanja pisava je v rabi nad 500 let. Vlada ve, kako močno se je drži tradicija, zato je sklenila, da bo prehod na latinico trajal celih pet let.
Stroški za prehod na latinico bodo veliki posebno pri časopisju in tiskanju knjig. Računajo, da jih bo morala v glavnem nositi vlada, ki si pa hoče zasigu-rati tudi ameriško pomoč.
Iz Clevelanda in okolice
Dobrodošli—
Iz taborišča Latina v Italiji so v torek, dne 26. t.m., prišli v Cleveland, za stalno Edvard Pust, žena Alice in hčerka Karmen. Oče je bil glasbeni učitelj o a Jesenicah, mati je po poklic i slaščičarka. Liga KSA jim je uredila, da so se mogli preseliti, ker so bile zanje razmere doma radi političnega nasprotovanja nevzdržne. Želimo jim vso srečo j in zadovoljnost med ameriškimi j Slovenci!
Vaja—
Nocoj ob 7.45 je na odru avditorija pri Sv. Vidu vaja za pasijonsko igro “V času obiskanja ’.
Zadušnica—
V soboto ob 7.15 bo v cerkvi sv. Pavla v Euclidu sv. maša za pok. Matildo Walland ob 29. obletnici smrti.
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Louiso Hribar ob 10. obletnici smrti.
Seja—
Carniola Tent 1238 T.M. ima v nedeljo ob 9.30 sejo v navadnih prostorih. Zadnji teden je bila seja zaradi slanega vremena odložena.
Volivni z?kon ogroža ngMŠka vladno koalicijo?
BONN, Nem. — Omenili smo že, da je precej vodilnih krščanskih demokratov nezadovoljnih s potekom socialističnega kongresa. V svoji jezi opozarjajo so-cijalne demokrate na marsikaj, o čemur ne bi bilo treba ravno sedaj govoriti. Tako so na primer nekateri krščanski demo-kratje začeli trditi, da socijali-stom ni do spremembe socialnega volivnega zakona, akoravno so se lani obvezali, da bodo zanj.
V Nemčiji je sedaj v veljavi volivni zakon, ki temelji na pro-porcijonalnem načelu. Krščanski demokratje bi radi imeli volitve z navadno večino, torej brez vsakega proporca. Mislijo, da bi bila to najboljša pot, da izrinejo iz politike vse male stranke. Socijalisti so pa vneti za propor-cijonalni volivni sistem.
Obe koalicijski stranki se torej ne strinjata ravno v tisti točki, ki je zanje življenjskega pomena. Vsi so pričakovali, da bo-Va to zadevo najpreje razčistili ?a kulisami. Pa so krščanski demokratje udarili kar v javnost, kar bo stike med obema strankama gotovo le ohladilo.
Krščanski demokrati se tudi sprašujejo, če lahko ostane W. Brandt še dalje zunanji minister vlade v Bonnu, ko se je kot načelnik stranke zavzel za priznanje meje na Odri in Nisi, kar vlada uradno odklanja.
Zahodna Nemčija bo kupila ameriška letala F-4
BONN, Z. Nem. — Vse kaže, da se bo Zahodna Nemčija le odločila za nakup 100 in več a-meriških F-4 Phantom letal v nadomestilo za zastarele F-104 Starfighter. Vsako F-4 letalo stane 4.5 milijona dolarjev.
Ruski vcini minister v binji
DAMASK. Sir. — Ruski voini minister maršal Andrej Grečko je prišel v ponedeljek sem na 5-dnevni uradni obisk. Preje je bil na podobnem uradnem obisku v sosednjem Iraku.
AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 2li, 1968
a-rki	OOHiOVIM
($217 St. Clair Ave. — Hlndenon l-0«3« — Ciavcland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA: '
fes Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meacce Za Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 63 Thurs., March 28, 1968
Kaj pa z volitvami?
Časopisje, radio in televizija, vse posveča zmeraj več pozornosti tistim dnevnim političnim dogodkom, ki so zvezani z volitvami. Poročila ne razbirajo dogodkov in jih ne razvrščajo po važnosti, zato se bralec le prelahko zmede in si ustvarja napačno sliko o dnevnem političnem življenju. Zato bi radi opozorili na nekaj okolnosti, ki jih moramo imeti pred očmi, kadar nam uhajajo misli na volivni vrvež.
Politični dogodki vseh vrst se kopičijo okoli treh političnih ciljev: okoli kandidatov, okoli konvencij in okoli vo-litev.
Debata o kandidatih je v glavnem končana. Za vse volitve so namreč predvideni roki za vlaganje kandidatnih list. Roki so večinoma že potekli v vseh 50 državah. Prijavilo se je na tisoče kandidatov za Kongres in državne glavne skupščine. Vsi se trenutno pehajo za zaupanje volivcev, kajti “veliko je poklicanih, le malo jih bo na primarnih volitvah izvoljenih”. Kandidatje morajo agitirati na lastne stroške, le redki so med njimi, ki imajo bogate politične strice in tete. Zato se ne morejo izdatno posluževati ne radija ne televizije. V časopisju pa tudi najdejo le omejen prostor. ker je premalo prostora, pa preveč kandidatov. Agitacija se torej opaža le na shodih in sestankih. Živahna bo postala šele zadnje dni pred primarnimi in pred glavnimi volitvami. Zato se še ne čuti v naši javnosti.
Kot smo rekli, morajo vsi kandidatje iti najpreje skozi primarne, potem pa skozi glavne volitve, dokler se ne do kopljejo do cilja. Le redki so kandidatje brez tekmecev in jim je prihranjena ta trnjeva politična pot.
Izjema je potek volitev za predsednika ZDA. Pri tem postopku ni nacionalnih primarnih volitev, so samo državne. Njihovo funkcijo vršita konvenciji republikanske in demokratske stranke. Konvencije so torej na zunaj neke vrste nadomestek za nacionalne primarne volitve, v resnici so pa važnejše od teh. Določajo namreč strankarske kandidate za novembrske volitve. Kdor zmaga v novembru, je političen gospodar dežele. Že sijaj in vpliv tega mesta je privlačen za vse ambicijozne politike. Pot do cilja je pa dolga, naporna, draga in tvegana. Kandidat mora namreč dobiti na svojo stran najprvo večino delegatov na konvenciji in potem večino volivcev pri novembrskih volitvah.
