43-44 1956-57 V S E B I N A : Dr. ing. Srdjan Turk: PRORAČUN HORIZONTALNIH IN VERTI­ KALNIH PRITISKOV V ELASTIČNIH TLEH, POVZROČENIH ZARADI OBTEŽBE POVRŠINE, NA OSNOVI UPORABE VPLIVNIC — Ing. Du­ šan Farčnik, ing. Lenart Treppo: DRUGI MEDNARODNI KONGRES ZA PREJ NAPETI BETON V AMSTERDAMU — 1955 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE. TISKA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI. REVIJA IZHAJA V 5 DVOJNIH ŠTEVILKAH NA LETO. CENA DVOJNI ŠTEVILKI DIN 300.-. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ERJAVČEVA 11, TEL. 23-158 G r a d b e n o i n d u s t r i j s k o p o d j e t j e G radis LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA ŠTEV. 24 Telefon št. 39-241 — Poštni predal 65 Gradbišča: L ju b lja n a , Jesenice, Grosuplje, Krško, Šoštanj, Ravne na Koroškem, Maribor, Kidričevo, Koper Obrati : Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Šmartinska cesta 32 / Mehanične delavnice Maribor Studenci / Lesni obrat v Škofji Loki / Obrat gradbenih pol­ izdelkov in novih gradbenih materialov v Ljub­ ljani, Šmartinska 101/a in v Brežicah / Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ulica 24 Izvaja gradbena dela vseh vrst: v iso k e g ra d n je , n izke g ra d n je , in d u s tr ijs k e gradnje, te rm o e le k tra rn e , stanovanjske objekte Delavski sveti in drugi organi družbenega upravljanja! Tehniški listi, ki jih obdeluje Center, prinašajo številne članke o funkciji inženirjev in tehnikov v tovarnah, o tehnoloških postopkih, konstrukcijah, pre­ iskavah, kontroli kakovosti, organizaciji in nadzorovanju obrata. V borbi za izboljšanje kakovosti in povečanju proizvodnje morate imeti pregled tehniških izkustev in informacij vsega sveta, ki jih prinašajo naše teh­ niške publikacije. BILTEN DOKUMENTACIJE ZA POLJEDELSTVO IN GOZDARSTVO BILTEN DOKUMENTACIJE ZA STROJNIŠTVO IN ELEKTROTEHNIKO BILTEN DOKUMENTACIJE ZA RUDARSTVO IN METALURGIJO BILTEN DOKUMENTACIJE ZA KEMIJO IN KEMIJSKO INDUSTRIJO BILTEN DOKUMENTACIJE ZA GRADBENIŠTVO, ARHITEKTURO IN PROMET Začenši z letom 1955 se listi tiskajo samo na eni strani. Vsaka posamezna stran se tiska na osmih obrobljenih poljih formata A 7 (105x75), kar daje možnost, da stran razrežemo in nalepimo lističe na kartone ustrezne velikosti. Letno naplačilo za posamezne biltene znaša 4.500 dinarjev. Za neposredno vlaganje v dokumentacijsko kartoteko tiskamo bilten tudi na kartonu. Letno naplačilo za posamezne biltene na kartonu znaša 9.000 dinarjev. ZAHTEVAJTE OBVESTILA IN PROSPEKTE O USLUGAH CENTRA! Zahtevajte informacije o tehnični problematiki, kajti ni ga vprašanja, ki ne bi bilo obdelano v strokovni literaturi. Uvedite dokumentacijsko službo v svojih podjetjih in ustanovah ter se obračajte na Center za pomoč. Vključite se v koordinacijske odbore za sodelovanje na dokumentaciji. Ako ne obvladate kakega tujega jezika se obrnite na našo službo za prevode. Koristite naše filme o tehnoloških procesih. Oglašujte svoje tovarniške proizvode v naših biltenih, ker bodo vaši oglasi dospeli do vseh večjih tovarn v tuzemstvo in v inozemstvo. INŽENIRJI IN TEHNIKI! ZBIRAJTE NAROČILA ZA NAŠE BILTENE! OGLAŠUJTE SVOJE PROIZVODE V NAŠIH BILTENIH! UVEDITE LASTNO DOKUMENTACIJSKO KARTOTEKO! Jugoslovenski Centar ZA NAUČNU I TEHNIČKU DOKUMENTACIJU BEO G R A D , A d m ira la G e p ra ta 16 — Poštni predal 724, tel. 20-233 P r o i z v a j a in nudi potrošnikom po konku­ renčnih cenah: bitumensko strešno lepenko vseh številk, bitumensko juto, bitumenske premazne mase, bitumenske izolacijske mase, bitu­ menske mase za zalivanje lesenih in gra­ nitnih kock, bitumenske mase za t ram­ vajske proge, bitumenske emulzije za gradnjo cest in gradbeništvo, bitumenski mulj (šlema), mastiks in coulé pogače, ibitol, ibitol lak (inertol), pasto za salonit, emulzijsko pasto, ibitol pasto, katransko smolo in olja, bergman cevi vseh profi­ lov, bergman pipe, izolacijsko žlindrino volno, izolacijsko term alit opeko Izvršujemo montažna izolacijska dela v industriji IZOLIRKA Ljubljana» Moste Telefon št. 30-557, 30-615, 30-852 Telegram : Izolirka, Ljubljana Prepričajte se o odlični kvaliteti izdelkov S p l o š n o gradbeno podjet je »SAVA« J e s e n i c e na Gorenjskem tel. 956-317 * izvršuje nizke in visoke gradnje, mizarska, tesarska in pleskarska dela po solidnih cenah in kvalitetno Gradbeni material-Vižmarje TEHNIČNA TRGOVINA NA VELIKO IN MALO GRADBENI MATERIAL L J U B L J A N A - V I Ž M A R J E telefon : komerciala 2715 direktor in glav. računovodja 2775 pošta : Ljubljana, Šentvid dobavlja iz svojega skladišča ali od producentov ves kovinski in nekovinski gradbeni, kanalizacijski, instalacijski in sanitarni material Oglejte si našo stalno razstavo! SLOVENIJA P ROJ E K T PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE izdeluje projekte vseh vrst industrijskih zgradb in objektov predelovalne indu­ strije, nudi pomoč pri sestavi investicij­ skih programov, projektira večje stano­ vanjske in upravne zgradbe, manjše stanovanjske bloke in celotna naselja, zazidalne načrte, šole, bolnišnice, kul­ turne domove, telesno-vzgojne objekte, gospodarsko kmetijske objekte, skladi­ šča, notranjo opremo, ceste, kanaliza­ cijska in vodovodna omrežja, električne instalacije, centralno kurjavo, izdeluje statiko, kalkulacijo, predračune, nudi pomoč investitorjem pri obračunih za­ ključnih del itd. LJUBLJANA, Cankarjeva 1/V Telefon št. 21-569, 20-847 GRADBENI VESTNIK GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS Dr. ing. Srdan Turk LETO VIII PRDRAČUN HDREZOmiNIH IN VERTDCAINIH IRITTSKDV V ELASTIČNIH TTJH PDVZFDGENIH ZARADI OBTEŽBE POVRŠINE. NA OSNOVI UKRASE VPLIVNIC. 1956/57 DK 624.131.522 1. UVOD Proračun pritiskov v gradbenih tleh .ie zar su­ di nehomogenosti m ateriala in zaradi težavne for­ mulacije predpostavk o načinu prenašanja obtež­ be zelo težaven. Iz omenjenih razlogov je točen, eksakten proračun sploh nemogoč, tako da moramo za potrebe tehnične prakse nujno uvesti določe­ ne poenostavitve in id e a liza c ije dejanskega sta­ nja, da sploh lahko pridemo vsaj do približnih rezultatov. Posebno zamotano je ugotavljanje pritiskov na navpične podporne zidove, kjer je treba ra­ zen lastnega vpliva teže ta l upoštevati še vpliv koristne obtežbe na površini ta l . Če je ta ko­ ristna obtežba po ob lik i splošnejšega značaja, n»pr. kolesa v o z il (pri obravnavanju cestnih podpornih zidov), navaja litera tu ra razmeroma še z la s t i skromne podatjre, in še t i velja jo le za določeno obliko obtežbe, tako da nimajo sploš­ nejše vrednosti. Za take tež je primere, k i naletimo nanje v praksi, predlagam sledečo metodo vplivn ic, po kateri je mogoče na zelo preprost način ugoto­ v i t i horizontalni a l i vertikaln i p r itisk v tleh za popolnoma poljubno obliko in v e lik o s t obtež­ be na površini in za poljubno točko notranjosti ta l . Za to sta potrebni le dve v p liv n ic i, in z izvrednotenjem teh dveh vp livn ic dobimo že oba podatka. Z metodo „intenzivne uporabe v p liv n ic” (g lej avtorjev referat na I I , Jugoslovanskem kongresu za mehaniko, Bled 1945) pa je mogoče prav tako preprosto ugotoviti tudi pritiske v tleh in na oporne zidove, v primerih, da so t la podprta z enim zidom, dvema vzporednima zidoma, dvema pravokotnima zidoma in podobno. S predpo­ stavkami, k i smo jih upoštevali pri konstrukci­ j i vp livn ic, lahko potem preprosto ugotovimo tudi vp liv lastne teže zasutja na pritiske v tleh , s čimer lahko po i s t i metodi obravnavamo celotno problematiko pritiskov v tleh . Če uporabljamo omenjeno metodo, lahko torej preprosto ugotavljamo p ritisk e v tleh , in če vza­ memo za t la primeren prožnostni modul, lahko po te j metodi tudi prav preprosto ugotovimo defor­ macije, k i gradbenika tudi pogosto zanimajo. Pri te j metodi lahko tudi upoštevamo razne ka­ kovosti gradbenih ta l (večjo a l i manjšo v e z lj i - v o st), in s icer v metodi uporabljeno Poissonovo š te v ilo izberemo tako, da računski p r itisk i kar najbolj ustrezajo dejanskim razmeram. Če hočemo doseči vse zgoraj omenjeno, moramo izb rati osnovne predpostavke v računu tako, da vzamemo homogen in e la stičen m aterial, s čimer se problem skrči na problem elastičnega polpro- stora, in nam značilnosti zadevnih stavbenih ta l karakterizira izb ira Poissonovega š te v i la . Pred­ postavke v tej ob lik i seveda niso povsem točne, nasprotno, dokaj približne so. Vendar So te pred­ postavke dobre to lik o , da j ih litera tu ra pogo- c sto uporablja in j ih torej lahko, zavedajoč se že vnaprej prib ližn osti rezultatov, uporabimo tu­ d i pri tej metodi. Ko pa upoštevamo te predpostavke,uvidimo, da nam omogočijo dejansko zelo preprosto pot do re­ zultatov, tako da ima predlagana metoda nasproti drugim (približno prav tako natančnim) vsaj to prednost, da lahko rezu ltate preprosto ugotovi­ mo. 2. VPLIV KORISTNE OBTEŽBE, DELUJOČE NA POVR­ ŠINI NESKONČNIH RAVNIH TAL, NA VERTIKALNE PRITISKE V TLEH. Upoštevam e la stičn a t la z ravno površino, na katero delu je obtežoa. Taka t la nam potem pred­ s ta v lja jo e la stičn o te lo z ravno površino. Če je površina ta l neskončna, gre za e la s t ič n i polpro- stor . Kakor vano, pa vp liv koristne obtežbe n i ve­ dno i s t i , če upoštevamo enkrat neskončna ravna t la , drugič pa t la , k i so omejena na eni a l i več straneh z vertikalnim i zidovi. Ker lahko obrav- n a vaino drugi primer zelo preprosto na podlagi rê zultatov, k i j ih dobimo pri prvem primeru, bom torej obravnaval najprej račun pritiskov v tleh za primer neskončnih ravnih tal» v naslednjem po­ glavju (4) pa bom pregel ge k tlem, ki so omeje­ na z zidovi. Upoštevam torej idealn i e la s tič n i polprostor, pri čemer uporabim že znane izsledke Boussinesqa (L2) za primer ene koncentrirane s i l e P, k i de­ lu je na površini t a l . Po njem dobimo za vertikal- ni p r itisk pv izraz: pv = 3 .P .cos3D/2.v„d2 . . . /1 kjer je (d) oddaljenost točke T» v kateri merimo p ritisk , od prijemališča_Q, s i l e P, D pa kot med vertikalo in spojnico QT. (sk. 1 ,2 ) . Skica 2 Ako po sk ic i 2 izrazim distanco (d) s koordi­ natami točke T (izhodišče koord. sistema v točki Q), d = ̂x2 + y2 + z2, t e r vpeljemo po i s t i sk i­ ci: oos D = z/d, dobimo končni izraz: pv = 3:P .z3/ 2 .v. ^(x2 + t2 + z2)5 . . . /2 Sedaj lahko v smislu skice 3 prenesemo izho- ■ digče v -točko T*,ki je na površini ta l v vertika­ l i točke T, tako da v e lja u = x, v = y, kjer so (u) in (v) koordinate prijem ališča Q, s i l e P. ta­ ko dobimo izraz za vertikaln i p r itisk v točki T: pv (T) = 3 .P .z3/2 .v. j (u2 + v2 + z2 )5 . . . /3 Kakor je iz en. 3 razvidno, predstavlja ta enač­ ba izraz za p r itisk v točki T, če deluje s i l a P v točki Q(u,v), na površini t a l . Če torej v en .3 postavimo znesek s i l e P enak P = 1, dobimo s tem že vplivnico za vertikaln i p r itisk pv v točki T: H(pv,T) = 3. z3/2 .v.^ (u2 + v2 + z2) 5 . . . /4 Za prakso bi sedaj mogli za vsako globino (z ) iz ­ računati posebno vplivnico. Vendar je preproste­ je , da preuredimo enačbo 4 tako, da vpeljemo: u = U.z«, v = V.z, iz česar dobimo: H(PV,T) = (1 /2 ,1 .z2) . a / \ / ( U 2+V2+ l)5) . . /5 kjer je upoštevano, da v e lja 2r/3 = 2 ,1 . Enačba 5 v e lja za vse globine (z), in ta b e la r iz ira ti je treba le izraz s korenom: H» = ( l / f ( U 2 + V2 + l ) 5 ) . . . /5a k i pa je enak za vse globine (z ) . Potem dobimo vertikaln i p r itisk v globini (z), v točki T, s preprostim izvrednotenjem vp livn i- ce H»(U,V) tako, da ta rezu ltat delimo s produk­ tom 2 ,1 .z2. Tako velja: Pv = bT U 2 a 2 ? i ' Hi • • • /6 kjer so P ̂ obtežbe, H| pa ustrezne ordinate vpad­ nice« (Če gre za enakomerno obtežbo (p) na dolo­ čeni ploskvi, s i to ploskev razdelimo na posame­ zne manjše ploskvice f^, k i jim pripadajo s i l e ?i = P»^i») Vplivnica je podana v sk. 4 in k izvrednote- nju je pripomniti, da je dolžinsko merilo, v ka­ terem rišemo obtežbo, dano z dolžino AB, k i pred­ sta v lja globino (z) v merilu dolžin tlorisa(sk»4), Ge bi torej ž e le l i vplivnico izvrednotiti še za dvojno globino, bi se tedaj t lo r is obtežbe, kar se t ič e dolžin, zmanjšal na polovico, ker bi te­ daj i s t a dolžina za (AB) ustrezala dvakrat več­ j i dejanski do lžin i (z)„ N.pr» za globino z = Inv pomeni dolžina AB tlor isn o dolžino 1 = 1 m, za globino z = 2 m pa pomeni is ta dolžina AB t lo r i­ sno dolžino 1 = 2 m. Iz sk ice 4 je končno razvidno, da so ekviinfln- antne grte koncentrični krogi, tako da dobimo za enako oddaljenost od točke T, v kateri merimo pri­ t isk , enak vp liv H5, (To je razvidno seveda ne­ posredno tudi i z en« 5 a .) S tem je vplivnica za vertikalni p r itisk v tleh podana in njeno izvrednotenje nakazano, s čimer je splošno rešen problem ugotovitve v er ti­ kalnih pritiskov v poljubni točki ta l pri poljub­ n i obtežbi površine; za sklep naj le pripomnim, da je vplivn ica za vertikalni p r itisk , kot kaže že en, 1, neodvisna od Poissonovega š te v ila (m). 