*08iafaa plačama r gotovini Posamezna Itevilka 5 3ia, Leto vil. — štev. 15. LJUBLJANA, One 8. aprila 1951. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna DRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU Slabo vreme pokvarilo Mednarodne skakalne tekme v Planici Skakalnica je ves teden nudila sve-68,10 podobo, danes pa so prihiteli iz Vseh predelov naše domovine številni Sledalci, da si ogledajo skoke na naši Osemdeset ki. Na koncu izteka so vi. orale zastave sodelujočih držav: Av-*trije, Italije. Zapadne Nemčije in Ju. goslavije. Zanimalo nas je predvsem, *83 Premorejo nemški in' italijanski skakalci, medtem ko Avstrijce že več *u manj poznamo. Letošnja sezona je pokazala, da naši Skakalci niso v takšni formi kakor predla leta. Na eni strani lahko to opra. wžtono s težkimi snežnimi razmerami, drugi strani pa moramo vedeti, da J® Večina naših tekmovalcev bila ves 685 odsotna na tekmah v inozemstvu, r®r Prav gotovo ni bilo pravilno, saj ■^odločujoče vplivalo na njihovo bor-**®ost Poleg tega pa je naša repre- BRUTSCHER (NEMČIJA) PRVI, POLDA DRUGI VELIK USPEH ZIDARJA Planica, 8, aprila. Ves teden so organizatorji zaskrbljeno opazovali vremenske in snežne razmere v Planici. Zadnje dni v tednu so z vese. ljem govorili, da bo v nedeljo vendarle lepo. Edino Inž, Bloudek je obupaval Prepričan je bil, da na dan tekmovanja vreme ne bo takšno, kakor smo si želeli, kajti ob lunini izpremembi v Planici navadno sneži ali pa dežuje. Na poved inž. Bloudka se je na žalost uresničila. med zadnje, Zalokar ima namreč to napako, da je v zraku preveč predklo. njen in zato njegov doskok ni sigu ren, To nam kažejo skoraj vse prireditve, na katerih doseže ali odlični uspeh ali pa zaradi padcev slab plasma Tudi od Langusa smo več pričakovali. Izgleda, da Langus letos ni dosegel tega kar je želel. Tudi njemu, kakor ■ vsem ostalim našim skakalcem, primanjkuje treninga na majhnih skakalnicah, saj je, po izjavi trenerja dr Dečmana, samo manjša skakalnica osnova vsakemu tekmovalcu. Vsi tekmovalci so skočili samo po dvakrat. Vsak bi moral imeti poizkusni skok, toda sodniki so za vsak primer ocenili tudi tega, če bi se moralo tekmovanje po drugi seriji skokov prekiniti. In res, vreme se je vedno bolj slabšalo, tako da je vodstvo tekmova nja sklenilo po drugi seriji tekme zaključiti. TEHNIČNI REZULTATI: 1, Brutscher Toni (Nemčija — 64 73 m), 195.0 točk; 2. Polda Janez (Ju goslavija — 62, 72.5 m), 186.0; 3. 5 Dengg Franz (Nemčija — 62, 70,5 m), 179,5; Lecdoliter Alois (Avstrija — 61. 70,5 m), 179,5; Dietrich Rudi (Avstrija —’ 61,5,’ 69 m), 179 5; 6, Zidar Jože (Ju goslavija — 60, 69,5 m), 178,5 točk; 7. Hohenleitner Sepp (Nemčija — 60. Kadar premagal Odred Otokar danes ni Imel sreče. Pri drugem je padel in tako zapravil lepe nade za dober plasma. ?®'taOca nastopila okrnjeno, predvsem p ra^i odsotnosti nekaterih tekmoval-qV. ki služijo vojaški rok (Rogelj in ^Peršič), nekateri naši najboljši Škarji Pa so bili poškodovani (Klamč-Krznarič in Mežik), startu se je zbralo 35 tekmoval. 7^V; 11 Avstrijcev, 8 Nemcev, 5 Itali-^°v in H Jugoslovanov. Tekmovanje 3e začelo tečno ob 11. uri. Na sodčkom stolpu so skoke ocenjevali med 8r°dni sodniki: inž. Bildstein (Av-”Lrija), RappenglUck (Nemčija), Gnidovec, - " ' ' 1 —v, Šramel in Pohar (Jugoslavija), t*rv:i je skočil naš stari znanec F inž lj8* Rudi, Njegov skok je bil lep, ven-pa so ga sodniki zaradi zelo slabša doskoka ocenili s povprečno oce-10 13, Nato so se zvrstili drug za dru Ph tudi ostali tekmovalci. Med njimi J* bil vidnejši Zidar Jože, ki kaže od ^krne do tekme stalnejšo 1'ormo in “8Predeik. Potem se je na startu poja-Planiški znanec — Gehring Rudi lernčija), ki je pred vojno dosegel veliki planiški skakalnici svetovni ekord 118 m. Njegov skok je bil umir doskok pa siguren in lep, kar pa Tto-1 opazili pri vseh nemških skakal-da " ®den najboljših skakalcev, ki je oes navdušil tisečglavo množico, pa bil Brutscher Toni (Nemčija), ki je izredno lepim slogom in dol slu-* s'cokl dokazal, da je povsem za. bieri° prvo mesto na tem dnarednem tekmovanju. Sodniki so ocenili s povprečno oceno 17. 8tv 1 V paniu je završalo med občin Jan*1*1, ie napovedovalec najavil p0, ®za Poldo. Zanimivo je, da ima berf na skakalnih tekmah vedno res-je. Sa konkurenta, s katerim tekmuje r Dredvsem v d’aljini. Medtem, ko 6U 7lutstber dosegel 73 m, je Polda sko, gov 2,5 m’ vendar pa je bil slog nje-dan?®3 sltt>ka mnogo slabši. Polda t>iiš/-e6 zadnJe čase v slogu precej, po jej, a bi j egov let po zraku je neumir. kot 111 tudi smuči ne drži tako lepo Ce bsm° bili navajeni prejšnja leta. botel v prihodnje uspešno na-bitvah na večjih mednarodnih priredi bo maral prav tej pomanjklji-besvetiti veliko pozornosti, bohv ,ltalijanskih skakalcev moramo bevn3-1 Predvsem dva skakalca, Ca tudi p”. Trivello. Tema bi se pridruži) če „ tilzzi, italijanski državni prvak, Pad"? Pri drugem skoku nesrečno da • . a italijanske tekmovalce vemo. harrpJ^ihov sl"g svojevrsten. Vsi imajo Boveč6 m°ean predklon, kar seveda Izr a nevai'nost padca pri doskoku ^lopfo ° z®dovoljen je bil arhitekt ha Sv3 Sraditelj največje skakalnice Dajle,.etu’ »letalnice« v Oberstdnrfu Uspeha 1!i dosegel kakšnega velikega tregipj V^a bil je srečen, da je lahko hj6Rov al. Planiško skakalnico, ki je p<’ mnenju idealna za vsakega teitjpn a ca Ostali nemški in avstrijski tn hi alci 30 pokazali solidno formo Če j;hVerie!no dosegli še večje uspehe Vrejpg bri' tem ne bi oviralo slabo ^olden,e!ra^.0 aaših tekmovalcih Poleg tud; ? J} Zidarja se je danes odlikoval getp L rJkaT Zoran, ki pa je pri drobi 5e u'*u na žalost padel. Verjetno 6ih _ rs'_H med petorico prvoplasira-' Prečni padec pa ga je uvrstil Trbovlje, 8. aprila. Današnji derby v II. zvezni ligi med Rudarjem in Odredom se je končal z zmago Rudarja, ki si je zasluženo priboril prvi dve točki. Za to tekmo je bilo nenavadno veliko zanimanje. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo na igrišču nad 3000 ljudi, med njimi precej Ljubljančanov, ki so se s posebnim vlakom pripeljali v Trbovlje. Dejstvo, da je moral Odred nastopiti v oslabljeni postavi, _ je dajalo nasprotnikoma enake možnosti za uspeh, vendar je imel Rudar prednost domačega Igrišča. Vreme za igro ni bilo ugodno. Ves čas tekme je deževalo. Teren je ^ bil v začetku primeren, postal pa je sčasoma spolzek, kar je igralce oviralo, da niso mogli razviti kombinacijske igre s točnim dodajanjem. Zato sta se obe strani posluževali prodorov po krilih, ki so dali v sredino mnogo uporabnih žog. Toda od vseh ugodnih'priložnosti za dosego gola je bila izkoriščena samo ena, ki je prinesla zmago Rudarju. Rudar je takoj v začetku dvakrat napadel, toda Segala je uspešno posredoval. Protinapad Odreda po Haclerju je gostom prinesel kot, iz katerega pa niso dosegli uspeha. Domače moštvo ie imelo nekaj časa več od igre, toda gostje so spet prišli v akcijo. Nudila se jim je ugodna priložnost za uspeh, ko je sodnik upravičeno prisodil prosu strel s 16 metrov. Hacler je žogo poslal v out. Nekaj minut za tem je levo krilo gostov ponovno prišlo do kazenskega prostora, toda njegovega lepega pred-ložka Razbornik ni izkoristil. Protinapad Rudarja se je končal pred kazenskim prostorom Odreda, kjer je obramba gostov nedovoljeno posredovala. Toda tudi ta prosti strel je ostal neizkoriščen. V nadaljnjem poteku je Od- 4:0 (0:0) Rudar: Ahlin, Sori, Butkovec, Blatnik, Kos, Vodišek, Hudarin, Florjan, Plaznik, Orač, Opresnik. Sodil je Božina iz Slavonskega Broda. Stane Ravnikar Radnički : Prolcter (O) 3:3 (3:0) Beograd, 8. aprila. V nezanimivi tetam je danes Radnički dosegel s Proleterjem lz Osijeka neodločen rezultat 3:3 (3:0). Gole so dali za Rad-nlčkega Pajevič, Belinčevlč in Radu-novič, za Proleterja pa Rupnik, Vekič in Kasa.. Osiječanl so bili v drugem polčasu nekoliko boljši od domačinov. Kvarner : Proletcr (Zr) 3:1 (3:1) Zrenjanln, 8. aprila. V današnji prvenstveni tekmi je Kvarner premagal domačega Proletgrja z razmeroma visoko razliko 3:1 (3:1). Nadaljevanje na 4. strani 67 m), 176,5; 8. Gehring Rudi (Nemčija — 60.5. 67 m), 176,5; 9. Steinegger Erwin (Avstrija — 61.5, 68.5 m), 176,5; 10. Langus Jože (Jugoslavija — 60, 67‘5m), 173 točk; med ostalimi sledita tudi italijanska skakalca Ganeva in Trivella. Ganeva je dosegel 63, 67,5 m; Trivella pa 59.5 in 65 m,. Poleg tega so nastopili tudi mladinci na 35 metrski skakalnici. Čeprav je bilo vreme skrajno neugodno (močno je deževalo) so mladinci vztrajali, pa tudi občinstvo je z zanimanjem sledilo borbi naših mladih skakalcev. Nastopilo je 42 tekmovalcev, kar je prav gotovo lepo število, ki nam obeta, da se bo skakalni šport med našo mladino še bolj razvil. Prvo mesto si je osvojil državni mladinski prvak Borišek Janez iz St. Vida nad Ljubljano. Njegov let in odriv sta bila najboljša, dosegel pa je tudi najdaljšo znamko — 32 m. Naši mladinci bodo po izjavi trenerja Pri-boška lahko že v prihodnji sezoni znatno napredovali. TEHNIČNI REZULTATI: 1, Borišek Janez (St. Vid — 29,5, 32m), 203 točk; 2. Borštnar Vinko (Železničar, Lj. -— 31, 31 m), 195; 3. Ka-var Jože (Ljubelj — 29,5, 29,5 m), 19*5 točk: 4. Gorjanc Lojze (Udarnik — 28, 30,5 m), 192,7; 5. Borštnar Božo (Železničar, Lj — 30, 29 m), 6. Saksida Mito (Krim — 29.3. 31 m), 188,9: 7. Zupan Ivan (Žirovnica — 26. 27 m). 187.7; 8 Križaj Peter (Udarnik), 9. Franko Matija (Udarnik), 10. Podlogar Janez (Enotnost). , Lipar Marjan S pomladanskimi krosi so atletska društva in klubi pričeli letošnjo atletsko sezono Ljubljanski Železničar- Pnl;"lni Ljubljana, 8. aprila. Včeraj in da- IJ/VV/fc V odl)0)ki nes Je bil na igrišču Ljube Šercerja ——- pokalni turnir najboljših ženskih ekip Slovenije. Nastopili so: državni prvak Krim, slovenski prvak železničar (Maribor) ter člana zvezne lige železničar (Ljubljana) in Polet iz Maribora. Rezultati sobotnih srečanj: Krim -železničar (Maribor) 3:0, Železničar (Ljublhjana) : Polet 3:2, Železničar (Ljubljana) : železničar (Maribor) 3:1, Polet : Krim 3:1. V nedeljo dopoldne sta bili odigrani še zadnji dve tekmi: železničar (Maribor) : Polet 3:2 in železničar (Ljubljana) : Krim 3:0 (15:11, 13:4). Pokalni prvak je postala ljubljan- 3UVENTUS pride v Ljubljano Na$e ljubitelje nogometa bo prav gotovo razveselila novica, da bodo v kratkem gostovali v Ljubljani odlični italijanski nogometaši Juven-tusa iz Torina. Nogometna zveza Slovenije je namreč te dni prejela obvestilo, oziroma ponudbo Juventusa za gostovanje v Ljubljani. Ker bodo 27. aprila tudi naši športniki dostojno počastili 10. obletnico OF, je bilo •sklenjeno, da bi prav ta dan izkoristili za kvalitetno športno prireditev, na kateri bi poleg domačih klubov Odreda in Železničarja sodelovali še Juventus, Crvena zvezda iz Beograda in morda tudi splitski Hajduk. V tem primeru bi imeli ta dan v Ljubljani majhen nogometni turnir. Če bo šlo vse po sreči, bo vsekakor to športni dogodek prvega razredal Podrobnosti bomo še poročali. ska vrsta železničarja, ki si je priborila lep pokal, darilo Odbojkaške zveze Slovenije. Zagreb, 8. aprila. Danes je bila prijateljska ' tekma med odbojkarskima reprezentancama Zagreba in Beograda. Zmagala je reprezentanca Zagreba z rezultatom 3:1 (9:15, 15:11, 15:12, 15:13). ------ Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA 29. kolo: Starsbourg-Sochaux 2:9. Rennes : Stade Franca is 1:3 Le Havre : St. Etjenne 4:1 Racina : Reims 0:0. Bordeaux : Lil le 1:3. Sete : Ntce 2:1» Roubaix : Marseille 1:1 Toulouse j Nancy 2:0. Len s : Nimes 4:2. — Vodi Nimes 35 Le Havre 34. Nice 34. Reims 34 Lihe 33 Marseille in St. Etienne ANGLIJA Sobotni Izidi: Arsenal : Liverpool 1:2, Burnlev : Derby Countv 1:0. Chei. sea : Aston Willa 1:1 Everton : Vol-verhampton 1:1. Huddersfieid : BMck-pool 2:1 Middlesbroush : Bolton and. 1:1 Neweastl« Utd. : Tottenham Hnt-spur 0:1. Portsmouth : Sundrrland 0:0 .Seheftield Wed. : Fulharn 2:2. Stoke Čitv : Manchester Utd. 2:0 We;t Bromvich Albion : Ch a rito n Atleric losi vi ca: vodi -lottenham oa. Middlesbrought ^S. 3:0. i a* » l i.. Manchester 49. Blackpool 45. Na republiškem prvenstvu v krosu je nastopilo 156 tekmovalcev iz 16 društev v skupni oceni OdrVed prvi9 Triglav drugi red pogosteje prihajal pred vrata Rudarja in končno izsilil koc. Nevaren položaj je rešil vratar Ahlin. V 27. minuti so imeli Ljubljančani iz drugega kota spet priložnost za uspeh, ki pa je ostala neizkoriščena. Tudi prosta strela iz 17 in 20 metrov proti Rudarju gostom nista prinesla uspeha. V 40. minuti je Odred izsilil tretji kot. Lepo streljano žogo Haclerja je Kumar prestregel z obrazom in moral nato do konca polčasa izstopiti iz igre. Po odmoru je začel z napadi Rudar in takoj izsilil dva kota. Po drugem kotu v 4. minuti je dobil žogo Opresnik in jo iz razdalje sedem metrov poslal v mrežo. Igra je postajala vse bolj živahna, pri čemer je Rudar pokazal več poleta od gostov. V 15. minuti je koi proti Odredu ostal neizkoriščen. Moštvo Odreda je proti koncu vedno pogosteje napadalo na vrata Rudarja, toda vse njegove akcije je uspešno razbijala obramba domačih. Mo"stvi sta nastopili v naslednji postavi: Odred: Segala, Dekleva, Piskat, Papež, Lesjak, Osrečki, Razbornik, Krou-pa, Kumar, Pelicon, Hacler. Litija, 8, aprila. Danes dopoldne Je bilo v Litiji republiško prvenstvo v krosu. Prvenstva so se udeležili atleti in atletinje iz 16 osnovnih organizacij s skupno 156 udeleženci. Prireditev je poselil tudi predsednik AZS. minister Krese z nekaterimi funkcionarji Atletske zveze Sloveniji. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se prvič prvenstva udeležila majhna vaška društva, med njimi Smlednik in Brežice. Prve eo starta le na 800 m dolgi progi mladinke. Vse je pričakovalo, da bo z lahkoto zmagala nadarjena atletinja Odreda Trk,ulja, toda mala Litijčanka Kokaljev« je vsem »zmešala štrene«. Čeprav je večkrat izgledalo, da se bo vsak čas zgrudila, je vendar uporno vzdržala progo do konca. Očividci so trdili, da je to hribovski otrok, ki ima v sebi dovolj žilave vztrajnosti. Vsekakor je dekletce dovolj nadarjeno, da ji posvetimo primerno pozornost, paziti pa bo treba, da se ne bo, kakor je to običaj v podeželskih društvih, s prena pornimi tekmami kmalu izčrpala. Mlajši mladinci so tekli na 1500 m dolgi progi. Najresnejši kandidat za prvo mesto, Belšak (Odred) je mnogim »trgal živce«, ko se je po prevzetem vodstvu pustil na ovinku pri Savi prehiteti in celo zriniti na tretje mesto. Sele nekaj sto metrov pred ciljem je s svojim znanim finishem »potegnil« in sigurno prisjpel prvi na cilj. V bodoče bo moral vsekakor teči smotrneje ta ne računati samo na finish. Pri starejših mladincih je po pričakovanju brez težav zmagal znani Mariborčan Male. Takoj po startu je prevzel vodstvo in ga obdržal do konca. Članice so tekle na 1200 m dolgi progi. Vsi so pričakovali sigurno zmago Blaževe, kar se je tudi zgodilo, Takoj po startu je šla v vodstvo Petelinova (Železničar), kmalu pa sta jo prehiteli Blaževa in Vizjak-Repovževa V medmestni košarkarski tekmi je ZAGREB PREMAGAL LJUBLJANO 34=25(10:15) Ljubljana, 8. aprila, Nekakšen začetek letošnje sezone košarkarjev je bilo včerajšnje srečanje med reprezentancama Zagreba Ljubljane. Zmagala je ekipa Za-greha z rezultatom 34:25 (10:15) Obe ekipi sta igrali precej raztrgano Zagreb v prvem, Ljubljana p* v dru gem polčasu. Premišljena in kdristna igra domačih v začetku se je _ pozneje spremenila v dokaj raztrgano^ in btez-smiseino tekmo. Mnogo sta grešila napad z netočnimi meti, prav tako pa tudi ob ramba z nepokrivanjem nasprotnih igralcev. Napake domačih so dobro izkori Ščali gostje, ki so sicer igrali v prvem delu počasno in neefektno, v nadaljeva nju pa so s hitrim in točium podajanjem izenačili in na koncu po Blaškoviču in Mijaču postavili sorazmerno visok rezultat. Reprezentanco Ljubljane so sestavljali igralci Železničarja in ASK, ki pa zaradi ponesrečenih menjav niso bili vedno kos položaju. Pri gostili sta se odlikovala k prej omenjena napadalca Blaškovič in Mijač, pri domačih pa le na trenutke Mravlje in Ogrin, d očim je bil Amon zelo razrešen in nekoristen. Sodila sta zvezna sodnika Klojčnik in Erbežnik iz Ljubljane. Reprezentanci sta nastopili r nasled n j. postavi: Zagreb: Milojkovič 4, Blaškovič 12, Batalo 1, Pjacun 2, Mijač 11. Čabakovič 2, Špel jak 2, Brkljajič, jan kovič in Tkalčič; Ljubljana: Vozel 9. Amon 4, Dvoržak 2, Fugina 1, Ogrin 2, Mravlje 2, Škrjanc 4, Pavlovič 1. Milet, Remic, Breznik in Tosič. nič, ki se je celo uvrstil med prvo deseterico, po končani tekmi pa je sedel na kolo in jo spet mahnil domov v Gorico, Res lep primer požrtvovalnega in vztrajnega športnika. Organizacijo današnjega prvenstva je imelo v rokah domače društvo, ki mu priskočili na pomoč jtekatei: Petek (Odred) Je zmagal na najdaljši progi z velikim naskokom Na polovici proge se je razvila med Blaževo in Vizjakovo kratka borba, ki pa jo je Blaževa z lahkoto odločila v svojo korist. Na cilj je prispela skoraj popolnoma ‘sveža, z naskokom okoli 50 m pred Vizjak-Repovževo. Prav tako kakor mladinci, so bili tudi člani razdeljeni v dve skupini. Prva skupina je tekla na 3000 m dolgi progi Tu je bilo pričakovati ostro borbo med Kranjcem (Odred) m Bardutz. kijem (Zelezničar-Lj.). Po startu je Bardutzki prevzel vodstvo, tik za petami m,u je bil Kranjc. Približno na polovici proge je Bardutzki zgrešil pravo progo in jo ubral po bližnjici Kranjc, ki je tekel za njim. ga je opominjal,’ da nista na pravi poti, pozneje, ko pa je videl, da so vsi tekači šli po pravilno označeni stezi, se je obrnil, tekel nazaj na pravo pot ter prispe! na cilj kot tretji. Sodniški zbor je po končanem teku prisodil prvo mesto Kranjcu, ker sta bila oba prva tekača d okvalificirana. Zadnji so tekli člani na 7000 m dolgi progi Član Odreda, Petek, je vodil ort začetka do konca proge in prišel na cilj z velikim naskokom (okoli 250m) Pavšič (Triglav) je Po pričakovanju zasedel drugo mesto preseneča pa tretje mesto Kovačiča (Odred), ki je pustil za seboj Steinerja in še mnoge znane tekače. Pohvaliti je treba tudi našega »seniorja« Bručana, ki ga je občinstvo na cilju prisrčno pozdravilo s ploskanjem. Zanimivo je tudi, da se je prljpeljal na prvenstvo kolesar God. včasih tekmovalci v njej drenjali in počasi pomikali naprej kakor pri ozkem izhodu, Tu so bili boljši tekači ki jim je slabši slučajno vskočil pred noge, precej na izgubi in so jim sprednji lahko vidino pobegnili. Markacija proge je bila zadovoljiva, a vendar bi bilo treba v bodoče na te stvari še bo!) paziti (oznake z apnom, beli in rdeči barvasti trakovi na vejah itd.), tako da„ tudi najbolj izmučen tekmovalec, ki se mu od utrujenosti že megli pred očmi, ni niti sekundo v dvomu, kje vodi prava pot. Tudi k teku članic in mladink bi lahko marsikaj pripomnili. Veseli smo sicer množičnega razvoja naše fizkul-ture, a na kvalitetne prireditve bi bilo treba puščati res najsposobnejše športnike. Tako pa si videl pri članicah zadnje tekmovalke, ki so se le z veliko muko in sopihajoč prebijale proti cilju. Vprašanje je sploh, koliko je takšna dolga in naporna proga za ženski or-' ganizem koristna. Osebno sem mnenja, da je vsaj zadnji polovici članic la tek več škodoval kakor koristil. Ce pa smo zadovoljni samo s številom na. stopajočih, potem mečemo sami sebi pesek v odi. Bolje bi bilo, da se takšne začetnice ali še premalo izvežbane športnice posvečajo sistematičnemu treningu in nastopajo množično na društvenih ali okrajnih tekmah, vsekakor pa na krajših, za žensko manj napornih progah. Prešern Igor _______ ,..................... Meka... funkcionarji Atletske zveze Slovenije Vsekakor je to razveseljiv pojav, da pridejo tudi podeželski kraji od časa do časa do kvalitetnejših prireditev. Čeprav je bila organizacija v splošnem zadovoljiva in na primerni višini, seje vendar pripetilo več pomanjkljivosti, ki se jih bo treba v bodoče na vsak način izogniti. V prvi vrsti je treba omeniti progo, nad katero so se precej pritoževali tekači in tudi nekateri funkcionarji in strokovnjaki. Mnenja smo, da bi se trdi vaški »kaldrmi« pri startu prav lahko izognili, če bi start in cilj pomaknili slo ali dvesto metrov ven iz vasi. Današnja proga bi bila morda prav primerna morda za trening ali kakšen orientacijski tek. nikakor pa ne za kvalitetno republiško prvenstvo. V vseh naprednih drža vah goje namreč kros na tekališčih oziroma na nekoliko bolj »kulturnih« terenih, dočim so prireditve na tako-zvanih »divjih« terenih prišle k nam v navado iz Sovjetske zveze; Švedi pa krosom sploh niso naklonjeni, ker zahtevajo krosi po težkih terenih specialne priprave. Pot ob Savi je bila včasih res pre več »kanionsko ozka«, tako da so se TEHNIČNI REZULTATI PRVENSTVA Mladinke SOC m: 1. Kokalj Francka (Lit) 2:05.0, 2. Trkulja Branka (Odred' 2:09.0,. 3. Jelič Anica (Krka) 2:13.0, 4 Poljanec Mira (R. 1.) 2:15.S, 5. Laz.ai Marija (Zel. Mrh) 2:21.0, 6. Punter Marica (Razlag) 2:23.0, 7. Melink Danice (Krka) 2:24.0, 8. Češnovar Miljana (Razlag) 2:25.4, 9. Racman Boža (R. 1. 2:26.0, 10 Jesenik Milica (Zel. Mrh' 2:26.2. Članice 1200 m: 1. Blaž Vera (O 4:55, 2. Vizjak Milica (KI) 5:09, 3 Peterlin F. (Zel. Lj) 5:19, 4. Permozr Mara (R. I) 5:27, 5. Mekinda Amalij." (O) 5:31, 6. H e dl Teja (Zel. Mrh) 5:35 7, Grabar Hilda (K!) 5:37, 8. Jo"v Ivanka (KI) 5:41, 9. Lenosi Ivica (Ze! Lj) 5:47, 10. Batož Greta (Zel. Mrh’ 5:50. Mladinci 1500 m. 1. Belšak Niko (O 4:56.0, 2. Jenko Alojz (Srni) 5:00.0. 3 Cirnski Vinko (Razlag) 5:10.0, 4. Seli škar Niko (O) 5:04.0, 5. Lepše Antov. !l.it) 5:07.0 6. Lovše Miro (Lit) 5:08.0 7. Lenarčič Janez (O) 5:13.0 izven, 8 Novak Miha (Zel. Mrb) 5:14.0, 9. Ver hovnik Vili (Žel. Mrb) 5:14.5. 10. Jurc,:-S (Zel. Lj) 5:16.0 Mladinci 2500 m: 1. Male Rudolf (Zel. Mrb) 8:36.2, 2 Okršlar Anton (Zel. Lj) 4:39.0, 3. Kramar Jože (O' 8:45.0, 4. Tončič Leon (O) 8:46.0, 5 Seks Roman (Zel. Lj) 8:47.0, 6- Strniša Jože (O) 8:49.0, 7. Cepin Slavko (Ki) 8:50.0, 8. Gašperšič Jože (Zel. Lj) 8:55.0, 9. Pungeršek Jože (KI) 9:05.0, 10. Vel-ner Stanko (Žel Mrb) 9:02.0. Z. Člani 3000 m; 1. Kranjc Emi! (O) 11:37.5, 2. NoČ Zdravko (Greg.) 11:42.0, 3. Turšič Jože (Tr) 11:46.0, 4. Inkret Darko (Zel. Lj) 11:47.0, 5. Kranjc Miro (O) 11:55.0, 6. Guštin Dušan (Tr) 12:03.0, 7. Grošelj Srečko (Žel. Lj) 12:04.0, 8. Rožman Marko (O) 12:05.0, 9. Mikuž (STO) 12-06.0, 10. Kos Leopold (Tr) 12:14 0. Člani 7000 m: t. Petek Vid (O) 23:04.0, 2. Pavčič Janez (Tr) 23:52.0, 3. Kovačič lanko (O) 24:01.0, 4. Opa-Škar Jože (Tr) 24:07.0, 5. Kranic Rudolf (KI) 24:08.0, 6. Grabar Fran (KI) 24:20.0. 7. Lissizz.a Feruccc (Zel. Li) 24:23.0 izven, 8. Štajner Valter (Ki) 24:28.0 9. Božič Vinko (Tr) 24:37.0, 10 Bručan Jože (Kam) 24:39.0. Absolutni plasma: 1. Odred Ljubljana 32, 2. Triglav Ljubljana 24, 3. 4. Železničar Maribor 21 5, 3.—4 Železničar Ljubljana 21.5, 5. Kladivar Celje 19, 6. Krka Novo mesto 9, 7. Litija 8.5, 9. Rudar Idrija 7, 9. Kamnik 4.5, 10 11. Gregorčič Jesenice 4, 10.—11. S dnik 4, 12. Razlag Brežice 3. Smučarske tekme mariborskih telovadcev v snežnem metežu V nedelj 25. marca, je priredilo TD 2e' -irričar Iz Maribora društveno smuča; .o prvenstvo na Ribniški koči na Pohorju, Kljub slabim prometnim zvezam se je tekme udeležilo 30 društvenih pripadnikov, večinama pionirjev, mladincev in mladink. Tekme so bile v’ zelo neugodnih vremenskih raizmerah. Vendar gosta megla in snežni metež nista omajala tehničnega vodstva, ki je s pomočjo planincev pripravilo progo za tek im slalom. V gosti megli in snežni burji so odšli na progo prvi člani, kot prvi tov. Kranjčič s štartno številko 1. Na 5 km dolgi progi je zmagal Zadnik Jože pred Kranjčičem in Zejem. V slalomu je osvojil prvo mesto Pezdi-ček, 2 Čelan, 3. Zej Zarčl. Mladinci so se v veleslalomu uvrstili takole: 1. Rojko, 2. Kramberger, 3. Lang. Pri pionirjih je na isti progi zmagal Verdo-nik pred Trebšetom in Peršoncm. Zahvala italijanske telovadne zveze za prisrčen sprejem Telovadna zveza Slovenije je prejela pred kratkim iz Rima brzojavko naslednje vsebine: Ob povratku v Rim po mladinskem srečanju, ki naj obnovi odnose med italijanskimi im jugoslovanskimi telovadci, vam izražam zahvalo za dovršeno organizacijo ter resnično bratski in športni sprejem. Zagotavljam vam naše I sodelovanje tudi v bodoče. Predsednik Italijanske telovadne federacije Marcbisto Zakaj telovadba v okraju Ljubljana- okolica Zadnje čase je opaziti, da telovadne organizacije v okraju Ljub-ljana-okolica čedalje bolj nazadujejo. Polovica društev sploh ne dela in ne da od sebe nobenega glasu. Marsikdo je mislil, da se bo delo na pomlad spet razživelo, toda na žalost so bile to le pobožne sanje. Večina društev danes sploh nima redne vadbe, kar velja zlasti za mo. ške in 'ženske. Glavna krivda za takšno stanje leži nedvomno na samem Okrajnem telovadnem odboru. Okrajni odbor sploh nima rednih sej, ker večina članov odbora manjka, alt pa ne kaže nobenega veselja in resne volje do dela. Inštruktorica pri OTO se sicer trudil in vsako soboto sklicuje predelave prostih vaj. kakor tudi vaj na orodju. Teh predelav se večinoma udeležujejo le ženske, moški pa prihajajo zastonj, ker njihov vaditelj kljub zatrdmim obljubam ne pride na predelavo, S takšno prakso bi bilo treba enkrat za vselej prenehati, kajti na ta način bomo še tistim maloštevilnim ljudem, ki imajo veselje do dela, in prihajajo na predelave, vzeli vso voljo. Kakor kaže današnje stanje, predstavlja ves OTO Ljuibljana-okblica le inštruktorica, ki poleg dela na sedežu Okrajnega telovadnega odbora še redno obiskuje društva in tam vodi predelave z ženskimi oddelki. Drug vzrok za takšno stanje pa je nedvomno v skrajni malomarnosti nekaterih društev, kt sploh ničesar ne delajo in se tudi niti najmanj ne zmenijo za opomine, ki jih pošilja OTO Med temi društvi so celo takšna, ki so bila nekoč razmeroma močna (na primer Litija in Borovnica). Med najslabša društva v okraju Ljubljana-okolica spadajo Litija, Brezovica, Borovnica, Log, Horjul, Dolnji Logatec in Črnuče. Imenovana društva ne pošiljajo rednih poročil, ne plačujejo članarine — skratka, spijo nevzdramno spanje. Redne vadbe v teh društvih ne poznajo, ponekod le priložnostno nabijajo žogo. Ce pride inštruktorica v takšno društvo, ne najde nikjer žive duše, s katero bi se lahko resno pogovorila (na primer v Borovnici), Izgovorov Imajo sicer ta društva na pretek, vendar smo mnenja, naj jih OTO, če nočejo delati kakor je treba, enostavno črta. Kljub temu pa je v okraju nekaj društev, ki se trudijo, da bi delala čim bolje in čim uspešneje napredovala. Sem spadajo Škofljica, Vrhnika, Gornji Logatec, Dol, Dolsko, Podpeč s telovadnim vodom Preserje, Medvode in Šmartno pri Litiji. Ce ta društva lahko v redu opravljajo svoje dolžnosti, zakaj jih tudi ostala ne bi mogla? V večini društev so najboljši ženski od deliti, kar je predvsem zasluga okrajne inštruktorice. Pri meških oddelkih večina društev še ni pričela z učenjem zletnih vaj, za kar nosi največ krivde neodgovorni vaditelj v okraju. Mnenja smo, da je treba vsa ta pereča vprašanja v okraju s sodelovanjem vseh društev čimprej urediti, ljudi pa, ki so odgovorni za delo v društvih in v okraju, trdo prijeti za neizpolnjevanje zaupanega dela in dolžnosti. Spomladanski kros v Dravogradu Dne 23. marca je bil v Dravogradu občni zbor tamkajšnjega telovadnega društva. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu malo delalo, zato se je na občnem zboru razformiralo in ustanovilo sindikalno športno društvo Dravograd, Ustanovljene so bile takoj nogometna, odbojkarska, smučarska, telovadna In planinska sekcija. Dne 1. aprila je društvo priredilo pomladanski kros. Čeprav vreme prireditelju mi bilo naklonjeno, se je zbralo okoli 70 tekmovalcev in tudi precej gledalcev. Med člani je na 2000 m zmagal Gologranc, pri mladincih pa Erker. Na 800 m dolgi progi je pri mladinkah zmagala Gologranc Marta, pri pionirjih Gologranc Franc. Najboljša pionirka na 400 m dolgi progi je RUpo%maie <©SJE3tŠff3iS pravila v bok sta? Druga letna skupščina Boksarske zveze Jugoslavije je sprejela tudi nekatera nova tehnična pravila za boksarska srečanja v naši državi. Navedli bomo nekaj najvažnejših. / • Najprej je treba poudariti nove predpise, ki bodo v mnogočem zmanjšali nevarnosti boksarske borbe. Ta pravila so napravila velik skok naprej in pustila za seboj vse boksarske predpise v drugih državah in celo pravila Mednarodne boksarske organizacije (AIBE). ki vključuje 56 nacionalnih organizacij boksarskega športa po vsem svetu. Ze vpeljava desetih kategorij predstavlja zdravstveno zaščitno mero, saj se odslej res ne bodo mogli boriti boksarji Z večjo razliko v teži. Drug važen člen je klasifikacija. boksarjev, to je razdelitev na razrede, ki bo onemogočila borbo slabših in manj izkušenih boksarjev ali začetnikov s starimi rutiniranimi borci. Razdelitev boksarjev na kategorije je odvisna od mednarodnih predpisov, razdelitev na razrede pa od nas samih in od tega, kako vzamemo boks v naši državi in kakšne naloge mu dajemo v sklop-u vseh športov. Prvič so bili boksarji razdeljeni na razrede lansko leto. Praksa je pokazala, da je razdelitev upravičena in da se dobro obnese. Lani smo opazili samo to, da je bil kriterij precej širok (bilo bila Vimkler Jožica. Nekaj misli OB LETOŠNJEM DRŽAVNEM PRVENSTVU, PLANIŠKEM TEDNU in ŠARPLANNBNEM SUNKU Znano je .man dejstvo, da je v alpskih disciplinah neprimerno teže prodreti v močni konkurenci, kot pa v drugih disciplinah, zlasti ce imaš na razpolago ie enega ali dva favorita, Horoa je namreč tako ostra, da je potreben skrajni riziko in višek tehničnega znanja m kondicije za dosego vidnejšega uspeha. Koliko več možnosti obstoja, da lzpooieti alpskemu vozaču na-pram recimo tekaču, je tudi logična sivar. To se dogaja sicer v enaki meri tekmovalcem na prvih mestih kot tuoi ostalini, ki danes morajo postaviti že ceiega moža, da se lahko med oo izbranimi vrinejo v prvo ali drugo tretjino. iz nasieonjih primerov naših naj-boijšin pa do vsakomur jasno, da mora res vse kot pravimo »ožgati«, da se prognoze, naša pričakovanja in spo-soDiiosti posameznika popolnoma uveljavijo. Državno prvenstvo: Vemo, da je naš najboljši slalomist Lukane Matevž, nas najboljši smukač Mulej, v veleslalomu pa se jima pridružujeta še Stele in uveiikeij. Rezultati pa so oili obrnjeni. V slalomu je zmagal Mulej, v smuku Lukane Matevž, v veleslalomu Ste-fe. Preobširno bi bilo navajati vzroke — so pa nam točno poznani. Planiški teden: Prognoze, kdo bo naš najboljši v smuku, kdo v slalomu, ositinejo iste. Rezultati pa so zopet Obrnjeni, 'rine je v slalomu pred Matevžem, v smuku Matevž pred Tinetom. i\a propagandnem slalomu v Planici pa ni zmagovalec Avstrijec Zauuer s časom temveč iviuiej s časom 4V in nekaj desetink. Tu je nastala pomota. ce bi bil tedaj na mestu teielon, bi je najbrže ne ono. Tokrat je torej naključje preprečilo edino našo zmago v aipsinn disciplinah v Rianici, pa čeprav le v enem teku propagandnega siaioma. Sar-pianinski cup: Smuk: 1. Mulej, slaiorn: i. Tukane Matevž, 2. Mulej; veiesialom: f. Tuikane Matevž; trojna kumomacij-a: 1. Mulej. prav sigurno naši niso toliko napredovali, da oi napreoek oo natnice do Sare zadostoval za zmago na vsej črti. To nikdkor ne, toda na Sari je prišlo ceiotno znanje naših pojpomoma oo veljave. Niso imen le sreče, temveč je vazno, da tokrat niso imeli smole. V ten oneh je prišla njin tednika, znanje, drznost in doora oprema popolnoma oo izraza — nobeno naključje ni preprečilo njihovega uspena. r-oudariti pa je treoa obenem, oa tudi Avstrijci in estan niso imen smole. S temi zaporednimi zmagami so naši nesporno ookazaii, da rezultati, oosežem v lanski in letošnji sezoni, niso le slučajni, temveč da so plod sistematičnega treninga in vztrajnega ooigoietnega dela. Vsi. ki kritično gledajo uspehe in neuspehe nasin reprezentantov, oi morali poznati vzroke eventualnih porazov predno o njih kaj pišejo — in sprijazniti se je treba z ze navedenim, da so stalni oziroma zaporedni uspem v al.p-skin disciplinah čedalje bolj redki in teZko oosegijivi. Tekmovalci pa zato niso nic slaosi, če se jim pn nekaterih tekmovanjih ne posreči doseči plasma-na, ki pogovarja njihovim sposobnostim. O Avstrijcih smo od Planice že dosti čitali — zanimiva je izjava Hansa Nogierja o konkurenci. Izjavil je, oa je oiia zelo močna, močnejša kot bi si marsikdo mislil, ki je na hitro preči-tal imena in o že doseženih rezultatih posameznikov ni dovolj informiran. Kandahar tekmovanje ie odtegnilo mnoga zveneča imena iz avstrijskega močiva, toda le malo čitateljev ve. da so v Planici in na Sari nastopajoči avstrijski tekmovalci lani ali letos na nekaterih tekmah porazili vse najboljše Avstrijce, Nogler sam pa je bil še v lanski sezoni v taki formi, da je edini v Ameriki — po Aspenu — premagal Zena Cola. Interesantna je tudi primerjava naših tekmovalcev s Turki. Lani smo se srečali z njimi v,Trem tu tiiii so skorai enakovredni naši drugi garnituri. Letos pa je njih najboljši tekmovalec, Osman Tuce. zavzel šele iti. mesto, ostali pa. 21...24. m 28. Izjavili so, da se letos se niso udeležili mednarodnih tekem te kratke izolacije že n vali. Tudi o naših ostalih tekmovalcih bi se na tem mestu dalo veliko napisati-Z opremo in pogoji, pod katerimi trenirajo, so nekateri zelo napredovali. Dvojici najmlajših, Dorniku in Kun-šiču je posvečeno dovolj pozornosti, treba pa bo misliti v bodoče .se na nove mlajše moči. ki se utegnejo razviti in v kratkem nadomestiti tiste državne reprezentante, ki so svoj višek že dosegli. Poseben problem so seveda naša dekleta. Ze pri fantih je razlika v opremi in pogojih med našo prvo in drugo garnituro zelo velika, pri dekletih pa se ta razlika se neprimerno DOl.i stopnjuje. Čudežev res ne moremo pričakovati od njih, dokler se tu že končno n= prične s sistematičnim delom. Problem se od ene do druge mednarodne tekme stopnjuje. Kar je za naša dekleta težko predolgo, prestrmo itd., ie za inozemke igrača. Popolnoma razumljivo: na eni strani takorekoč profesionalke z najmodernejšo opremo in naiboljšimi pogoji za trening, na drugi strani pa naša dekleta z jesenovkami ln nekajdnevno predpripravo za celotno sezono. Letos jim je bil na razpo laso v času treninga samo teren •z Žič °ico. ki pa ravno takrat ni delovala (tečai Ztickertove v decembru). Seve- dim." kolikor iih.,imamo. _se bo v bo- in so zaradi modno nazado- v bo doče enako* godilo, kot se ie godilo SS Pe,.enrfenaeko” kot' se morajo cim preje navadit' borbe na primernih progah, SmePgaVSePp”evariii %o znanja in izkušenj naših deklet se bo pričel dvi bomo tu fantje na težke l ne sme-s tem le Te tri zaporedne prireditve predstavljajo vsekakor Jedro letošnjih kvalitetnih prireditev v našem smučarskem športu, v alpskih disciplinah pa obenem višek napetih borb in doseženih uspehov na naših tleh. Mnenja o uspehih in neus pehih naših reprezentantov so seveda deljena. Vsekakor pa je »Sar-planinski cup« dal prav tistim, ki so trdili, da smo enakovredni Avst rijcem vedeti, da, celo boljši od tokrat nastopajočih. gati šele tedaj, ko jtm bomo nudili sorazmerno enako kot našim najboljšim fantom. Nekaj pripomb k izvedbi posameznih prireditev: Državno prvenstvo v Kranjski gori le bilo predvsem obremenjeno s skupno izvedbo slovenskega prvenstva-Ostale discipline tega seveda niso niti zdaleč tako občutile kot alpske. Vzemimo samo naslednji problem: slalom. Naravnost čudovita so pobočja Vitrainca za slalom in veleslalom — in vendar nimamo niti enega slalomišča tako pripravljenega, da bi v celoti odgovarjalo. Tu mislim na dolžino in širino izsekov, saj čitamo o letošnjih slalomih po Evropi, kjer največji mojstri potrebujejo za en tek okoli 80 sekund. SlalomišČe ob žičnici, ki smo ga letos uporabili, bo odlično, treba ’ " V'u rvrv primerno izbrati in urediti teren za slalcm, smuk in veleslalom, da bi odgovarjal: 1. navadni začetnici, ki ima pravico nastopiti na slovenskem prvenstvu in smo veseli, da sploh starta, samo da se številka pri nastopajočih dekletih dviga; 2. državni reprezentantki; 3. našim fantom oo začetnika do prvega razreda; 4. vsem, ki imajo pravico Starta iz drugih repuDlik, 5. in končno naj ista proga odgovarja tistim, »ki jih prištevamo med evropsko smučarsko elito, torej članom našega zveznega razreda. Rešiti tak problem je res nemogoče-Sicer so gornje vrstice pogrevanje starega, toda problem se pri naslednjih prireditvah v neki meri ponavlja. Dekleta so morala nastopiti v veleslalomu na Sari na isti progi kot fantje. Za naša dekleta je bil slalom na Sari predolg, za inozemke pa propagandni v Planici smešno kratek in prelahek itd. Težave so torej v alpskih disciplinah možne in bo treba to in ono v oodoce torej bolj premisliti. Poglavje zase predstavlja merjenje časa. Vsa čast požrtvovalnim telefonistom in specialistom z inž. Vedamom na čelu. Ce jim ni še v letošnjem letu popolnoma uspelo to, kar so želeli, jun bo sigurno uspelo na podlagi letošnjih izkušenj v prihodnjem letu. Pa nai bo kakor koli že, v alpskih disciplinah brez telefona zaenkrat še ne gre; in še posebno ne, če je v vprašanju državno prvenstvo ali važnejša mednarodna prireditev. Zmede pri ženskem startu o priliki propagandnega slaloma v Planici in že omenjene napake pri Tinetu Muleju ne bi bilo. Prav tako bi čas veleslaloma z državnega prvenstva pri vseh tekmovalcih znašal eno minuto manj. Vrstni red se sicer ne izpremeni toda odstotek za vstop v razrede je drugačen. Ce se že dajo časi z navadno uro dokaj točno izračunati, se brez telefona ne da sporazumeti o vsem, kar se morajo funkcionarji tik pred tekmovanjem pomeniti, da ne pride do neljubih pomot. Prireditve alpskih disciplin »Planiškega tedna« so bile izvedene na istem terenu kot državno prvenstvo nekaj dni popreje. Glede terena in priprav bi bilo treba veliko pripomniti. Govorimo lahko le o sreči, tako lani kot letos, da je bilo toliko snega, da se je dal ze Itak kratki smuk v celoti izvesti. Dve leti se takorekoč nihče ni zmenil za izseke smuka z Vitranca. Na mestih ob ženskem startu in koncem tako imenovanega »žleba« bi se moralo nujno odstraniti nekaj drevja. Par zemeljskih izkopov na prečnicah bi omogočilo uporabo gornjega dela proge tudi pri manjši snežni plasti; tako pa so funkcionarji za časa prireditve vedno znova pred problemom in z garanjem izsiljujejo zadnje metre smuka, ki je že itak sramotno kratek za tako mednarodno prireditev kot ie »Planiški teden«, sai bo rekord smuka 1:48 kmalu enak enemu teku slaloma. Tako neurejenega smuka, kot je da-nes, tudi naši vozači v celoti nikoli ne trenirajo, saj je vedno s skrajnim naborom pripravljen šele na dan tekme same. Vsled te malomarnosti ne morejo naši tekmovalci izkoristiti pred: nosti domačega terena, čeprav so bili tokrat nekaj krivi tudi sami tekmoj valci, ker niso proge trenirali in vozili v celoti že o priliki državnega prvenstva ko je bila v celoti pripravljena. Funkcionarji so se dovoli potrudili (nekateri še preveč), nekateri pa se zopet oklepajo lahkih funkcij ln se prav nič ne menijo za probleme ostalih funkcionarjev, ki stojijo včasih pred nerešljivimi nalogami. Dokler ne bomo v sili vsi zagrabili, toliko časa bodo z organizacijske strani vedno pomanjkljivosti. Kar velja za smuk, velja tudi zA pripraviti (potrebna so terenska dela), ob vhodu v Branico pa je nujno odstraniti nekaj drevja. Menda smo vsi istega mišljenja, da v bodoče ne sme biti Planiškega tedna brez veleslaloma. Tudi ta je na istih pobočjih izvedljiv, seveda zopet ne brez predhodne priprave terena. Zelja naših in inozemskih tekmovalcev pa je, da se v bodoče tekmuje v vseh treh alpskih disciplinah posamezno ln v skupni trojni kombinaciji; to željo bo vsekakor treba upoštevati. Organizatorji Planice naj pomislijo, da se o naših progah po končanih tekmah po »vetu debatira, enako kot o fenomenalnih Bloudkovih skakalnicah. Naj se torej v bodoče ne misli le na čedalje močnejšo konkurenco, temveč tudi na pripravo terenov, ki morajo taki konkurenci odgovarjati. Propagandni slalom v Planici je pokazal, kaj poleg skokov želi naša športna publika. Prisrčne in resne so bile besede glavnega organizatorja in vrhovnega sodnika Anteja Gnidovca po propagandnem slalomu v Planici: »Tu gori, desno od od velike skakalnice, naj bi se že v prihodnjem letu izvedel slalom s Ponc v okviru Planiškega tedna«. Nič, prav nič ne bi motil naše »velike«, saj bi tičal na pol v grapi; drevje v zaščito skakalnice bi torej ostalo. Veliko prednosti in koristi za vse bi prinesla ta novost. Gledalci bi ostali kar na mestu, vse tehnične naprave skakalnic bi lahko služite tudi slalomu, predvsem ozvočenje, telefon in mala zienica za vzpon. Naši skakalci bi se v graniti sami tudi navaoili smučati; primer Tscnannena m Kradla v slalomu je zaoosten argument, ki govori v prid te ideje. Teren ob skakalnici je edinstven, naprava ne bi imela para v Evropi. Kako boren je Guriiberg v GA-PA napram temu, kar bi se lahko ustvarilo v Planici s prav majhnimi stroški. Pisana družba naših ln inozemcev se je po Planici podala na več kot 1000 kilometrov dolgo pot v Makedonijo na »Sarplaninski cup«. V začetku zelo skeptični, smo morali priznati, da se je naš motorni voz tudi na dolgi progi kar donro obnesel. Za razvedrilo so predvsem skrceli naš Av-senek in kronično na smehu in jodlanju bolehajoči Hans Nogler s tial-venmoserjem. Na Popovi Saplfi so se pokazale precejšnje težave v pripravljanju prog. Razsežnost terenov in muhevo spomladansko vreme to delo precej otežko-čajo. Nesigumost, ali bo teren v času tekme leden ali premehak, leži kot mora nad odgovornimi funkcionarji. Ni vseeno pri izbiri in postavljanju proge, če bo ob času tekme led ali gnil sneg. Vreme spodaj pa je takorekoč vsako uro drugačno. Brzina in s tem seveda nevarnost na progah se ob takih pogojih hudo menja, ti tem dejstvom vse premalo računalo funkcionarji iz Makedonije. Nekateri so zelo občutljivi in so prehitro užaljeni, če jim kdo svetuje drugače, kakor si oni zamišljajo. V splošnem pa je potekalo vse v redu. Brez dvorna je »Sar-planinski cup« v športnem pogledu uspel. Težišče bo treba prenesti vsekakor na veleslalom in ne na smuk, kot napačno sodijo Makedonci. Tereni, klima m sneg v tem času — vse govori zato — pa tudi splošna tendenca po Evroipl je, da se v menjajočem se spomladanskem snegu opušča smuk v korist veleslaloma. Dekleta naj bi vsekakor namesto smuka vozila veleslalom, prav tako tudi fantje, če vremenske prilike to zahtevajo. V zadnjem času forsiramo dve vrsti veleslaloma: veiesialom v stilu smuka, ki v drznosti in brzini prav nič ne zaostaja za njim, in veleslalom v stilu likov navedenega slaloma. Sara ima možnosti in na izbiro dovolj variant, da postopamo tako, kot situacija zahteva. Tega nekateri ljudje iz makedonske smučarske zveze ne razumejo. Našli so se celo taki, ki so smuk naravnost sabotirali (Petar Desovski)). Najbrže iz užaljenega samoljubja in ker se jim je zdel ta, ki se je vozil, premalo »divji« in s tem morda nekako »nedostojen« Sare. Ko pa so dan pred tekmo v smuku prišli Avstrijci s treninga, so trije izjavili, da se jim že ta zdi hujši, kot smuk z Marmolate. tirzina je bila dan pred tekmo res neprimerno večja kol na dan tekme same, vendar so v obeh glavnih delih smuka najboljši tekmovalci dosegali hitrost do 80 km na uro. Veleslalom je bil dovolj dolg, tehničen, hiter in težak, slalom pa srednje težak, dolg in zopet hiter. Kot se je izkazalo, našim najboljšim tak način postavljanja najbolj odgovarja. Le redko kdo od naših tekmovalcev je pomislil, da je vozil slalom ob vročem spomladanskem soncu po trdi progi. Koliko truda je vložila v to naša vojska in funkcionarji, vsega tega naši tekmovalci niso dovolj cenili. Zanimivo je, da so pa to opazili avstrijski tekmovalci, ki so nam o tem dali vse priznanje. VseicaKor pozornost, čeprav so bili poraženi. Pri ženskem slalomu pa ni bilo vse v redu. Kljub naročilu kontrole niso potlačile prestavljene proge in so nekatere tekmovalke zaradi tega padle, med njimi tudi favoritinja Ziickertova. Kot ze omenjeno, pa je tekmovanje na Sari dobro uspelo in ni slana povezava teh tekem s Planiškim tednom. Ogromno organizacijskih težav se da na ta način premostiti. Gostje so že v državi, izkušnja iz Planice, tako tekmovalcev kot funkcionarjev se prenašajo s tem tudi na Makedonijo. Popolnoma razumljivo pa je. da bo tam spodaj potrebno še ogromno dela, preden bodo odpravljeni nedostatki, ki jih ni malo, ziasti v sanitarnem pogledu. Treba pa bo tudi organizirati in zainteresirati gledalce, posebno mladino, da bo »Sarplaninski cup« v pogledu zainteresiranih gledalcev pomenil za Makedonijo to, kar pomeni »Planiški teden« za Slovenijo. To doseči sigurno ni majhna naloga, toda kot vsi izjavljajo, bo že prihodnje leto funkcionirala širokotirna proga iz Skoplja do vznožja Popove Sapke. Cop Franci Za srednješolsko prvenstvo prijavljenih HAB 900 PLAVALCEV Množična plavalna prireditev v počastitev 10. obletnice 0F Prvenstvo srednjih in strokovnih šol, ki ga vsako pomlad priredi Plavalna zveza Slovenije, postaja že tradicionalna prireditev. Vsako leto se z večjim zanimanjem udeležuje mladina tega prvenstva; letos pa Je ta prireditev združena še z našim velikim narodnim praznikom. Dijaki ljubljanskih zavodov bedo 10. obletnico ustanovitve OF počastili tudi s tekmovanjem v plavanju. Kljub izredno majhni kapaciteti zimskega bazena (dolžina 14 m in 4 m širine), bo to pri nas najbolj množična plavalna prireditev, ki prekaša vsa poletna tekmovanja v plavanju. Doslej I. ZVEZNA BOKSARSKA LIGA Partizan in Radnički v vodstvu Prvi del tekmovanja v I. zvezni boksarski ligi B skupina — je zaključen. Srečanja potekajo lepo, kljub tem,u, da se odvijajo brez običajne brzine ln živahnosti., B - skupina je s prvim delom tekmovanja končala, medtem ko sta bili v A-skuplni samo dve srečanji, ker je zagrebški Metalac prosil, da se tekmovanja za nekaj časa odložijo, Dosedanje borbe so pokazale, da so naši boksarji, ki se borijo v I, ligi, v zelo dobri formi. Kljub temu pa ne moremo biti z vsemi borbami, pa tudi boksarji popolnoma zadovoljni, saj imajo še mnogo napak, ki smo jih že večkrat omenjali. Očiten je dotok mladih boksarjev v vseh, razen v dveh naj težjih kategorijah, posebno pa v težki, kjer ni velike konkurence. Na vseh srečanjih se je opazilo tudi. da sodniki še niso dorasli novim pravilom in da delajo še več napak kot so jih doslej. Lestvici obeh slednji: skupin I. lige sta na. A-skupina: Partizan 1 1 0 0 13:7 2 Signal 2 I 0 1 18:22 2 Metalac R-skuplna: 1 0 y0 1 9:11 0 Radnički 2 2 0 0 27:13 4 Spartek 2 1 0 1 20:20 2 Milicionar 2 0 0 2 13.27 0 se je prijavilo že nad 900 tekmovalcev vseh starosti iz 20 ljubljanskih gimnazij in strokovnih šol. To tekmovanje pričakujemo z velikim zanimanjem saj nam bo prav gotovo odkrilo marsikaterega mladega nadarjenega plavalca, kajti mladi kader ljubljanskih plavalnih sekc.ij je bil skoraj izključno odkrit na srednješolskih prvenstvih. Zanimivo je tudi to, da je zelo velik interes med žensko mladino, kjer nam po plavalnih sekcijah sorazmerno najbolj primanjkuje kadra. Za skoke v vodo je prijavljenih skoraj 200 tekmovalcev, kar je tudi nepričakovano veliko število. Najbolj številno prijavo je poslala VIII. gimnazija, ki je za to tekmovanje prijavila 104 tekmovalce, pa tudi druge gimnazije ne zaostajajo dosti. Lanski ekipni zmagovalec, VII. gimnazija, ki je trenutno lastnik prehodnega pokala Plavalne zveze Slovenije, ima tudi letos največje izglede, da ponovno osvoji ekipno prvenstvo. Zaradi majhnega bazena in Izredno velikega števila prijavljencev bodo predtekmovanja trajala ves teden od 9, do 14. aprila, tako, da bo v tem tednu vsaka prijavljena gimnazija Izvedla nekakšno zavodno prvenstvo, teden dni pozneje, 22. aprila, pa se bodo sestali najboljši predstavniki posameznih zavodov, ki se bodo na finalnem tekmovanju borili za naslov ekipnega prvaka srednjih in strokovnih šol v plavanju za leto 1951, Naloga ljubljanskih sekcij pa bo, da bodo najbolj nadarjene tekmovalce vključile v svoje vrste in tako izpopolnile in Izboljšale svoj tekmovalni kader. Le tako bo to prvenstvo, ki ima seveda velik manifestati-ven značaj, koristilo tudi kvalitetnemu razvoju plavalnega športa v Sloveniji, P. M. je kar 90 boksarjev, ki jim je bil priznan zvezni razred-, medtem ko bodo letos služili kot osnoVa razdelitve stvarni rezultati. Kriterij se je zelo zaostril in imamo letos samo 21 boksarjev zveznega razreda. Boksarju Mi* j loseviču, državnemu prvaku, ni bil priznan zvezni raz-ed. to pa zaradi tega* ker je bil na dveh mednarodnih srečanjih premagan s knock outom. Toda samo razdelitev na deset kategorij in na razrede ne predstavlja popolne zdravstvene zaščite boksarjev. ; Imamo še mnogo drugih predpisov, cd katerih pa bomo navedli samo nekaj najvažnejših: po vsakem knock-dcwnU (to je, če je boksar bil na tleh manj kot deset sekund), je obvezen odmor, ki traja 8 sekund. Po klasičnem knock-outu (udarec v glavo) a ne sme boksar stopiti v ring najmanj štiri tedne. P® dveh knock outihvroku treh mesecev ne sme v ring tri mesece, po treh knock-outih v osmih mesecih pa ima predpisan odmor od 4 mesecev do enega leta (kar je odvisno od zdravniškega izvida). Vendar pa ti predpisi ne predstavljajo samo zdravstvene zaščite, ain> pak bodo prisilili boksarje tudi k pazljivosti (s tem se bo dvignila tudi kvaliteta borb) in boljši aktivi v ring* Ta pravila je naša Boksarska zveza sprejela po razgovoru na kongresu AIBE. Kolikor nam je znano, je Jugoslavija prva država, ki je sklepe rav govora uresničila in ki jih že od 1. j®-nuarja dalje praktično uporablja. Toda odmor po knock-outu pa je samo del zdravstveno-profilaktičnih mer V boksu. Boksarji bodo morali dvakrat v letu na specialne zdravniške Poglede; z boksanjem se ne bodo smeli bavihi ljudje, ki imajo trajne telesne napake in kronične bolezni. Na pre-gledih bo vključena tudi Wasserman-nova reakcija in pred vsakim srečanjem bodo šil boksarji skoze roke zdravnika. Zdravnik bo lahko prekinil borbo, če bo mnenja, da je to potrebno, in bo njegova odločitev obvezna z® tekmovalce ln sodnike. Z novimi pravili pa je med drogiid povečana tudi odgovornost sodnika? pred gledalci. Njihove odločitve med borbami in na koncu srečanja ne bodo več zavite v »tajinstveno meglo«. F® vsaki rundi bodo sodili javno z barvastimi tablicami Sodnik v ringu je dobil širša pooblastila in nosi več od-govornosti za pravilno uporabo pravil. Lahko bo diskvalificiral vsakega boksarja, ki ne bo izpolnjeval pogojev, predpisanih v pravilih. Poleg tega p* bodo sodniki končno odločevali, kdo je zmagovalec. S temi sklepi je skupščina rešila in končala polemiko 0 pravicah in dolžnostih sodnikov. Se eno zanimivo vprašanje: kako točkovni sodnik ocenjeval nepravilnosti in napačne udarce v ringu. Iti. jih sodnik v ringu ni videl? Ali lahko uporablja ta.kozvane kazenske točke? Mednarodna pravila pravijo, da točkovni sodnik ni primoran upoštevati odločitve sodnika v ringu. To se pravi, da lahko prezre javni opomin in prisodi kazenske točke vedno, ko meni. da ja to potrebno. Ker pa je naš sodniški kader na precej nizki stopnji, so ? -tem smislu točkovnim sodnikom zvezane roke Njihove odločitve so odvisna od odločitve sodnika v ringu in kazenskih točk ne smejo uporabljati. '' ■ tem se sicer naša pravila razlikuješ od mednarodnih, vendar pa taka rešitev popolnoma odgovarja trenutnem11 stanju in kvaliteti naših sodnikov. Čeprav s tem člankom še niso izčrpana vsa vprašanja, ki jih pravila predvidevajo, se že iz navedenega jaso® vidi, da se bodo letos boksarska srečanja v mnogočem razlikovala od dosedanjih. Nedvomno predstavljajo veti® : korak naprej, saj prvič dokončno n®" glrajo 164. člen »Pravila boksa« ki , je leta 1934 izdala Jugoslovanska boksarska zveza, ki pravi: »Boksarska zveza Jugoslavije ne prevzema noben® odgovornosti za kakršnekoli nezgod®! ki se lahko pripetijo boksarju na kakršni koli prireditvi.« Poleg tega -P® so rešila vprašanje sodnikov in precizirala predpise o čisti ln športni borbi. Popolna zdravstvena zaščita. bor°? za kvaliteto, pravilnost ln čistost . tekmovanjih in v njihovi organizacij so osnovne naloge boksarskih delavce . in to v največji meri predvidevajo n0?» pravila. VELIK USPEH ŠKHNRTE na tekmah v JSlizozemsk1 šport v Brežicah Prejšnjo nedeljo je namiznoteniška ekipa Razlaga premagala v Idriji mo štvo tamkajšnjega Rudarja v tekmi za II, republiško ligo z rezultatom • 7:3. Dne 3. t. m. pa je bila v Brežicah prvenstvena namiznoteniška tekma za »pokal Slovenije« med Domžalami m domačim Razlagam. Zmagali so domačini s 6:1, V Brežicah sta bili odigrani dve tek. mi v odbojki in sicer Razlag : Aviati-čar 3:2, povratna tekma pa Aviatičar Razlag 3:2, Ze v prejšnji številki smo na kratko poročali o novem rekordu Borisa Škanate na 100 m hrbtno, ki ga je dosegel na tekmovanju v Anversu. Škanata, ki je na tej tekmi premagal dva odlična francoska plavalca hrbtnega sloga, Bozona in Pirroleyja ter Nizozemca Kievita (drugoplasiranega na lanskem evropskem prvenstvu na Dunaju), je s tem uspehom še bolj utrdil sloves enega najboljših evropskih plavalcev hrbtnega sloga. Z rekordom 1:08.0 se je uvrstil na listo najboljših plavalcev lega sloga na svetu. S tem rezultatom bi zasedel Skanata lani v evropski lestvici tretje mesto (boljši čas sta dosegla le evropski rekorder G. V ali e -rey 1:06.2 in Nizozemec Kievit 1:07.5). Z novim rekordom pa je Škanata tudi prekosil marsikateri rekord držav, ki imajo visoko kvalitetno razvit plavalni šport. Poglejmo nekoliko rekorde evropskih držav na 100 m hrbtno: Francija — 1:04.6 Vallerey; Švedska — 1:06.4 Borg; Nemčija — 1:08.8 Schlauch; Nizozemska — 1:07.5 Kievit; Anglija — 1:07.5 Brackway; Avstrija — 1:07.8 Kop-pelstatter; Jugoslavija — 1:08.0 Škaneta; Italija — 1:08.1 Massaria; ZSSR — 1:08.8 Krjukov; Portugalska — 1:09.0 Simas; Madžarska — 1:09.1 Gyengyosi; CSR — 1:09.2 Rovar; Španija — 1:09,5 Calamita; Danska — 1:10.4 Baeth; Norveškj* — 1:10.5 Karlsen; Švica — Gericke; Belgija — 1:11.1 Anthoo* S rezultatom 1:08.0 bi Škanat* dosegel na olimpijskih igrah Londonu 4. leta 1936 v Berlinu P celo 3. mesto. Poleg Škanate je dosegel lep UA peh tudi Stipetič Marjan, ki ‘ zmagal na 400 m prosto z rezul*a_ tom 5:01.5, kajti upoštevati niof®, mo, da je Stipetič treniral le nek dni pred odhodom v Nizozemsk j Poleg uspešnega nastopa naše št® fete 3 x 100 m mešano je ornem1? vreden rezultat Miloslaviča, ki ? le zaradi nepazljivosti tik Ijem izgubil prvo mesto. Pometi1' bnejši rezultati tega tekmovanja 6 bili: Moški: 100 m prosto: 1. Bijtg.£ ma (Niz.) 1:00.6, 2. Miloslavič 1;00.9; 400 m prosto: 1. Marjan S* petič (J) 5:01.5; 200 m prsno: .' Bonte 2:40.2, 2. Kelder (oba 2:40.8; 100 m hrbtno: 1. Skali®*' (J) 1:08.0 (nov jug. rekord), 2. ” . zon (Fr) 1:08.2, 3. Kievit (Nfj 1:09.9; 3 x 100 m tneš.: 1. Jugosl* vija 3:23.8 (nov rekord), 2. Niz° zemska 3:24.5. Ženske: 100 m prosto: 1. Scl,u' maeher (Niz.) 1:06.3; 200 m pr*11® 1. Vegauwen (Belg) 2:58.0; l°olP hrbtno: 1. Wielema (Niz.) 1:11* h®4 ¥@iiklini borbami v košarkarski in odbojkarski ligi klub za konjski šport »partizan" Se bolj zanimive borbe bodo pa med ženskami, kjer ao Slovenke v zahodni skupini favorit. Vse štiri ekipe so zelo izenačene, kdo Je botjčl, bcsoo videli na pokalnem prvenstva v Ljubljani. Istočasno z odbo^carji »e bodo pognali v boj za najviije naslove mojstri Košarke 12 članov: Partizan, Crve-na zvezda, BSK, železničar (vsi Beograd), Mladost, Jedinstvo, Lokomotiva (vsi Zagreb), Zadar (Zadar) in E*ysek (Novi Sad). 11. in 12. član zvezne lige pa bosta postala zmagovalca kvalifikacij v Zrenjaninu ln Karlovcu, V Karlovcu nastopijo 14., 15. in 16, aprila ASK (Ljubljana), Železničar (Karlov ac) ln prvak BIH, v Zrenjaninu pa Proleter (Zrenjamin), prvah Makedonije in zmagovalec predkvalifikaclje Železničar (Maribor) ali Spar tak (Subotica). Ker je košarkarsko moštvo ASK sistematično treniralo čez vso zimo, upamo, da jim bo uspello plasira*!' se v zvezno ligo. Razveselilo pa bi nae tu- Dne 22. t. m. se prične velika in snimiva borba v zvezni košarkarski odbojkarski ligi. Odbojkarji imajo v zahodni skupini, _ )er igrajo skupaj s hrvatskimi zaetop-kar devet moštev, in sicer mo. Krim, železničar (Lj), Polet, Kr. \ Kovinar ter ženske: Krim, Želez-ričar (Lj), železničar (Mrb) in Polet. ^arkarji bodo skromnejši. Dosllej ~laJo dva člana (moška in ženska vr-železničarja), ASK in mariborski r^lezničar pa bosta morala igrati še *VaUiikacije. Odbojkarii se za prvi del tekmova-)a temeljito pripravljajo. Medeeboj-j* tekme, ki so bile zelo zanimive in kjBadene, so nam najboljši dokaz, da letošnje tekmovanje zanimivo, ker nekateri klubi zelo Izenačeni (Polet . ffflt). z zanimanjem bomo spremi j a-tudi nastop novinca v zvezni ligi, j, “°ikarje Krke iz Novega mesta. -d?t}e se pripravljajo in so preteklo «, ^io tudi premagali karlovškega . tezničarja s 3 : 1. Kljub temu pa la. o že danes rečemo, da se bosta za mesta borila Krim ln Polet, za zvezno ligo. nazveseiuo pa ui imo ™-- a*e Pa Krka, Novinar in Železničar I dl, če bi še Maribor dobil predstav-Srtm te leto* zelo nomlarfll svo. nitra v 11 el vendar zaradi nevarnega skrbi za izvenarmadns pouk vojnih obveznikov /V , *•>* 11V^*v » *. da okoriščamo s to priložnost io, Skak-I^.^kusimo. kako faj&e v usnju. Sa Kar f^Len‘ ka-ko bo stvar izeu ^sern se. i ko ie rdeči »me. zvoizvvz >~>kj oom-Jiu ^dovP(|e v usnju., Sam sem, bU zelo j -1 f) J' 1L1111 .J v 11J »C. 1 ' 1'- , v. , bo v lepi drži zaplaval mimo mene bega (to in na zadevi ni bilo nič smeš-brviž cPsar sem se najbolj bal. Rudi je S.lz-rvAt 1 1 vap TV. v i H ril en," kako bo stvar izgledala, lahn.il sem se. j| ‘ nečaku brv S Ce$ar sem se n a i uoi i um- nuui ic Škot, skočil 107 metrov, pri drugem t6m*u.Pa kar 126 m! Skoda, da je pri rott.^kpku podrsal do stari navadi z Rraltj1! do snegu. Kinoreporterjl. foto-6i6l. to novinarji so kar navalili na Ro^p ’ sa slikali in izpraševali vse mo-^oip„stvari- Gori grede pa je v potu helrtlŠ obraza dajal avtograme na de, »jgvi Tretji skok je napravil Rudi brez koni _ Ce in s svojim zelo lenim školjki?117 m dokazal da zna tudi brez usnja skočiti daleč. Vendar «ovih 117 m r-=zburjene. gledalce ker ie tik pred 111 s svonm zelo lepim sk.u-tUpi1 ■117 m dokazal da zna tudi brez hies °a usnja skočiti daleč Vendar Hi tPvth 117 m za razburjene, gledalce trnJudOHo pr .menilo, ker ie tik pred kov. Luiri Tauno prekosil vsa pričati vfbia. V krasni drži je skočil skoro eiH^JJhodini lok, manjkalo je samo še VjHtocter do rdeče črte! Gledalci so kal:1 v iztek in nosili mladega ska-6enS na ramah. Vsesplošnemu navdu-ČebnT, ni bilo ne konca ne kraja, poti veseli pa so bili prireditelji, kai-rekord je pomenil zanesljivo 2lr obisk za nedeljo, betel, toarsikatereaa skakalca je bil ta Col j nesrečen. Italijanski skakalec Da >^l-v's,Ied slabe drže smučk pristal ie vsSip3^ tori skoku 104 m), tako da noskos-. sledalcem kar zastal dih. Po *alo uf0!1 aa je neusmiljeno premeta-»ezavrj ie na dnu skakalnice obležal . 7 noJAml l.nrin irn soboto im nedel jo, ko te tekmovalni duh vidno popustil in so bili tudi padci vedno pogostejši- Na sodniškem stolpu se je v petek pojavil poleg Svicana. Fekfcnanna tudi predsednik odbora za skakalce pri FIS. Norvežan Sigmune Ruud, ki ie prišel sem, da si ogleda to prireditev. Njegovo odklonimo stališče v vprašanju gradnje velikih skakalnic ie znano, vendar ie izglodalo, da malo popušča, čeprav nisem slišal od nteea kakšne tovrstne izjave. , , V nedeljo se ie zbralo okrog skakalnice okoli 80-000 gledalcev, ki so verjetno pričakovali več, kot jim le bilo nudeno. Ta dan ie bilo izvedeno najmanj skokov, in Če izvzamem lep skok Švicarja Schneideria na 133 m, ni bilo večjih senzacij. Luiro, ki ie imel ze od' petka sem zmago v žepu. se ni pretegnil. Skočil je v nedeljo sreeaa le dvakrat in še to zelo ležerno. Rudi. ki si je v soboto poškodova-l roko v ramenu, ie skoke samo,gledal. Se nekaj o skakalcih, ki sem nh videl. Luiro Tauno je razred zase. Lahek in prožen, neverjetno drzen, pri tem pa zelo hladnokrven, je bil letos nedvomno najboljši skakalec v Obor st-dorfu. O njegovi sigurnosti priča dejstvo. de si je le on mogel dovoliti šalo, da je med letom pri skoku 137 m na levo im desno pozdravljal gledalce ob doskočišču! Njegov odskok ie izredno nagel, predklon v zraku pa zelo velik. Drža v- zraku ni posebno lepa, zato pa ie njegov doskok naravnost mačje gibek in mehak. V petih skokih je dosegel povprečno 127.8, metrov in si te zmago pošteno zaslužil. S svojim skokom 139 m je verjetno Izčrpal zmoglu-voat skakalnice. Drugi ie bil Švicar Schneider s povprečno daljavo 125.4 m-Niega že poznamo iz Planice in je od povprečnega skakalca Vidino napredoval. Redko ie zamudil pravočasen odskok, ima pa tudi siguren doskok. Bradi se je uvrstil na tretje mesto. Tudi njega dobro poznamo: ie »star maček« m ie letos izmenadil s svojimi uspehi vse strokovnjake. Iti so bili mnenja, da je »Pubi« že »odigral«. Tschannen je bil prve dni nekam nesiguren v zraku, se je pa v nasprotju z drugimi skakalci boljšal iz dneva v dan. Z dobrim Nemcem Kleislom si delita s povprečjem 123 m četrto in peto mesto. Lanski' rekorder Neitzell tokrat ni pokazal kai posebnega. Zaostal je celo za svojim rojakom Pettersonom, ki ie imel povprečen skok 122.2 m. Naš Rudi je, kot večina skakalcev v Oberstdorfu, pogosto zamujal pravočasen odskok. N'e"o. va drža v zraku ie lepa in vzorno nosi (tike po zraku. Je Izredno drzen skakalec in ima vse vrline pravega tekmovalca. Toda njegov doskok je neizdelan in grd in se ima le temu zahvaliti, da znaša povpreček njegovih petih najdaljših skokov samo 113.8 m. Za Rudijem je bilo še 14 tekmovalcev z manjšimi daljavami. . V nedeljo zvečer je bila sve*=--' razdelitev nagrad. Bila je originalna, saj je bila pozno zvečer na trgu pred občinskim domom ob svitu plamentecin bakel i. Praktična darila, ki Pa niso bila jx>sebno dragocena, so prejeli tekmovalci šele tki končanem banketu Skakalnica v Oberstdorfu ie le nekoliko povečana izdaja nase Planice. Cela naprava je neznatno, dal jsa qd naše in vsega 6 metrov višja- Da ie možno na tej skakalnici doseči večje daljave kot pri nas, ie pripisovati dejstvu, da ie tu doskočišče za približno 16 m daljše, kar pa gre na račun veliko krajšega in bolj strmega, naleta Ing Struimaimi te izmeril, da daie ta nalet skakalcu na doskočnem mostu brzmo do 108 km na uro. Ce vemo. da se ta brziina med noletom še poveča m da znaša po doskoku približno 115 km na uro, potem lahko razumemo, kako, nevaren ie vsak padec skakalca. Trditev, da so velike skakalnice mani nevarne kot male, me drži! Da so lahke za ska kanie. ie res: ker so vedno dobro pripravit ene in tudi večina pravilno era-iene. Vendar smo ravno v Oberstdorfu videli, da tudi vrhunski tekmovalci padalo in njihove kosti so vsled blaznih brziin ravno tako izpostavliene poškodbam. V teh petih dnevih, tekmovania ie bilo več ali mani polomi lenih 11 skakalcev, kar predstavila lep odstotek (33 %\) in to pri eliti skakalcev! Ni dvema, da bi se dalo še na večli skakalnici doseči daljave tudi do 150 ali še več metrov. Vendar, kot sem že omenil, nastopajoče brane, ki so potrebne za dosego takih daljav, m riziko poškodb, nam daie mnogo misliti. Mogoče se bo dalo doseči večje daljave na napravah, ki bodo zgrajene na drugih načelih kot so današnje. Kakor lansko lete se ie prireditelj v Oberstdorfu v finančnem pogledu dobro odrezal. Pri približno 100.000 gledalcih s povprečno vstopnino tri marke, je dobil prireditelj v blagajno okoli 300.000 nemških mark ali približno 75.000 dolarjev. Ce ocenim stroške prireditve na okroglo 35.000 dola-riev, je ostal Prireditelju 4e .lep čisti dobiček v znesku 40.000 dolarjev, kar tudi niso mačklne solze! (Konec) Pela® Stane stoji po važnosti in živahnem delovanju v ospredju klub za konjski šport Partizan v Ljubljani. Letos ima ta klub celo vrsto prireditev, ožjih internih, namenjenih predvsem sodelujočemu članstvu, nekaj pa tudi večjih, namenjenih široki javnosti in ljubiteljem konjskega športa. Med prve spada družabni večer, ki je bil že 3. marca in se ga je udeležila kaj številna publika, predvsem rajanja željna mladina. Koncem aprila bodo na klubovem jahallšču v Trnovem spomladanski izpiti iz jahanja, takoj za tem pa v počastitev 10. obletnice OF vzorna ura jahanja, združena z jahanjem v daljino po terenu ljubljanske okolice. Mesec dni kasneje, to je koncem maja, bo Istotako na domačem jahališču propagandno skakanje čez razne zapreke. Ljubitelji konjskega športa, ki ljubijo presenečenja in senzacije. bodo pri tem prišli na svoj račun. , V prvi polovici julija so na programu letni izpiti Iz Jahanja ln medgrup-ne tekme v preskakovanju zaprek in manežnem jahanju. Podobna prireditev je v načrtu tudi za drugo polovico avgusta, le da bo ta nastop na znatno višji stopnji, ker se bodo na njem izvajali skoki kategorije P ln L. Ce omenim še jesenske izpite članstva iz jahanja In takoj za njimi še drugo dalnje Jahanje na 80—106 km, kar je za to leto že tudi uvrščeno v delovni plan kluba, je s tem pač zadosti opravičen dober glas o živahnem delovanju tega kluba- Vmes bodo tudi prireditve za širšo publiko, kakor tombola v začetku meseca maja z bogatimi ln drar goceniml dobitki, udeležba na prvomajski paradi in v drugi polovici septembra prve velike dirke na lastnem hipodromu. Na programu teh dirk bo poleg številnih kasaških in jahalnih to z najboljšimi športnimi konji Slovenije še preskakovanje raznih zaprek s športnimi konji domačega kluba Partizana oz. tudi ostalih klubov. Ta prireditev bo višek in obenem zaključek letošnje konjsko-športne sezone, ki obeta, sodeč po predpripravah, živahnejša kot kdajkoli Povrhu vsega ima klub v programu podpreti s svojo udeležbo tudi sosednje šibkejše klube pri njihovih nastopih oz. prirejati samostojne nastope s privlačnimi konjsko-športnimi točkami v propagandne svrhe v bližnjih sosednjih krajih, kjer konjski šport še ni toliko razvit. Takšni kraji so: Kamnik, Domžale ali Mengeš, Vrhnika in Grosuplje. V prvem kraju bo konjsko-športna prireditev dne 10. junija, v drugem 27. junija, na Vrhniki 29. julija, v Grosupljem pa 12. avgusta t. I. Konjskim športnikom je znano, vsem, ki se zanimajo za ta šport pa gotovo ne, da klub Partizan goji ne samo predvojaško vzgojo mladine v Jahanju, te n več sploh izvenarmadni pouk v Jahanju za vse vojne obveznike, predvsem one, ki jim Je pri Izvajanju njihovi vojne stroke jahanje nujno potrebno. Klub zato pazi na vse take vojne obveznike, ki s svojo aktivno udeležbo povečajo živahno vrvenje, ki vlada vsako popoldne na klubskem jahališču na Cesti v Mestni log št. 15-To jahaUšče Je odprto, primerno veliko ln lepo urejeno. Vsakdanji pouk v Jahanju se izvaja vsako popoldne z lastnimi konji, ki jih Je že petnajst in je že večina prav dobro uvežba-nih. V zadnjem času se je kakovost jahalnih konj znatno dvignila z dokupom štirih krvnejših konj v Srbiji, Število Jahalnih konj pa poveča še konjenica naše vojske, ki da vsak te- den za klubske namene na razpolago nekoliko jahalnih konj. Jahanje vodi in poučuje klubski tehnični kader, ki obstoji po večini iz starejših, preizkušenih članov in žrtvuje ves svoj prosti čas plemenitemu namenu. Klub mora v današnjih časih varčevanja z lastnimi sredstvi nabavljati vso športno opremo, vzdrževati jahalne konje in strežno osebje, kar zadaja odboru mnogo težkih skrbi, posebno v času pomanjkanja ljudske in živalske hrane- Zato pozivamo vse ljubitelje konjskega športa, ki imajo, kakor že rečeno, rdaj še s predvojaškim poukom mladine in izvenarmadno vzgoje vojnih -veznikov plemenito nalogo pripraviti oboje za obrambo do-.movine, da klub pri Izvrševanju teh težkih in odgovornih, toda lepih nalog vsestransko podpirajo. Naročnikom Vodnika! Vse naročnike »Vodnika« obveščamo da iz tehničnih razlogov revija letos’ še ni izšla. Cim bodo odstranjene zapreke, bomo izšli s prvo dvojno šta-vilko. Uredništvu je uspelo pridobiti nove sotrudnike, ki bodo s svojimi prispevki dvignili kvaliteto in pestrost glasila- Naročnike naprošamo, da nam nezabeljeno zamudo oprostijo in jih obenem vabimo, da obnovijo naročnino za leto 1951. Uredništvo »Vodnika« Vsem koristnikom športnih rekvizitov Ponovno obveščamo vse koristnike športnih rekvizitov, da sl lahko nabavijo fizkulturne artikle brez nakazil v prosti pro. dajl po prostih cenah. Nespre. menjene so ostale samo cene dotičnim rekvizitom, ki jih je Svet za blagovni promet vlade FLRJ označil kot investicije. FZS. V Gorici imajo okrožni telovadni odbor Pred nedavnim je bil ustanovljen okrožni telovadni odbor v Gorici, ki združuje v svojem območju okraje Sezama, Tolmin in Gorica. Zborovanja se je udeležilo 124 delegatov iz vseh treh okrajev im večje število zastopnikov množičnih organizacij. Po otvoritvenem govoru tov. Kruha in referatu tov. Orla, ki je pokazal vse uspehe im napake v preteklem letu, se je razvila živahna debata. Med ostalimi je spregovoril tudi sekretar TZS tov. Lesjak, ki je obljubil primorskim društvom večjo pomoč in podal smernice za uspešnejše delo v bodočnosti Pri volitvah je bil za predsednika Iz voljen tov. Kruh Jernej, za podpredsednike Kodrič, Rebec in Beltram, za sekretarja Orel Marjan, načelnik Von- čina Karel, načelnica Vončina Nada ia ostali funkcionarji. Okrožne tekme v akademskih sestavah v Celjt Prejšnjo nedeljo so bile okrožne tekme v akademskih sestavah v Celju. Tekmovalo je 6 avtorjev z 10 ročkami iz Celja, Hrastnika, Zagorja in Šoštanja. Najboljše so bile ocenjene sestave »Valček« tov. Kovačičeve in vaje na bradlji tov. Vošnerjeve v 92 točka, mi vaje na dveh gredah tov. Kovačičeve z 87 točkami, »Vstani mladina« tov. Vastlča z 86 točkami, »Vrba« tov. Vastiča s 83 točkami, Polkin ples tov. Milojke Božičeve z 78 točkami in »Mi smo ubežniki« tov. Podrenik Draga * 70 točkami. Inž. Lindtner ŠE 0 TELOVADNI AKADEMIJI V NOVEM MESTU uuu -j rx. ci..-x evru ivv- oun-oui -?t>D z nalomljeno hrbtenico. ^ieoa , teli, ki se ie zavedal, da se od a.e naru?č Pričakuje, kakor od ostalih, L1 Drl 131 m ter si pošteno P$e-?d nadBv5® in roko. Moral ie odstopiti itski m]eea tekrmovan ia. Na 128 me. &9Ro se ie povaljal in si zlomil irS-schZ- členku sicer izvrstni Švicar ti, ba.tudi Brutscher ie po dveh ftoicih l^haje zapustil iztek. Razen pri rt Vsej,® so en dan počivali, sem imel *ar ostalih vtis, da so preutrujeni, orislo še posebej do izraza v TD Novo mesto v okvira tekmovanja za 18. obletnico OF lepo telovadno akademijo. To je bila od obstoja društva te tretja telo. vadna akademija in je vsako leto opaziti pri posameznih oddelkih, kakor tudi pri telovadcih, viden napredek. Spored akademije Je obsegal 18. točk. Posebno posrečeni sta bili izvirni točki prof. Dobovška in prof. Smerdu Nuše, Smelo lahko trdimo, da že dolgo nismo videli v dolenjski metropoli taiko kvalitetne tovrstne prireditve. Prireditev Prejšnjo nedeljo Je priredilo avtomotodništvo Triglav v okviru iz venarmadne vzgoje patrolno tekmovanje z udeležbo 6 patrol, sestavlje-aih iz motorjev s prikolicami in solemotorjev. Kljub slabi in razmo. Ceni cesti je tekmovanje dobro uspelo, pa tudi organizacija je bila Primerna. Prva ovira, na katero so naletele patrole, so bila »minska polja« Ko so patrole poiskale mine in jih oddale kontroli, so nadaljevale pot. y"ato jih je iznenadiia »sovražna zaseda«. Vozači so poskakali z inotor-si poiskali zaklone in oddali vsak po 5 strelov v doprsne mete sovražne patrole Zadnja ovira je bil »porušeni mosta čez 5 m širok in Precej globok potok, ki ga ni bilo mogoče preskočiti ali prebresti ^udi to oviro so patrole hitro premagale. Zmagala je uatrola v uo-s av* Dobrilovlč, Kavčič ' in H er ga. V prvi točki je bilo na svojstven način prikazano delo mlajših pionirjev v telovadnici. Občinstvo se je od srca nasmejalo vnemi najmlajših, ki so se borili, kdo bo boljši. Male pionirke so ob spremljavi klavirja ljubko podale točko »Perice«, čeprav so bile nekoliko boječe. Precej spretnosti in smelosti je pokazalo 13 starejših pionirjev pri preskokih čez švedsko omaro, vendar bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti drži telesa in nog. V naslednji točki je šest starejših pionirk skladno izvedlo dokaj težke vaje v sestavi prof. denarja na narobe obrnjeni švedski klopi kot markirani brvi. Vaje mladincev s palicami so zahtevale veliko uvežbavanja, vendar bi morali posamezniki posvetiti več pozornosti točni izvedbi. Vaje s cvetnimi loki so izvajale starejše pionirke skoraj brezhibno Sest mladink z učiteljišča je prikazalo »Vaje z obroči« Sicer lepo, vendar pre malo živahno in ne dovolj skladno. Pri vseh točkah v vajah na orodju so posamezniki pokazali lep napredek, čeprav so med njimi še nekateri začetniki. Med mladinci pa Je zlasti ugaja! tovariš Karčnlk. Po odmoru so nastopile starejše pionirke s točko »Rajanje pod lltpo« (avtorica prof, Smerdujeva), Ta točka je bila zelo živahna, skladno in ljubko podana. Svojevrstno izvirnost je pokazal tov. Glonar v točki »Pripravljalne vaje atletov«, ld je Imela velik fiziološki učinek. Tudi pri raznoterostih mladincev in mladink smo videli prav originalne zamisli. V sestavi prof. Do bo viška je bila lepo prikazana vaja « siti, ki jo je osem članic izvedlo skla dno ob prijetni glasbeni spremljav Ta točka, ki jg zajela vsebino iz vsak danjega kmečkega življenja, je poka zala. kaj se da doseči s preprostimi pri oomočkl ln lepimi gibi. Na splošno moramo pripomniti, da so vsi sodelujoči avtorji kljub kratke mu času, pomanjkanju dvoran, oblačil in rekvizitov, dosegli lep uspeh. Poseb no je treba poudariti, kar na podeželju ni običaj, da so vodniki polagali veliki pozornost opremi ir obleki nastopajo čih, dobri organizaciji sporeda in pri memi glasbeni spremljavi, TELOVADNft DRUŠTVA IN UPRAVE ŠOU Ne dopustite, da Vam propadajo telovadnice in telovadno orodje Podjetje ŠPORT-OPREMA obvešča vsa telovadna društva, šole in zavode, da popravlja vse vrste telovadnega orodja kvalitetno po najnižjih cenah Nadalje opremlja nove telovadnice po naročilu, kakor tudi za akademije in javne nastope „S PORT-OPREMA* Ljubljana-Vižmarje 1 Telefon 7-98 I. zvezna nogometna liga N©d©ll3 velikih presenečeni Dinamo : Hajduk 3 : 0 (0:0) Zagreb, 8. aprila. Stadion Dinama v Maksimira — vreme oblačno in delno deževno. Igrišče dobro za igro — najbolj zanimivo srečanje I. zvezne lige. Hajduk: Beara. Kokeza, Broketa, Lu-stica. Katnič, Brčic, Senauer, Mladinič Krstulovič, Matošič, Vidjak Dinamo: Stimčič,' Delič] Crnkovič Pukšec, Horvat, Cizarič, Rezek Sen. čar, W81fl, Čajkovski II (Dvornič) Dvornič, (Čajkovski II). Glavni sodnik: Vaša Stefanovič iz Beograda, stranska sodnika Mikulan in Marek iz Zagreba Strelci: Wolfl v' 51., Senčar v 62. in 77 min. Ko je Woifl v 6. min. II. polčasa privedel Dinamo v vodstvo, je bila usoda Hajduka zapečatena. Dinamo je, ohra bren z uspehom in bcdren od svojih pristašev, prevzel popolnoma iniciativo na igrišču in začel oblegati Hajdukova vrata. Ko je 11 minut nato Senčar dosegel še drugi gol za svoje moštvo, je bilo moštvo Splitčanov popolnoma razbito. Dinamo je igral ves čas do konca na Hajdukovi polovici in sicer po večini v kazenskem prostoru. Čeprav je Dinamo prepričljivo zmagal; se ne more reči, da je igral Hajduk podrejeno vlogo, posebno, dokler še ni bilo nobenega gola. V prvem polčasu so celo imeli Splitčani več od Igre in so igrali na polovici Dinama, Toda napad Dinama, posebno prodori VVolfla so bili vedno nevarnejši kot pa napadi Hajd-uka. Obe moštvi sta v prvem polčasu predvedli enakovredno Igro. Napadi so se hitro vrstili z ene in druge strani, toda prikazana igra ni mogla zadovoljiti občinstva, ker sta oba naša najboljša kluba v prvem delu pokazala le povprečno igro. Obe moštvi sta igrali dokaj ležemo in brez prave borbenosti, tako. da igra ni bila ostra, čeprav je bila živahna. Zmaga Dinama je popolnoma zaslužena, ker je bilo njegovo moštvo po vodstvu v popolni premoči, Dinamovci so z lahkoto prihajali do Hajdukovih vrat in preigravali svoje nasprotnike, d očim je moštvo državnega prvaka na splošno začudenje popolnoma popustilo in izgubilo zaupanje vase. Sodnik Vaša Stefanovič je sodil zelo dobro in avtoritativno Inž. Dragutin Mirkovič Lokomotiva : BSK 1:0 (1:0) Beograd, 8. aprila. Današnja tekma med Lokomotivo in BSK se je končala z nepričakovano zmago Lokomotive 1:0 (1:0). Za svojo zmago se ima Lokomotiva zahvaliti predvsem svoji zelo dobri obrambi. Edini gol dneva je dosegel Firm v 27. minuti prvega polčasa. Tekma ni bila posebno živahna in bi neodločen rezultat bolj odgovarjal poteku igre. Pred 15.000 gledalci je sodil Vaša Jovanovič. bi dosegel vodstvo. Njegov napad je precej kombiniral pred vrati Partizana in mu ni uspelo, da bi svojo premoč izrazil tudi v golih. Vojvodina : Napredak 1:0 (0:0) Mačva : Crvena zvezda 2:1 (0:1) Dinamo Crvena zvezda Borac : Spartak 1:0 (1:0) Zagreb, 8. aprila. Zagrebški predstavnik I. lige, Borac, si je danes v tekmi s Spartakcm osvojil obe točki. Za zmago se mora zahvaliti boljši igri v prvem polčasu. Edini gol je dosegel Zobec v 27. minuti prvega polčasa. V drugem delu igre sta bili obe moštvi enakovredni. Borac se je umaknil v obrambo in tako mu je uspelo zagotoviti si zmago in s tem dve važni točki. Pred 35.000 gledalci je sodil Kaučič iz Splita. Partizan Hajduk Sarajevo Vojvodina Borac Lokomotiva Mačva BSK Spartak 4400 13:2 4 3 0 1 14:2 4 3 0 1 7:3 4 3 0 1 12:6 121 3:5 2 0 2 2 0 2 1 1 2 1 0 3 1 0 3 1 0 3 4:7 4:7 3:6 4:8 2:5 5:13 DRUGA ZVEZNA LIGA Velež : Tekstilac 2:0 (2:0) Dinamo (Panc) : Železničar (Sar) 2:2 (0:2) Bokelj : Metalac 1:1 (0:0) Zagreb : Rabotnički 1:0 (0:0) Budučnost : Vardar 0:0 MLADINSKO PRVENSTVO " Ljubljanski Železničar in Rudar v vodstvu Če bi ljubitelji nogometne igre vedeli, da . so mladinske tekme prav tako zanimive in mikavne, kakor tekme prvih moštev,. bi prav gotovo pogosteje in stevilneje obiskovali in spremljali borbe naših najmlajših. To dejstvo lahko potrdi nekaj desetin gledalcev na današnji prvenstveni derby tekmi med Železničarjem (Ljubljana) in Odredom. Mladi nogometaši Železničarja in Odreda^ so pokazali izredno lepo igro, kakršne ne vidimo niti na kvalitetnih prireditvah. Nasprotnika sta se borila za vsako žogo,, kot pravimo, izvajala lepe. hitre kombinacijske poteze, brez zadrževanja žoge tako, da je bil gledalec res presenečen. Zmaga je pripadla boljšemu Železničarju, ki je bil, razen zad njih, 15 minut, v rahli tehnični premoči. Sarajevo : Partizan 1:0 (0:0) Sarajevo. 8. aprila. Stadion na Ko. sevu. — Gledalcev 20-000. — Strelec i/ovrič I. Ze v začetku igre je napad Sarajeva | zamudil precej ugodnih priložnosti, da Končano je republiško prvenstvo v akademskih sestavah Haivišio oceno /e dobila točka inž. Lindtnerja .Tri mazurke' Kvarner 4 3 10 18:5 Budučnost 4 2 2 0 6:2 Vardar 4 2 2 0 4:2 Željezničar 4 2 2 0 8:4 Velež 4 2 11 8:5 Proleter (O) 4 2 11 11:7 Radnički 4 13 0 7:6 Dinamo 4 2 11 8:12 Proleter (Z) 4 12 1 7:5 Metalac 4 12 1 2:2 Zagreb 4 112 2:7 Tekstilac - 4 0 2 2 4:6 Rabotnički 4 0 2 2 2:4 Ddred 4 0 2 2 3:7 ifudar 4 10 3 3:8 Bokelj 4 0 13 1:12 Presenetljivo zmago je dosegel Kovinar (Tezno), ki je v Ljubljani nadvladal -domačega Krima. Rudar je imel v gosteh Korotana. Po učinkoviti zmagi so si Trboveljčani utrdili drugo mesto lestvici. Rezultati so tile: BRANIK : ICLADIVAR 4:0 «<3:0 ŽELEZNIČAR (LJ) : ODRED 2:1 (1:0) KRIM : KOVINAR 1:2 (1:0) MURA : ŽELEZNIČAR (M) 1:0 (0:0) RUDAR : KOROTAN 4:1 (2:0) Železničar (Lj) Rudar , Krim Branik Kovinar Mura Korotan Odred Železničar Kladivar (M) 11 7 3 1 30:13 12 7 2 3 44:22 12 7 1 4 28:20 12 5 3 4 25:21 2 5 2 5 0 6 2 5 3 7 2 8 12 5 12 5 12 6 11 4 11 1 11 1 26:10 18:20 25:33 20:12 13:27 7:41 Nenavaden rekord v nogometu Vodilna francoska nogometna kluba, člana I. lige. St. Ebenne in Le Havre sta te dni dosegla svojevrsten rekord-Četrtfinalne tekme za francoski nogometni pokal sta omenjena nasprotnika igrala trikrat. Po ogorčeni pat in polurni borbi je šele padla odloč.lev. Zmagal je St. Etienne 5:1 (3:0). V polfinalni tekmi, ki bo 15. t. m. v Parizu, bodo igrali St. Etienne in Valencienne, v Lyonu pa Nancy in Strassbourg. Zaradi bližnjih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Helsinkih, se je angleška nogometna zveza odločila, prirediti letos posebni tečaj za najboljš1 nogometaše amaterje. Rekordno število Italijanski ^vaterpolisti v Nemčiji Waterpolistl rimskega Lazi a so n* prvem gostovanju v Zahodni prijav za evropsko prvenstvo v boksu. Za bližnje evropsko prvenstvo v boksu, ki bo v Milanu, so se prijavile še tri države: Danska, Nizozemska in Romunija. Dosedanje število prijavljencev dokazuje, da je v Evropi za to prvenstvo nenavadno zanimanje, kakršnega doslej še ni bilo. Prireditelj pričakuje, da se bodo tekmovanja udeležile tPudi Poljska, ČSR, Sovjetska zve> za in Madžarska, v tem primeru bo sodelovalo 27 držav. Po pisanju francoskih športnih listov bo svetovni boksarski prvak, Ray Su gar Robinson na gostovanju po Evropi boksal z nas'ednjimi nasprotniki: s Kid Marcelom v Parizu, Wanesom v Zurichu. Van Damom v Rotterdamu, Delannoitom v Bruslju. Jannilliorrt v Milanu, Ca m pagnom v Rimu. Ben Bukerorh v Barceloni in Dauthuilleom v Parizu/ Polet (Mrb) : Razlag (Brež.) 4:3 Zenske: Železničar (Kranj) : Železničar (Šempeter) 5:0) Železničar (Kranj) : Krim 7:3 CELJE, 8. aprila. V mestnem gledal iaču v Celju Je ob velikem zanimanju gledalcev in tekmovalcev 19 avtorjev lz 12 društev s 24 akademijskimi sestavami tekmovalo za prvenstvo v republiki. 8 avtorjev z 12 sestavami si je priborilo dostop v zvezno tekmovanje, ki bo 22. t. m- v Ljubljani. Skupno je tekmovalo 220 tekmovalcev, kar Je vsekakor do sedaj rekordno število. Ljubki nastopi pionirjev in pionirk so pokazali že vse osnove, ki' so potrebne bodočim telovadcem. Videli smo resnost, s katero so tekmovali naši najmlajši in s tem dokazali, kaj moremo doseči s pravilno vzgojo otrok. Najboljši je bil sestav »Igrajmo se« avtorice Gizele Zavadljalove iz Ptuja, ki je s smiselnim sestavom in ritmično uvežbanostjo svojega oddelka dosegla v tem oddelku najvišjo oceno. V moški kategoriji so tekmovali po- leg štirih moških sestav tudi tri mešane vrste mladincev in mladink, v katerih je bilo pokazano mnogo razgibanosti, in so točke zbudile zelo živahno odobravanje pri gledalcih in priznanje pri sodnikih. V tej skupini sta se zlasti odlikovali »tri mazurke« avtorja inž. Lindtnerja in »Vstani mladina« tovariša Vastiča, ki ju je občinstvo sprejelo z velikim odobra. vanjem. * V ženski kategoriji so v nastopu mladink in članic avtorji in avtorice v svojih sestavah, ki jih je bilo 8, polagali največjo skrb za lepo gibanje in gracijo, ki pač najbolj odgovarja ženski naravi.. Najboljša točka v tej sku- pini je bil »Valček«, sestava tovarišice Milke Kovačič iz Celja. Popoldanska akademija v Mestnem gledališču, ki je bila na čast proslave 10. obletnice OF,. je uspela in so ji prisostvovali tudi predstavniki oblasti in množičnih organizacij. -Nastopili so najbolje ocenjeni oddelki na tekmovanju. Izvajalci so želi navdušeno priznanje občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano. Nafta : Železničar (Mrb) 3:0 Maribor, 8. apr, V polfinalni tekmi za pokal ob 10. obletnici OF sta se danes pomerila v Mariboru Nafta in domači Železničar, Z rezultatom 3:0 (2:0) je dosegla Nafta nepričakovano lepo zmago nad Železničarjem, čeprav med moštvoma ni bilo posebne razlike in je Železničar Izgubil predvsem zaradi nepazljivosti vratarja Fišerja, ŠPORTNA STAVA Imetnik stavnega lista št. 122310, j kupljenega v Ljubljani, prejme, z .ozirom na 12 pravilno rešenih rezultatov v 20. kolu, I. nagrado v znesku 79 tisoč 905 dinarjev. Lastniki stavnih listov 392529 152066, 182038, 182761 in 122312 kupljenih v Sloveniji, prejmejo z ozirom na 11 pravilnih rešitev v 20 kolu po 0284 dinarjev. teroeaife se na ..POLST'! Nagrade se bodo izplačevale po roku za reklamacije na. podlagi dostave prvega dela stavnega listka in točnega naslova. Vsem dobitnikom iz 18 kola sporočamo, da bo razdelitev denarnih nagrad v ponedeljek 9. aprila od 16 do 18 ure v prostorih Fizkulturne zveze Sloveni, je, Likozarjeva IV, privizorij, soba 28. Vsem dobitnikom izven mesta Ljubljane se bo nakazal denar po pošti ali NB. Mura : Studenci 4 :1 (3:1) Nogometaši v proslavo 10. obletnice OF Organizacija tekmovanja je bila prav dobra in je obsežen spored poizkusnih nastopov in tekmovanja končal v slabih 6 urah. Enako je popoldanska akademija končala v poldrugi uri. Spored akademije je obsegal 15 točk, kar pomeni, da je akademija potekala izredno hitro. Tehnični Izidi: Največ točk je do- segla sestava »Tri mazurke« avtorja inž. Lindtnerja (TD Ljubljana I). Dosegla je 96 točk od 100 dosegljivih. Za to je bila z 89 točkami sestava »Igrajmo se« avtorice Gizele Zavadljalove, 88 točk pa je dobila sestava »Vaje na dveh gredah« avtorice Milke Kovačič iz Celja. Nogometno tekmovanje v prosla vo 10. obletnice Osvobodilne fronte je v zaključni fazi. Zmagovalci če trtfinalnega tekmovanja so Nafta, Železničar (Mrb), Odred, ki je minuli teden premagal ljubljanskega Železničarja 6:2, četrti član pa bo zmagovalec tekme Garnizija (Vipava) : Korotan (Kranj). V osmini finala gorišlče cone sta pred dnevi igrala Garnizija (Vipava) : Železničar (Postojna). V rednem času se je tekma končala neodločeno 2:2, v podaljšku igre pa je bil rezultat tudi neodločen 3:3. Zmagovalca je določil žreb, ki je bil naklonjen Železničarju. Vodstvo sluba Garnizije je po tekmi vložilo protest z utemeljitvijo, da je v vrstah Železničarja igral bivši član ljubljanskega Železničarja Kunek Nogometna zveza Slovenije je upravičeno pritožbo upoštevala in tekmo razveljavila v korist Garnizije. Tudi Nafta im Krim sta pripravljena za republiško ligo Na skrajni severni meji naše domovine se dvigajo visoko v zrak jekleni stolpi za črpanje nafte- Tu že več let deluje in igra z večjim ali manjšim uspehom nogometni klub Nafta- Društvo je nekaj časa celo igralo v I. zvezni ligi, od koder pa je vsled težkih finančnih razmer izstopilo. Danes, ko se društvo pripravlja za tekme v I. republiški ligi, si bomo na kratko ogledali življenje in delo prekmurskih »Naftašev«. Za letošnjo sezono se je moštvo z Izjemo nekaj nediscipliniranih igral, cev, dobro pripravilo. Najbolj redni so bili na treningih Hegediš, Terek, Božič, Merc, Stefanec II in I in še nekateri, kar se je pokazalo tudi na raz. nih nastopih in tekmah, medtem ko so Igralci Šiftar, Vidak, Gerenčer in še nekateri, ki so neredno obiskovali treninge, že v prvih minutah igre, »lovili sapo«. Precej pereče je v društvu vprašanje sistematičnega treninga in tudi discipline. Društvo je skušalo najti novega nogometnega trenerja, vendar doslej brez uspeha. Zato se je moralo pri treningih opirati Je na izkustva sta. rejših igralcev. Tudi disciplina v društvu ni vedno na višini, kajti igralci imajo svoje »muhe«, ki seveda škodujejo celotnemu kolektivu. Za bližnje prvenstvo razpolaga društvo s približno 20 igralci prvega moštva, za temi pa stoji še številen ka. der mladinskega moštva, ki je lani osvojilo prvenstvo vzhodne lige mari. borske oblasti. Dotok novih sil pa si druš-tvo ob? ta predvsem iz rudarske šole, delavskega tehnikuma in šole učencev v gospodarstvu, saj je vsak dan na nogometnem igrišču velik živžav. Finančno stanje je v društvu pr,ecej nerožnato. Upravni odbor je posvečal doslej pobiranju članarine premalo po. zomosti, zato se je društvo večkrat znašlo v finančni stiski. V zadnjem času posveča odbor tem problemom več skrbi in se stanje polagoma izboljšuje. Najbolj boleče vprašanje ne samo gometa ne bodo prispevali takšni igralci, ki so danes tu, jutri pa tam, temveč le oni nogometaši, ki so zrasli iz vrst svojega matičnega društva, Le nanje se lahko zanese vodstvo kluba in tudi igralcev, ampak vseh prijateljev dru- j gledalci, da se bodo borili do zadnjega štva, pa je nogometno igrišče. Lani in tudi letos je bilo igrišče nekajkrat pa. pravijeno, vendar je še sedaj v zelo slabem stanju. Temu problemu bo treba posvetiti vso pozornost, da bo igrišče urejeno kakor je treba. Isto velja tudi za slačilnice, ki so v zelo slabem stanju, Tu mora društvo predvsem računati na prostovoljne delavce iz lastnih vrst, istočasno pa naj zainteresira za popravilo igrišča ostale forume, ki ga uporabljajo, na primer razne šole, predvojaška vzgoja itd. diha. Omenjena napaka se je hudo maščevala mnogim slovenskim klubom, vendar je danes večina že spoznala, da samo načrtna vzgoja mladine vodi k napredku. Prvi, ki se je pravilno lotil tega problema je bil Krim. Ustanovil je svojo nogometno šolo, o čemer smo že poročali. Z zmagovalcem tekme Garnizija (Vipava) : Korotan bo igral Odred, zmagovalec te tekme pa se bo v finalnem srečanju pomeril z Nafto. Lisa bona, 8. aprila. Danes popoldne je nogometna reprezentanca Italije premagala reprezentanco Portugalske z izidom 4:1 (2:0). Pomlajeno italijansko moštvo je doseglo danes zasluženo zmago, ki bi bila lahko še večja. Gole so dali za' Italijo Pandolfini, Burini. Amadei in Cappello; za Portugalsko pa Corneia. Sodil je aangleški sodnik Ling. Glasgow, 8. aprila. V nogometnem srečanju amaterskih reprezentanc je Anglija premagala Škotsko z Izidom 3:2. Mannhelm, 8. aprila. V okviru plavalnega tekmovanja je Herbert Klein postavil nov evropski rekord na 200 m prsno v času 2:30.2. Svoj dosedanji rekord je izboljšal za 1.2 sekunde. Pariz, 8. aprila. Danes je bilo kole. sansko tekmovanje na 247 km dolgi progi Pariz - FiOubaix. Zmagal je Italijan Ant. Bevilacgua v času 6:207,14 drugi je bil Bobet (Francija) v času’ 6:08,46, tretji Van Stenbergen (Belgija) 6:08,46. Verona, 8. aprila. V reprezentančnem teniškem srečanju Italija : Nemčija so dosegli neodločen izid 3:3. svojem _______ 0________„ _ . ______ Nemčiji nastopili v Munchnu proti »Munchen 1899«. Tekma se je končala neodločeno 5:5 (3:5). V plavanju so biU doseženi naslednji pomembni rezultati« 100 m prosto: Pedersoli (I) 1:00,7; 100 d prsno: Klein (N) 1:07,7. V nadaljevanju študentovskega plaval' nega prvenstva v ZDA so bili dosežem tile rezultati: 220 y prosto: Marschall 2:05.6; 200 y hrbtno: Taylor 2:07,3; 200 y prsno: Bvavvner 2:18,6; 4x100 y prosto? Michigam 3:26,7. S1 Zagreb: Borac : Železničar (Beo> grad) 9:4 (1:3). Milicioner : Milicioner (Sarajevo) 7:4 (3:2). Milicioner (Sarajevo) : Lokomotiva 7:6 (4:5). Maribor, 8. aprila. Danes sta bili v Mariboru dve rokometni tekmi v okviru p. čustva Slovenije. Igralci Poleta so premagali Kladivar ja iz Celja z izidom 11:4 (2:6), igralke Kladivar ja pa Polet s 3:1 (1:1). Železničar (Niš) : Crvena zvezda 6:4 (2:1) 1B8J SSLSU I moškega prvenstva V nadaljevanju LRS v keglanju so bili danes in med tednom doseženi naslednji izidi: Železničar (Maribor) : kladivar (Celje) 291:226 Polet (Maribor) : Kladivar (Celje) 357:282 Železničar (Ljubljana) : Triglav (Ljubljana) 288:242 Železničar (Ljubljana) : Krim (Ljubljana) 287:245 Železničar (LJubljaraJ : Radovljica 299:175 Krim (Ljubljana) : Radovljica 293:199 Železničar (Ljubljana) : Papirničaf ((Vevče) 378:278 Razlag iz Brežic ne bo sodeloval. —i Trenutno vodi Železničar (Ljubljana). Partizan : BSK 44:35 (29:14) Crvena zvezda : Borac (Čačak) 52:28 (25:13) Šcgedin prvak Srbije v krosu Beograd, 8. aprila. Danes je bilo v Beogradu prvenstvo Srbije v krosu, rts katerem je nastopilo nad 130 tekmovalcev, med njimi Segedin, Ottenhei-mer, Pavlovič, Stefanovič, Mihalič. V teku na 3.000 m je zmagal Segedin pred Ottenheimerom in Pavlovičem v Mmčki , Železničar (Bgd)" 10:61S« »W,3hi5?, EVROPSKA REPREZENTANCA PREMAGALA 5. aprila je bilo v Washlngtonu sre Čanje za »zlato rokavico« med evrop. s ko reprezentanco in domačimi boksar )i. Po porazu evropskih boksarjev Chicagu so menili strokovnjaki, da bodo ameriški boksarji zmagali tudi tVashingtonu. Vendar pa so bili Evropejci boljši in so zmagali z istim izidom kakor lansko leto — 5:3. Od osmih borb je reprezentanca Evrope zmagala v petih, izgubila pa treh. Najlepše zmage' so dosegli Fi nec v mušji in Šved Siolin v srednji kategoriji .medtem ko je naš boksar Pavie Sovljanski dobil srečanje brez borbe, ker si je njegov nasprotnik po škodoval kolena. Zaradi tega je na stopil z enim izmed najbolj znanih washingtonskih boksarjev v lahki kategoriji Leferam. Sovljanski je bil mnogo boljši in so ga gledalci burno pozdravljali. Sodniki so izjavili da bi njegova zmaga v regularni ' borbi sploh ne bila v vprašanju. Ali bo Krim letos res pripravil presenečenje? Na to vprašanje je težko odgovoriti, vendar vsi znaki kažejo, da bo moštvo Krima v letošnji sezoni resen tekmec za najboljša mesta v republiškem prvenstvu. Peto mesto v končnem vrstnem redu udeležencev minule sezone je bilo za nadarjene igralce Krima pravzaprav neuspeh. Bili so skoraj do zadnjega najresnejši kandidat, v finishu pa so nepričakova. no odpovedali. Kdor igralce z Rakovnika bolje pozna, ve. da je v tem odločilnem trenutku odšlo nekaj najboljših članov k vojakom^ delno pa je bi'a vzrok neuspehov preigranost enajsterice, kakor temu pravijo nogometaši. Rezervnih igralcev, kakor večina naših klubov, tudi Krim ni imel. To pomanjkanje se seveda ne da popraviti kar čez noč. Razumljivo je, da je bilo vodstvo kluba ob koncu lanskega leta prisiljeno misliti vsaj na začasno rešitev tega problema, ki pa društva seveda ne more ■ in ne sme popolnoma zadovoljiti. Napredku slovenskega no- V letošnjem prvenstvu bodo Krim zastopali poleg starih igralcev tudi novi nogometaši, ki so prišli-iz južnih krajev (Petrovič, Dodič, Vuletič itd). Strokovno vodsvo je prevzel novi trener Purič< ki si prizadeva, da bi moštvo čim bolj pripravil. Po’ nekaj urah splošne vadbe v telovadnici so začeli s treningi na igrišču. Glavna naloga je bila pridobivanje telesne vzdržljivosti, medsebojno uigravanje in precizno streljanje na vrata. Kdor zasleduje priprave Krima, je lahko ugotovil, da so bili najbolj, disciplinirani igralci Hočevar, Božič in Ravnikar Na splošno pa se morajo igralci bolj zavedati svojih dolžnosti in se ne sme več zgoditi, da bi bilo slabo vreme vzrok izostankov na treningu. Posamezniki sl morajo tudi prizadevati, da svoje znanje čimbolj izpopolnijo in ne izgubljajo dragocenega časa z Igračkanjem. Na prijateljski tekmi s Slavijo iz Domžal sta se na primer Gabrovšek in Božič »odlikovala« z neskončno dolgim driblanjem, ki seveda niso imeli nobenega haska. Ce se jima je dribling posrečil, sta kazala očitno zadovoljstvo, nista se pa zavedala, da so bili ostali tovariši in tudi gledalci nejevoljni, ker je tak način igre dolgočasen In škodljiv za celo moštvo. Pregledne tekme telovadcev v Zagrebu Zagreb, 8. aprila. Danes so bile prve pregledne tekme telovadcev in telovadk, ki pridejo v poštev za sodelovanje na mednarodnem festivalu v Fi. ren-ci, ki bo konec maja. Posebna komisija, ki je ocenjevale posamezne tekmovalce, je ugotovila, da bo ostal sestav reprezentance isti kot je določen tudi za nastop na olimpijadi ki bo prihodnje leto v Helsinkih. Nastopili so najbolj znani telovadci in telovadke iz vse države. Ta nastop je veljal hkra-ti za izbirno tekmovanje za sestavo mladinske reprezentance Hrvatske ki bo nastopila 14. t. m. v Zemunu proti reprezentanci Srbije. Jadranski veleslalom Zagreb, 8. aprila. Zadnja letošnja smučarska prireditev na Hrvatskem bo Jadranski veleslalom, ki bo prihod, njo nedeljo na Platku pri Reki. Na tekmovanje so povabljeni najbolj zna. ni alpski smučarji iz Slovenije, Srbije Bošne in Hercegovine ter ekipa Partizana. Skupno bo nastopilo okrog 40 tekmovalcev. Snežne razmere so na Platku zelo ugodne- Proga je dolga 1200 m in ima 300 m višinske razlike. Zagrebški strelci premagali Ljubljančane Lgubljana, 8. aprila. Danes je bilo v Ljubljani na strelišču Strelske zveze Slovenije tekmovanje med študentskima ekipama zagrebške in ljubljanske univerze. V ekipnem plasmanu so zmagali pri moških Zagrebčani z Izidom 1959 : 1755 krogi, pri ženskah pa Ljubljančanke s 269 : 330 krogi. WASH!NGTONSKE BOKSARJE Naš izseljenep Joe Janežič nam je iz Chicaga ponovno poročal o boksarskem srečanju evropske reprezentance z najboljšimi Američani. Kakor mnogi naši izseljenci, je tudi on prisostvoval srečanju. Piše nam: »Sovljanski se je dobro boril, čeprav je borbo izgubil. Po mojem mnenju in tudi po mnenju publike, ki je borbo gledala, bi moral zmagati, "toda sodniki so prisodili zmago črncu. Občinstvo je bilo zelo nezadovoljno z izidom in je glasno protestiralo. Pavle je imel izredno težko nalogo. Črnec, s katerim se je boril, je bil za glavo večji in tudi roke je imel daljše. Zelo nam je ugajal način Pavletove borbe, njegov refleks in kar srce nam je poskočilo, ko smo videli, da črnec pada, tona na žalost je bil udarec preslab. Splošno lahko trdim, da je Pavle napravil prav ugoden vtis v ringu pa tudi izven njega in je Jugoslavija lahko ponosna nanj.« Mladinski nogometni turnir Zagreb, 8. aprila. Zagrebški nogo-metni klub Dinamo priredi od 1, do 6, maja mednarodni mladinski turnir. Pravico sodelovanja imajo mladinci do 20 let. Poleg domačih ekip Dinam«' Hajduka, Partizana in Crvene zvezde sta se prijavila doslej tudi Belincofl* iz Švice in Internacionala iz Milan3' To je prvi mednarodni mladinski n» gometmi turnir v naši državi, Začetek republiške rokometne lige Visoki zmagi Enotnosti in Peiovijs Ljubljana, 6. aprila. Danes so bile odigrane prve tekme republišK* rokometne lige. Vse tekme so se končale z visokimi rezultati, kar Je na eni strani posledica novega načina igranja brez offsidea, na drugi strani pa posledica neenakomernega treninga posameznih ‘ekiP-Počim so se nekatere ekipe v zimskem času temeljito pripravile na tekmovanje, so druge začele s treningom šele tik "pred prvenstvom in se jim je to že v prvem kolu maščevalo. Stran 4 Vosoboto je Enotnost na stadionu premagala ekipo Triglava z visokim rezultatom 17:5 (5:2). Ekipi Triglava, ki je v jesenskem delu tekmovanja zasedla drugo mesto v lestvici, se je poznalo, da ni trenirala in da so igralci brez kondicije. Zato so tudi kljub dobremu začetku v prvem polčasu prejeli v drugem polčasu kar 12 golov. Opaziti je bilo, da se ekipa taktično ni prilagodila novim pravilom in da ne zna izkoriščati prednosti ukinitve offsidea. Ekipa Enotnosti kljub visoki zmagi še ni popolnoma v formi, kar se je pokazalo predvsem v prvem polčasu. Se vedno igra odvija premalo po krilih, ki prepogosto prihajajo v sredino. V polju so bili igralci dobri in so hitro prenašali žogo, vendar se pred nasprotnikovima vrati niso dovolj hitro znašli. Danes je v dežju na Igrišču' Slovana Potovia iz Ptuja premagala domačega Slovana z rezultatom 14:5 (7:2). Ekipa iz Ptuja se je že v prvem kolu predstavila v znatno boljši for. mi kot v jesenskem delu. Z malo boljšo taktiko in hitrejšim prenašanjem žoge bo lahko kmalu nevaren nasprotnik našim najboljšim ekipam. V ekipi se odlikujeta Bezjak, ki lepo gradi igro in Pišek, ki je glavni realizator, vendar tudi ostali ne z3' ostajajo za njima. Pohvaliti je treb3 športno zadržanje vratarja Predikati«' ki je sodniku, kateri ni videi ali ie bil dosežen gol ali ne (žoga je šl» skozi luknjo v mreži) izjavil, da ie bil dosežen gol. Ekipa Slovana, v kateri je več nadarjenih igralcev, jeseni ni imela nobenih treningov 10 tudi ni mogla doseči boljšega rezul* tata. s Moški: Polet (Mrb) : Kladiva? (Celje) 11:4 (2:6) Zenske: Kladivar (Celje) : Pole* (Mbr) 3 : 1 (1:1) Železničar (Bgd) : Železničar (Celje) 11 : 5 (6:3) Celje, 8. aprila. Danes je bila v Celi0 zvezna rokometna tekma med Želez«,1' carjem ,z Beograda in Železničarjem »* Velja. _ Zmagalo je tehnično boljše < jtvo iz Beograda z rezultatom 11 Igiah so na zelo slabem, razmočene«; in spolzkem terenu, kajti ves čas tek«1 ie deževalo. Najboljši igralec pri be«' grajčanih je bil Partanis Martin, ki ) sam ? ,g°l°v, pri domačinih pa ®0^ k°vac, ki je docegel tri gole. Gledal«6* okoli 400, sodnik Pajnič zelo dober. tvPV-t' tiskarne »Slovenskega poročevalca« t Ljubljani s Odgovorni urednik lem u r-i—_______ _________ Oti nedelja* popoldne 85-22 do 26. Čekovni račun uprave tt V k/ 6 t