ARhIVI XVIII 1995
1/. prakse za prakse
83
Pedagošk pi -»omočk; v arh vu
MARIJA HFRVJA MAS1EN
l.Lvod
Arhivi imajo poleg osnovne funkcije varovanja, ohranjanja. zbiranja ter urejanja gradiva ic drugo - izobraževalno nalogo. Izobraževalna na loga je pi a« tako pomembna kot ostale, vendar se nekake zdi, da ji arhiv' pri nas nc pripisujejo pra1 veiikiga pomena, saj ta deja\nost v vsakem izmed naših ¿ihivov slcru na knkem zanesenjaku, ki >e ljubiteljsko ukvarja tudi s tem.
Od je pedagoška dejavnost v arhivih še kako pnmembna. seveda že dolgu ni več potrebno clo-kfrz^vati. O tem so si bili edini svetovni arhivski strokovnjaki že leta 1954 v Parizu na mednarodnem arhivskem kongresu, ki jc imel za temo Arhivi in pouk Isto temo sta obravnavali še 3. mednarodna arhivska konferenea in Okiogla mi za arhivov v Zagrebu maja 1957. Na mednarodnih zasedanjih se o tej problematiki še raz-p.avJja (20. ikrogla miza, 1981 Oslo - lnfor macijc ir pouk arhivskih uporabnikov)..
. Že na kongresu 1954 je Charles Braibani raz mišljal o različnih pojmovanjih o funkciji arhi-VO"
Franconka izkušnja je potrdila,. da imajo arhivi poleg svojih strokovnih funkcij še pedagoško nalogo n nalogo informiranja .iroke javnosti1 Toliko o zadevi s širšega arhivskega aspekta; kaj pa v Sloveniji?
Pri nas smo o tej tematiki pnčeli razmišljati šele ".adnja leta, toda nob;no od arhivskih po svetovanj društva se zadele še ni dctaknilo.
Sama pa želim na pjdlagi Lastnih, izkufenj in dolgoletne prakse prikazati nekaj manjših oripc-mečkov, ki jih na področju pedagoške dejavnosti v arhivu uporabljamo, in so se porodili iz prakse.
} * t 2 Področja pedagoško - izobraževalnega del«
Pri opravljanju pedagoškega dela v arhivih se jt izkazalo, da gre v bistvu za dve večj področji, in sicer.	.' ■
A Predstavitfcv arhivov m njihovega dnla
B. Arh;v in p.da^oška dejavnost na področju dnmoznanstva
A. Predstavitev arhivov jrt njihovega dela
V prvt področje uvrščamo:
-	enkratne ali večkratne obeske uporabnikov v
arhivu,	"■ ■
-	predavam a o arhivih v smislu populari^eijc
Zakon o varstvu naravne in kullurnt de^iiiint Ur. 1: S RS. 1/81,71 Člen.
dejavnosti,
-	učne ure vseh izobraževalnih ustanov, od tistih s prilagojenim programom do visokih in višjih šol ter vrtcev.
-	obiske najavili ,iih skupin občanov in drugih^ ki si želijo ogledati arh, v
Pri tovrstni predstavitvi moramo upoštevati starostni in izobrazheni nivo poslušalstva oz. način ■ interpretacije, ki ga bomo UDorabili. Naj običaj nejc so obiskovalci razdeljeni v tn izobrazbene stop.ije.
-	osnovno šolcko (najpogosteje)
-	srednješolsko (često)
-	višješolsko (redko).
V redkih primerih, ko pripravljamo predstavitev za vrtce ali šole s prilagojenim programom, pa moramo upoštevati Se dodatne kriterije in pedagoško didaktične prijem^.