3. VPLIV KORISTNE OBTEŽBE, DELUJOČE NA POVR­ ŠINI NESKONČNIH RAVNIH TAL, NA HORIZONTAL­ NE PRITISKE V TLEH» Zopet upoštevamo elastičn a t la z ravno površi­ no, na kateri deluje obtežba. Taka t la predstav- VPUVN/CA H'. - JZVREDN0TEN7E-yo py. h/ / 2,1 z 2 Skica 4 IjajOj kot že rečeno, e lastično te lo z ravno po­ vršino . Upoštevamo spet najprej neskončno ravno površino j primer ta l s podpornimi zidovi pa ban obravnaval skupaj z zadevno problematiko v e r ti­ kalnih pritiskov, v pogl, 4. Vpliv obtežbe bomo u gotavlja li spet po metodi vplivnic» Pri tem izhajamo spet iz Boussinesqovih rezu ltatov po že omenjeni lite r a tu r i, in v e lja za horizontalni p r itisk v smeri radija (r) ( t lo ­ risna smer distance d ): Pr = P , o m-2 3 --------. (3 .cos D.sin^D ------- , — 277. d2 m 1+GOS D ) • • • /7a- in za hor. p r itisk pravokotno na ta radij (tan­ gencialno na krog z radijem =r): Pt * m-2 P 1 . (cos D - m 277 „d2 1 t GOS D ) . . ./7b Za smer, pravokotno na l in ijo y = const, t . j . za smer x, dobimo potem, upoštevajoč transforma­ c ijsk e enačbe za napetosti: px = pr . cos2R+pt . sin2R+2pr t . sinR .oosR .../8 Kot pri vplivnicah za vertikaln i p r itisk trans­ formiramo tudi sedaj izraz, odvisen od koordinat x ,y , z na izraz odvisen od koordinat u, v, z . Po s k ic i 3 v e lja x = u, y = v, in dobimo s tem konč­ n i izraz za p ritisk p ̂ v odvisnosti od lege s i l e P = 1 : 3 .P r o „o m-2 pv = ------p [z.u2/d2 --------- - ( x 2tt. d2 3.m (u2-v2) /r2 (d + z)/d kjer je pri. str ižna napetost ob ploskvah normal­ no na smeri (r) in ( t) (g l. n.pr. Girkmann, Flä­ chentragwerke, Springer, Wien 1954, s tr . 24, en. 54), R pa kot med smerjo (x) in smerjo (r )(sk .5 ), osta le oznake kot za en. 7. Ker sta pt in pr glavni napetosti ( s i la P povzroča v t lo r isu csn- trosimetrično stanje n apetosti), je napetost pr t enaka n ič , in s led i po en. 8, z uporabo en. 7a in 7b: Px . [3 .C 0SD. sin2D.cos2R —m277. d2 c o s ^ - s in ^ 1+cosD + cosD. sin% )] . . . /9 + z.v'Vd.r2)] pri čemer v e lja : d = ^u2 + v2 + z ju2 + v2 . . . / I l a ,../llb Če postavimo sedaj še P = 1, predstavlja e - načba I la že vplivnioo za horizontalni p r itisk px t . j . px kot funkcijo spremenljivk (u) in (v), pri čemer je znesek (z) konstanta, t . j . globina točke, v kateri merimo p r itisk px« Prav tako kot pri vp livn ic i za v e r t.p r itisk je tudi tu ugodno, če uvedemo : u = U.z, v=V.z, nakar dobimo vplivnioo v sledeči ob lik i (2*7/ 3* 42,1) Spet uvedemo koordinatni s istem (x ,y ,z ) , tako da v e lja za distanco d : d = 1/x2 + V* + nada- H(px,T) = • L^_g_ 5_ 5 3>m l j e v e lja : cost) = z/d , s inD = r/d , cosR - x /r , sinR = y /r , r = tyx2 + y2. Potem dobimo iz en. 9: Px M . r«2 /d * - m- 2 277. dc 3m ( (x2—y2) /r 2 (U^v2) / (l̂ +V2) v2 (d + z)/d + zj^/dr2)] .../ID U^V2*! \J u2+v2+1 + ± ( p W J J W ■)] y u2+v2 + 1 . . . /1 2 '"'j Iz enačbe 12 s le d i, da moremo spet računati : vplive na horizontalni p r itisk tako, da' ižvredno- timo vplivnice, ki jo predstavlja izraz v ogla­ tem oklepaju ( = H"), in tako dobljeni rezultat delimo z 2,1» z** : 2,1»z2 2 I O 9 /13 Izraz za H" pa kaže upoštevati v ob lik i vsote dveh vplivnic: H" = Hg + M . Hg M = m-2 an .o ./1 4 a Hg = U2 / || (U2 + V2 + l ) 5 = U2.H» » .. /14b (u2-y3)/(u2+y2) žontalnega jp r it isk a v dahi točki za poljubno àrier prereza. ' : * "'•* J'5- "' ‘ *' o: j : z- ■ r < . ìytc<• Opomba 1: “ ‘ ’ f : Nekateri avtorji pri računu ‘zenu pritiskov vp liv Poissonovega števila, (m) zanemarijo s tem da upoštevajo m=2. Ža manj natančne račune je glede na splošno, že v uvodu omenjeno približnost vseh tozadevnih računov eventualno primemo, da tudi tu vzamemo m = 2 (M=0), ker potem ni treba izvrednotiti vplivnioo Hg . (Glej Frölichov na­ čin v že anenjeni knjigi Kollbrunnerja). Za na­ tančnejše račune pa tega ne bi priporočali in bi b ilo treba upoštevati oba sumanda v enačbi 14a. Vrednost (m) pri tem variira nekako od m = 2 do m = 4, t . j . ■'/rednost M od vrednosti M = 0 pa do vrednosti M = 0,17. Natančnejša ocenitev vredno­ s t i (m) pa je podana v pogl. 5. Opomba 2: Za praktično izračunanje vplivnice Hg uvedem: . ( U‘ Pri tem dobimo izraz Hg prav preprosto iz izra - za Hs ,izra z H" zahteva s icer nekaj več dela za tabelarizacijo , vendar je z enkratno ugoto­ v itv ijo obeh vplivn ic problem hor. pritiska v tleh z ravno površino prav preprosto rešen za po­ ljub io obtežbo in poljubni vertikaln i prerez, v katerem iščemo p ritisk . Izpostavljen je namreč faktor u _ m-2 , tako da s ta obe vp livn ici M 3.m splošno veljavn i. Izračun pritisk a poteka to­ rej tako, da s i na obe vp livn ic i narišemo obtež­ bo v merilu, k i ustreza že narisani dolžin i AB= = z, in izvrednotimo obe v p liv n ic i. Potem je po en. 13 in 14a končni znesek vrednosti px dan z enačbo: v PY = 2 ,1 .z2 ( 2 Pp.Hgi + M. 2 P p .% ) . . . / 1 5 kjer sta 2 P^Hg^ in 2 P p .% izvrednotka ome­ njenih dveh vp livn ic. Öb koncu je treba pripom­ n i t i , da moramo pri tem delu obtežbo namestiti na vp livp ic i tako, da lega o s i + u ustreza leg i smeri +x. Öe primemo namestimo obtežbe na vpliv­ nimi, dobimo lahko torej neposredno znesek hori- W = Û2 + V2 + 1 in dobim: ’+v2+1 ( |u 2+V2+ l+ l ) / I U2+V2+l ________V?________ X \ «•e/14C (u2+v2) . i|u2+y2+i ; i r (u2 - v2) . w h§ = - - [ — ----------------+W2 (u2+v2) . (W+1) (u2+v2)»w in iz tega končno : . . . /I4d 3 » ../14e % - - . [ u2-v2 + — ] W (U2 + V2) (W+1) W2 > ../14f Vplivnici Hg in Hg sta podani kot sk» 6 in 7. Iz enačb 14b,o in iz vp livn ic je razvidno, da te vplivnice nimajo krožnih ekviinfluentnih l in i j , in je za pravilen rezu ltat torej nujno, da pra­ vilno namestimo obtežbo, kakor sem omenil zgoraj. Po potrebi konstruiramo za določene-vrednosti(m) tudi zaključene vplivn ice Hg , in potem zadostu­ je le enkratno izvrednotenje namesto dvakratnega. 4. VPLIV KORISTNI OBTEŽBE, DELUJOČE NA POVR­ ŠINI RAVNIH, Z ZIDOVI OMEJENIH TAL, NA PRI­ TISKE V TLEH. Ko smo upoštevali vp liv koristne obtežbe ta l v pogl. 2 in 3, smo že omenili, da vertikalni in horizontalni p r itisk i n iso neodvisni od teg a ,a li so t la ob straneh omejena z zidovi a l i ne. Pri koristn i obtežbi in ori omejitvi ta l 'z zidovi je namreč treba zad ostiti mejnim no^ojem, k i jih zahteva omejitev e la s t . prostora z zidom. Ti po­ goji so za konkretne praktične razmere najprepro- š t e j e form ulirani tako, da vzamemo gladek na« . .1 „intenzivna uporaba vplivnic" omogoča pri tem pomičen vertikalen zid , pravokotni pomik ta l na primeru r e š itev tedaj, Če so t la enostransko o - površini zidu in str ižn a napetost istotam parno- mejena z nepomičnim, gladkim zidom (sk. 8), če so rata b it i enaka n ič , " t la omejena z enakim zidom v ob lik i pravokotnega VPLimCA Hi" - OVREDNOTENJE-P* - l PlHü/2.,1z* TLORISNO MERILO DOLŽIN = AB z ß « z 0.110,111 0f r i OfiZ I z ■LL 0̂ «°7 J-* o V — j----- . »V „ / *1' 1 / V > :I / / / V' l I I I < o,*\ v ! ' ' * -+ /I / \ \ V\\\ v i " 0 ] } i j j / /V \ \ \ \ \ \ 'v ' J / / / / / . . + 0,00 .(P' • v , / I \ \ / + 0,00 V / Ä W / /• / / i' ( \ ‘"M/ j Ì \ \ ! ! ' \ \ L /(v ; j i \ J \ \ \ X "T / 0f / j ; i \ \ ^ ' —-L---' /o® / i\ \ \ \ \ I l // i* /0?/x / > / X / . / > -U pv Skica 6 Kot sem že v uvodu omenil, je to sredstvo,ki na preprost način omogoči izp o ln iti oba mejna pogoja, po avtorju sistematično zasnovana „intei- zivna uporaba vplivni e", pri tej „intenzivni upo­ rabi vplivn ic” ne izvrednotimo namreč vplivnio samo s fak ti aio obtežbo, ampak poleg tega še s fiktivno obtežbo, ki na pravilen način nadomesti vp liv m ejjiih reakcij, ki nastopijo v fakti&iem primeru; vogala (sk. 9), nadalje omogoča rešitev v prime­ ru, da gre za poševnokoten vogal s kotom A * 180°/n, n = poljubno, toda celo š te v ilo (sk. 10), končno dopušča rešitev v primeru dveh vzpo­ rednih zidov (sk. 11) in v primeru vsestransko z zidovi podprtih ta l z zidom poljubnega pravokot­ nega a l i pa preprostega trikotnega tlo r isa (ena­ kostranični trikotnik, enakokrak pravokotni t r i ­ kotnik) (sk .l2 a ,b ,c ). Rezultati veljajo teoreti.5- no za neskončno visoke zidove, glede na hitro dušenje vplivov so seveda uporabni tudi za konč­ no v išin o , v vsakem primeru pa je upoštevana i - dealno gladka stena (trenje n i upoštevano)in po polnoma nepodajen zid . težb i, - ravnina sim etrije je površina zidu ob terenu, - in upoštevamo t i dve obtežbi na neskonč­ nih tleh , tedaj v sim etrijski ravnini identično zadostimo pogoju nepomičnosti terena v smeri pra­ vokotno na zid in pogoju, da v te j ravnini ni VPLIVNICA Hi'. IZVREDNOTENJE•■Ph" * (m/2.1 zl)zPi.Hzi TLORISNO MERILO DOLŽIN -Äß-z A.....................a Skica 7 V tem primeru je načelo „intenzivne uporabe vplivnic" to , da uporabimo po pogl. 4 znane vpliv- nice H’ in H”> ki velja jo za neomejena t la , in j ih poleg dejanske obtežbe obtežimo še z namiš­ ljeno, glede na površine zidov dejanski obtežbi simetrično obtežbo (istega predznaka). Če nam­ reč dodamo pri enem zidu (po sk. 8) še eno sime­ trično fiktivno obtežbo (sk. 13) k dejanski ob- str ižn ih s i l . Ta preprosti in pregledni način,ki je za ta preprost primer že v praksi nekoliko znan, uporabim simetrično tudi pri o sta lih pri - merih po sk. 9 do 12, kar pa doslej še nisem za­ s le d i l n i t i v praksi n i t i v l ite r a tu r i. Če uvedemo načelo „intenzivne uporabe v p liv - nic" pri primeru po sk. 9, vidimo, da je treba po sk. 14 izvrednotiti vplivnice, veljavne za neskončna t la , s četverno obtežbo, od katere je ena dejanska, o sta le pa fik tivn e. S tem dosežem^ da so ob obeh zidovih izpolnjeni robni pogoji. Analogen način dela pride v poštev, če gre za pe» ševnokoten vogal, kjer moramo dopolniti vogal v polni kot 360° in o b te ž it i posamezne sektorje s fiktivno o btežbo. Ta je s icer enaka dejanski, je pa primemo nameščena, tako da so ob mejah sektorjev povsod izpolnjeni zahtevani robni po­ goji (sk. 15, za n = 3 in n = 4 ) . 'M ■: . . . . Skica 11 Skica 8 Skica 9 TLORISI ZIDOV 7777} T-ID ■ DEJANSKA — FIKTIVNAj '/X T̂OCKK T POP KATERO IŠČEMO PRITISK Skica Skica 13 % Primer vzporednih zidov je nekak primer ostro - kotnega sektorja, s kotom A, k i gre proti n ič . V tem primeru moramo u vesti neskončno š te v ilo f ik ­ tivnih obtežb po sk. 16, s čimer spet lahko zado­ stimo vsem mejnim pogojem. Neskončno š te v ilo ob­ težb nas v tem primeru ne moti, ker gredo z na­ raščajočim {u) in (v) ordinaste vplivn ice h itro proti n ič , tako da je treba upoštevati l e nekaj dejanski obtežbi b liž j ih fik tivn ih obtežb. Od primera dveh paralelnih zidov preprosto preidemo k primeru ta l, k i so v notranjosti z i­ dovja s pravokotnim tlorisom . Tu namreč upo­ števam neskončno razvrstitev fik tivne obtežbe v obeh pravokotnih smereh, s čimer zadostimo mej­ nim pogojem na vseh ploskvah med zidom in tere­ nom,, Dušenje vplivnicnih ordinat z naraščajočo oddaljenostjo od izhodišča omogoči tudi sumaoi- jo vplivov neskončne vrste obtežb, tako da prak­ tično upoštevamo le najplivnejše obtežbe (sk„17) I s t i postopek ve lja za primer obodnih zidov s tlorisom v ob lik i enakostraničnih trikotnikov, kjer moramo fiktivno obtežbo prav tako upošteva­ t i po ce lo tn i neskončni površini neomejenih ta l po šk. 18. Enaka našela vodijo tudi do rešitve primera z obodnim zidom s tlorisom v ob lik i pra­ vokotnega trikotnika, kjer moramo fiktivno ob­ težbo ra zv rstit i po zgledu sk« 19. Vendar moram k primerom po sk. 16 do 19 pri­ pomniti, da dobimo z uporabo fik tivn ih obtežb po­ goj nepomičnosti zidov izpolnjen le to liko,da se medsebojno nasprotni zidovi eventualno le para­ lelno premaknejo za konstanten znesek. Zato je treba v teh primerih dodati k rezultatom, ki jih dobimo s pomočjo fik tivne obtežbe, še konstantno ravninsko napetostno stanje. To napetostno sta ­ tt je dobimo tako, da ugotovimo zneske paralelnih premikov zidov in vzamemo potem to napetostno stanje tako, da daje to stanje negativne zneske dobljenih paralelnih premikov. Paralelne premike dobimo iz danih napetosti pv in p ,̂ ki jih more­ mo ugotoviti po zgornji metodi vplivnic.(Vredno­ s t i p ̂ ugotovim v dveh pravokotnih smereh: p ^ in p^g.) Pri računu deformacij uporabimo običaj­ ne metode e la sto sta tik e , upoštevajoč konstantni prož. modul E in Poissonovo š te v ilo (m). Isto metodo uporabimo potem tudi pri ugotavljanju do­ datnega napetostnega stanja. !f 11 u / t e - / U . - i C F 4 — 4 — i l!~_i 'lil Ul I ! R l P i 1 1 ' i 1 1 1 U Ü LEGENDII • KOT PRI SK. 13 IN 14. Skica 16 - A ____ - /M . 6— f - * — »?- - - - 1— _ __j- - - - - - L- - - - - j-t"* 'jj ci]j [hi j cdjithc il- - - - - - - - - - - J- - - - !_i C“lir=l V eri r-J |1R J l C P f77m»/777r/. “ U : U !$ *------- J-------- čili Dri ! crOiD-j !» LEGENDA ■’ KOT PRI SK. À /N 14. $ Skica 17 U d ~ ,r r ž / f i i ̂ / M T r \ # / / c . LEGENDA :KOT PR! SK. 13 IN 14. Skica 18 ™ u r ij i Lb X J f . . ------- l . --------% . l \ c m r p / T \ \ Ü : L u I ; ioL. i É ^ : 4 / _ £ 5 . . L 7 f / c3 !a v t----------■’kr - - N c' tici LEGENDA KOT PRI SK. /3 IN I*. Skica 19 N. pr. po sk. 16 ugotovimo za poljubno pravo­ kotno spojnico zidov razmak r^ = 2 ê . A b (A b = d e l.