Boj za delegate na konvenciji je sila zamotan in težaven. Pri tem pa se javnost le malo briga zanj. Ko je pokojni demokratski predsednik Kennedy začel pripravljati pot v Belo hišo, je par let posvetil samo vprašanju, kako dobiti dosti delegatov na konvenciji za njegovo kandidaturo. Tudi republikanec Goldwater ni varčeval z nobeno žrtvijo, da pridobi še pred konvencijo čim več delegatov na svojo stran. Ta dva politika sta najbrže ustvarila novo dobo v predsedniških volitvah. Preje so se delegatje odločili šele na konvencijah, koga bodo izbrali za kandidata. Sedaj pa gledajo vsi kandidatje, da si zagotovijo že pred časom konvencije večino delegatov. To se je posrečilo Kennedyju in Goldwaterju, končno pa tudi Johnsonu. Vse kaže, da bodo tudi letošnji kandidatje imeli iste želje.
Zato se že sdaj vrši živahen lov na delegate, ki je pa navadno zelo zamotan. Tipičen je na primer položaj v naši ohajski državi. Republikanskih delegatov za konvencijo bo 58, njihov voditelj bo guverner Rhodes. Rhodes hoče biti gospodar delegaciji, zato je proti temu, da bi se delegatje že naprej odločili za tega ali onega kandidata. Je torej proti temu, da bi se ohajski delegatje že sedaj posamič postavili za Nixona ali Rockefellerja. Ker je med ohajskimi republikanci najmočnejša politična osebnost in ima na svoji strani strankinega glavnega voditelja Blissa, ga bodo delegatje verjeto ubogali in Rhodes bo res gospodar svoje delegacije na republikanski konvenciji.
Drugačen je položaj med ohajskimi demokrati. Še pred-no je Kennedy postavil svojo kandidaturo, so se cepili na Kennedyjeve in Johnsonove pristaše. Tisti, ki bi moral preprečiti razkol, je senator Young, ki bo vodil demokratsko delegacijo na konvencijo. Dvomijo pa, da je Young do-rastel svoji nalogi. Je možno, da bodo ohajski demokratski delegatje glasovali po skupinah. Seveda se pa lahko zgodi, da bo Johnsonov pritisk tako hud, da se mu bodo vsi uklonili.
Tako kot v ohajski državi se vrši zakulisna politika tudi v vseh drugih 49 državah, le da za to javnost
gleda in pomena konvencij se tudi vidi po tem, da jih hočejo od zasedanja petih dni skrčiti na dva ali tri dni.
Tako smo prišli tako daleč, da je najbolj delikaten del volivne kampanje, to je lov na delegate, prikrit javnosti. Kdor je uspešen lovec, ima pol zmage za seboj.
Volivni boj po konvenciji je lov na volivce, odnosno boj proti apatiji volivcev do volitev. Ta boj je potreben, da pripravi povprečnega Amerikanca, da vsaj vsako četrto leto misli tudi na volitve in ga opozori, da smo ena dežela z enim predsednikom. Tudi to je potrebno politično delo, saj skoraj četrtina volivcev ne ve, kako se imenuje predsednik ZDA! Premajhna politična razgledanost sili kandidate, da lovijo volivce na vse mogoče načine, tudi take, ki nimajo s politiko nobene zveze. To pa je temna stran ameriške demokracije. Ne pospešuje namreč narodne zavednosti, ki je tudi Amerikancem potrebna, pa ne redko še kako!
I. A.
CHICAGO

NEKDAJ
Z£UŽL-.
VČERAJ
Križišče Amerike
* SLOVENCI IN SEDANJOST. — Da pišem tole, mi je dalo povod pismo zavednega slovenskega pionirja, ki pa ne želi, da bi objavil njegovo ime. Njegova zadeva, zakaj tako želi. Med drugim me vprašuje: “Kaj misliš in pričakuješ, da bo s Slovenci v Ameriki čez trideset let?
Za nas Slovence zanimivo in važno vprašanje.
Kaj bo?
Ker ga poznam kot resnega moža, vem, da misli resno in da je resno njegovo vprašanje. Pa čutim, da taka vprašanje stav-Ija še več drugih med nami, katerim je slovenstvo pri srcu.
oziru hitreje in hitreje. Narodnostnih župnij ne priznavajo več kot nekoč; kjer jih je še kaj, mora biti za to že velik vzrok. Mali ne pridejo v poštev. Te tožbe se čutijo bolj in bolj. Seveda tiste, ki so za to deset in desetletja žrtvovali, to boli. Pota življenja so čudna, vodijo preko ovir in težav. Tako tudi tu.
Kako bo za naprej ? Tu smo še, ni še konec nas in upajmo, da tudi tako kmalu ne bo, kakor nekateri računajo. Naj nas ne motijo razna obupavanja. Slovenstvo v Ameriki ima najmanj še pol stoletja živahne bodočnosti — če bo bodočnost pa k temu
Tudi razumem, da so taki med j prilila kake nove dotoke, pa še
ve malo in	____ _______
se navadno tudi ne briga. Brigajo se pa starejši ameriški žene držaye, da bolj in bolj'o-politiki, ki -vidijo v na-birajnjU’delegatov.ppedvkoqvencijo hii bračajp vse tokove življenja v lanje sistema konvencij. Mednje spada tudi senator Lau- “melting pet',’ amerikanizaoije. sche, ki misli, da naj bo konvencija to, kar je bila nekdaj, Zato slednja deluje zadnja leta to je kraj, kjer stranka lahko izbere najsposobnejšega hitreje in hitreje. Ta duh in tok kandidata. Sedaj je konvencija postala prilika za glasova- sta zajela tudi'ameriške katoli-nje na povelje, za prazno govorjenje, ki ga je vsakdo sit, in ške škofe, kateri par zadnjih let za zabave, preden ga sliši. Imajo deloma prav. Padanje u- spreminjajo svoje tokove v tem
nami, ki jim to vprašanje ne dela sivih las. Slednje ni prav, a tako je in vsak hodi in sodi po svoje.
Kako bo s Slovenci v Ameriki čez nekaj desetletij?
Brezdvomno bodo nas valovi življenja razpluli in raznesli na vsa razna obrežja življenja. So nas raznašali zadnjih sedem desetletij — za naprej nas bodo še hitreje! To je pričakovati ,za o-bupati pa ni!
Naj posežem malo nazaj.
Pred kakimi štiridesetimi leti smo o tem razpravljali: pok. č. g. dr. Hugo Bren, še par drugih gospodov in moja malenkost.
Jaz sem že tedaj snoval načrt za izdajanje primernega družinskega mesečnika, katerega naloga naj bi bila zbiranje zgodovine slovenskih pionirjev v Ameriki. Cez kakih devet let nato se je rodil mesečnik “Novi Svet”.
Vsi so se strinjali, da nekaj takega bi bilo potrebno in na mestu.