Najpreprosteje jc uporabiti pri vseh siopnjah predstavitev po /mera enakem vrstnem redu učne priprave, ki jo lahko po zahtevnosti, starostni stopnji, časovni nmejenosl1 poljubno dopolnjujemo, razširjamo ali krajšamc in si sledi v naslednjem zaporedju
I	<
1 Doktrine, tehnike in metode
Beseda arhiv, kulturna lediščina pisna rr.atc rialna, arhivsko gradivo - dokumentarno gradivo zakonodaja, materialno varstvo gradiva, tehmKa in metode dela, od prevzemnega zapisnika, sc-znrma, regesta, inventarja, obiave, uporabe arhivskih virov arhiv v službi javnosti itd
II.	Zgodovina arhiva
F.giptovsk< arhiv, gršk« archcion, nmski arehi-vum - t?bularius, srednjeveški arhivi, grajski in samostanski, mestni ir tiski sodobm.
Zgodovinski nastanek našega arhiva, njegove delovanj, širitve, nove pridobitve, naloge arhiva v svojem. okolju rrzstave izdano puohkacije, itd.
III.	Zgodovinski vsebina arhiva
Predstavitev fondov in zbirk, strukture fon dov
Vin za zgodovino kri ja: li?tirie, kronike, grbi patncijskih in gosposkih družin, pečati, urbarji, echovski dokumenti, oba statuta 1376 in 1513, fotografije, novcjfi spisi, akti zemljiške knugs, gradivo geodetske uprave in najnovejši zapisi na mikrofilmu m računalniku.
84
Ii-, pnksc :'.a p'"ak;.c
aRHIVi XVIIt 1995
IV.	Organizacija arhivov v Sloveniji
M rez a arhivov Slovenije, strukture fondov, ki jih hranijo, organiziranost, pristojnosti, nekoč -danes, specializirani arhivi, cerkveni arhivi, povezovanje arhivov, ministrstvo-ustanovilePi - arhiv, ekonomski vidiki, predstavimo publikacije posameznih arhivov.
Za predstavitev vseh slovenskih arhivov hi bila zelo koristna uporaba videokarete, ki pa jc lal nimamo.
V.	Organizacija arhivov v tujim
1 ♦
Prikaz arhivov v sosednjih državah. Avstriji, Italiji, Madžarski, HrvaŠkj, BiH, Srhiji, njihove pristojnosti, zakonodaja, možnosti iskanja gradiva, najpomemhnejSc publikacije itd. •
Tak obi.^k, predavanje, učno uro vedno končamo z ogledom arhiva, čitalnice in skladišč, restavratorske delavnice, mikrofilmskega laboratorija, tam kjer ga imamo, siccr ga le omenimo
•Za ohiske šol pa uporabimo še manjši arhivski pripomoček, ki naj učencem doma pomaga osvežili znanju o arhivu kol o instituciji, ki sojo oh i "kal i ter hkrati spodbuditi zanimanje za zgo-dov.nska dogajanja
1,'Delovni	list /ji osnovne šole
Za nižjo stopnjo: učenci vzamejo liste s seboj in jih v šoli s pomočjo učitelja izpolnijo, po barvajo, pn likovnem pouku izdelajo razredni grh, svoj družinski grh, rišejo inieialke, pc čatijo pismo itd; - Za višjo stopnjo: učenci vzameic liste domov in jih ?.a nidugo izpolmio ter pr pouku utrdijo snov V li.st jc vložen h nekaj kopij najzna čilnejSih kategorij gradiva,-ki so jih speznali pn zgodovini: listina, urhar, kronika,- učno pismo, razglednica, šoliika vpfsniea, itd.
2,	Delovni list za srednje šole
V list vpišejo zahtevane podatke, k foto kopijam različnih zvrsti gradiva narrdijo po skupinah referate.
Porcbc; opozopm na pravilnost citiranja pn pisumu referatov, Čitalniški red in možnosti upo rabe gradiva ter arhivskih pripomočkov, kot so: vodr k po arhivu .odobna računalniška ohde-lava, popis arhivskega.gradiva, inventar, regest, katalog k razstavi, gradiva in razprave, razne zloženke.