š ir in e b, e^ pripadajoči spec. razte- zek; eh —J- [Ph! ~ j f (pv + p ^ ) ] , kjer je p ^ hcv r iz . p r itisk v smeri spojnice, p ^ pa pravokoten nanjo, pv je v ertik . p r itisk . ) Dodatno napetost­ no stanje daje p r itisk e A p ^ in A p^g z de­ formacijo A r b = - f ( A Phi “ i" A Ph2) • b- *** A Ph2 = 0 s led i A rb = - A phl in A p y* = - A Tj . E/b = rt . E/b. Pri primeru po sk.17, 18 in 19 so merodajne deformacije v dveh pravo­ kotnih smereh in dobimo tedaj obe vrednosti A Phl in A ite- Končno moram omeniti še primer trostransko o- mejenih ta l (primer sk. 12a, pri a-*-00) , k i o - mogoča preiskavo pritiskov pri dveh vzporednih zidovih, k i sta povezana s prečnim zidom. Fik­ tivne obtežbe se razvrste po sk. 20, dodatno nap. stanje pa ugotovimo tako kot pri dveh vzporednih zidovih po sk. 16. ske v primeru, da so t la omejena z navpičnimi gladkimi zidovi raznih vrst, na kar pogosto nale­ timo v praksi. Težji problemi od teh so brez „in­ tenzivne uporabe vplivnic" računsko tako nedo­ stopni, da verjetno prav zaradi tega v lite ra tu ­ r i ni nobenih drugih r ešitev teh problemov in tudi ne eksperimentalnih podatkov; zato bi b ila brez dvoma tudi eksperimentalna potrditev teh te­ oretičn ih zaključkov zelo pomembna in zanimiva. 5. DOPOLNITVE IN ZAKLJUČKI. Kot sem že v uvodu omenil, velja jo vsa izvaja­ nja strogo le tedaj, če gre za t la , ki imajo kâ - kovost elastičnega polprostora. Tla s icer niso popolnoma takšna, račun se prib liža naravi s tem, da uvedemo v obrazoe ustrezajoče Poissonovo š te ­ v ilo (m). Najbolj ustrezajoče tako š te v ilo dobi­ mo na eksperimentalni način z merjenjem hor. pri tiskov vsled lastne teže ta l. Če raziskujemo horizontalne pritiske vsled lastne teže ta l, pa ne pridemo samo do dobre ek­ sperimentalne vrednosti za Poissonovo š te v ilo , ampak se pri hkrati izkaže, da daje supozioija statičnega modela v ob lik i e la s t . polprostora v bistvu enako formulacijo hor. pritiskov kot re­ z u lta t i, če upoštevamo zdrs po Coulombu, t . j . da hor. p r itisk narašča prano z vertikalnim. S tem se izkaže, da lahko tudi za primer ra­ ziskave vpliva lastne teže ta l uporabimo model e la s t . polprostora, s čimer postane ta model u - niverzalni model tako za vplive lastne teže kot za vp live površinske obtežbe. Izvajanja pa so potem sledeča: Vpliv lastne teže ta l. Upoštevam, kot že rečeno, spet primer e la s t ič ­ nega polprostora po sk. 1, tako da znaša v e r ti­ kalni p r itisk pv v globini (z ) , k i ga povzroči lastna teža tal.; Pv = é • z . . . / 1 6 _ L r _ . 4 — ,i /ia i. LEGENDA - KOT PR! SK. S3 IN tL/. Skica 20 Takšen je postopek, k i nam kaže, kako lahko na zelo preprost način obravnavamo zemeljske p r it i ­ kjer je (g) prostorninska teža zadevnih ta l . U- poštevajoč e la stičn ost ta l, bi b il raztezek e^ v horizontalni smeri, če bi im eli namesto pol­ prostora l e steber manjših dimenzij, z v išin o(z): eh = Py/E „ m . . . / 1 7 kjer je E prožnostni modul ta l, (m) pa Poissono­ vo š te v ilo prečne deformacije. Ker raztezek &n dejansko ne nastopi, morajo torej v horizontalni smeri delovati horizontalni p r itisk i p ,̂ k i skr­ č ijo ta raztezek. Ako vzamemo, da sta s i hor.pri­ tiska hpl in hpg, delujoča v dveh pravokotnih smereh, enaka, dobimo po te o r ij i elastičnega te­ le sa ce lo tn i raztezek e^ (upoštevajoč, da učin- kujejo vse napetosti), z izrazom -• 'j • JiJČv.'. ) • - >. . "• 1 , 1 1 s 1 , m-1 1 °» ' i • ' ih r- * *» w . . . / 1 8 in ker (m) ne more b i t i manjši- od 2, bi d ob ili : končno praktičen obrazec; . ’ 1 ' ■ ■ .U-" ' thČJJfi 1 m = 1 + — £ 2 . 2K . . . / 2 5 če sedaj zahtevamo, da je e^ enak n ič , dobimo: Pv = (m -l).ph in iz tega / Ph = pv / (m-l) . . . / 1 9 Z uporabo en. /16 dobimo potem končno Pĵ “ g ® z / (m-1 ) . . . /20 S tem je podan tako p r itisk pv v vertikalni smeri, kot p r itisk v horizontalni smeri, za primer vpliva lastne teže ta l pri neomejenem p&- prostoru (sk. 1 ). Horizontalni p r itisk narašča, po en. 19, premo z vertikalnim. Ker je v tem primeru v vsaki vertikaln i rav­ nini horizontalna deformacija enaka n ič in so tam tudi str ižne napetosti enake n ič , ve lja ta e - načbi 16 in 20 tudi za t la , k i so omejena z ver­ tikalnimi zidovi poljubnega t lo r isa , predpostav- lja jo č , da med tlem i in zidovi n i trenja. S tem je z en. 16 in 20 problem vp liva teže ta l sploš­ no rešen upoštevajoč predpostavko elastičnega polpröstora. Poissonovo š te v ilo (m ). Po te o r ij i e la s t ič n o sti je minimalna vrednost za (m) vrednost m=2» tako da dobimo po en. 19 maksimalno vrednost za p^s: P ̂ = pv. Minimalno vrednost za pa dobimo, če upoštevamo, da zna­ ša po Coulamb-u zdrsni p r itisk na vertikalno s te ­ no Ph = K . pv , K = tg2 (45° - p / 2) . . . / 2 1 Za običajne vredn o s t i K od K = 1/6 do K = 1/2 dobimo potem vrednosti (m) od m = 4 do m = 2. Kot že rečeno, pa bi mogli vrednost (m) naj- točneje ugotoviti eksperimentalno po en. 19 m = 1 + Pv/Ph ..»/26 in bi ta rezu ltat potem za potrebe prakse najbo­ l j e ustrezal. Posedek površine (w) Končno je koristno, če omenimo, da bi mogli po is t ih načelih, kot so podani v pogl. 4, kon­ s tr u ir a ti tudi vplivnice za deformacijo, pred­ vsem vplivnico za posedek površine (w). Vendar tega posebno v tem zadnjem primeru, ne bi pripo­ ročal. Za to sta dva razloga : Vplivnica bi ime­ la v točki, kjer ugotavljamo posedek, točkovno neskončno ordinato, kar bi otežkočilo izvrednots- nje, in prošnostni modul v praksi n i konstanten na celem področju od površine do predela, kjer so doprinosi k posedku še znatni. Zato bi za ugo­ tavljanje posedkov predlagal sledeč način (sk„21) Najprej ugotovimo za vertikalno smer, k i gre sko­ z i točko, katere posedek nas zanima, napetosti pv in p ̂ (p^ za dve pravokotni smeri, t .j» p ^ in pj^), n.pr. za globine z = 50, 150, 250, 350 . . . cm i td . , dokler dobimo še znatnejše vredno­ s t i . Potem slede po principih e la sto sta tik e spe­ c if ič n i vertikaln i skrčki = z ( s v - r P h i - ; W . . . / 2 7m m p = kot notr. trenja (kot naravnega nagiba); po­ tem znaša ob primerjavi enačb 19 in 21 m - 1 = l/K , t . j . m = 1 + 1/K. . . . / 2 2 Za mirujočo zemljino bo torej v e lja la neka vrednost (m) med m = 2 in m = 1 + l/K , k i bi jo lahko tudi eksperimentalno u gotov ili iz en.19, m = 1 + Py/Ph. Po Terzaghiju (Ll) je sta tičn i p ritisk ta l (p r itisk mirujoče zemljine) cca dva­ krat v eč ji od pritiska , k i ga dobimo po C o u la m b u (ki upošteva primer zdrsnitve): & I I g o ? . . . / 2 3 Iz primerjave en. 19 in 23 s led i m = 1 + 1 /2 .K . . . / 2 4 Iz teh izračunamo potem posedek: w = I e y . A z , . . . / 2 8 kjer je A z po zgornjem navodilu A z = 100cm. Sumiramo vse delne posedke A w = ey . A z, do­ k ler so t i prirastk i za naš račun še pomembni. Glede na predpostavke v računu napetosti bi pri računu vrednosti ev morali s icer upoštevati kon­ stantno vrednost prošnostnega modula E, vendar se tu stvarnosti spet bolj približamo, če upošte­ vamo eventualno izprsm enljivost tega modula, in uvedemo vedno t is t o vrednost E, k i ustreza pla­ s t i v zadevni g lob in i. Ostane še vprašanje kako ugotoviti prožnostni modul E. Tu je zopet najpri­ mernejša eksperimentalna ugotovitev, n. pr. z iz ­ vedbo poizkusne obtežbe z okroglo togo pritisno ploskvijo . Potem je po eksaktnih ugotovitvah Schleicherja (Bauingenieur 1926, s tr , 931), ve­ ljavnih za e la s t ič n i polprostor, posedek (w) e - nak: p w = --------- , C = m2 , E / (m2 - l ) , , , /29a,b 2, Co a Skica 21 kjer je P obtežna sila» (a) polmer pritisne plos­ kve, C od prožo modula E odvisna vrednota (m = = Foissonovo število), iz poizkusa sta znani vrednosti P in w, sledi C = P/2»w,a, nakar sledi prcžnostni modul E po en, 29b: E = (1 -— ).C ,/30 m? lag, Dušan Farčnik Sig.Lenart Treppo DRUGI MEDNARODNI KONGRES ZA PREJ UVOD Drugi kongres mednarodne zveze za prej napeti beton. F ,I.P , (Federation.internationale de la precontrainte) je b i l od 29,8. do 2,9,1955.v Am­ sterdamu na Nizozemskem.. Organizacija kongresa je b ila poverjena STUVO (Ninozemška študijska skupina za razvoj prej napetega betona - kot kjer je (m) p enačbi 25 a li 26 ugotovljiva vrednost» Prožnostni modul E je treta glede na predpostavke k en. 29a, b ugotoviti na terenu, ki ima debelejšo vrh­ njo plast materiala is te kakovosti, in je potesn dob­ ljena vrednost uprabljiva tudi za tanjše plasti. Zaključki,, Oe kratko pvzamemo izsledke, podane v tan elabo­ ratu, p tan moremo s stališča gradbene prakse ugoto­ v it i , da podane metode dopuščajo preprosto ugotovitev diagrama pritiskov tako v neomejenih tleh, kot v tleh ki so preprosto one jena z zidovi, p i p l jutni obliki obtežbe na p vršin i, S stališča gradbene teorije p moramo predvsem u- gotoviti, da je z uprabo vplivnic p i ugotavljanju zemeljskih p i tiskov v to področje vpeljan nov pre­ prost delovni pstopek, ki dopušča tudi peprosto re­ ševanje problona tal, preprosto omejenih z vertikalni­ mi zidovi. Bo drugi strani p elaborat (s S.pglavjan) pkažesda je mogoče celotno poblanatiko zemeljskih . p itisk ov obravnavati na podlagi, stat.modela e lastič ­ nega plprostora,kar je za nadaljnje preiskave na tan področju pomembna ugotovitev. LITERATURA UL : Rendulic, Erddrudcin Strassenbau u. Brückenbau, Volk u. Reich, Barlin, 1938, stran 39. 12 : Kollbrunner,. Ehndation und Konsolidation, Band I, Schweizer. Druck u. Verlaghaus, . Zürich, 1945, str. 290. SK 666.982.4:061.3(492.821) NAPETI BETON V AMSTERDAMU - 1955 član ica mednarodne federacije za prej napeti be­ ton FIP), k i je peko svojih komitejev za sp loš­ no organizacijo, predavanja,. tehnično dokumentar­ c i jo, ekskurzije, finance in.damskih komitejev svojo nalogo odlično rešil« Predavanja so b ila v p o štorih Tropičnega in š titu ta v.Amsterdamu. Ta je deloval tudi sekretariat in te le improvizi­ rane in stitu c ije ; pošta, menjalnica, potovalni urad, restavracija, razstava tehn. literatu re in dokumentacije ter tehničnih pripomočkov, ki pri­ dejo v poštev pri izvajanju konstrukcij iz prej napetega betona. Ofic ia ln i kongresni jez ik i so b i l i angleščina, francoščina in nemščina, vsa predavanja in d iskusije pa so neposredno preva­ j a l i in posredovali preko ozvočenja. Dnevni red kongresa, je b il sledeči: dopoldne so b ila preda­ vanja, popoldne- pa so b ile na programu ekskur­ z ije tehničnega in turističnega značaja,, slednje predvsem za spremljevalce aktivnih udeležencev kongresa.. Vseh udeležencev (aktivnih, in sprem- . ljevalcev) je b ilo več kot 1.000. Od tega več kot 600 aktivnih članov kongresa. Zastopano je b ilo 3? narodov, n ajštev ilneje so b ile seveda zastopane poleg države p r ire d ite ljic e še zahodne , države, Francija, Anglija, Belgija, Nemčija, Ita­ l i j a . Omenil.bi le , da so vzhodno Evropo zasto­ pali, delegati Poljske, Češke in Sovjetske zveze, slednjo 13 članov. Predavanja so b ila v oblik i referatov.in koreferatov, k i,so obravnavali do­ ločene probleme. Po teh. referatih in korefera- . t ih je b ila d iskusija . Vrstni red, referatov je b il sledeči: Problem la : Vloga cementne in jek cije in sidra­ nja pri delovanju, elementov iz preg napetega betona. Glavni poročevalec: B. Kelopuu Problem Ib: Izkušnje in težave pri izdelova­ nju in uporabi jekel za prej na­ peti beton. Glavni poročevalec: A. S. G£ruggeling P roblem I I : Napredek, v tovarniški izdelavi n osilcev iz prej napetega, betona in pri spajanju sestavnih delov na gradbišču s predhodnim nape­ njanjem. Glavni poročevalec: D.N. New P r oblem lila : Porazdelitev momentov v statično nedoločenih prej napetih beton­ skih konstrukcijah.v neelastičnem . območ ju. Glavni poročevalec: Y. Guyon Problem H ib:V pliv p la stičn osti na trdnost in stab ilnost tankih lupin iz prej napetega betona. Glavni poročevalec; Franco Levi R e fe r a t A: Primerjava predpisov za prej na­ p eti beton v raznih deželah. Pcročevalec: A. Paduart B: Ekonanške prednosti prej napete­ ga betona v raznih deželah. Ibročevalec: A.W. H ill. IZVLEČEK IZ VSEBINE POROČIL. IN PRISPEVKOV Pr oblem la ; Vloga cementne in jek cije in s i ­ dranja pri delovanju elementov i z prej napetega betona Glavni poročevalec B. Kelopuu je se sta v il svo­ je poročilo na podlagi, osmih prispevkov strokov­ njakov in odborov iz sedmih držav. 