Ko sem omenil, da so Slovenci organizirali celo vrsto slovenskih fara po Ameriki in v vsem sodelovali pri nič manj kot 47 raznih slovenskih in mešanih farah, so se temu čudili. Zlasti pater Hugo je pristavil: “Zdaj pa glejte, da bo teh 47 ‘pik’ ostalo slovenskih!”
Bomo, to je potrebno v kolikor se to da in se bo dalo, sem pripomnil.
Well, vlekli smo, dokler se je dalo in po mnogih krajih še vedno junaško vlečejo, da je kar za občudovati slovensko požrtvovalnost in zavednost. Seveda vsaki možnosti pa začrta in postavi čas svoje meje.
Tudi to je treba vipoštevati, da čas orje in vozi hitreje, kakor je pred desetletji. Zraven so še velike gospodarske, kulturne, narodne, p o 1 i ti č n e in socijalne spremembe po vsem svetu, spreminjajo se zadnja leta vse hitreje kakor nekdaj. Vse to spreminja vse narodno, mednarodno in vse drugo življenja med nami v Ameriki. Povrhu razsajajo zadnje čase še rasni problemi. Vse to diktira, kakor- izgleda, Zdru-
dalj in dalj. Le obupati ne, če tudi vsak dan na sveti sonce, kakor bi pričakovali.
Yes, pred 40 leti so povdarjali nekateri, katere sem v začetku omenil, da Ameriška Slovenija bo rekla življenju in obstanku “zbogom” še pred letom 1950. Ali je rekla, ali kaj takega misli reči celo zdaj? Ne še zdaj! Še je živa, živahna in taka bo lahko, dokler jo bomo Slovenci kot taki priznavali in jo v takem duhu krepili.
Vzpodbujevalni duh za tako bodočnost nam dajejo v veliki meri nekatere slovenske naselbine, katere so poživeli požrtvovalni naši novodošli slovenski sinovi in hčere v zadnjih dveh desetletjih. To so Slovenci v Chicagu, v Milwaukee, v Clevelandu in še v nekaterih drugih krajih. Občudovati je, kako požrtvovalno gradijo svoja kulturna društva, klube, zbiralna središča, kot v Ohiu, v Wisconsinu in Kanadi. V Kanadi imajo celo lepo uspevajoči dve gospodarski ustanovi. Slednje je zelo važno, tega zanimanja je treba tudi med nami v Z.D. več! Gospodarske ustanove so važne!
Čehi stojijo še danes močni v več državah Z. D. Gospodarsko so močni. To jih druži in drži pokoncu. Varčljivi kakor so, čuvajo svoje. Na svoje so ponosni. Sicer osvaja tretjo in četrto generacijo duh a m e ri k a nizma. Ampak narodna zavest je med njimi močna in mladi Čehi s ponosom povdarjajo:	Smo Čehi!
Ta zavest jih druži v močni zavestni skupnosti, da občudoval-no podpirajo med seboj vse, kar je češkega. Malokateri drug narod pozna in upošteva bolj geslo: “Svoji k svojim!” — kakor ravno Čehi. Zato so uspevali in še uspevajo.
Takega močnega duha in edinosti smo potrebni tudi mi Slovenci! V čem in pri čem? V marsičem! Kje najbolj, to je in bi morala biti naloga preiskovanja takih potreb.
Seveda je treba razumeti, da reševanja takih problemov zahtevajo velike požrtvovalnosti, zlasti v začetkih. Brez teh ni u-spehov. Ampak ravno žrlve za to in ono rodijo /potem zavestno ljubezen do vsega dobrega, za kar kdo žrtvuje. In če tako zavest čuti skupnost — potem narod skupno napreduje po tistem pravilnem slovenskem geslu:
“Vsak za vse, vsi za vsakega!*' — in ne kakor so nas Germani učili: “Eden za vse — vsi za enega!” — kajti pri njih je bil tisti “eden” vedno le German ...
O tem bi se dalo še veliko povedati. Moč vsakega naroda in skupin je v njihovih gospodarskih povezanostih. Ljudje, ki namesto, da bi sami sebe podpirali, podpirajo druge, taki nimajo gospodarskega napredka niti ne prave narodne zavednosti. Služijo le drugim in drugi požanje-jo vse... Čas je, da bi se zavedli vsi tega!	R.
Možinatovi mami v spomin
BRIDGEVILLE, Pa. — Na pepelnično sredo se je zaključila življenjska pot dobre, tihe, trpeče in vdane Možinatove mame v Potoku pri Št. Joštu nad Vrhniko. Njen sin g. Roman Malavašič je kaplan pri Sv. Jožefu v Jolietu, 111. Pogrebne obrede s sv. mašo je imel na prvo soboto v marcu novi pomožni škof dr. Stanko Lenič ob asistenci devetih duhovnikov in številnega ljudstva.
Kaj je bilo posebnega pri tej malo znani, preprosti kmečki stari materi, ki ni gradila mest, ne pisala knjig, ne predsedovala trgovskim kampanijam? Veliko je trpela, nič tarnala, brezmejno zaupala v božjo varstvo in pomoč. V življenju je užila veliko pelina. Koncem julija 1942 so komunisti prišli dopoldne k Mo-žinatovim. Vzeli so dve hčeri, moža hčere, mlado dekle Francko in štiri može, ki so tisti dan pomagali na polju pri Možinato-vih. Pri sosedu so vzeli očeta Šelovsa, ki je pustil deset otrok in ženo. Vseh devet ljudi so komunisti pomorili. Zakaj, samo Bog ve. Pri Možinatovih so požgali vsa poslopja in vse izropali. Ostala je sama Možinatova mama in štirje mali otroci njene hčere Marjance, od katerih je bil najmlajši sedem tednov star, najstarejši pa je bil premlad za prvi razred ljudske šole.
Vse iskanje in povpraševanje, kje so Možinatovi, ni prirteslo jasnosti. Šele 7. novembra smo našli grob. V enem grobu na skritem prostoru sredi gozda nad Podlipo je bilo zakopanih devet trupel — mučenih in postreljenih v začetku avgusta od komunistov. Drugi dan — bila je nedelja — je bil pogreb. Kako grozne so bile razmere, pove dejstvo, da ni bilo mogoče glede pogreba obvestiti sina, oz. brata g. Romana, ki je bil tajnik trpina škofa Rožmana v Ljubljani. Razdalja med Ljubljano in št. Joštom je le kakih 15 milj.
Možinatova mama je nosila težo groznih preskušenj mirno, brez tožba, brez jeze, brez godrnjanja. Tabernakelj in rožni venec sta bila za njo vira moči. Na dan pogreba je po pokopu svojih dragih in ob misli na štiri male otroke mirno rekla: “Nisem mislila, da bom preživela ta dan; a hvala Bogu, ni bilo prehudo .. .” Od tedaj naprej je skrbela in bolj z molitvijo in zgledom kot z besedo vzgajala vnuke in vnukinje — otroke svoje umorjene hčere Marjance in njenega moža, tudi umorjenega, Jakoba.