Pi izdelav, učnih listov sc vedno posve-tujemr z učiteljem, ki nas opozori na.učnipro gram in morebitne posebnosti. Pri srednje^ljkih listih dame'poudarek na pred: ta vit vi .virov, po možnih arhivskih 'cd, kritične presoje virov, po naredkov, primerljivosf virov prve roke in Časo
pisnih novie itd.2
+ %
B Arhiv in pedagoška dejavnost na področju demoznanstva
Sodohna pedagogika v svetu jc že zdavnaj spoznala in priznala naloge arhivov, ki naj i>n opravljajo na področju domovnanstva. Splošna zgodovinska veda že dolgo ne navaja več same preddejanj, vzrokov ter posledic velikih političnih sprememb, temveč vedno bo!j raziskuje vzroke družbenih vprašanj in se spušča na področja vsakdanjega živl'~nja 3 . P:av to pa so podro ia, k k sc nanašajo na lokalne zgodovinske raziskave in sc z njimi ukvarja domuznanslvo. Pri obravnavi giaaiva moramc priznati in upoštevati samostojen in specifičcn regionalni razvoj ter lokalno specifične lastnosti krajev, mest, območij, ki pa jih seveda nikakor ne smemo precenjevati ali posploševati Taksni so recimo vzroki vojn, ki sc ne dajo obravnavati zgodovinske lokalno.
Ker v šolah vedno več dela;o v krožkih, v t;iko imenovanih projektnih tednih, raziskovalnih taborih in uvajanju kihirnih vsebin nam d 'jt domoznansko delo v arhivih vse te možnosti. Žal slovenski arhivi nimamo ustreznih predavalnic pro torov. kjer.bi bilo te naloge možno opravljali Običajne uporahljamc za to kar naše čitalnice.
Pedagoško teoretične prednosti domuznan-skega pouka v arhi/u je W Tcchcrnc* opredeli! na na si. d nje načine
-	domoznanstvo kot nov način razmišljanja s cilji in spoznanji namesto kratkotrajnega uče nja in preverjanja zgodo /inskih podatkov
-	vzorčni izbor učnih vsebin namesto posplošenih oredavanj
odkrivajoče učenje, odkrivanje prohlemov namesto recepti vnega uČcma
-	delo z viri namesto, da predstavljamo vire le kot ilustrativni material .
odprtost in večdimenzionalno si r.amcoto skrajšanih in prečiščenih predstavitev Pct dohnh razlogov, da h'-Šole vključile v pouk domoznanstva tudi arhive. Vendar jc takoj potrebno poudarili, da srednješolski,program pri nas nima v programu domoznanstva S*moj od profesorjeve znajdljivosti jc odvisno, da vključi domoznansko temo in z njo zaposli manjšo skupino učenec v v. okviri' krožka raziskovalne naloge. Ker so teme nalog lahko najrazličnejše in ohičajno posegajo od najstarejših obdob:'i do danes, zahtevajo sodelovanje vseh strokovnih uslanpv v kraju ŠK, PMP. ZAP. ZKO).
¡3. Grafenau er, Mi .jxLrlnjija in tehniku /^inJovinskt vede. Lj. Lmk
i « - ■ ■ *
Zgudnvina am, leii» l, iyy4.si. 1. Nnva rsvija /a hisinncno
anitopiilogijn. Mr. 76-77.
4 Oanhiif«, Spithofer, Günser T^hernt Wege zur Landeskunde, Graz 1991.
ARHIVI XVIII ly95
J 7. prakse 7.a prakso
85
Najlepše lahko to pukažemo na primeru: CARINA NA PTLJU
-	rimska carina, njen pomen cariniki, njihova imena, itd. - sodelovanje z arheologi,
-	srednjeveška carina, piekladalna pravica Ptuja, carinski urad ■ ukinitev arhiv:
-	današnja carina, ustanovitev, njene naloge -jodeluje BTC mestni organ za gospodarstvo. Nirram namena naštevati teh nalog, pri katerih jo artiiv sodeloval, temveč želim nakazati, kak ne pripumočke sfrro uporahili pri nekaterih ■;:rred teh nalog.