0 INJICIRANJU Kable injiciramo, a) da zaščitimo napenjalno jeklo pred korozijo in b) da zvišamo porušno trdnost, konstrukcije s spo­ jem med napenjalno armaturo in betonarn. ZAŠČITA JEKLA Gornjima, zahtevama najbolj. ustreza, in jiciranje , s cementno malto. Pri; skrbnem, injioiranju. je. jeklo, zaščiteno proti koroziji. Bouvy trd i, da.pretiravajo nevarnost v kanct- l ih iz malte izločene in zaprte vode, ker n i mo­ goč. dostop zraka. Voda postane nevarna še le pri razpokah v betonu. Megnel sodi,, da. je potreben vmesni prostor 5 mm med posameznimi žioami, k i. na j omogoča zanes­ lj iv o in jio ira n je .. Ovojne cevi iz materiala, ki ne propušča vode, so neprimerne,. ker, zadržujejo odvišno vodo. Glavni poročevalec opozarja, da je treba po­ sebno skrbno in j io ir a t i jek la s toplotno obdela­ vo, k i se jih rada loteva napetostna korozija. Nadalje so nevarna za korozijo kemična sred­ stva proti zmrzovanju, kakor n. pr. oalciumklorid, ki jih dodajajo in jek c ijsk i m alti in k i načenja­ jo napenjalna jekla. V kanalih zaprta voda zmrzne in povzroča raz­ poke, skozi katere prodre zrak do napenjalnih je ­ k el, ki začenjajo r ja v e ti. Razpoke se večajo pri ponavljajočem se zmrzovanju» TVORBA SPOJA Pomen spoja na porušno trdnost so poudarjali š te v iln i av torji. Bouvy je poročal o poizkusih na zakrivljenih n o silc ih , k i so jih s e s ta v ili iz prefabriciranih delov in s p o j il i s kablom „Freyssi" 12 0 5 mm. Sidra so od stran ili 1 teden po injio iranju ,ne da bi op azili polzenje ž io . S poizkusi na izv lečenje in jio iran ih kablov so u g o to v ili, da zadošča pri porušni s i l i kabla dolžina spoja 76 cm do 1 m. H ill ugotavlja, da je razpoka n osilca s spo­ jem različna od onega brez spoja. Učinkovitost spoja je ugotavljala univerza v Leedsu na nosilou, k i so ga napeli z 12 0 5 mm. R e fe ra t Učinkovitost spoja so m erili z razmerjem med na-̂ petostjo v kablu pri porušitvi nosilca in trdnost­ jo kabla, Za n osilce brez spoja je znašalo raz­ merje napetosti,.izraženo v odstotkih 70 %t pri n osilcu s takojšnjim spojem skoraj 100 % in pri n osilcu z injiciranim i kabli 80 - 95 % in s icer glede na hrapavost. površine ovojne cevke*, Podobno so preizku šali.nosilec , ki so ga na­ p e li z okroglo jekleno palico 22,2 mm .0, namešče­ no v p ločevinasti ; cevi 0 31,7 mm. Razmerje.napetosti (v odstotkih) za nespojeno palico je znašalo 70 %» Pri p a lic i v .in jic ir a n i nagubani p ločev inasti. cevi a l i v betonskem kana­ lu so d ob ili 75 - 80 %o Pri p a lic i s takojšnjim spojem je b ilo razmerje 85 $» Poizkušali;so prej napete n osilce , napete.po raz ličn ih sistem ih, k i so v si u streza li. Tudi p i palicah 0 28,6 mm 0 je b il spoj tako dober, da je zadostovala d o lžina .in jekcije 90 cm za prenos s i l e spoja 32 t . LASTNOSTI. INJEKCIJSKE MALTE Sveža, in jekcijska malta mora .ustrezati dvema zahtevama; 1. Malta mora b it i : dovolj ; tekoča, da. izpoln i v o tlin e v kablu, 2 , Malta.ne sm e.izločati vode,in se.ne sme raz­ m ešati, da se,ne začne zb irati na določenih mestih kabla voda. Obe.zahtevi ista odvisni od; 1 , i Vodocementnega:faktorja 2 , .ustroja mešanice .3 , vrste cementa 4 . dodatkov 5, mešanja malte Ž itkost malte STUV0 je preiskovala,različne mešanice malte, pri katerih.'so dodajali.p lastim ent.in in jektal a li ,p a to o p u stili . ■ Dodatki. dopušča jo pri ..is t i Židkosti n iž je vodooementne faktorje. Izločanje vode •Bouvy omenja, da je mogoče izd e la ti stab ilne mešanice.z dodajanjem p la stifik a to r jev ,. Mešani­ c e .z gliničnim i.cem enti.znatno.izločajo vodo. H i l l - poudarja prednosti malt, k i j ih mešajo v ■turbomešalcih» Te malte ne-segregirajo. Mešanice Bouvy priporoča mešanico. 4 . prostorninških de­ lo v cementa, 1. prostominskega. dela pucolana. in 2,4 . prostominskega. dela vode. z. dodajo p la s t i- f ikator jev. H ill ; priporoča. p r i.Lee-Mc Call-ovem in Gi- fford-Udall-CCL sistemu č is to cementno le p ilo .z vodocementnim faktorjem 0,45« Za Freyssinet-ov .in Magnel^-Blaton-ov• sistem .pa je primernejša ce­ mentna peščena malta ž vodocementnim faktorjem od 0,55 do 0 ,6 2 ,: sestavljena s .portlandskim ce­ mentom, in dobrim, peskom, tostiVßtr .'V. Holandiji dodajajo: cementni šaliti- tras. Vo- docementni faktor le ž i med 0 ,4 5 ;ih 0^85, Uporab­ lja jo tudi p lastifikatorje» Ì '2, ~ ' ui- f j . LASTNOSTI. STRJENE: INJEKCIJSKE. MALTE Zaželeno.je; 1. minimalno.krčenje; in 2, dober.'spoj Po H ill-u je znašalo krčenje 28 dni - s ta re ,ce - mentnopeščene;malte, mešane:v razmerju 1:1:5x10 -4 , To znatno krčenje.povzroča, najbrž.razpoke v «in jic ira n i. m alti. Poizkusi krčenja, k i .j ih je izvedla. STUVO,ka­ ž e jo , . da se najmanj krči malta, sestavljena iz cementa;in trasa brez dodatkov in p la stifik a to r- jev. Z dodatkom plastimenta. in injektala je mogoče zmanjšati vodocementni■faktor.in:tako povečati tlačno trdnost, 'VPLIV:IZREDNIH. TEMPERATUR Visoke temperature: H ill poroča, da je pri požarnih poizkusih v Fire Research Station v E lstree-ju osta la malta nepoškodovana. Nizke-temperature; -Bouvy poroča o danskih poizkusih, korso doda­ l i metilmi alkohol v razmerju 1:5 nasproti malta. Dodatek, alkohola, b i .naj. preprečil zmrzovanje. . Sveža malta je mnogo, bolj odporna proti zmrzo­ vanju, č e . j i dodajamo, p la s t if ik a to r je ., H ill. pri­ poroča uporabo malte z zračnimi, porami (aerirane m alte). Sallimsn. poroča o. gradnji.hangar ja. Seutula pri. Helsinkih, kjer: je. b ilo treba pozimi; in j i d r a t i 51 m dolge kanale,rin opisuje ; potek,dela» Okoli . nosilca , k i . g a .je :b ilo ;tr e b a .in j io ir a ti, ;sozgra- : d ili;z a k lo n ,. v katerega;so. napelja li:topel.zrak . STUVO poroča o uporabi; alkohola kot:sredstva proti zmrzovanju in navaja podatke o -sestav i raz­ ličn ih mešanic alkohola.z vodo glede.na doseženo znižanje zmrzišča.sAlkohol podaljša ča s-strjeva­ nja malte in znižuje: trdnost. Obstojnost na mra­ zu-se poveča z večjo dozo alkohola. SKLEPI 1. Najpomembnejše lastnosti:in jekcijske.m alte:so: a) zadostna židkost : b )'s ta ln o st mešanice (brez izločanja, vode). in o) čim manjše krčenje 2. V kanalih, kjer je. prerez malte v primeri . z prerezan:jekla-sorazmerno majhen,. je:treba u - porabljati č is to cementno malto.brez dodatkov. Pri večjih kanalih je bolje uporabljati peščeno cementno- malto. 3. Vodocementni faktor.naj bo čim n iž j i in naj ne prekorači vrednosti Q, 55. Prednost imajo brzovezoči cementi z visoko - trdnostjo. 4 . Priporočljive-so koloidne mešanice malt (tur- bomešalci). 5. Mnenja o koristnosti'dodatkov, kakor razred- čevalcev, aerizatorjev. in :p la stifik a torjev ni- • so : enotna. .* 6. Posebno.je:treba.p aziti : pri :injiciranju: pozi­ mi. Gradbene:dele;je:treba.z a š č it i t i pred zmr­ zovanjem. Zaradi-strjevanja na mrazu-se lahko uporablja g lin ičn i cement» 7. Pred:injioiranjem j e -treba o č is t i t i kanale z vodo, ki jo-skrbno odstranimo-s komprimiranim zrakcm. 8. Malto. je -tr e b a :in jio ir a t i-s t la č ilk a m i. S t is ­ njen zrak ima določene pomanjkljivosti» Pri v isok ih .p ritisk ih 4 - 6 at lahko'tlak poško­ duje kanale. V dolgih kanalih je-treba p u sti- - t i ponekod opazovalna okenca. SIDRANJA BAKREDO Opisuje: postopek: napenjanja: in • sidra- nja „Barredo," Tri ž ice-sidrajo v je* k len i obroč-s koničnim a l i piramida­ stim klinam» Napenjalka je konstrui­ rana- tako, da napenjamo vsako žico s svojim baton in dosežemo na'ta način v vseh žicah enako napetost. DVÖKEEHOFF opisuje svoj način sidranja 26 mm 0 WIDMANN jeklenih p a lic . HILL opisuje postopke sidranja, k i jih u- porabljajo v V elik i B ritan iji in s i ­ cer; Freyssinet-ovo■sidranje, Lee-Mc Call-ovo sidranje, M agnel- Blaton- -ovo sidro in Gifford. - Udall-^XL- -ovo sidro. STUVO primerja:sidra z matico in s k lin i. Pri sidranju:s k lin i pride do pre­ cejšn jih izgub.pri zagozdenju ž ic . Povprečno vtisnenje klinov znaša n. Pr. 4 do 5 mm pri Preyssinet-ovih - sidrih i z portlandskega cementa 6 do 8 mm pri novih Sandwich-ploš- čah. 3 do 5 mm pri že rabljenih Sandwìch- ploščah. Preiskovali-so holandske Sandwich-plošče« Bel­ g ijsk i izdelek je imel manjše vtisnenje. STOVO navaja priporočilo za napenjanje in - s i ­ dranje. Ge se zveča s i la v kablih za 25 %,'se normalno vtisnenje v s id r ih .ne : sme.povečati »Var­ nostni k o e fic ien t.prot i p oru šitv i-s id ern a j zna­ ša min 2. Problem Ib; Izkušnje in težave pri izdelavi . in uporabi. jekel za prej napeti beton Drugemu kongresu:P» 1»P .. je predložilo'svoje prispevke z zgornjo■vsebino šest-strokovnjakov. Poročevalec.A»S.G» Brugeling.je podal pregled . prispevkov, razlago.in zaključke» PREGLED. METALURGIÖNIH. POSTOPKOV. PRI. IZDELOVA- . NJU. NAPENJALNIH. JEKEL Da.bomo bolje razum eli,.preglejmo na kratko proizvodne postopke raznih vrst.napenjalnega;je­ k la , : in 's icer patentiranje, kaljenje, kaljenje:v 'to p li kopeli, naknadno-termično obdelavo, v leče­ nj e v ■ hladnem - stan ju . in valjanje v hladnem - sta ­ nju. Patentiranje Žico-segrejemo do ■ temperature 800° - 900° C, nakar jo naglo ohladimo n a■temperaturo 500° C. Ži­ co nekaj časa pustimo p r i-te j temperaturi,potem : pa jo ohladimo na•sobno - temperaturo» S 'tem .po­ stopkom dobi ž ic a •sorbitno-strukturo, k i ustreza drobno -trakastemu p e r litu :in ,je posebno p r i- : pravna za vlečenje v hladnem■stanju. 'Vlečenje v hladnem-stanju Z vlečenjem žice-sk ozi šobo zmanjšamo prerez ž ic e , jeklu pa podelimo vzdolžno vlaknato-struk­ turo. Valjanje v hladnem-stanju Žico valjam o.v-seriji razporedno postavljenih valjev. Pri valjanju odpade - trenje na površini ž ice , ki nastaja pri vlečenju» Kaljenje Pri kaljenju ohladimo v h ip u 600° - 900° C vroče jeklo na-sobno temperaturo. Žica dobi mar- tensitno-strukturo, k i kaže pod mikroskopom :.i- g lič a s t i ustrpj» Kaljena ž ic a ;je izredno:trda:in krhka. Po kaljenju jo je-treba ponovno-segreti, - da;popravimo njeno preveliko:trdoto : in krhkost» S kaljenjem in popuščanjem dobimo zboljšano ž ic a Kaljenje v to p li kopeli Temperaturne napetosti v . jeklu zaradi k a lje­ nja zmanjšamo: tako, da ohladimo 800° - 900° C vroče jeklo najprej na 300° C, ga pustimo nekaj časa pri ; te j tem peraturi,.nakar ga ohladimo . na : sobno temperaturo. Naknadna termična obdelava patentirane mrzlo vlečene ž ic e -s popuščanjem Žico-segrevamo-določen čas do temperature 200 do 250° G. Sodijo,da se pri tem v k r ista ln i mreži iz lo č ijo k isikove-in dušikove spojine, ki ovirajo drsenje. Postopek-se skrajša s toploto in sicer s tan- Naknadna termična obdelava kaljene žice s popu­ ščanjem Žico segrevajo pri temperaturi 400-500°G. No­ tranje napetosti v jeklu popustijo, hkrati pa se ig lič a s ta martaasitna-struktura-spremeni vpopu- ščen m artensitni-sestav. •V:s le d e č i-s l ik i so .navedene v r s te . jekel in po­ trebni m etalurški. postopiki in posegi. METALURŠKA. OBDELAVA : IN . OZNAKA-JEKEL ZA VNAPREJŠNJE NAPENJANJE žica (leg iran o;a li nelegirano.jeklo) palica (tegit. jeklo) valjana ž ica kot žica, k i . j i po valjanju končni produkt ge zmanjšamo, profil k a lj . kaljenje v topli vodi popuščanje popuščanje iz o te r - / ) mična obdelava ravn aje kfi ) popušč.na ca 200 - 250° C mehanično a l i 400° C kaljenje raztegovanje PLAZENJE IN RELAKSACIJA I z prispevkov. povzamemo1, 1. Potrošnik mora poznati reagiranje jekel vsM relaksacije pri različn ih zajetnih napetostih» Poizkusi kažejo, da padec napetosti vsled re­ laksacije, nesorazmerno naraste od neke dolo­ čene visoke začetne.napetosti naprej» . To ve­ l ja posebno, za valjane žice v vseh odtenkih* Potrošnik s i mora znati izbrati jekla in na­ p etosti, 's katerimi:bo dosegel nizke padce n ap etosti.zaradi releksacije» 2« Vsaka vrsta ž ice po svoje reagira pri plaze­ nju .in relaksaciji» Za■sedaj je nemogoče do­ gnati .zavisnost med diagramom.in.potekam re­ laksacije» 3» Za patentirane, vlečene ž ice poznamo izčrpne podatke o plazenju in re lak sac iji ž ice (n»pr» Strycker, R»de Camptes rendus de recherches» I.R»S.I»A».No 11. July. 1953)» Rezultati : po­ izkusov G.M. Cantae se ujemajo z doslej objav­ ljenim i številkami tudi v tam, da se raztezek plazenja zaradi ravnanja vlečene žice poveču­ je . 4. V.preiskavo jekel za prej napeti beton je .tr s - ba v k lju č it i tudi relaksacijske.poizkuse. Pa­ dec napetosti lahko neposredno merimo a l i pa j ih določimo na podlagi poizkusov plazenja. Seveda je pa treba poznati zavisnost med pla­ zenjem in relaksacij®» Za prakso zanimivi so podatki, k i jih navaja Levi» Jekla je treba napenjati samo do 80 % napeto­ s t i pri 0,2.% raztežka, da se padci napetosti vsled relaksacije čez mero.ne povečajo. V sploš­ nem narastejo v 120 urah.padci napetosti zaradi relaksacije:na približno 50 % celotnega padca, medtem ko znaša po 2 a l i 3 mesecih padec še le 60 % celotnega. pojearika, TRDNOST PRI TRAJNIH NIHAJOČIH OBREMENITVAH (utrujanje) LEVI B0UVY XERCAVINA meni, da bi n a j .p red p isa li.preizkuš­ njo jekel p r i■trajn i, nihajoči ob- ■težb i le v primeru, če znaša razpon nihajoče n ap etosti. pri vgrajenih jek lih več kot 10 kg/mm2» ,poudarja, da razpon nihanja napeto­ s t i v jek lih prej napetih konstruk- o ij n i večji kot 5 kg/mm2, tako da pojav utrujanja jekel ne prihaja do izraza» navaja trd n osti. jekel pri trajnih nihajočih obremenitvah, Iz podatkov •sled i, da povečanje razpona nihanja močno zmanjšuje trdnost jekel» Zakljueimo lahko, da, zaradi utrujanja jekla niso nastopile dosedaj nobene■težave, ker so v splošnem razponi nihanj napetosti v .jek lih pri prej napetih konstrukcijah majhni»:V.posebnih primerih je - treba d o lo č iti ve lik ost razponov n i­ hanj. in izbrati/tako vnaprejšnjo.napetost, da bo zagotovljena, zadostna'trdnost konstrukcije» SPONTANI PRETRGI ŽIC BRERET0N omenja.pretrge:žic, k i.nastop ijo .zag­ radi napake, v ž ic i a l i zaradi neod- ■’ Stranj enih, produkci j skih. zavarkov , ž ic . Ž iee;so ‘se:-trgale.pri. sidrišSih , Če jih n iso zavarovali pred vremen- ■ škimi v p liv i . .