Mnogi, ki so prišli po vojni v svobodni svet, so ob polni skledi in zelenem dolarju pozabili na grozne čase krvave komunistične revolucije — na kri, solze, mrtva trupla, požgana poslopja. Ob smrti tihih svetniških ljudi, kot je bila Možinatova mama, bi se morali spet spomniti na čase, kb nisi vedel, ali boš zjutraj še živ ali boš že v večnosti.
G. Romanu naše sožalje, njegovi materi božji mir irt božje plačilo, nam vgem pa mnogo takih mater, kot je bila Možinatova mama s Potoka	J. C.
yagnayrniT

M ilwauski zapiski

—Y vi > _1

Bakei* za večjo trdoto
PITTSBURGH, Pa. — Baker uporabljajo kot primes srebru za večjo trdoto.
Milwaukee, Wis. — POSVETITEV NOVE CERKVE. — Slovenska fara v West Allisu se postavlja z novo cerkvijo. Je to cerkev Marije Pomočnice kristjanov. Blagoslovili so jo zadnjo nedeljo, 24. marca. Ker je to velik dogodek v življenju Slovencev v Milwaukeeju in okolici, sem se odločil, da se ga udeležim. Začetek je bil ob pol dvanajstih. Že veliko pred to uro so se začele zbirati množice, da bodo priče lepega obreda. Sam nadškof William E. Cousins je posvetil cerkev. Slovesno zahvalno sv. mašo je daroval župnik cerkve Marije Pomočnice kristjanov Rev. Matt Setnicar S.T.D. Med mnogimi monsignor-ji in duhovniki smo opazili msgr. Butala iz Jolieta, župnika fare sv. Janeza p. Klavdija O-korna, gospoda Urbiča, župnika fare Mary Chenstochowa v La Crosse škofiji, gospoda Pavla Krajnika, ki pomaga ob nedeljah pri fari Marije Pomočnice kristjanov, Fr. Benedikta Hoge iz Lemonta, prejšnje kaplane: g. Zieglerja in g. Mačka in še mnogo drugih. Fotografi so se zelo potrudili, da so posneli vse važnejše dele obreda posvetitve. O-meniti moram tudi pevski zbor ki je pod vodstvom ge. Imperl spremljal obrede in povečal slovesnost s svojim ubranim petjem. Dan je bil kakor nalašč za to. Milo ozračje in svetlo sonce sta povečala radost in veselje tako faranov kakor tudi župnika, da je dal zares pečat celi slovesnosti.
Naj omenim govor prevzv. gospoda nadškofa: Najprej je čestital gospodu župniku na tem velikem dnevu, prav tako je čestital tudi faranom. Pohvalil je njihovo požrtvovalnost kakor tudi župnikovo. Sodelovanje o-bojih je privedlo do današnjega dne. Ta duh vzajemnosti daje vzgled vsem. Z današnjim dnem je ta kraj zares postal hiša božja in kraj molitve. Iz obreda posvetitve je pokazal na to, da mora ta kraj služiti slavi božji in zveličanju duš.
Blagoslov glavnega in stranskega oltarja, ki sta oba iz marmorja, glavni iz črnega in stranski iz rjavkastega, je izvršil na praznik sv. Jožefa pomožni škof Roman A. Atkielski. Iz obredni-ka, ki mi je prišel v roko, sem razvidel, kako pomemben je ta obred in koliko stvari je v to vpletenih in vse imajo svoj pomen. škof je ob tej priliki vzidal tudi ostanke svetnikov v grob, ki je vdelan v Oltarno mizo. Sem slišal, da je škof rekel, ko je
ga spoštujejo. Ne samo to. Hočejo ga rešiti, dokler se rešiti da. Ravnajo se po izreku: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. In če je tako, je bolje znati jezik svoje matere in očeta kakor pa nešteto' drugih. Kolikokrat mi pride na misel izrek:	Kdor
zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Če sami nimamo spoštovanja do sebe, kako ga moremo pričakovati od drugih. Res, da nam premajhna zveza z domovino in to zaradi razmer, ne daje dovolj opore in smo tako-rekoč prepuščeni samemu sebi, vendar je možno, da ohranjamo slovensko miselnost, kulturo io jezik, če le hočemo. Posredovati 'o moramo vsaj svojim otrokom. Ko mislim na to, moram občudovati starejši rod. Niso doma imeli šol ali prav malo in vendar so tu ustvarili nekaj, da jih moramo občudovati. Domovi, društva, cerkve so dokaz njihovega dela in zavesti. Podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem slišal, da je člane slovenskega društva Triglav zaskrbelo, kaj bo z mladino, člani postajajo starejši, mladina pa hodi svoja pota in seveda hodi pota, ki jim jih kaže nova domovina. Da bi vsaj nekaj rešili, se je društvo odločilo, da poizkusi organizirati mladino in ji posredovati P° svojih močeh to, kar je bilo njim sveto skozi vsa leta tujine. V ta namen so sklicali sestanek za soboto, 30. marca, ^ dvorano sv. Janeza, da se pomenijo z mladimi in da slišijo njihove želje in cilje, ki jih imajo-Radi pa bi jim tudi povedali, da naj mladina počasi prevzame odgovornost in nadaljuje p° možnosti in v možnostih, ki so jih starši začeli. Ta dobra volje na strani starejših lahko še veliko popravi in morda tudi reši za daljšo dobo vprašanje slovenske zavesti in slovenske skupnosti. Sestanek se bo začel zvečer ob šestih. Vabljena je mladine kakor tudi starši. Če pa starši ne morejo, naj pošljejo svoje °' troke, da bo uspeh zagotovljen. Sedaj bodo še sledili navodiD staršev, ko bodo že nekoliko odrasli, se pa bojim, da bo prepoZ' no.
*
Vsako leto na Cvetno nedelj0 je celodnevno češčenje sv. Reš' njega Telesa pri fari sv. Janeze-Tudi letos bo tako. Po izjavah £• župnika bo letos malo drugače, kakor je bilo druga leta. Druge leto so bile ure češčenja po ste' novih, letos bo pa to na osno'’' družinskega češčenja. Družine iz različnih predelov fare bod°
Mrs. Kathy Shields (Muska'
tevc), George Kotze je moral Z°
I pet v bolnico. Stroj, ki uravn8
I va njegovo srce, se je nekaj P°
kvaril. Frank Rozina je rekel, c*‘f|
se mora dati pregledati. Mrs-
sephine Certalic se muči z rc^
...	. . matiZmom. Je še veliko drug-1*1.