7a vse n ade raziskovalce in uporabnike arhivskega gradiva (o teh namreč ves čas govorim), k' želijo uporabi i starejše vire, sta prva ovira nemški jCzik -n pisava. Zate jim k tematiki pripravimo majhJn, preprost ARHIVSKI SLO VARČEK
Sama sem ga pripravila na temo lončarstvo Pri predstavitvi ceha, cehovskega reda - pravil: načina potrjevanja in posameznih členov, patro-nov ceha, praznikov, izdajanje »pričeval i'd.
Ob branju teksta cehovskcga reda lončarjev smo s slovarčkom, ki je bil izdelan po naded-njjm sistemu, pojasnili nekatere pojme
LONČARSKI CEH
lončar	Töpfer
rokcdclcc, ki na kolovratu izdeluje predmete iz pline
mojster	Meister
po Opravljenem izpitu postane pomočnik mojstur
cchovski mojster	Zunftmeister
izmed mcj^irov izvoljeni predstavnik, ki vodi ceh za
dobo ma.idaia
pomočnik	Geselle
pc končani učni'dob. opravi vajenec izpn in postane
p Jir.oönik
vandravec - vandranje Wanderbursche do-očen čas je moral vsak por:očnik na delo v dru^e kraje	VVf ndern '
izučitev va jcnca	Freisprechung
do končani učni dobi opravi vajence preizkus in sc
izuči
vajcncc	Lehr t unge
ech	Zunft Uandwerktunfi
/dru/snje obrtnikov
ene "troke	Rruder.^haft - Gi'cíe
Pri uprrahi katastrskih map za branja nem ških krajevnih in domačih ledinskih imen pri pravim manjši slovar nemških imen krajev, t,'amo za ožje krajevno območje ali nekaj b-ižnjih katar.trrkih občin.
Pri uporabi dokumentov, ki naštevajo denarne vrednosti, mere in uteži (urbarji, gorninski popisi, zapuščinski inventarji in drago) pripravimo manjši pripomoček za stare mere in denar, ki je bil še v rabi v drugi polovici 19 stol., čeprav sn jih v glavnem že ob jožefinskih reformah zamenjali, pa so ostale kljub vsemu v vsakdanji rabi
Že dolgo jc v rabi v arhivu razpredelnica, narisani1 na karton, na kateri so vpisana različna imena mestnih ulic po naslednj m sistemu:
I29ii vicus cerdonum. 14yl Ledcrgasic, 1879 Ohcrcdraugassc, 1919 Muršičcva, 1941 Hbcre-draugassc, 1945 MurŠiČcva, 199?, Dravski, ulica. . 1334 in 1376 Marckht, Marcht, '445 Kom-markht, Korngassc, 1879 Herrenhassc,' 1919 Prc šernova, 1941 Herrcngassc, 1^45 Prešernova do danes.
Naideck, P45 Florianplatz, 1879 Florian platz. 1941 Adolf Hitler Platž, 1945 Kvcdrov trg, 1952 Trg mladinskih delovnih brigad, 1992 Mestni trg
Razpredelnice ne uporabljajo s pridom samo učenci, temveč vsi uporabniki in je že skrajm Čas, da ga popravim, dopišem in dopolnim,
To so najpogostejši pripomočki, k- jih p" opravljanju pedagoške dejavnorti v arhivu Gama uporab1jam.
Ob sodelovanju pri projektnih tcauih na šolah, raziskovalnih nalogah pa pripravim program in pripomočke, ki se nanašajo na naslov za stavljene teme 'Toda to jc žc povsem drugo področje in bo morda predmet katerega od naslednjih posvetovanj,