* Dognati je • treba, a l i so amerikanski pomisleki glede upo­ rabe kaljene in :popuščene ž ice upra­ vičen i, češ da-so te vrste jek la ob­ ču tljiva nasproti napetostni korozi­ ji» Kakor znano, : razumemo» pod.napetostno korozijo razkroj medkristalnega■tk i­ va v notranjosti žioe zaradi kemič- ; nih in elektrokemičnih, dogmanj. Korc- z ija prodre v predele med k r is ta l i v notranjosti ž ice ; in •s icer najraje' tani kjer je površina ž ice že : poškodovana» Posledica medkristalinske korozije;so krhki•lom i.in pretrgi. Tvorbo korozije, pospešujejo.napetosti (od"tod ime napetostna k orozija ),za­ to se pogosto zgodi, da poči žioa še ­ le nekaj časa po napenjanju» Včasih zadostujejo za prelome že upogibne napetosti v ž ic i , k i nastanejo pri zvijanju žice v kolobarje» LEVI meni, da je v pretežni meri kriva pretrgov napetostna korozija. Treba pa je upoštevati še druge vzroke ka­ kor s 1» Nezadostno trdnost pri trajnih nihajočih obre­ menitvah v primerih, ko je ž ica i z katerihkoli razlogov previsoko napeta. 2. Notranje napetosti, ki • izv irajo iz raznih me- talurgičnih postopkov pri izd elav i žice» B0UVY nam daje pregled spontanih pretrgov pri zboljšani žioi» Kot vzroke pretr­ gov navaja; vremenske vp live, agre- 'sivno talno vodo in sestav cementa. Iz različn ih poizkusov lahko sklepamo, da je zboljšano jek lo.najbolj občut­ l j iv o nasproti napetostni k oroz iji« ' Proizvajalci poizkušajo izd e la ti zboljšana jekla brez te napakesven­ dar je poraba zboljšanih jekel za prej napeti beton zelo nazadovala« 'Vseh še s t poročevalcev torej meni, da,nasta­ jajo ‘spontani pretrgi predvsem zaradi napetost­ ne korozije« .-Vendar;so možni, tudi, drugi, vzroki; 1 . . previsoke.napetosti v jek lih in nezadostna ; trdnost;pri nihajoči ;trajni obtežbi 2. notranje napetosti v ž ic i 3. vzdolžne razpoke, v ž ic i .a l i . na površini žice 4». napake, pri,, izdelovanju, jekel« Za napetostno korozijo-so bolj občutljive ne­ katere vrste zboljšanih ž ic , manj pa hladno v le­ čene žice« ŽELJE. POTROŠNIKOV Poročevalci;so s i.e d in i glede sledečih nujnih la stn ostih napenjalnih.žie; 1 . Površina jekel, mora ustrezati : sidranju 2. Površina žice sme. imeti l e rahlo nenevarno rjavj.no 3. P ošiljka žice mora izkazovati enakomerne last­ n osti 4» Žica, iz kolobarjev mora b it i ravna, TEŽAVE PRI: IZDELOVANJU . NAPENJALNIH. JEKEL EREHETON omenja sledeče točke,, Polfabrikat mora. b i t i Č ist; in brez tu j ih ;te le s . Toplotno, obdelavo je­ k el j e ' treba opraviti skrbno, Zavar- k i v žicah nastopajo zaradi nepreki­ njene proizvodnje, vendar j ih je ■ treba p o zn eje:iz lo č iti, ker se do­ s le j še ni posrečilo izd e la ti homo­ genemu m aterialu■istovredne zavare. Zareze v ž ičn i površini povzročajo 'težave, ker ni lahko izd e la ti zare­ ze, k i bi imele; is to globino v ce­ lem obroču. Tako nastanejo ž ice , ki .imajo neenakomerno jakost, prerezov, MTT.TDT opozarja, da;se izd elova lci - trudijo, da : bi ; izd elova li homogeno jek lo, ki bi b ilo brez Škodljivih žlindrinih ostankov.in;brez napak pri valjanju, brez škodljiv ih notranjih napetosti, k i ' bi nastale • pri : vlečenju, : brez dekarbonizacije, k i ; lahko nastane p r i-toplotni obdelavi; i£d.-Vendar - s e . je pa_ treba zavedati,daje vkljub pažnji nemogoče preprečiti nepopolno- 's t i , Dognano pa je , da je mogoče z ostrim nadzorstvom v obratu izd e la ti 'tehnično polnovreden proizvod, PREISKAVI NAPENJALNIH JEKEL BRERETDN je mnenja, da .je največja'težava v tem, ker ni enotnosti v pogledu po~ -trebnih la stn o sti jekel za prej na­ peti beton« Nujno je poenotiti po- •stopke preiskav jekel v raznih drža­ vah» LEVI j e 'sprožil vprašanje:sledeče vrste preiskav; 1» do ločitev raztežka pri porušenju 2« preizkus na upogibe 3. poižkiis na torzijsko zvijanje, k i naj pokaže napake na površini žioe 4« poizkus na zarezno'trdnost MILDDT predlaga, sledeče preiskave; 1« torzijsk o .zv ijan je za ugotovitev vzdolžnih razpok 2» preiskavo glede obstoja gnezd ž lin d re:itd , 3. preiskave na zarezno trdnost in kratkotrajni poizkusi.na korozijo. Nizozemski.predpisi.vsebujejo med ostalim; 1» določi tev raztežka p r i. pretrgu 2» do ločitev napetosti : pri P,05 % raztezku in natezne-trdnosti« Med obema vrednotama mora 'b i t i 'določeno.predpisano : razmerje, 3» preizkus.na pregibe . 4, preizkus na - torzijsko zvijanje, k i .naj. poka­ že vzdolžne napake v ž io i . Iz p o r o č il.to re j .zaključimo, da jekla,ne'sme­ jo vsebovati gnezda-tuj ih -teles» Nadalje j e 'tr e ­ ba jek la preizkušati po enotnih postopkih, da • bomo vsestransko ugotovili njegove la stn o sti ; in dognali, a l i je primemo za vnaprejšnje napenja- : nje betonskih konstrukcij, 0B0M8E. GLAVNEGA POROČEVALCA ,A« 3 ,0 ,. . HRUGGELINGrU, Pod,pojmom idealne žioe za. prej. napeti - beton razumemo , na : podlagi : prispevkov žico: s sledečimi : lastnostmi; 1 . ’Vrsta jek la naj dovoljuje-takšen produkcijski postopek, k i . bo jamčil ; .za■enakomerne :la stn o- -s t i končnega'fabrikata« . Enakomernost ■ se nanaša na a) prerez pa lic a l i ž ic b) na *7 - e diagram v tem smislu, da . je raz- težek pri vseh obročih praktično enak c) na mejni raztezek in natezno■trdnost d) na lezenje in relaksacijo» 2. Žice a l i palice ne smejo vsebovati na površi­ n i p la s ti, k i bi škodovale spoju in onemogo­ čale zanesljivo sidranje. 3. Žice a l i palice se morajo d ostav lja ti in ‘vgra­ jev a ti brez r je . O bčutljivost nasproti nape- 'to stn i koroziji mora b i t i majhna. 4. Žice a l i palice ne smejo imeti notranjih raz­ pok a l i površinskih napak. -5. Pri napetostih, k i-so večje kot normalne na­ p eto sti, mora material reagirati plastično. 6. Material mora b it i dovolj ž ila v . Nepričakova­ ne deformacije pri vgrajevanju n e•smejo po­ vzročati zloma« 7. Po odmotavanju;iz kolobarja'se mora žica sama zravnati. Da dožensmo, v k o lik i meri ustreza jeklo gor­ njim zahtevam, ga moramo vsestransko preiskati. P r i'tem je tr e b a na internacionalni ravnini na- 'tančno d o lo č iti postopke preiskav. Na ta način bi o la jš a li proizvajalcem izdelovanje standard­ nih jekel, k i bi b i la •tu d i•sposobna za izvoz. SKLEPI 1. Potrebno je, da se na internacionalni ravni ugotovi, kakšnim zahtevam naj ustreza dobro jeklo za prej nap eti'beton. in ga lahko smatramo kot normalno ‘ tehnično r e š i- • tev» Poročilo iz Anglije vsebuje pregled opravlje­ nega- dela in tip e prefabriciranih‘.elementov, k i •so j ih doslej ra z v ili in iz d e la li . ‘Glavni poročevalec opisuje tovarno A.B, Strangbeton v Švedski. ■Dolžina napenjališča: 30, 80 in 85 m. Debeli­ na ž ice 2 mm. Izdelujejo najrazličnejše elemente^ med katerimi * so p ilo t i močno zastopani.; Izdelke -starajo 'tud i z vročo vodo» Gliničnih camentovne uporabljajo. Med prevozom in montažo dopuščajo natezne napetosti'do'49 kg/cm2 (v Angliji n,pr. 35 kg/cm2). Nizozemska- tovarna; N.'V» Nederlandse Spanbeton Maatsohappij ; je urejena*takole: Dolžina napenjališča: 30 in 107 m. Razen tega uporabljajo jeklene napenjalne okvire dolge 12 m. Naprava, dolga 107 m ,-služi-za izdelovanje p ilo t za fundiranje- in je nameščena:na prostem. Naprava, dolga 30 m, je v*tovarni in je ureje­ na za parno segrevanje-betona. Bsodnevna*trdnost betona znaša 350 kg/ cm2. Uporabljajo večinoma vlečeno žico 0 5 mm. Etablissements K. und M, Simon. Napenjališča'so dolga 49 m. Uporabljajo zvito žico 2 /2 ,5 in 2/3 mm in vlečeno žico 5 in 7 mm 0. Program izdelave je zelo obširen.. Posebno mno­ go izd elajo p ilo t za fundiranje,, S ilo vnaprejšnje napetosti merijo neposredno, z utežmi, tako da od­ pade merjenje raztezkov; in odčitavanje manometrov. 2. Preizkuševalne postopke in naprave je'treba internacionalno določi t i , da■se omogoči plod­ na izmenjava in izvrednotenje rezultatov» 3. Pri proučevanju la stn o sti jekel za prej nape­ t i beton je treba upoštevati'tudi okolnosti, ki vplivajo na jekla v praksi pri in po vgra­ d itv i , 4 . Da dobimo dobro jeklo- za prej napeti beton,je potrebno:tesno*sodelovanje med proizvajalci - in potrošniki. Probi em I I : Napredek' v tovarniški izdelavi n osilcev iz prej napetega'beto­ na' in pri-spajanju sestavnih de­ lov na gradbišču z vnaprejšnjim napenjanjem. Glavni poročevalec D.H. New je prejel 12 pri­ spevkov. TOVARNIŠKA- IZDELAVA Skoraj v s i prispevki obravnavajo vnaprejšnje napenjanje v napanjališču, k i je zelo razširjeno 'GRADBENI. ELIMMTI T3VARNIŠKE; IZDELAVE Najdaljše strešne nosilce'S'takojšnjim - spojem so iz d e la li na Švedskem, in znašajo 32 m. Angleški prispevek št» 8» obravnava;razvoj železnišk ih pragov pri angleških železnicah. Poročilo š t . 12. od L eontieff-a (Francija) opisuje izdelavo montažnih namakalnih, kanalov, ki •so nameščeni, na. prefabrioirane: podpore. B elgijsko. poročilo š t . 2 (od Magnel-a) poudarja ekonomičnost. gradnje*stavb iz prefabri­ ciranih 780 do 1000 kg•težkih L-nosilcev, pri ka- •ter ih 'so napenjalni kabli-sprva nezabetomirani in nameščeni, na obeh-straneh*stojin e-ter zasidra­ ni v odebeljen konec, n osilca . Ob. določanih pogo­ jih n i takšen n o s i le c t e ž j i kot jeklena traverza, če je za dimenzioniranje odločilen, upogib» Poročilo*se ukvarja z u stvaritv ijo kontinuim osti * s pomočjo kratkih vijakov, k i j ih namestimo pod zgornjo pasnico:v odebelja s i kosec n osilca . Pri 'tem lahko odpadejo p r is p o j u s stebri a l i n o silc i konzolna ležišča . STEBRI . IN PILOTE Razne.prednosti, k i .j ih ima vnaprejšnje nape­ njanje p ilo t za ' temei jenje.-so izra b ili - tudi : pri jamborih;in - stebrih. • Francosko poročilo š t . 7 (od Jean-Eloch-a) opisuje podrobnosti montažne gradnje nosilne km- -strukcije-tribune, k i-so jo napenjali :s Freyssi- net-ovimi kabli. ■Angleško, poročilo g t, 8 -navaja podobne primere portalnih okvirjev,ki so j ih vnaprej napeli, po Lee-Mo Call-ovem in Gifford- -UdallhSGL sistemu. RAZPONSKI STREŠNI. NOSILCI Sestavljanje razponskih.nosilcev.z .nanizanjen in-spenjanjem prefabriciranih;posameznih kama- • do v s e uspešno u veljav lja . Znan je primer gradnjerhal na londonskem leta­ l išču , kjer-so 33,5 m dolge in 26 t težke nosilce ■ sestavlja li na tleh iz 1,80 m-visokih, 0 ,9 m š i ­ rokih in samo 10 cm debelih T-nosilcev, nakar so j ih m ontirali z jeklenimi jambori. Zanimiva je gradnja.hangarja v Helsinkih. Iz •posameznih delov-so. s e s ta v ili 132 ton težki pro­ storsk i ločn i n o silec z vezjo, k i-so ga v c e lo t i d v ig n ili 10,2 m s hidravličnim i dvigalkam i., Opis te konstrukcije z zanimivimi podrobnost­ mi in gradnjo pozimi, obsega: finsko, poročilo gt<;5» (Risba 1, s l ik i 1 -in 2). N osilce 30 m in več so se s ta v lja li iz posame­ znih kosov, ki- so jih sp e li v c e lo t i - z napenjal­ nimi k ab li. ; Vendar- so v Švedski betonirali tudi 32 m dolge nosilce, vnapenjališču v tovarni in jih prepelja li na več sto milj. oddaljeno gradbi­ šče. . STREŠNI. P3VEZNIKI : Finsko, poročilo š t . 3 (od. Sandström^) vsebuje podrobnosti-strehe nekega?industrijske­ ga. poslopja0 Strešni poveznik. v ob lik i ; dvokapni­ ce jersestavljen iz ;p r e j .napetih-nesileevi in r iz več delov-sestavljene - betonske, vnaprej napete v e z i's kanalijskozi katere-sorsp e lja li. kable 3 in -sp eli vez v celot©. Angleško poročilo š t . 8 opisuje podrobnosti nekega - strešnega;poveznika. Lok je- sestavljen iz posameznih delov, natezna ■ vnaprej : napeta betonska vez pa je pogrezn jena- v pod. Nadal je prikazuje okvir-s konzolami, ki? je posebno prikladen za šolske zgradbe. PREJ NAPETI ■ BETON 'V. ZVEZI. Z ŽELE2ĐBET0NCM Prej.napeti beton, k i : ga monolitno zvežemo z normalnim:betonom čaka obsežno področje uporabe. fV:Anglij i izdelujejo pravokotne-vnaprej na­ pete prefabricirane montažne-nosilce, k i jih mo­ nolitno zvežejo z železobetonskimi ploščami,beto­ niranimi na kraju-samem, Samo na londonskem l e - ta lišču :so p o k r ili.21.000 m 2s temi podi. Holandsko poročilo št» 1 (P e lle •in Breuggeling) ' vsebuje primere m ostov ,'sestav ijen ih .iz prej na­ petih montažnih nosilcev oblike narobe obrnjene­ ga T, ki j ih izbetonirajo med-sto j inani.-in nad n o s ilc i z betonom na-samem kraju« Poročilo tudi prikazuje način, po katerem-se nad podporami doseže.kontinuiraost« 'V Holandski navadno ne upoštevajo vp liv krče­ nja pozneje vgrajenega.polnilnega;betona, med­ tem ko.Angleži upoštevajo krčenje.in zvečajo vnaprejšnjo napetost za 14 kg/cm2. Poročilo iz Vzhodne Nemčije št» 6 (od Riihle-ta) obravnava postopek;računa vpliva krčenja in pla­ zenja betonav konstrukcijah, k jer-sta prej na­ p eti 'beton in normalni; beton monolitno - spojena. Poročilo priporoča.uporabljati za normalni ; beton is to kvaliteto'betona kot za prej napeti - beton, kar j e v nasprotju- s •dosedanjo - prakso. Navadno •so za armirani beton dodajali čimmanj cementa, da bi zmanjšali neugodni;vpliv krčenja» Francosko poročilo.