Mnogo Slišimo govorit, o njej. Ce bj ^	bi mi ,ma„)W-
Pa si le priznajmo, da zelo peša. Je vse bolj v besedah kot pa v dejanju. Utapljamo se v tujem morju. Splošen pritisk in pa zavest, da smo majhni in zbadljive opazke so vzrok, da skušamo skriti svoj izvor. Ponovno slišimo izjave: Saj nam tako nič ne
lo prostora. Če imate kdaj pa jih obiščite. Bodo zelo hve
Zna molčati
“Nežka, kar se pri nas zg' pomaga: Zakaj bom pa rabil slo-'se ne, sme nikjer zvedeti.
odi.
Al'
ušni'
veftščino? Moji otroci so tu roje-; znate molčati?” ' ni in prav tako ne bodo rabili “Seveda znam. Pri preje ^ slovenščine. Tako bi lahko na- gospodinji sem razbila des0^ števal brez konca in kraja. Le ^rožnikov in pet kozarcev, a ^ malo je dovolj korajžnih, da še.zdaj nihče ne ve, kdo je to n8 priznajo jezik svoje matere in .pravil,”
delal malto in vzidaval te sveti-1 imele ure češčenja od 2. do 3. P°' nje: Upam, da se zidarji ne bodo poldne. Zaključek pobožnosti '>0 pritožili ali protestirali, ker ni- 0b pol šestih zvečer. Da so Sl°' mam unijske karte, da lahko to ^ venci vabljeni na svojo uro delam. Kaj vse človeku pride na ščenja, se samo ob sebi razum0' um'	| Sedaj lahko pokažejo, koliko j>01
Po posvetitvi cerkve je bilo je do slovenske ure in kako š(
pripravljeno kosilo za duhovni-J držijo skupaj. Dejanja so ^
ke in sestre, ki jih je bilo kar zgovorna kakor besede.
precejšnje število. Kosilo je bilo j	*
pripravljeno v dvorani. Ni bilo	„ahai-'
nobenih govorov. Prevzvisene-'	.	J .. j-.irf
i :-i	j ulP° bolnicah. Kar vrstijo se oru'
mu se je zelo mudilo. Ob dveh .	.	^	• v,/13
popoldne je že imel birmo na ne-1 Za rugim. peruana jo ki drugi fari.
Ob tej priložnosti faranom in župniku ponovno čestitamo lepi cerkvi in jim želimo vse dobro za bodočnost.
*
SLOVENSKA ZAVEST. —
AMERIŠKA DOMOVINA,
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena M. novembra 1*14
Sedež: Joliet, ill.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi ra enega, eden ra vse."
* Zedinjenih Državah Severne Amerike
In kor p. v drž. Illinois M maja 1*1S
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
4230(1 E. Florida Ave., Hemet, Calif, n podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
Podpredsednica: ANN JER1SHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. rajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. ^agajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Quhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
Po,,	NADZORNI ODBOR:
'«ANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Larkcn Ave., Apt 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY 1UOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
.	URADNO GLASILO:
Briška DOMOVINA, em St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
9
b pružba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška atska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
za	vrst0 življcnskih zavarovanj: običajno za c^lo življenje,
» JO let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-^ki načrt
življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
ki ,^avarovanie za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, £ hudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdraynika in operacije. ■Uz“a nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-Cev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila iti navodila se obrnite pismeno ali •heno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 --------------------------------------- ----------------
% Holy family Sodely. D. S, D. of fte U. S. L
Minutes of She Annual Heeling January 27, 1968
(Continuation)
th President now called on Trustee for his re-
called on the Second Vice-Pres. ident, Anna Jerisha, for her report.
My report, as usual, will be very short. The operation of the Society is running very smoothly and 1 am very proud of our Society becoming a One Million Dollar Society. Everyone is doing a fine job. This is my report.
Anna Jerisha, Second VicePres.
Motion made by Matthew Kochevar to accept the report as given. Seconded by Joseph Šinkovec. Carried.
President Steve Kosar made a suggestion that the Society’s account at the Union National Bank in the amount of $10,000 at a return of 3% be withdrawn from the bank and the money be at the disposal of the Financial Commitee for the purpose of re-investment. A motion was made to accept the suggestion by Louis Barbie and seconded by Mrs. Jerisha. NEW BUSINESS The President now introduced Mrs. Mary Puklavetz of Lodge No. 13. Mrs. Puklavetz is assisting the Chicago Lodge members regarding the details to be made for the Society’s convention in 1968.
Mrs. Puklavetz investigated three tentative locations that could be the convention site in 1968. The first location was Manny Perl’s in Cicero, Illinois. The second location was Chateau Royale, Chicago, 111. The third was Fontana D’Or in Chicago, 111. After a discussion of the above mentioned potential convention sites and dates available to obtain these sites, it was agreed that a date must be set immediately for the convention. After a lengthy discussion, our Treasurer Mr. Anton Smrekar presented a motion that the dates of Sunday, August 25 and Monday, August 26, 1968 be tije dates for the 18th Convention of the Holy Family Society. The motion was seconded by Louis Barbie. Carried.
The Supreme Board, after another lengthy discussion, unanimously agreed that the Fon-
tana D’Or will be the convention site. Further details regarding the agenda, location of the convention site will be prepared and this information will be given to all members, delegates, alternates and friends of the Society.
Lodge No. 13 will be the host Lodge for the convention The cost of the expenses of this convention will be underwritten by the Holy Family Society of the U.S.A. A motion was made by Anton J. Smrekar that the Society will underwrite the cost of this convention. Motion was seconded by Joseph J. Konrad. Carried.
It was unanimously decided by the Supreme Board that the next Quarterly Meeting will be held on Saturday, April 27, 1968. The Meeting will be called to order promptly at 11:00 A.M.
A motion was made by Joseph J. Konrad that the next meeting be held April 27, 1968 and seconded by Joseph Šinkovec. Carried.
The First Vice-President now called upon the President, Steve Kosar, for his report to the Supreme Board.
Mr. Vice-President and Members of the Supreme Board:
The Society is progressing very satisfactorily. Everyone worked very hard together and the results are the proof of our success. Thank you for doing a wonderful job in 1967.
Congratulations Mr. Secretary for attaining the goal of One Million Dollars.
In 1957, we started the Accident and Health Department with $7,500.00. Somebody upstairs had to help. Everyone thought we would not be successful. We have come a long way in this short period of time.
Our Society had a lot of good help — the Supreme Board, membership, sales force — all must be congratulated.
Llirsh Kravit is a very fine man — the most honest and honorable man I have ever met. Mr. Kravit and his associates must be congratulated.
