Spisal Dr. 0. Ilaunig: TATENBAH' ZGODOVINSKA POVEST. Njegov sin Žiga je kupil med drugim tudi konjiški grad leta 1592. Po presledku pet let je prišel ta grad zopet v roke Tatenbahov, In sicer dedičev po Žifri — Ivana Krištofa, Volbenka Friderika ter Gotharda; iz zakona Ivana KriStofa z Judito Roš "9 je rodil Gotfrid, kl <e lmel za soprogo Rozo Suzano pl. Tribnik. Gotfrid je podedoval Konjice s Tribnikom in Podčetrtkom. Po svoji soprogi še je dobil Štatenberg ter Račje. Tudi Hausambaher je bila njegova last. Iz tega zakona se je narodil Ivan Erazem Tatenbah v Gradcu leta 1631. in je bil poročen z Eleonoro Judito grofico Forgaes, ki je umrla leta 1662. Zapustila je edinega sina Antona, rojenega leta 1657. Z drugo ženo Ano Tereziio grofico Sch6nau grof Erazem Tatenbah ni imel potomcev. V različnih slikah, katere nam kaže ta pove3t, je označcno mišljenje in ravnanje profa Taten- baba, kakor Je bll ln živel in kakor Je v skladu z zgodovinsko rcsnico. Če tudi imajo njegove lastnosti senčnate strani, vendar moramo Imetl z njimi sočutje, kajtl zavzemal se je za vzvišeno stvar, katero so sl postavill Jugoslovanski narodnjakl kot svoj cilj. Ljubezen, ki jo je Cutil do brvatske junakinje, je postala njegova poguba; s tem pa je stopil na pozorlšče zgodovine slovenskega naroda, ki mu je hvaležno pviznal, tisto mesto, ki ga je zavzeL I. Spoznavanje v Gradcn. SpoŠtljivo kralj g!av6 odkrije, 2 njim vrste vse se odkri]6. Gregorčič. Bilo Je leta 1660., ko se Je nripravljala štajerska dežela, da sprejme dostojno svojega novega vladarja Leopolda I., ki je še le kot sedemnajstleten mladenlč zasedel leta 1557 prestol svojih očetov. Določen je bil najprej za duhovniški stan, dobiti bi moral solnograško ali posavsko škofijo. Toda vsled nagle smrti ceearjeviča Ferdinanda, katerega je kot starejšega vzgojil oče Ferdinand III. za naslednika na prestolu, se je vse spremenilo. Cesar Leopold Je bil mož marsikaterih lepih kreposti, & tudi šibkih stranl. Vedno pod vplivom drugih, ker jih duševno ni nadvladal in ker ni poznal ljudi, je imel dokaj nesrečno roko pri izbiranju svojih svetovalcev, zamenjaval je tudi verstvo in politiko ter se vdajal potratnim razvedrilom in dnevnim vtisom. Že okolnost, da je prvi njegov minister, poznejši knez Ivan Porcia bil star, omahljiv, len in neodločen človek, ni vplivalo dobro na mladega neizkušenega vladarja. Kakor že od nekdaj, tako se je tudi v dobi, ko se vršl ta povest, izražala na najslovesnejši način tesna zveza med vladarjem in ljudstvom s poklonitvijo deželnih stanov, kjer je deželni knez svečano potrdil pravice in svoboščine dežele, podložniki pa so po svojih zastopnikih prisegli novemu vladarju vdanost in zvestobo. Poklonitev je seve zgubila v poznejših časih dosti na pomenu, a vršila se je vedno zs velikim sijajem, posebno pod cesarjem Leopoldom I., ki Je bil cesar in obenem deželni knez in je hofcl osebno ugoditi starodavnim običajem. Ko je došla najvišja odločba z dne 15. marca, poslana po tajnih svetnikih, v roke deželnega glavarja grofa Ivana Maksa Herbersteina, da hoče cesar ugoditi običaju poklonitve deželnih stanov v treh mesecih, se je takoj izvršilo zborovan;o. Plemenitaši so delali malo kisle obraze, ker bo to dosti stalo, denarja pa ni bilo; kajti vsled slabih letin in visokih davkov plemenitaši od svo"'ih podložnikov niso mogli dosti kaj dobiti. Venr^r so sklenili, da določijo za to slavnost 30.000 gld, kar je bila za tedanje čase visoka vsota. Poslali so odločbo tajnemu svetu na Dun^j, da sprejmejo ta poziv, vendar so pripomnili, da 8e naj obdržijo stari običaji in da ccsar skliča deželni zbor, ki potem zahteva poklonitev. Tajni svetniki so na to zahtevo odgovonM, da se naj le vse tako izvrši, kakor so oni predlagali, ker to ne krati pravic deželnih stanov. Po daljšem dopisovanju sem in tja se je nazadnje določilo, da se zberejo tajni svetniki tor odposianci deželnih stanov v gradu, odkodcr se podajo skupno cesarju nasproti do grada Sv. Gotharda, dve uri od Gradca na levero bregu Mure, ki je bil tedaj last benediktincev v Št. Lambertu. Vendar so nagajali tajni svetniki deželnim Btanovom, zbrali so se že pred eno uro, kakor je bilo določeno ter se odpeljali naprej, ne da bi Cakali na deželnega glavarja, ki