št» 9 (od Barets-a) vsebuje primere uporabe prej napetega - betona v zvezi z normalnim betonom pri stanovanjskih zgradbah. KONSTRUKCIJE . Jean..Bloch; daje. v-svojem poročilu št,, 7 sploš- na navodila pri prefabrikaoiji, montaži in nak­ nadnem,- spajanju .elementov -v celoto in navaja'sle­ deče primere: Pod neke-strojne-hale--.so-sestavili-iz glavnih in - stranskih nosilcev,, k i so jih po s trd itv i reg ■ spoj i l i s križajočim i•se kabli v dveh - smereh v prostorsko konstrukcijo. Pozneje - vgrajeni okvir v svetlobno dvorišče -so s e s t a v i l i - iz posameznih komadov in j ih -sp e li s kabli v monolitno ce lo to . .M ostčezrA m stelv; Amsterdamu- je odličen pri­ mer-hitre gradnje in montaže. Da bi pospešili gradnjo,-so elemente parili, pod šotori.,Elem ente -so nato p rep elja li;s pontoni na gradbišče, (S li­ ka 3 in 4, risba 8 in 3 ). Izreden primer gradnje-s sestavnimi prej iz ­ delanimi. d eli. je pristanišče, v 5aigon^Cholon-u«. P ilo te v razstoju 4 m nosijo montažno sestav lje ­ ne in prefabricirane. kvadratične 8 m dolge, 30cm debele in 48’t tež..e plošče, k i -so jih prostor- -sko. sp e li v. ce lo to -s kab li, nameščenimi; v dveh smereh Francosko, poročilo, š t . 9 (od Barets-a) • navaja dobre r e š i tve kontinuirnosti- s pomočjo kablov. Bouvy (Holandska), razlaga, v poročilu, št« 10 ■na-primeru mostu z večjim številom ;polj predno- -s t i in slabe •-strani, prosto, ležečih, in kontinu- im ih - nosilcev» , Nadalje razlaga-postopek,;s. katerim; dosežemo . kontinuim ost. konstrukcije, na; sledeči, način. Pre- . fabricirani, n o s ilc i; se. nad. podporami, presegajo, rtako. je nad podporami, dvojno š te v ilo nosilcev. Po; zabetoniran ju; vmesnih; reg n osilce v območju podpor prečno napno» Nastalo-trenje"stičnih; plos­ kvah zadostuje za prevzem -strižnih;sil zaradi, u - pogibnih podpornih, momentov.. (Risba 4, s lik a 5 ). V angleškem poročilu š t . .8 - so navdene podrobnosti sestavljanja : elementov in •spenjanja v celoto po 4 načinih vnaprejšnjega na­ penjanja,, N aštetih .je tudi več mostov. Cevni most Gunthorpe preko Trente-razpetine 33,5 m so s e s ta v il i na bregu in ga potenrsplavili na nje­ govo mesto. Med osta lim i,zanimivimi ; primeri je brv Tffhit- Intergrid-Raster za šo le je sestavljen iz nor­ miranih prefabriciranih delov z rasterjem 101,8 cm. Pri nekem mostu: v Novi Zelandiji so nameščeni s t ik i v-sredini, med prečniki. Posrečenerso: brvi, k i; j ih je. vgradila okrož­ na uprava v Hampshire, čeprav,-so bila. gradbišča ; daleč, na. d eželi « ;V poročilu, št« 1 3 .je opisan. 142: m d o lg ,. delo­ ma kontinuim i. most.; iz. prej napetega, betona : v pristanišk i č e tr ti .Amsterdama». Zanimiv, je montaž­ n i način, gradnje, ; način, vzpostavitve kontinuir­ n osti; in :lež išča , na.stebrih» . Porazdelitev momentov; v r sta tič ­ no; določenih, konstrukcijah Iz . prej : napetega;betona, v neela- rstičnem območju. ,:Uvod: Za;boljše, razumevanje-si. oglejmo; na. kratko vsebino razprav o-sorodni:tem i;iz. prvega kongre- rsa. Fi I . P .. v Londonu, 1.. 1953, (Risba. 5 ) ., Dokler se ne, pojavijo prve razpoke,. je obtežena: prej: nape- "ta betonska;statično nedoločena konstrukcijarsko­ raj e lastičn a , rtako. da. jo je mogoče, raziskovati na. podlagi ; e la s t ic i tetne-teorije» Srstopnjevanjem obtežbe, doseže v napokanem, prerezu, mcmentrsvojo mejno, vrednost:loma.. Pri. nadaljnjem;stopnjevan ju obtežberse moment: loma. ne:povečuje, več. Zasuki ■ naraščajo, pri konstantnem, momentu». Prerez :. ima od od neke, kritične, obtežbe: naprej.; la stn o sti Člen­ ka» Pri nadaljnjem povečanju, obtežbe nastopi v lejgh pri Plymouth-u in most, k i veže otok Lewis - z Great Bemera«, Problem l i la : 15.00 i 17.00 17.00 ! 15.00 0/£ Risba 3. M ost čez Amsfe! v Amsterdamu - Prečni rez - F i ? ^ n - n r 4 ì n r T r f i ^ f J,i T R E Z A R E Z C DS f ü f t v .-M *■ 25 é = = h : po 2 K A B L A 3 ^ F - = = =l M O S I L E C 2. MO S I L E C 1. Risba 4■. Most čez Overijsse/ Canai pri Lemelerveld-u. Tloris, prerezi in kabli nosilcev. nekem drugem najbolj obremenjenem, prerezu, moment loma, in drugi. p la stičn i členek» . Tako,-se znebi konstrukcija.-s povečanjem obtež­ be-svojih n -tih -sta tičn o nedoločenih, vezi in pre­ ide, v sta tičn o določeno ravnotežje. Pri nastanku (n + l ) - te g a plastičnega, člaika pride do poruši- 'tv e . V plastičnem.-stanju nastopi - tore j v konstrok- c i j i veliko premeščanje s i l in momentov in prila­ goditev obtežnostnemu stanju. ;V Londonu,-so p ostav ili na neki konferenoi 1. 1952 tudi sledečp teze. Varnost neprekinjenega n osiloa je odvisna od oblike.-srednjega kabla in od lege krajnih-sider. Višinska, lega srednjega kabla nad;srednjimi podporami ni. važna. Prispevki v-,Amsterdamu- so v. glavnem nadalje­ vanje londonskih razprav. . (Risba 6). Risba 6. POIZKUSI. PROFESORJA. MAGNEL~a Profesor Magnel amen ja : poizkuse:*s pravokotnimi ploščami, pri katerih-se je dejanska~sila pri pr­ vih razpokah ujemala do 10 %b ‘s i lo izračunano na podlagi e la s t ic i te tn e -teo r ije . Nadalje: poroča o poizkusih na š t ir ih nepreki­ njenih n osilc ih preko dveh p o lj, in -s icer glede razpokanja, utrujevanja in porušitve. Meril je reakcije, n osilca . . Pred.nastopam.razpok.ni. b ilo ,zazn ati nikake- ga.prem eščanja:sil.v n o silc ih . Pri.zlomu n o s il— oevpa zop et,n i,b ilo onega.premeščanja:sil, k i naj : bi nastopilo, po : t e o r ij i : p lastičn ih: tečajev. POROČILO. IZ.,ANGLIJI . Poročila.D r.. Morioe-a in .Mr. Lewis-a obse­ gajo rezu ltate poizkusov, na neprekinjenih nosil­ cih preko. dveh pol j , k i - so . j ih naredil}. : pr i Ge­ ment and Concrete : A ssociation ,- v Imperial: Colle­ ge in na Univerzi :v Leeds-u, Cement and Concrete Association "si je posta­ v ila nalogo, da dokaže na podlagi :poizküsov že omenjeno:tezo, k i-so jo p ostav ili 1. 1952 vlpn- donu, namreč, da je s i l a porušitve kontinuime- ga n osilca odvisna-samo od oblike kabla v polju in od položaja krajnih" s id r išč kabla, neodviaia pa od:položaja kabla nad notranjimi podporami. Poizkusi'(po š te v ilu 2 8 )-so dokazali pravil­ nost "te teze. ITALIJANSKI POIZKUSI Medtem ko angleški poizkusi potrjujejo pravil­ nost računa-sile zloma na podlagi-supozioije pla­ stičn ih členkov, pa prinašajo:ita lijansk i poizku­ s i važne omejitve. Profesor -.Franc : Levi razlaga: pojave : pri ■ zlomu nosilcev . S ila zloma jerb ila pri:poizkusnih, nosil­ c ih z razmerji razpetin 1 /2 '% l r: 1 /2 za 13 % manjša,:pri n osilc ih z.razm erji-3 /4 ’ : 1 ’: 3/4 pa :celo za 22 % manjša, kot*so pričakovali na podla­ g i računov, k i-so upoštevali popolno premostitev - s i l . Pisec zaključuje, da je mogoče izračunati de­ jansko ‘varnost konstrukcij šele*tedaj, če-pozna­ mo celoten' razvoj-deformaci j od : pojava prvih' raz­ pok do zloma. FRANCOSKA. POROČILA M. Lebelle opisuje, poizkuse na modelu v dve • smeri napete : betonske : plošče, k i je podprta? s-sfce- b r i 'brez gobastih glav. Razpoke-so--se začele tv o r it i:p r i mnogo v i š j i obtežbi, kot-bi : pričakovali ; na podlagi :e la s t ic i - -te tn e 'te o r ije . Iz dejanske-sile lama-se da-šk le- p ati, da rastopi popolnoma ; enakomerna porazdeli- -tev negativnih'momentov-vzdolž : zveznice-stebrov :in' pozitivnihmomentov-vzdolž ' prereza-v- sredini polja. Pri zlomu-so se absolutne'vrednosti obeh momentov:izenačile. P isec omenja-tudi poizkuse-s prej napetimi •statično-nedoločenimi n o s i lc i v -laboratorij ih Ba» B9- do- ©-„.88 c • Pri- določenih-' statično-nedo-ločenih- koastrukoi- • j ah-- -torej- ne- dobimo popolne .prilagoditve» -Vendar-pa-iz dosedanjih poizkusov izhaja,da je mogoče za prakso-dovolj natančno- izračunati - lo ­ mno-' trdnost'statično- nedoločenih kons trukei j .iz prej- napetega- betona:.po- metodi-.plastičnih člen­ kov» Pri'tem :pa-se j e -treba:zavedati,•dar so lah­ ko-' tako- računsko- določeni- varnostni k o efic ien ti za 10 do 15 % bol j ugodno ocenjeni kot v resn ioi. ■ 0-- str ižn i -- trdnosti v . plastičnem območju ni •- b ilo poročil, • tako da bi - b ilo v prihodnosti po- - sehno-.pcanembno -priče-ti-s'. poizkusi- v te j : smeri» Pr o b l em - 111 b r Vpliv p la stičn osti na* trdnost .in - s tab iln ost'v itk ih lupin d z prej - napetega-- bet«»ia. Glavni poročevalec .prof.: Franco- Levi ugotav­ l ja 'v uvodu, da obravnava na kongresu--zgornjo-te­ mo poleg njega le š e en--sam strokovnjak» Naslov je prezahteven, ker je'treba hkrati upoštevati 4 faktorje, namreč p lastičn ost,'trd n ost, uklon- -sko-'stabilnost lin vnaprejšnje napenjanje» P0RDÖIL0 PB3P» HMS-a Profesor Haas--se ukvar j a - v svo jem poročilu ob­ širno. z vnaprej- napeto lupinasto šedno-' streho, k i jo gradijo-v Holandiji. (Risbe ?, *8-iin 9, 'slik a 6). Konstrukcija s e s to j i v vzdolžni-smeri iz dveh kontinuirr ih šednih lupin razpetine 40 m ,ki-so .postavljene v prečni-smeri-v razstoju po 12 m. Debelina-lupine znaša 7 cm. Lupine ojačujejo-spe­ da j žlebovni n o silc i,-zg o ra j pa n o s ilc i , na ka- •tere-so p ritrjen i-steb ričk i akea. Risba 8. P red n a p e ta betonsUa čedna lupino v O osferhouf-u - prečni r e z v Risba 9. Sedna lupina v Ooderhout-u - razpored kablov V elastičnem območju so izm erili večje defor­ macije;, kot je b ilo izračunano. Pod dvojno la s t ­ no in koristno težo se je konstrukcija modela . zrušila» . ker je popokala, armatura* S poizkusom je dokazal,, da v konstrukciji ni nevarnosti uklo­ na. V resn ic i je varnost večja, ker so napenjala no armaturo povečali in z injiciranjem kablov vzpostav ili naknadni spoj kablov z betonom, kar na modelu ni b ilo mogoče. RAZPRAVA PROF. LEVI-ja Profesor F. Levi je v svo ji razpravi pregled­ no, obravnaval sledeče točke: 1. Postopek dimenzioniranja po e la s t ic i te tn i te ­ o r ij i; različne poenostavitve; uporaba pri vnaprej napetih lupinah. 2. Dimenzioniranje po postopku „nasilne" obtež­ be" (Traglastverfahren). 3. Raziskave o n estab iln osti. 4. Rezultati preizkusoy. Razprava podaja kronološki pregled razvoja postopkov računa in poizkusov ter zaključuje,da nudi združitev obeh novejših razvojnih smeri v gradbeništvu, t . j . prej napetega betona in grad­ nje lupin, bodočim konstruktorjem neslutene mož­ n osti novih konstrukcij. Da se nova tehnika gradnje vnaprej napetih lupin ne more razmahniti, je krivo pomanjkanje teoretičnega in praktičnega znanja. Plastičnih pojavov ne poznajo do popolnosti, preučiti je treba vprašanje porušilne trdno­ s t i .in uklona. Pisec predlaga, naj bi se raziskovalno delo razdelilo na posamezna raziskovalna središča. ■ Prof.• Haas; ugotavlja, s da; bi ; b ilo ; mogoče; v. na­ vadnem; betonu; gradi t i ' take. konstrukei je;-do-: raz- ip etin e ,30m . Zato*so*se o d lo č ili .za; prej. napeti • betQ»."?Vhapre jšnjo? napeteetf so" vn esli; v; lupino* s .pomočjo ukrivljenih.kablov, k i? so ;j ilu p o lo ž ili ; v i robniinosileciin? vrsamor lupin©. -, Zaradi, nenavadno, raesežnih? razpet in »seije: prcC • Haas- od loč il, ada;boipr, učil*varnost,konstrukcije ? si pomočjo; modela.. Prvi*, poizkusi-je, napravil, na; mo- ■ d e lu iiz j lepenke;v merilu l i : .35, Poizkusi je.peka- . za l, .ida; bi ; se konstrukei jaj uklonsko l iz v i la ? v» pla- fstične® območju, še.preden bi obtežba«dosegla kritično;vrednost.. Zaradi?tega*sevje o d lo č il,!d a ■šbo konstrukeijoipr. učilina>modelu I t: ICLz vsemi «robnimi ojačenjiiin .posam eznim i«deli,.k i;b i maj preprečevala ; uklon ska. i zvi j an ja . , M odelije.zgradiliprofesor. Torroja:v;laborato- : r i jih iinštituta!za-gradbeništvo; v Madri«'m. R e fe r a t A. Primerjava predpisov za prej nape­ t i beton v različn ih deželah Andre Padnart je primerjal predpiše iz sedmih dežel, in s icer iz B elg ije, Nemčije, Francije, Velike B ritanije, I t a l i j e , Nizozemske in Združe­ nih držav Amerike. Predpise je primerjal glede sledečih točk: 1. Predpisi o gradivu: a) k v a lite ta betona b) k v a lite ta napenjalnih jekel 2. Dopustne napetosti. 3. K oefio ienti varnosti. 