We do have problems — other states, new fields, more acquisition of new members.
It is very gratifying though to be surging ahead.
I would like to wish you all the best of everything and with our help the Society will continue to grow.
Thank you.
Steve J. Kosar, President
The First Vice-President asked for a motion that the Presidents’ report be accepted as given. Motion made by Joseph Šinkovec and seconded by Mrs. Jerisha. Carried.
There being no more business to discuss, the Meeting was adjourned at 2:14 P.M.
of^r> President
and Members e Supreme Board . wish to report and verify
SotLi'1	secui'ities of the
and
iociety
°rcl > ^ iin<^ are 'n very good hi'oR; ^le cornrrion stock and
cieteritJy purchased for the So-Co/ *s °f the finest quality. f0j. Tabulations are in order i le w°nderful set up with
trib°“ta.
'rred stock that has been
It is also wonderful that our Society is (.je^ a ^ne Million Dollar So-
hoty
report
Joseph Šinkovec,
^	Third Trustee
. ni°tion was made by Louis I'jji 10 i-hat the report of the
*■ \I I V* I i ~ J. -.1	i 1
t'ivep
M
Trustee be accepted as
of the Supreme
r Motion was seconded by ^ Jcrisa. Carried, tjjg President now called on .Jrb Vice-President, Louis lc> for his report p Members °arcl ;
(Jre^ *Me year nineteen hun-u Ver Mxty-seven, it was; siv y interesting and aggres-have ar ^0r Society- We Umj0, inully reached a plateau fa ' of us have been work-e,m 01 ’ that is the Society be-®°ciet^ U ^ne Million Dollar tion • y' special congratula-j ,s o our Treasurer, Anton
a»„Se’"r<!kar'
for a job well
Sopb ,aotion was made by Jo-of j, 'ukovec that the report e First Vice-President be
Louis Barbie, First Vice-Pros.
Uec
ePted
us given. The motion
ehev:econded by Matthew Ko-p r: Carried, evident' Steve Kosar
now
Stroh’s v zaboju.
Štiriindvajset 12-ur.čnth steklenic finega, okusnega piva. Dovolj zaloge, dovolj užitka. In Stroh’s pivo je podpirano z več kot stoletnim zadovoljstvom. Nabavite si Stroh’s v zabojih...
Vaš najboljši kup!
Th» Stroh Brtwery Company, Detroit, Michigan 48226
Edino ameriško z ognjem varjeno pivo
Hranite denar za deževne dnev* —kupujte II. S. Saving* Sundv
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno delo 4 dni v tednu. Kličite FA 1-2068.
(63)
Oglašajte v “Amer. Domovini' Help Wanted — Female
Waitress
11a.m. to 2 p.m. Monday thru Friday. 1.25 per hour. Carl’s Cafe, 1301 Marquette EN 1-8997 ____________________ (64)
MALI OGLASI
V najem
4-sobno na novo prebarvano stanovanje s kopalnico se odda na E. 73 St. Kličite pred 3. uro popoldne: 431-6798.	(x)
Hišo kupi
Mlad slovenski par bi rad kupil dobro eno ali dvodružinsko, podkleteno hišo z garažo v okolici Sv. Vida. Kličite od 6. do 9. ure zvečer: 391-6545.
(64)
V najem
Na 1179 E. 79 St., zgoraj, v zadnjem poslopju, 3 sobe in kopalnica, $35. Vprašajte Mr. Clere v sprednjem poslopju, spodaj, zadaj ali kličite lastnika 631-3144.	(64)
NAPRODAJ
Ta hiša ne bo dolgo na trgu!
Dvodružinska — lesena 5 sob spodaj — 5 zgoraj V ODLIČNEM STANJU AVTOMATIČNA PLINSKA FURNEZA: A.U.I. H.W. GARAŽA ZA DVA AVTA NOBENIH POPRAVIL ALI PLESKANJA.
ENO STANOVANJE SE ODDAJA ZA NAJMANJ $100 MESEČNO
$26,000.G0
J. P. MULL BROKER
Telefon: 881-2345 _____________________(66)
V fari sv Kristine
Cist 5-sobni bungalow naprodaj, 2 spalnici spodaj, 1 spalnica 16x28 zgoraj, garaža za 2 kare, predeljena klet, razvedrilna soba, nov dovoz in hodnik, lot 155 čev. globok.
LAURICH REALTY 4% E. 200 St. IV 1-1313
(64)

KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: PODRUŽNICAH OD 10 — 9:30
V MESTU OD 10 DO 5:45; OB PON. & Č E T R T. OD 10 — 8:30. V RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR PRI MAY!
Čudoviti novi kroji damskih in ženskih
m 1 a d e n s k i h ,
pomladnih in velikonočnih plaščev
29"
Barve:
•	Rožnata
•	Drap
•	Siva
Zelena
Limonina
Črna
Naškropljeni® Karirasti
Bela
Glinasta
Modra
Tweedasti


Zadaj opasani, z eno aJi dvema vrstama gumbov, novostni ovratniki, modni zavihki, ali pa zapenjanje na strani. 100'< volneno blago, vozljasto, bukleji, worsted!, flanela. Ti modni plašči so tisto presenečenje, na katerega čakate. Jrs. 5-13; damske mere 8-18; ženske mere 141/z-24,/i.
Žal pismenih in telefoničnih naročil ne sprejemamo.
KLETNI ODDELEK DAMSKIH OBLAČIL V VSEH 7 TRGOVINAH
Modne damske hombažaste
r-a-z-t-eg-l-j-i-v-e
hlače
3
pari za
$
6
ali 2.29 par
Damske mere 10 do 20
želen,javno zelena • Modra
• ČRNA Rumena
Poletno vreme in veselje je skoro pred vrati, mi pa smo pripravili za vas poletna oblačila, med drugim tudi te raztegljive bombažaste hlače za na plažo, ali za vsaki šport. Te hlače se razste-zajo z vami in ne kvarijo vaše postave. Več ljubkih barv.
Sprejemamo telefonična naročila Kličite CH 1-3070;
Lorain 233-6141; Elyria 322-6304
KLETNI ODDELEK DAMSKIH ŠPORTNIH OBLAČIL V VSEH 7 TRGOVINAH
V

trt
ca
“Pogubi ne odidemo!” odgovore drugi.