je prijezdil nekoliko pozneje. Dne 23. januarja je došel cesar iz Dunaja, kateremu je prišel vojvoda iz Mantove do Bruka naproti. V gradu Gothard so že Cakali deželni ¦tanovi, tajni svetniki ter drugi plemenitaši in duhovniki. Tudi je bilo več konjenikov deželnih stanov zbranib, da spremljajo svojega vladarja. Takoj po obedu se je začel sprevod pomikati. Konjeniki, plemenitaši, duhovniki, tajni svetniki ln deželni stanovi so šli naprej; vsi na konjih, za njimi godba, ki je svirala vesele koračnice. Pred cesarjem je jezdil vladajoči vojvoda iz Mantove, na desni strani pa dvorni maršal, kl je držal v rokah goli meč. Cesar je nosil modro obleko, obrobljeno z tlatiml Sivi, na glavl je imel trioglati klobuk, okrašen s tremi rdečimi nojevimi peresi; bil je mlad, vitek in suh gospod v starosti 20 let, bledega obraza, le ustnice so bile rdeče, od katerih je bila spodnja kot posebna značilnost HabsburEanov izvirajoča od vojvodinje Limburške, močnele razvlta. Za cesarjem sta jezdila na desni strani državni minister knez Porcia, na levi pa polkovnik grof Dietrichstein. Za temi je sledila cesarjeva telesna straža, zaključek so napravili cesarski ln drugi vozovi. V Gradcu so čakale meščanske čete in sicer pred Železnimi vratmi proti jugu, na trgu in pred dvorno cerkvijo. Pred rotovžem je zavzel mesto mestni župan s svojiml svetovalci, ki so bili črno oblečenl. Župan Kordin je izročil v belozelenem svilnatem mošnjičku, shranjene ključe cesarju, ki jih je zopet vrnil županu. Sprevod se je nato pomikal dalje po Gosposki ulici, v kateri je bil napravljen slavolok, ob vsaki strani je stal po en studenec, iz katerih je teklo skoz tri ure rdeče in belo vino. Drugi slavolok je bil pred rotovžem, tretji pa pred hišo jezuitov in vseučiliSčem. Tukaj je cesarja nagovoril rektor v dolgem latinskem govoru. Pred vhodom v cerkev Št. Ilja ga je sprejel sekovski škof Ivan IV. Marko grof Aldringen z devetimi prelati in baldahinom, ki so ga nosill štirje duhovniki. V cerkvi je opravil škof slavnostni Te Deum, med tem ko so zagrmeli na Schlossbergu topovi ln zadonell zvonovi po vseh cerkvah. Tako je končal prvl slavnosti dan. Slavnost poklonitve stanov bl se morala vršiti že davno prej, vzrok temu ]e bila nevarnost ˇpada turškib. čet na Ogrsko. General Sonches ]e poslal poročilo, da koraka Sidi Ali-paša, turSki poveljnik, z močnimi krdeli proti Velikemu Varaždinu in da se mu ne bo mogel ustavljati. Vsled tega je poklical cesar Be iz Dunaja deputacijo iz Ogrskega v Gradec, da se z njo posvetuje zaradi nujnih ukre~oov glede obrambe. Vsled tega se je tudi zavlekla svečanoat poklonitve. Dan. pred prihodom cesarja Leopolda v Gradec se je pomikalo sem od jugovzboda proti glavnemu mestu Štajerske več vozov. Ob strani so jezdili oboroženi jezdecl. Po cell opravi in nošnjl Je bilo spoznati, da so \z Ogrskegtu Pred prvim vozom, v katerega so bill vpreženl štirje konji, sta jezdila dva vojaka, ob strani zakritega voza je sedel na konju mlad jezdec. Soditi po opravi, ki jo je imel on sam ln njegov konj, je zavzemal v spremstvu cele potne družbe odličnejše mesto; bil je velike, močne postave, nežne polti, črnih las in ravno takih oCi, iz katerih je odsevala lokavost in poželjenje po užlvanju. Okoli usten mu je igral lahen nasmeh, iz katerega ~tisi mogel povzeti, ali 1e izraz srčacga veselja all porogljivostl. Po celem kretanju ]e bllo spoznati da je jezdec boljšega stanu in oliiuua. Bela polt v obrazu ter rdeče, nežnc \ifltnlce, nad kateriml so dičile jezdeca male črne brke, so kazale, da spremljevalec ni sin ogrsko dežel« — soditi bi bilo, da je doma iz Italija, In tako je tudi bilo. Zdajci se ustavi celi sprevod- Tudi jezd*« ob prvem vozu ustavi z močnim sunkom svojegifc bistrega vranca, ki je glasno zahrskal. Iz prvegi* voza ae prikaže skoz odprtlno neina ženska gUva. Z zvonkim glasom zakliče: »Rudolfi!« »Premilostljiva gospa grofica lelijo,« r*l* Jezdec, pozdravi ter se prikloni. »Redte vozniku, da vozl bolj počasno, k«r >mo že blizu Gradca; prah In vročina sta n*> zuosna.« »Takoj premilostljiva grofloa, T«e s« zgodl po Važi volji,« odvrne Rudolfl. »Dobro, Rudolfi, vi vedno najboljSe pogodite,« poseže vmes močen glas moSkega, ki jt sedel zraven gospe. JDalJ« pribodnjiftf