4 . Izgube na vnaprejšnji napetosti 5. Različna, vprašanja. Pisec navaja sledeče zaključke. Mnogi predpi­ s i so plod tem eljitih poprejšnjih del in raz­ prav raznih odborov ter obsegajo prav vsa vpra­ šanja, k i bi jih morali predpisi vsebovati. . Vendar pa kažejo predpisi veliko neenotnost in različn ost postavljenih pogojev, kar je ra­ zumljivo. Pravila namreč niso vedno rezu ltat strogo matematičnih postopkov znanstvenih teorij, temveč tem eljijo na laboratorijskih poizkusih a* l i pa so plod sklepanj na podlagi zdravega ra­ zuma a l i drznih ekstrapolacij. V ostalem se predpisi razlikujejo bolj po o- b lik i in ne to liko v osnovah. N.pr. : trdnost betona se določa v mnogih de­ želah po 28 dneh, v drugih pa v času obremeni­ tve in s icer bodisi na kocki a l i valju. Dopustne napetosti jekel so določene bodisi glede na mejo e la s t ič n o s t i, bodisi glede na na­ te zno trdnost. Predpisov najbrž ne bo mogoče poenotiti in s e s ta v it i nekih internacionalnih predpisov. Treba pa s i je prizadevati za enotno obliko predpisov. Normalen je n .pr. pojav, da s i določijo v ne­ katerih deželah k oefic ien t sigurnosti 2, v dru- f ih pa zahtevajo 2 ,5 . Ž eleti pa je, da bi v vseh deželah imel k oefic ien t sigurnosti i s t i pomen. Treba je predvsem poenotiti merila, s kateri­ mi merimo k va lite to materialov. To v e lja posebej za napenjalno jek lo, k i je pogosto vezano na uvoz oz. ga izvažajo in glede katerega nastopajo tako pri potrošnikih kakor pri proizvajalcih težave zaradi različn ih pred­ pisanih postopkov za atestiranje. P isec je imel pri sestavljanju pregleda dve ž e lj i: 1. pregled naj s lu ž i kot koristna dokumentacija odborom za sestavljan je predpisov za prej napeti beton v raznih deželah in 2 . mednarodna zveza za prej napeti beton naj u— stanovi odbor, k i bi ga se s ta v lja li zastop­ n ik i raznih dežel in k i naj ima nalogo, iz ­ d e la ti predlog za mednarodno vsklajenj® t i ­ s t ih vprašanj, pri katerih bi b ilo poenote­ n je zaželeno. R e fe r a t B. Ekonomske prednosti prej napetega betona Glavni poročevalec: A. W. H ill ugotavlja v u - vodu, da je delež prej napetega betona kljub na­ glemu razvoju v vseh deželah v ce lo tn i gradbeni dejavnosti sorazmerno majhen. Skoraj izključno pa ga uporabljajo pri mosto­ vih, rezervoarjih, vnaprej napetih stropih in strehah. Pri odločanju o načinu gradnje upoštevajo na­ vadno l e stroške gradnje, pozabijo pa na osta le prednosti, kakor trajnost, majhne vzdrževalne stroške, odpornost proti požaru in morski vodi. VPLIVI NA EKONOMIČNOST Na ekonomičnost vplivajo sledeče točke: a) stroški gradnje b) stroški vzdrževanja c) razpoložljiv i gradbeni material d) h itro st gradnje e ) e ste tsk i v id ik i f ) sigurnost pred nepredvideno nevarnostjo g) possine prednosti h ) štednja s surovinami, k i so važne za narodno gospodarstvo. Preglejmo gradnje v prej napetem betonu po zgoraj navedenih vidikih: Stroški gradnje Pri gradnjah mostov, rezervoarjev in vnaprej napetih stropnih n osilcev so zgradbe iz prej na­ petega betona navadno cenejše kot v drugi izved­ b i. V A ngliji so zgradili več kot 100 mostov,manj­ š ih in srednjih razponov (20 - 50 m), i z prej na­ petega betona. 2di se, da pri teh razpetinah ne morejo tekmovati z njim drugi m ateriali. Franco­ sko poročilo navaja rezu ltate treh natečajev za mostove ter primerja enkrat jekleno konstrukcijo s prej napetim betonom, drugič pa armiranobet. konstrukoijo s prej napetim betonom. Rezultati so podani v tab eli „A". REZULTATI TREH NATEČAJEV ZA MOSTOVE, V FRANCIJI Jek len .. Predn. Armir. konstr. beton beton fr . 000 000 000 000 000 000 MOST: DELATORE DE TASSIGNYLY0N 3954 240 224 (311) (282) 100$ 90,5$ MOST; IV QRCHAMPS SUR IE D0UBS 1954 46 52 (56) (60) 93,5$ 100$ MOST: PIERRE DU RDI A ALBERTVILLE 1955 40 37 PREFABRIKACIJA! (44) (44) 100$ 100$ Pri rezervoarjih zmanjšamo z uporabo prej nape­ tega betona količ ine betona in jek la (večkrat odpadejo tudi drage prevleke), kar povzroča, da se znižajo gradbeni stroški tudi do 30 %l Na področju izdelovanja gradbenih elementov iz prej napetega betona s takojšnjim spojem tek­ mujejo uspešno p ilo te , svetlobni jambori in s te p ­ ni n osilo ! z gradbenimi elementi iz drugih ma­ teria lov , Po podatkih angleške tovarne so taki vnaprej napeti stropni n o s ilc i za 15 % cenejši od armiranobetonskih» Rezultate g le j na tabeli „Wl Francosko poročilo navaja, da so v Franci­ j i izd e la li, več kot 1,000.000 m2 stropov v prej napetem betonu v več kot 10 tovarnaho Akcijski radij prevoza takih elementov znaša do 200 km. Cena golega stropa pa se suče od 900 - 1200 fran­ kov za: m2» PO ANGLEŠKIH PODATKIH JE RAZDELITEV STROŠ­ KOV. ZA PREFABRICIRANE STROPNE. NOSILCE SLEDEČAs Z» BET. PREDN.B» MATER.STR.BET. 15 14 DELO 14 20 OPAŽ IN NAPENJo NAPRAVE 11 14 JEKLO 35 17 TRANSP. IN VOR» 25 20 100% 85% PREJ NAPETI STROFNI NOSILCI SO ZA 15 % CENEJŠI. 1 \ Pri skeletnih zgradbah so gradbeni stroški prej napetega betona v splošnem v iš j i kot stroš­ ki armiranega betona. Vzdrževalni stroški med življen jsko dobo zgradbe Prve zgradbe iz prej napetega betona so stare več kot 20 le t . Večino zgradb so p ostav ili po drugi svetovni vojni, tako da moramo priznati,da bo še le bodočnost poročala o tem, kako se te k*n~ strukcije obnesejo med celotno življenjsko dobo. Sklepamo pa lahko-, da je prej napeti beton od­ pornejši od normalnega betona, ker ima vsa vlak­ na stalno pod pritiskam. Kot k r ite r ij za ekonomičnost v e lja po K jelima- nnu: I + SR . C = minimum I = gradbeni stroški R = riz iko za, nepredvideno nezgodo 0 - stroški popravila a l i vzdrževanja a l i ce­ lo ponovne postavitve zaradi nepredvidene nezgode, Glede teh vidikov se prej, napeti beton izkaže v mnogih primerih, kot. zelo. ekonomičen» ; Razpoložljivi gradbeni material V zadnjih časih je razpoložljivost gradbenih materialov igrala, p ri. iz b ir i načina, gradnje od­ lo čiln o vlogo» : Proizvodnja jekla ni. mogla doha­ ja t i povpraševanja, prej napeti beton je v mno­ gih deželah uspešno pomagal narodnemu gospodar- -stvu» V primeri z jeklenimi stavbami potrebujemo pri armiranem betonu le 1 /3 do 1/2. jekla» Prej nape­ t i beton pa potroši zopet l e 1/3 do 1/2 jek la ,k i ga zahteva železobeton. Vsekakor pa je jeklo za prej napeti beton v -A ngliji 2 , 5 - 3 krat drž je kot navadna armatura. Pomanjkanje lesa pospešuje uporabo prej nape­ t ih železniških pragov, k i lahko'tudi glede na ceno tekmujejo z ostalim materialom. Preprosta: in:hitra: gradnja Pri konstrukcijah z eno razpetino: tekmujejo glede preprostega načina: gradnje prej napeti be­ tonski elementi z jeklenimi zgradbami» To ne ve­ l j a v enaki meri za: kontinuim e konstrukoije. Ekonomičnost prej napetega betona nasproti ar­ miranemu betonu se kaže predvsem v prednostih prefabrikacije v c e lo t i a l i v kosih in v prihran­ ku opažev in odrov na: gradbišču» Stroški monta­ že so pa odvisni od prevoznih - stroškov in od stop­ nje mehanizacije» E stetsk i v id ik i Zmanjšani prerezi vnaprej napetih'betonskih : delov omogočijo: konstruirati 'v itke, nizke in e - legantne oblike» Izmere konstrukcijskih: delov se prib ližujejo jeklenim konstrukcijam» Pri mostovih lahko: z: is to konstrukcijsko v i š i ­ no premostimo'večje razpetine-kot'pri armiranem betonu, zaradi česar lahko zmanjšamo š te v ilo vmesnih podpor. Prej napeti'beton uporabijajo-tudi pri razpcn- skih tovarniških strehah, kjer - so -steb ri nezaže­ leni» Prednosti prej napetega-betona-pridejo: do iz ­ raza pri vnaprej napetih žlebovnih in' robnih no- "s i lc ih razponskih lupin» Varnost: nasproti nepredvidenim: nevarnostim Pri gradbenih elementih je treba upoštevati ne samo obtežbo, temveč tudi o sta le vp live, kâ - kor obstojnost pri požarih, odpornost nasproti vremenskim in kemičnim vplivam in ponavljajoči s e dinamični obremenitvi., Obširni raziskovalni m aterial nam daje vpogled' v la stn osti prej nape­ tega betona. Obstojnost pri požaru ustreza zâ - htevam stanovanjskih in industrijskih zgradb,De­ b e lejše prekritje jeklenih vložkov z visokovred- nim betonom ga zavaruje pred vremenskimi' spre­ membami, Ker ne razpoka, : ga uporabljajo's pri­ dam pri objektih kmeične industrije. Poizkusi angleškega' prometnega odbora (B ritish Transport Comission) so pokazali, da je posebno odporen nasproti ponavljajoči se nihajoči obtežbi (sko­ raj neobčutljiv na utrujanje). Posebne prednosti Prej napeti beton kaže v določenih primerih prednosti, k i jih drugi m ateriali nimajo. Pri vseh' gradnjah, na: katere deluje vodni' p ritisk , opažamo, da beton:ne: razpoka, zato lahko: opusti­ mo drage izo lac ijsk e prevleke. Zelo primeren.je prej napeti beton za gradnjo pilotov, železn i­ ških pragov in; za: podzidavanje temeljev. Pri be­ tonskih lupinah' velikih: razponov;je vnaprejšnje napenjanje zelo:ekonomično in odpira, nove možno- s t i , za povečanje razponov. Štednja surovin, k i so važne za narodno gospodarstvo Če upoštevamo, da zahteva ar mirani beton le 40 % k o lič in e jekla jeklenih konstrukcij in' da porabimo pri proizvodnji l ' t jekla 1,43 t pre­ moga in za 1 t cementa 0 ,4 t premoga,, je mogoče pri zamenjavi jek la z armiranim betonom prihra­ n i t i 1 ' t premoga. Pri'tem so se stroški dodat­ kov v beton iz r a z i l i z istovredno količino pre­ moga. Še več premoga prihranimo, ; če uporabljamo prej napeti beton, Prej napeti beton ima neovrgljive ekonomske prednosti- pri mostnih gradnjah in rezervoarjih, pri prefabrioiranih stropih in strehah, svetlob­ nih jamborih, železnišk ih pragovih, p ilo tih in ceveh. Verjetno-so na drugih področjih gradbeni stroški stavb iz prej napetega betona v iš j i» Če hočemo; tukaj ekonomsko: upravičiti gradnjo ,v prej napetem betonu, je treba upoštevati druge pred­ n o sti, kakor s manjšo porabo jekla, montažno in h itro gradnjo, možnost večjih'raponov, ■ varnost proti razpokam'itd» Za- t i s t e , .k i . sod ijo ,.d a .so o d lo č iln i, edino gradbeni strošk i, velja, sledeči izrek (gl»Cor— betta R.H» Construction.problem and techniques); Nespametno je plačevati preveč; prav tako je nespametno plačevati premalo» Ce plačujemo pre­ več, izgubimo.nekaj malega denarja» To je pa tudi vse» če pa pa plačamo premalo, izgubimo v določenih okolnostih vse, ker to, kar smo kup ili, ne more s lu ž i t i temu, za kar smo namenili» Sploš­ ni zakon ravnotežja med uslugo. in protiuslugo . v trgovini preprečuje, da bi p lačali malo in dobi­ l i za to veliko» Tega v trgovini ni! Če oddate naročilo, najnižjemu ponudniku, je dobro, če polo­ ž ite nekaj, denarja na stran za nevarnost, v ka­ tero se spuščate» Če delate tako, pa imate tudi dovolj denarja, da s i kupite nekaj boljšega»" Tehnične; ekskurzije Tehničnih ekskurzij je b ilo v o e lo ti pet,ven­ dar sta se podpisana udeležila samo dveh, in s i ­ cer; ogled zanimivosti gradenj : v Amsterdamu in ok o lic i ter ogled Rotterdama, Dortrechta» Preden bi o p isa li tehnično zanimivost teh ekskurzij»ne­ kaj splošnih podatkov o mestu Amsterdàmu; Amsterdam je glavno mesto Nizozemske z več kot 800.000 prebivalcev, Mesto se je razvilo ob i z l i ­ vu reke.Amstel v Zuidersee» prvi dokument o mestu sega v 1. 1075» Največji razmah je doseglo mesto v 17» s to le tju , ko.se je razšir ilo ,n a štir ik ra t­ no prvotno površino» Vse mesto je prepreženo z več kot 50 kanali in 410 mostovi ter v resn ici zasluži vzdevek „severne Benetke"» Ugodna geograf­ ska lega» dobra povezava z morjem in zaledjem (Nordkanal in Amsterdam-Rhein kanal) daje mestu predvsem pristan išk i in trgovski značaj» Prista­ niške naprave obsegajo več kot 28 km obale (ke- ijev ) s 3000,000 m3 rezervoarjev za gorivo» 600.000 m2 pokritega skladiščnega prostora,30,000 t ž itn ih 's ilo so v ter preko 250 žerjavov raznih vrst in tipov za razkladanje in nakladanje ter 10 dokov za gradnjo ladij» Danes je Amsterdam iz - nodno pristan išče za vse svetovne pomorske l in i j e (Azija, Afrika, severna in južna Amerika, Avstra­ l i j a ) ter rečno pristanišče za srednjo Evropo» Amsterdam je tudi industrijsk i center Holandi­ je» Kovinska industrija (od tè*a 30 % ladjedelniš­ tva) sesta v lja najmočnejšo gospodarsko delavnost Holandije» Poleg te so v,Amsterdamu razvite še tek stiln a , ž iv ilsk a , kemična» grafična industrija in gradbeništvo» Diamantna industrija , k i je b ila pred vojno zelo razširjena, deluje danes le v 1/5 obsegu» Vendar je .Amsterdam še danes internacional­ n i diamantni center, Od kovinske industrije bi o - menil predvsem industrijo železniškega materiala, elektroindustrijo» industrijo dieselmotorjev itd . ter avtomobilsko industrijo s tovarnami Ford in Fiat in leta lsk o znano tovarno Focker* Amsterdam je pa tudi kulturno-umetniško in znanstveno središče: Holandije z več kot 40 muzeji, zbirkami», knjižnicami, neštetim i in š t itu t i in 2 univerzama» V prvi tehnični ekskurziji smo s i ogledali za­ nim ivosti gradenj v,Amsterdamu in b liž n ji o k o lic i, V opuščeni protestantski oerkvi je prirejena s ta l­ na urbanistična razstava mesta.Amsterdama, Tu je 60 prikazan, razvoj‘samega m esta.in'sedanja moderni­ za c ija -ter predvsem: gradnja"stanovanjskih č e tr ti v zahodnem delu. mesta. Nadaljnji ogled je v e lja l gradnji, zahodnega, pristanišča za. premog.in, rudo. Celotna konstrukcija j e . i z armiranega betona v m asivni.izv e d b i,.postavljena na ž e l. bet. p ilo ts k i'so zab iti v . peščeno'dno 10-12' m globoko.Grad­ nja je mehanizirana z vso razpoložljivo težko mehanizacijo od bagrov, in žerjavov do-parnih za­ b ija l ve lik e- kapacitete. V sami gradnji ni kaj posebnega,? razen konoept. oelotne. operativne za­ m is li, da: je: ce lo pristanišče, grajeno na-- suhem in bodo šele.po.končanem delu. odstran ili, z ba­ gri nasip, k i zapira morju dostop do'samega ke- i j a . Za zaključek te ekskurzije smo-si ogledali nato še novi'stanovanjski del. v. zahodnem Amster­ damu, kjer so po vojni zgrad ili več ko 10.000 ro­ vih stanovanj. Celotna naselbina, k i obsega.par kmg, je • en: sam vrt z ličnim i vrstnimi ■ enodru­ žinskimi, ; dvodružinskimi hišami, vse : enonadstrop- nice, ■ ter večjimi dvo-dn • tronadstropnimi • stano­ vanjskimi bloki. Vsa č e tr t .ima poleg'tega: tudi o sta le komunalne.ureditve;' trgovine, šo le , - ur ar­ de, •t e r ' tvori zaključeno, celoto mestne č e tr t i . Proti večeru-smo s i nato ogledali še l e t a l i ­ šče Schiphol» k i je eno najboljših n asvetu . Druga’tehn. ekskurzija je b ila celodnevna-ter smo delno potovali z avtomobili, delno z ladjo. Pot.nas je vodila najprej v sm e r proti Haagu, kjer smo s i ogledali pri Laymüden most preko re­ ke Dreoht (risba 10). Most je narejen iz prej napetega'betona po francoskem- načrtu ob-sodelo­ vanju domačegaholandskega pro j aktivnega zavoda. Iz s lik e je razvidno, da je konstrukcija mostu izvedena preko 3 polj - s končnimi 5 ,5 m obalnimi p o lj i . Srednja razpetina 30,6 m, • stranski dve po 19,2 m. ■ Celotna dolžina mostu 86 m. Mostno konstrukcijo•sestavljajo n o s ilc i dvojne'T o b li­ ke po 10 v vsakem polju v razdalji 1,62 m. Vi­ šina nosilcev variira od 0 , 7 5 - 1,80. Uporabili - s o 'visokovredno. ž ic o •fabrikacije Kheinhausen, k v a lite te 165'ter Preyssi kable 12 0 5.