“Če bodete tako ravnali, kakor namerjate, gotovo ne. Vi sami silite v smrt, ko tolčete s sekiro po mizi! Sebe hočete končati, samo da otmete evangeljske svoje brate po pogorju! Ne vem, ne vem, ali pač dospete do srečnega konca! Vidim že, kako prihrume v Zalo oboroženi hlapci ter nas vse polove in ukle-nejo. In hišo nam zapalijo in odženo živino in ugonobe vse, za kar ste vi, oče, delali in delali. In staro mater in mater in Ka-trico, vse te slabotne ženske tudi odtirajo z nami v Loko in suvali jih bodo s puškami in z nogami, če ne bodo megle hoditi tako hitro, kakor bodo hoteli pijani biriči. In naši bratje, ali bodo oteti? Pravim vam, da ne in da. se pogube z nami vred!”
“Kako je to mogoče,” vpraša Luka, “ko ne bode nikogar, ki bi jih izdal, in ko bode vendar papist, ki bi nas lahko tožil, spravljen v kraj, da ne bode mogel izdati nikogar? Sekiro v roke, ta je najpametnejša, in to je zadnja moja beseda!”
“Bog ga je dal v naše roke,” izpregovori starec, “in če nam je že umreti, naj zgrabi tudi njega hudič, kateremu je itak namenjen!”
Ali najmlajši sin se ne da premotiti.
“Kdo nas izda?” pravi. “Deset in še več jih bode, ki nas izdajo! Ti loški sodniki vohajo in vohajo, naposled pa vse izvohajo. In če z zvito svojo besedo ne pridejo do- konca, pa posežejo po tisti železnini, ki ste jo že časih videli na loškem gradu, in po drugi taki pripravi in ti tro prste, stiskajo noge, te obešajo in mučijo tako in drugače; potem pa si mehak in poveš vse, k.ar si skrival v srcu, in dosti-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WAITRESSES
Day or Ni| ht. Call or apply ROG’S PUB & RESTAURANT 5245 St. Charles Rd., Berkeley, 111. 544r4468 after 10 a.m.
(64)
HOUSEHOLD HELP
HODSEKEEPING AIDS Full time. Days. Good starting salary, free meals, all benefits. North Suburban Nursing home. 6601 Touhy CO 7-9630	(66)
HELP WANTED
COOK
pay or night. Call or apply ROG’S PUB & RESTAURANT p245 St. Charles Rd., Berkeley, 111. 544-4468 after 10 a.m.
(64)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN BY OWNER Choice Southwest location. Factory and neighborhood business. Must Sell. Established 7 years. Call 9-1 pm 778-9294
______________________(65)
TAVERN & GROCERY By owner. Gross $71,000 last year. Liv. qtrs. 4 acres, year around busn. $15,000 down—terms. Chain O’Lakes area. 1 mile W. Rt. 59 on Grass Lake Rd. Call Antioch 395-9748 ____________________ (66)
RESTAURANT
By owner. 1958 West 17th St. Also, RESTAURANT 6401 Mannheim, Rosemont. Ask for Mack. 296-5?0J. ) (66)
krat še več, samo da te nehajo trpinčiti in mečkati. Vse to niso šale in, če pomislim, da je tu nekaj ženstva, ki ne more prebiti dolgih muk, pa vem vse in takisto vem, da bodemo vsi izdani, še preden smo se dobro ogledali v svoji ječi. In sedaj vas vprašam, čemu je vse to potrebno in čermi jemljete sekiro v roko, pod katero pridete sami, če ubijete ž njo gospoda Amanda?”
In kanonik, ki je v sosedni čumnati slišal vse, kar se je govorilo, je mislil sam v sebi, da krivoverstvo še ni tako zelo popačilo tega mladeniča kakor brate, in prisegal je, če ga Bog otrne iz sedanjih stisk, da se potrudi kolikor mogoče, da vsaj njega pripelje v naročje svete matere katoliške Cerkve, ker je bilo jedro v njem še zdravo! Drugače bi ne bil svaril bratov, naj ne umore bo mika, ki se jim ni mogel braniti! In tudi sestra Katrica se je razradostila in vzdihnila na svojem ležišču: “Janez ga ne da umoriti, pomagal mi bode, da ga otmem!”
Oni v sobi zopet nekaj časa molče. Potem pravi oče: “Kaj pa meniš, Janez, da je potrebno? Ti itak veš vse bolje nego mi in morda se ti vidi potrebno, da se sami napotimo na loški grad in vse povemo oskrbniku? Tako si rešimo telo, ali duša je pogubljena! Kaj meniš, da je potrebno?”
In Janez ne odlaga dolgo z odgovorom. “Mora li biti ravno sekira, oče? Bolniki umirajo, da še učeni gospodje ne morejo povedati, kako je prišla smrt. In cul sem, da so rane, dobljene po medvedu, nevarne in da se nerade celijo. In rad se prikaže' prisad. In prisad pride in ne ve Se odkod. Tudi mi je pripovedovala stara mati, da ranjencem mraz najprej škoduje. In sedaj so mrzle noči, to veste vsi!” Takrat so bratje spoznali, kam merijo brata Janeza mirne besede. In oče Ignacij je nekaj premišljal, potem pa dejal: “Janez ima dobro glavo! Luka, vzemi sekiro in spravi jo pod strop, kjer je bila!”
“In kje v Pismu,” vpraša sin Janez, “kje je zapisano, da moram izdajalca sprejeti pod svojo streho? Saj tudi ni zapisano, da moram vzeli gada k sebi v posteljo, da me piči, ko se je' ogrel ob mojem telesu!” “Nikjer ni zapisano kaj takega,” pritrdi oče, “pač pa je zapisano: Zob za zob!”
“Postavimo ga torej na hladno noč,” dostavi Luka, “kav mu bode itak všeč, ker gotovo ni rad med krivoverci!”
Vsi so zadovoljni s tem sklepom in zdajci vstanejo, da od-neso ubogega Amanda na nočni mraz — v gotovo smrt!
Stopijo v sobico, kjer leži bolni kanonik. Ko odpro vrata, stoji pred njimi domača hči in nje bledo lice priča o bolesti in grozi, ki ji dviga kipeče prsi.
“Kaj hočete?” vzklikne trepetaje. “Moj Bog, ali se ne bojite umoriti nesrečnega človeka?” Rekši stopi pred ležišče in razprostre roke proti tistim, ki se gneto med vrati.
“Bojte se Boga, oče, bojte se ga!”
“Umakni se, deklica!” se ujezi starec, “in ne vtikaj se v naše reči! Lezi in zaspi in jezik za zobe! Vi, sinovi, pa poprimite, da bode prej dognano naše delo!” “Mati, pomagajte!” vikne Katrica v svojem strahu. Ali že jo je zgrabil oče z jekleno roko in jo treščil od postelje, da se je kar zgrudila.
Daši je vedel, kakšna mu preti
nevarnost, vendar kanonik Amand dotlej ni izpregovoril niti besedice.
Sedaj pa se oglasi, rekoč: “Pusti dekleta, hudobni starec, in ne ubijaj svoje hčere! Saj mi je drago in ljubo, da me postavite izpod te strehe, kjer ne poznate ne gostoljubja ne prave vere Kristusove! Storite, česar ne moretč opustiti! Moj Bog, ki ne pusti, da bi padla ptica s strehe, chrani tudi mene, če je taka volja njegova!”
“Torej, sinovi,” de starec, “pa e vse v najboljši pravici in v najboljšem redu. Primimo ga in odnesimo ga, kamor hoče sam! Saj mu izpolnimo samo voljo!” ‘Tem manjša je naša pregreha,” se zasmeje sin Luka. “Vzdignimo torej!”
Dvignili so ležišče z bolnikom vred in ga odnesli skozi tesna vrata. Napravljalo jim je to dosti sitnosti in le iztežka so izvlekli posteljo v prvo sobo. Ob-
lival jih je pot, toda bili so vsi veseli pri delu.
Povzel je oče: “Samo glejmo, da nam ne pade s postelje in na deske! Dejalo bi se nam, da smo ga ubili. Delajmo rajši počasi, saj je noč dolga! In slana pride šele proti jutru.”
Ko postavijo posteljo sredi prve sobe, pravi oče: “Andrej, zakleni duri pri čumnati, da nam to preklicano dekle ne pride vmes. Bog ve, da jo je že preslepil ta papist z bledim svojim obrazom!”
Sin Andrej vestno zaklene omenjene duri, nato pa zopet s skupno močjo dvignejo bolnika.
Pritirajo ga v vežo in iz veže na planico pred hišo.
Bila je jasna, toda že precej hladna noč. Sedaj in sedaj je potegnila ostra sapa od severa, da se je čulo, kako je šumela po bližnjem bukovju in tresla jesensko listje z njega. Zanesli so posteljo od hiše ter jo postavili na travnato ravnico, ki jo vidite še dandanes za Mrakovo hišo.
“Ugodno vreme je,” izpregovori nekdo izmed sinov in si otira pot s čela. “Vleče tudi nekoliko izza hribov in dobro vem, da bode jutri Zala vsa bela, kakor bi jo bil z moko posul.”
“Delo je dokončano,” pravi
starec; “sedaj pa k počitku, otroci!”
Odšli so in niti iskra usmiljenja se jim ni utrnila v temnih dušah, ki so bile polne tiste strasti, ki jo je vedelo pravo lute-ranstvo vzbujati svojim vernikom.
Zapahnejo vrata pri veži. V
.MiiimiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiimmimimimiiimimimiiiiimuiiiiiiiiimmiiiiiiiiii’-
JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
CO LLINWOOD SKI 452 E. 152nd STREET	Tel.: TVanhoe 1-311«
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago
Tel.: ENdlcott 1-058» |
|
3
URAD
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
“ 'lllllrilMllltli'iHlIMItHMWHHIHItllllHHIIIMIIIilMitiHIIHMIHlIlHIIIIHHIIliilIM"'''''
sobi zleze oče na peč, sinovi p3 poležjo po klopeh. Oče še dej6, “Zbudite se na vse jutro, da Ža j zopet prinesemo v stanico! To t bil zlodej, če bi se prikaza' grajski hlapci po bregu ‘n j iztaknili satanovega služabni 3 j pred hišo v mrazu! In čudim 361 j da jili še toliko časa ni!”
SONGS & DANCES OF THE SLAVS!
DUQUESNE UNIVERSITY
TAMBURITZANS!
3 PJ. Sumfcy larch 31
CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL
Tickets on Sale Now At All Burrows Stores Loge $3.50, Oreh. anil Mezz. $3.00 Parquet $2.50, Balcony $2.00 Special Student Price $1.00
/
j \

• ■ ' :	' ? ' ■■
• ■ __
■w-
I	A-
I’ />T
* ' , ' • ' ;• , • :: ' • ■’
Let’s get
0
■	; k
-i ■ ’f ■	' Š	. '1 „
,v.e ..f- ■ ?	?
the confusion out

M ■, 1
% -y ■	;
£
\
■
J
r®
;■
1 || ■ . ■ - '	■_______________________Si ...

J
;


Hranjenje naj bi ne bjlo komplicirano. Kar ljudje res hočejo, je prihraniti denar ... in to iz različnih nagibov. Poznamo več načinov hranjenja. Nekateri go ugodnejši od drugih. Vse zavisi od vaših lastnih razmer in potreb. Mi bi radi pomagali razjasniti zmedo in stvar razčistili.
Society National Bank redni hranilni račun. Varen. Takoj razpoložljiv. Preprost a učinkovit način hranjenja za bodoče potrebe.
Običajne hranilne vloge na knjižico se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo polletno. Vloge, narejene v prvih desetih dneh januarja, aprila, julija ali oktobra, in vložene po eno četrtletje, se obrestujtejo že od prvega dne v vsakem četrtletju.
Society Bonus Passbook hranilni račun vam omogoča visokih 5% na leto pri vaših rezervnih glavnicah. Tu je način poslovanja.
Vi enostavno vložite $1,000 ali več in vedno obdržite najmanjšo glavnico $1,000. Dodatne vloge napravite po $100 ali več naenkrat. Vloge morajo ostati vložene 90 dni, da se obrestujejo po 5%. Obrestovan] e še začne na dan vloge in se izplača četrtletno na 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra. Po najmanj 90 dneh lahko vloge dvignete v prvih desetih koledarskih dneh mesecev marca, junija, septembra ali decembra. Obresti se lahko pripišejo k Vašemu Society čekovnemu, rednemu hranilnemu, ali Bonus Passbook hranilnemu računu, ali pa se Vam pošljejo po pošti. Kakor želite.
Society National bančni hranilni certifikat na vlogo je načrtovana, obresti zajamčena investicija za vaše večje rezervne vsote.
Society Savings certifikati se obrestujejo po 5% letno, najvišja bančna, po zakonu določena obrestna mera in so razpoložljivi ob dozoritvi po 6, 9 in 12 mesecev. Obrestujejo se od dneva vloge. Obresti se avtomatično pripišejo vašemu Society čekovnemu ali hranilnemu računu, ali pa se vam pošljejo po čeku. Najmanjša vloga je $2,500. Večje vloge se lahko napravijo v zneskih po $100. Na primer: $2,600, $2,700, $2,800, itd.
*
Če imate še vedno težave odločiti se, kateri hranilni načrt je najboljši za vas, oglasite se v vašem najbližjem Society uradu. Mi vam bomo stvar odkrito pojasnili.
NATIONAL
OF CLEVELAND
Member F. D.I.C.
BANK