- Celotna konstrukcija je izvedena kot kontiraim i- most na-ta način, da-so najprej montirani n o s ilc i z osnovnimi k a b li‘v prosto ležeč i:izved b i, nato pa- je z 8 kabli vsak n osilec povezan:v kontinu- : irno c e lo to .' Vsi elementi - so b i l i : izdelani na gradbišču, nato pa-so jih p rep e lja li-s plavajo­ čim žerjavom do kraja uporabe. Marka' betona 400. Pri nadaljevanju našega potovanja- proti Haagu smo šli mimo- tovarne' bet. izdelkov v;Alphen aan den Bijm.'Vodiči'so namreč v ozvočenih avtobu- 'sih’tolmačili zanimivosti' te-tovarne, ki izde­ luje nosilce,•stebre za-elektrifikacijo železnî pilote, plošče itd. v prej napetem-betonu ziz- rabobetona na-tlak do 150 kg/cm2. Tovarna o­ pravlja-tudi druge usluge, kot.projekte v prej napetem betonu : in napenjanje (tegnjenje) kablov v konstrukcijah., na gradbišču. Posebnost - te - to­ varne je ; izdelava-stropov sistema Muvi, k i jih ■ pri - stanovanjskih- gradnjah' na- Holandskem -• zelo uporabljajo. : Strop-sistema: Muvi; je-sestav ljen : iz-: n o s ilc e v v išin e 17, 5’ can, š ir . pete. ©, 8; can, k i j ih polagajo v razdalji;po 80 cm. Polnilo, je : iz lahkega: betona,•monolitnost; pa; dosežejo-tako,; da . za lijejo -strop z : betonom' marke: M 160. Nosilce; iz ­ delajo v železnih kalupih.iBeton:je močno v ib r i- ? ran* ter nato:izpostavljen 12 ur delovanju pare, da-doseže -potrebno-trdnost za:prevoz. Po razopar- ženju'morajo-ti-elementi ob ležati še 1 ' teden v - skladišču, da dosežejo-zadostno- trdnost za mon- * tažo. Tudi kar-se-tiče-top lote: in zvočnosti je -ta ;strop zadovoljiv. (K od 1,95 - 1,13 kal /m2/ h ° 0 ) . (Risbi 11 .in 12). 'V Haagu; smo si. ogledali, gradnjo tovarne:elak- *- tr ičn ih aparatov. Industri jska, gradnja; v. prej napetem' betonu, površine; 5370 m2. Sistem konstruk­ c ije ; okviri preko 4 polj, - tako da-so. n o s ilc i zadnjega polja členkastorpriključeni. na- steber. Vsi- steb ri-so vpeti v močne- tem elje. Posamezni ok v ir ji-so oddaljeni 7,2 m drug oddrugega, raz- petine okvirjev 18,21,60, : 21,60, 18 m. : Vhaprejš- : nja napetost: je izvedena v dveh-fazah, in -s icer prvič, ko-so elementi pripravljeni za montažo kot p rosto -ležeč i•sistem, in nato po montaži drugič, ko so - t i elementi s posebnimi kabli po­ vezani v celoto . Uporabijena: žioa k v a lite te 140/160 • sistem Freyssinet 12 0 5. Posebnost • teh .industrijskih: gradenj,, kirsmo s i jih ogledali na. Holandskem,. je obzidava-skeletnega.-sistema-s peščenimi zidaki raznih barv v Rohbau" izvedbi, ■Arhitektonsko, je; taka. gradnja, zelo: s l ik o y ita , in p estra .. Posebne, mehanizacije, na: tem. gradbišču nismo opazili, razen:-standardne, : to je betonirk .. in: montažnih ig e l za. dviganje nosilcev . (Slika 7). Nadaljnja pot nas je vodila - skozi, mesto D elft, kjer-smo s i. mimogrede ogledali, gradnjo-tehnične visoke šo le , ki. predstavlja obsežen, kompleks že obstoječih dograjenih-stavb,: izvedenih: delno ;v .prej.napetem: betonu:ter objektov, k i jih še gran­ de. : V. prej.- napetem- betonu; je od - teh. gradenj na- . rejen dimnik-toplarne;ter razni laboratoriji(m e- -hanični laboratorij, laboratorij : za:standardne preiskave, aeronavtični laboratorij), pri kate­ r ih j e v prej -napetem:betonu ;i zvedena- strešna konstrukcija, Fundacijo-so.izvedli kot. običajno : s F ran k i.p ilo ti, razen:ene-stavbe, kjer -so p ilo - - t i vnaprej napeti. Zanimiv, je - tudi : sto lp za ra­ dar, visok 37 m, šesterokotnega:.prereza, .z 15cm -stenami, Notranji, premer: je 1,80 m . ‘V vertik a l­ nem • smislu:.- je • stolp, prej. napeta po ; sistemu Frey- 's s in e t z 12 k ab li-0 -5 mm. Fundacija; : p i lo t i dol­ žine 18 m. Rotterdam.-smo*si ogledali.-samo: s. krožno, vož- ..njo po mestu, k je r -so nam vodiči pripovedovali o. grad itv i'tega mesta, k i . j e 7bi lo 14»5.1940® .po nemškem zračnem napadu:v 40 minutah, (čeprav je b ilo mesto proglašeno, kot odprto mesto)" dobesed­ no porušeno® Danes-so 59.%, porušenega že obnovi­ l i ter je mesto dobilo popolnoma nov videz® Ob­ nova .poteka po načrtu:iz 1» 1946, k i je zasnovan po modernih.urbanističnih načelih» Naj.podamo • samo nekoliko : podatkov o katastrofi * tega mesta® : Porušeno, območje, je obsegalo.360'h a ,:in -sicer 11 » 000: stavb, z . 2,000- tovarnami. in . delavnicami, 24 cerkvami, 62 šolami, 13:bolnicami, 4. kolodvori, : 3700 .uradi ; in*trgovinami, 14 g led a lišč i .in k i­ nodvoranami -t e r .25*000-stanovanji« cejšen dol Holandije® Naj:bi.na kratko.podal še nekaj .-splošnih podatkov o Holandski fin katastro- : f i , k i . j o je-ted aj zadela, Z 107 in .pol m ilijon i : prebivalcev:je Holandija ’stisnjena.na 4©»000.kmg,-s-srednjo:gostoto.nase- 1 je n o st i, 300 : prebivalcev : /km2. Polovica.: pr ebi­ valcev: prebiva: na ozemlju, k i . j e pod morsko gla­ dino, Torso Holandci v :s to le t j ih : iz tr g a li morju, • tako da-s o .zgrad ili ; več k ot.2000 km.nasipov,pre- .grad;in.jezov. Na ozemlju Holandije:je več kot .2800 „polderjev?, k i-tvorijo -svoj la stn i vodni : režim, : V času od 1927.-.32, 1»- sc Holandci.zg ra ­ d i l i - tudi v e lik o .pregrado,na Z uidersee-ter-1 tako u s t v a r i l i .umetno, jezero : Iseli® , katero•s o .posto- : poma : izsu ševa li in povečali- tako površino ; plodne zemlje.za 10 Vodne gladine'v 'teh neštetih ka­ nalih , prekopih:in polderjih: regu lira jo •s.poseb- ggo I 1 9 2 0_______ I _____________ 30 6 0 ____________ I _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1 9 2 0_______ i. BSD čez Drechf pri Leimuiden-u. Prerez nosilca V Rotterdamu-smo-se uštrcali v: ladje, k i -so.nas prepeljale v . Dortrecht: po reki Nord» Med potjo smo v id e li ve lik e .p r istan išk e naprave z ladjedel­ nicami, k i -se razprostirajo-skoraj do :Dortrechta, renega.n ajstarejših :p r istan išč Holandije» Od 'tu -smo,z avtobusi nadaljevali pot do 0sterhooda,kjer -smo-si og led ali gradnjo velike-shedne konstrukci- . je . Podrobni op is -t e gradnje g lej v, problemu, nih» Od • t u . nas,, je v o d ila . pot nazaj v Rotterdam, nato pa preko Gude . in' Utrechta v .Amsterdam. Na poti med Roterdamam. in : Dor trechtam- smo - se p e lja li • sko­ z i k r a je ,k jer ,je 1. 1953» morje preplavilo :pre- . nimi črpalkami ■; in - s celim-- sistemom-: namakalnih.: in odvajalnih naprav»- V novejšem času: so to ogromne črpalke, kapacitete do 800,000. lit/m in » : na-e lek - •tro a li: diesel.: pogon,, popre j: pa-so Holandci, upo­ r a b lja li -tradicionalne mlinerna-veter, k i : j i h je danes- v Holandiji ìe še : nekaj 100 : i n -so le še ■ tu r ističn a privlačnost Nizozemske» Katastrofa -v 1® 1953'v mesecu-februarju:je.zajela.jugozahodni del Holandije; morje:je vdrlo na-več kot 60 kra- : j ih čez n a sip e ,- ter : preplavilo 150,000-ha plodne zemlje, ozir.» 4, -5 % celotne površine:Holandi- : je . K atastrofa:je zahtevala več kot 1800 človeš- kih ž r te v ter napravila ogromno škode holandske­ mu gospodarstvu.; Razpoke v .pregradah. in - jezovih • ter. nasip ih’so dosegi e.'tudi vec$ kot’500 m š i r i ­ ne. Te ogremne škrbine-so H oland ci.zajezili;in zamašili deloma-tudi-s kesoni . iz. betona. Največ-- . j i - tak keson je .imel dimenzije 63 x 18 x 19 % i s t e - t ip e , kot -so . j ih uporabij a li.zavezn ik i pri izkrcavanju 1, 1944. n Normandiji. Holandci -so z g r a d ili.na•sto tin e - elementov.i z ; betona'v nekaj mesecih,-standardne oblike 11 x 7 x 7 m, ki-so jih p ostav ili.n a fašinske zgradbe.in.z njimi . zaprli škrb ine-ter.n a -ta .način u stv a r ili . novo pregrado. S..novembra 1953:so zaprli.zadnjo.raz- .poko, k i . j e nastala v- tej katastrofi - t e r .p r iče li ; poplavljeno : področje izsu ševati. Med kongresom.je nizozemska vlada prired ila vsem.udeležencem-slovesen-sprejem. Organizacij­ s k i komite STHVO. j e ob zaključku kongresa prire­ d il-s lavn ostn i banket. Med kongresom.je. b ila v mestu: ilum inacija k analov. Mestno županstvo ̂ Am- -sterdama je za vse udeležence kongresa. priredilo . ,,’jne promenade-: en bateau?, po kanal ih; in amster­ damskem. pristanišču.-C eloten kongres.je potekel v prijetnem razpoloženju in smo predvsem občuti­ l i ■ vso holandsko gosto lju taost. Slika 1 Slika 2 Hangar na letališču pri Helsinkih. Pogled na gradnjo po spojitvi elementov v ločne nosilce Slika 6. Prej napeta betonska šedna lupina v Oosterhoutu. Pogled iz letala na konstrukcijo med gradnjo. ■64 Slika 7. Tovarna električnih aparatov Rudolf Blik N.V. v Haagu Slika 4. Alost čez Amstel v Amsterdamu. Pogled. PROJEKT NIZKE ZGRADBE LJUBLJANA, PARMOVA 33 ------» « ------ izvršuje projektne naloge za ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidrocentrale, melioracije, regulacije in vodnogospodarske osnove GRADBENO PODJETJE TEHNIKA L j u b l j a n a VOŠNJAKOVA UL. 8/a IZVRŠUJE VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ HITRO IN SOLIDNO ATELJE ZA ARHITEKTURO LJUBLJANA CANKARJEVA CESTA 5 / III Telefon 22 274 do 22 276 izdeluje načrte za šole, stano­ vanjske zgradbe, industrijske zgradbe, zdravstvene domove, kulturne domove itd., kakor tudi načrte za vzidano in o- stalo opremo. o o Jeklo - aluminijaste vrvi Tehnični podatki: kovine: čisti Al in patentirana jeklena žica; konstrukcije in preseki: po DIN YDE 8204 in 8202 in posebne konstrukcije; lastnosti vrvi: trdnost max. dop. min. žice presek min. dop. modul prožn. raztezek lin. topi. za to C Al-Fe 1 : 6 11 Al 18 16 7500 io—6 35 Al-Fe 1 :4 11.75 Fe 120 16 8300 37 obremenitev v kg: 525—9860; preseki: 16—300 mm2 Proizvod izdeluje I M P O L Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica O Aluminijski trakovi in trakovi iz aluminjevih zlitin Tehnični podatki: kovina: trgovski aluminij, navadni aluminij, čisti aluminij; zlitine: AI-Mn, Al-Mg 1, AI-Mg Mn, Al-Mg-Si, Al-Cu-Mg; debeline: najdebelejši ............................1,00 do 2,00 mm d e b e l i .........................................0,40 do 0,99 mm tanki . 0,10 do 0,39 mm p a s o v i ........................................ 2,00 do 4,00 mm mehanske lastnosti: glej pri ustrezni pločevini brez tamkajšnje omejitve debeline: normalne širine: 67 širin od 10 do 350mm; ostale lastnosti so enake kot pri ustrezni ravni pločevini. Proizvod izdeluje I M P O L Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica O ■N M k Q O O Bakreni, bronasti in medeninasti trakovi in pasovi Tehnični podatki: kovine: bron: vzmetni (IMG); valjani (Vbr); aluminijski (Abr); posebni (Pbr); medenina: rumena (Ms60); za naboje (Ms72); trgovska (Ms63); avtomat­ ska (Ms58); rdeča (Ms90); posebna (PMs); baker: elektrolitni (E Cu-Cu 5); rafinadni (R Cu-Cu); topilniški (C Cu-Cu 4); debeline trakov: n a jd eb e le jš i........................1,00 do 2,00 mm debeli ............................0,40 do 0,99 mm ta n k i .....................................0,10 do 0,39 mm debeline p a s o v .................................................. 2,00 do 4.00 mm ^ mehanske lastnosti: glej pri ustrezni pločevini brez tamkajšnje omejitve debeline; normalne širine: 67 širin od 10 do 350mm; ostale lastnosti: so enake kot pri ustrezni pločevini. Proizvod izdeluje I M P O L Industrija metalnih polizdelkov, Slovenska Bistrica O Varilna žica O O Tehnični podatki: kovina: aluminijska (čisti Al); aluminijeve zlitine (Al-Mn, Al-Mg-Mn, Al-Mg, Al-Mg-Si, Al-Mg-Cu, Al-Si) ; varilna medenina, varilni baker; proizvodni program: vlečena okrogla varilna žica od 1,50 do 10 mm. Izde­ luje se v palicah dolžine 1000mm in v kolobarjih; mehanske lastnosti: dimenzije in teže so iste kot za običajne žice. Proizvod izdeluje I M P O L Industrija metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica