9. GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO A prostor Rast občine in mesta zahteva neposredno opredeljevanje novih površin, ki so namenjene poselitvi in drugim urbanim dejavnostim. To odpira vprašanja in dileme o nadaljnjem prostorskom načrto-vanju, smeri razvoja v prostoru in vprašanje, katere površine in kje bodo namenjene potrebam občine. — mestno območje pokriva GUP iz 1. 1965/78 z delno novelacijo 1979 (v javni obravnavi), — območje Medvode pokriva UN Medvode, zadnjikrat noveliran 1977. I ., — območje Polhograjskih Dolomitov pokriva UN nacionalnega parka Polhograjski Dolomiti, — območje Tacen, Šmartno in Gameljne pokriva UN TŠG, potrjen I. 1978, — ostalo območje občine pokriva urbanistični red (UR). V konceptu srednjeročnega razvoja občine bo potrebno nove-lirati naštete prostorske načrte. I.Urbanizem V naslednjem planskem obdobju je za nadaljnji razvoj občine potrebno pridobiti in predvideti nove površine, dodatno k tistim, ki so planirane, vendar so neizrabljene v sprejeti dokumentaciji: a) že planirana in zaieta v letih programih 1979/80: ŠS 1, ŠS 3, ŠS 4, SS 5, ŠS 6, ŠS^/1, ŠS 8/1, ŠS 9,_ŠS 10, ŠS 11 3-2, ŠS 115-2, ŠS 115-3, ŠS 12-a, b, c (1. faza). SS 107, ŠS 109, ŠS 110, ŠS , 111, ŠS 112CŠS 201-4, ŠS 201-5, ŠS 202-1c, ŠS 202/2a, Mes 7a, MeS 19, SS 222, ŠW 202, ŠS 214/3, ŠS 218-3, ŠM 1,ŠP2, ŠP 3, ŠP 4, ŠP 5, ŠP6, Šr 7, ŠP8, ŠP 9, Mep1/1, 1/2,1/2a, MeC 1,C2, C3, C 3a, ŠP218/1.G2 b) za stanovanjsko in integrirano gradnjo: za dolgoročnejšo po-litiko stanovanjske graditve, njeno zasnovo v prostoru in plani-ranju potrebnih površin, bodo pomembne odločitve o razmerju med blokovno in individualno gradnjo. To razmerje naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju bilo 70 % v korist blokovne gradnje in 30 % v korist enodružinske individualne gradnje (pri slednjih si bomo prizadevali za čimvečjo organiziranost). Raz-merje zajema število stanovanjskih enot, kar ni ekvivalentno z razmerjem porabe efektivnih površin.) Kot potencialne možnosti odpiranja novih zazidalnih otokov za stanovanjsko gradnjo so naslednji otoki: ŠS 12-a, b c, (2. faza), ŠS 11-1-1, SS 11-1-2, 201-6a, 201-7, 202-6b, 202-3b, 202-4a, Mes 5 in še neopredeljeno območje Vodice — Smlednik - Bukovica ŠP 11, ŠP12, MeP8(Preska),ŠP202- 1, ŠP 202-2, G 1. Navedeni otoki se nahajajo v povsem novih, za razvoj občine izredno pomembnih območjih, katerih izgradnja bo predvidoma potekala dolgoročno - začnejo v letu 1981 ter končajo v letu 2000: 1. Stanežiče 2. Podutik 3. Vodice, Smlednik • 4. Gameljne Območje Stanežič in Podutika sta v makro-urbanističnih do-kumentih že detaljno obdelana, potrebne so še dokončne družbe-no-politične odločitve o namembnosti, ki morajo biti usklajene z ostalimi nosilci razvoja v prostoru. Območje Vodic-Smlednika-Bukovice se načrtuje kot najdolgoročnejša akcija razvoja v občini in bo v realizaciji šele v obdobju plana Ljubljana 2000. 2. Načela smotrnega gospodarjenja s prostorom v občini Lj.-Šiška 3. Skrb za smotrno izrabo prostora in dobro bivalno okolje Kljub velikim potrebam za odpiranje novih ,,zazidalnih" površin moramo ohranjati ravnovesje s prostorom ter omogočiti dihanje urbane strukture. V tem kontekstu bo potrebno organizirano izrabljati obstoječi prostor, ki še daje velike možnosti za zazidavo ob nekoliko sme-lejših posegih v nekmetijske površine, predvsem v: — rekonstruiranih obstoječih naseljih — manj kvalitetnih gozdnih površinah , — primestnih naseljih. ' ¦ ¦ 4. Razvoj prostorskih možnosti za industrijsko gradnjo 5. ba bi dosegli hitrejši in kvalitetnejši razvoj industrije moramo zagotoviti smotrno in racionalno izrabo še prostih površin oz. površin, ki jih že danes neracionalno koristijo (nizek faktor iz-rabe) posamezna podjetja. Težiti je k temu, da naj bo lektor izrabe v vseh conah vsaj 0,5. 6. Trenutne možnosti razvoja industrijskih površin na obstoječih, že programiranih površinah: — zgostitev zazidave v coni ŠP 4, ŠP 5 (potrebni so nam razvojni programi) — zgostitev zazidave v coni ŠP 3 (potrebni so nam razvojni pro-grami) — zgostitev zazidave Litostroj ŠP 2 — uvajanje in realizacija novih razvojnih programov Lek, Gorenje-Tiki, Mostovna, Gramex itd. v coni SM 1, — razširitev in modernizacija cone ŠP 1/1 — pivovarna Union — sanacija območja ,,Slovin", ,,Alko", ,,Fructal" ABC Drogerija v ŠP 1/2 — razširitev in zgostitev zazidave v coni ŠP 6 — Agrostroj — razširitev in zgostitev cone ŠP 7 — Iskra Pržan — razširitev in zgostitev cone IMP SKIP ŠP 8 — razširitev cone MeP — Medvode — razširitev cone v Vodicah ŠP 218/1 — razširitev in zgostitev cone Gameljne-Rašica ŠP 202-1, 202-2 To pomeni izrabo prostora tako, da je na 1 m2 stavbnega zemlji-šča v območju določenega kompleksa za industrijsko gradnjo zgra-jenih najmanj 1.0 m2 bruto etažne površine objekta. Pomemben je kot izhodišče za ekonomsko vsklajevanje stroškov urejanja. 7. Razvojne možnosti za odpiranje novih proizvodnih in industrij-skih površin, predvsem v smislu pripravljalnih del, izdelave urba-nistične dokumentacije in dolgoročno orientiranih akcij: — industrijska cona ŠP 11 — Stanežiče, ki bo sukcesivno nastajala ob pospešeni dinamiki črpanja gramoza iz gramoznice G 4 — razvoj industrijskega območja Vodice — Smlednik — uveljavitev nove industrijske cone za območje Medvode — Podutik — lahka, čista industrija 8 Z ozirom na dolgoročni značaj družbenih prizadevanj po uskla-' jevanju bilance gospodarskega razvoja, so nekatera od navedenih območij odločilna za rast družbenega proizvoda v občini. Indu-strijski coni v Preski pa je^po predhodni uskladitvi energetskih in infrastrukturnih potreb namenjena posebna vloga kot potencial-nega območja za graditev večjega energetskega vira — toplarne za severni del mesta in za Medvode. 8. Razvoj prostorskih možnosti za stanovanjsko graditev s 9. Skrb za smotrno izrabo prostora mora biti nenehno prisoten tudi pri načrtovanju območij, ne-menjenih za stanovanjsko graditev. Pri tem bomo upoštevali zlasti naslednja načela: 10. Individualnagradnja stanovanjskih enodružinskih hiš naj bo prilagojena sodobnejšim organizacijskim oblikam in asociaci-jam pričakovalcu stanovanj (stanovanjske zadruge in druge oblike). Klasična gradnja prostostoječih individualnih hiš naj bo zasto-pana v manjšini in to predvsem na območjih izven strnjenih naselij s pogojeno velikostjo parcele maksimalno 500 kv. m. Organizirane oblike gradnje družinskih hiš so: vrstne hiše, atrij-ske hiše v nizih, terasaste hiše ipd., pri katerih mora biti dosežena gostota vsaj 110 preb/ha na neto območju stanovanjskega otoka. Zaradi zahtevane gostote zazidave se mora gradnja družinskih hiš na organiziranih kompleksih izvajati kot družbeno usmerjena gradnja vsaj do IV. gradbene faze z istočasno komunalno ureditvijo zemljišča in pri tem upoštevati načelo.da jenavideznocenejša indi-vidualna gradnja mnogokrat obremenjena z daleč višjimi stroški, ki jih čez čas prispeva celotna družba. Sočasnost akcij zahteva sode-lovanje med Komunalno in Stanovanjsko skupnostjo. 11. Blokovna gradnja v stanovanjskih soseskah mora biti načrtovana tako, da bo gostota prebivalcev znašala v razponu od 200-250 preb/ha na netto območju stanovanjskega otoka, kar je odvisno od ekonomsko-tehničnih pogojev posamezne cone. Pri tem je mišljena spodnja meja gostote kot mešana struktu-ra organizirane cone. Pri tem je mišljena spodnja meja gostote kot mešana struktura organizirane gradnje družinskih hiš in blokov nižjega gabarita, zgornja meja pa pogojuje čisto blokovno gradnjo pretežno z etažnostjo P—4. 12. Neto območja naselja ' pomeni območje, ki ga obsegajo le čiste stanovanjske površine (sta-novanja, parter, funkcionalne zelenice, parkirišče, dostopne ceste) 13. Razvoj prostorskih možnosti za institutske dejavnosti, usmerje-no strokovno šolstvo in mestne komunalne dejavnosti Družbenoekonomski procesi terjajo posodobitev strokovnega šolstva in institutske dejavnosti, zlasti v dinamičnem razvoju go-spodarstva v občini. V ta namen se predvideva postopno formiranje centrov usmerjenega izobraževanja v občini Šiška in sicer: 14. Razširitev sedanjega šolskega centra Litostroj v center kovinske in elektio strokez nadaljnjim razvojem do nivoja srednje in visoke šole. 15. Ustanovitev novega šolskega centra na območju Šentvid—Stanežič kot centra kemične stroke, srednjih in strokovnih šol ter gimnazije. 16. Ustanovitev novega šolskega centra na območju Podutika kot centra strokovnih šol deficitarnih pro-filov s spremljajočim programom usmerjenega izobraževanja, insti-tutov, institutskih znanstvenih dejavnosti in mestnih komunalnih institucij. 17. Razvoj prostorskih možnosti za formiranje družbenih centrov v obstoječih in novih naseljih Ena od najvišjih stopenj gospodarske rasti, ki jo napoveduje občina Šiška v republiškem merilu, zahteva neodložljivo reševanje družbenega standarda občanov in delovnih Ijudi. Vzporedno z ja-čanjerr samoupravnega in družbenega sistema, mora ta sistem dobiti tudi prostorske možnosti za postopno izgrajevanje objektov družbenega standarda. Kot dolgoročni globalni cilji in orientacija razvoja družbenih centrov veljajo stedeča načela: — uveljavi naj se policentrični sistem cenjtrov, — krepitev zunanjih primarnih centrov Šentvid—Gunclje, Medvo-de—Verje, Vodice—Bukovica kot pomembnejših urbanih aglo-meracij v občjni,. — razvoj lokalnih centrov kot središč družbeno-politične dejav-nosti v krajevni skupnosti, — razvoj osrednjega integriranega družbenega centra v občini Šiška na območju sedanjega ,,komunalnega centra", območja ,,Urbana" in območja ,,KS Komandanta Staneta" V srednjeročnem obdobju 1981—85 naj bo razvoj družbenih centrov vsebovan predvsem programsko kot naloga prostorskega načrtovanja. B. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 18. Urejanje in opremljanje zemijišč V srednjeročnem obdobju 1981—85 bodo postopoma urejena naslednja območja: 19. Industrijske in poslovne cone: — poslovna cona Podutik ŠP 12 ' • ,' — del industrijske cone Stanežiče ŠP 11 ^- — industrijska cona Mep Medvode — industrijska cona Preska—Medvode — del (razširitev) industrijske cone ŠM 1, Šp 2 20. Stanovanjske soseske in mešana poslovno-stanovanjska ob-močja — PodutikŠS 12, druga in nadaljnje faze ¦ — Stanežiče 11, prvafaza, otoki 11-1-1,11-1-2 — Medvode Me S7 in MeS 19 - Verje — Tacen, Šmartno, Gameljne-novi otoki — manjši otoki v naseljih Valburga, Bukovica, Utik itd. Z ekonomskega vidika se mora urejanje zemljišča podrejati načelom materialne proizvodnje in stremeti za tem, da se stroški urejanja izravnavajo s prihodki od oddanih stavbnih zemljišč, iz-klicne cene pa se občasno z rebalansi izravnavajo na vsakokratni splošni nivo cen. Gospodarjenje s stavbnim zemljiščem pogojuje močno pove-zavo in aktivnost ekonomsko tehničnih in urbanističnih projektov, kar izhaja iz sprejetih načel o pogojenih izrabah zemljišča (Fsi) industrijskih conah in gostotah zazidave v stanovanjskih soseskah. 21. Nakup nezazidalnih zemljišč z- dolgoročni razvoj Za zagotovitev smotrne in racionalne izrabe še prostih zazidlji-vih površin sprejemamo naslednje ukrepe: — Izdelava dolgoročnih in srednjeročnih planov pridobivanja zemljišč za zagotavljanje dolgoročnega razvoja gradnje stano-vanj, industrije poslovnih objektov, objektov družbenega stan-darda in komunalne infrastrukture. — Izdelavo zazidalnih načrtov, ker le tako lahko izvajamo prisilen prenos pravice uporabe. — Pridobivanje stavbnih zemljišč na zalogo mora biti trajen druž-beni interes in kot eden pogojev za obvladovanje prostora in nalog pri urejanju. — Financirati nakupez dolgoročnimi krediti. — Komunalna skupnost mora najširše uveljaviti predkupno pra-vico pri prometu zemljišč. — Za naloge s tega področja poglobiti delovanje stavbno-zemljiške skupnosti. Zemljiška politika in urejanje stavbnih zemljišč je pomembna dejavnost, ki se odraža v racionalnem pridobivanju in izrabi zem-Ijišč ter obvladovanju zemljiške rente. Zato bi morali v naslednjem srednjeročnem obdobju predvsem: — Določiti mesta in področja, kjer renta nastaja ter instrumenta-rij za dimenzioniranje in zajemanje rente. — Opredeliti, da se zemljiška renta zbira in namenja za obliko-vanje sredstev za razvoj komunalnega gospodarstva t. j. za pri-dobivanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. — Konkretizirati del rente, ki se ustvarja z prometom z nepre-mičninami in storitvami v obliki davkov in je preusmeriti iz družbenih skladov (občinskega proračuna) v zemljiški sklad. — Dogovoriti, da se poleg odškodnine pri spremembi namemb-nosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča določi tudi odškod-nina pri izkoriščanju kamna, mivke, gramoza ali peska in sicer 5 % prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. Od- 9 škodnina je smiselno det rente in se namenja v zemljiški sklad. — Z letno valorizacijo povprečne cene zemljišča pridobiva zemlji-šče na vrednosti, zato je z tetnim predvrednotenjem vseh zemljišč na zalogi ugotoviti maso rente na tem naslovu. 22. Komunalna infrastniktura ' ...• ' 23. Komunalni objekti in naprave individualne porabe 1 Projekcija srednjeročnega in dolgoročnega razvoja novih indu-strijskih in stanovanjskih površin pogojuje pravočasnost izgradnje novih oziroma razširitev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav za energetsko in drugo komunalno oskrbo naselij in indu-strijskih con. V sedanji fazi izdelave srednjeročnega plana še niso znane ka-pacitete novih porabnikov komunalnih dobrin, zato so potrebe po izgradnji infrastrukturnih objektov le globalno predvidene. Razvoj naselij in industrijskih con narekuje, da bo v srednjeroč-nem obdobju potrebno predvideti sledeče infrastrukturne objekte individualne komunalne rabe: ^ . ,_.;,. ;-¦ \ , . 24. Ceste Policentrični razvoj in ureditev Ljubljane zahteva enakomereti in usmerjen razvoj komunikacijskega omrežja. Programi izgradnje stanovanj, industrije in drugih objektov so odvisni od potekov in izgradnje primarne cestne mreže v ožjem občinskem in širšem Ijubljanskem prostoru. Predvsem lahko podamo ključno ugotovitev, da bomo v tem srednjeročnem obdobju uspešno izboljšali prometne razmere z iz-gradnjo Večne poti, nove Vodnikove, nove Draveljske, Industrijske ceste, Tacenske, Celovške in modernizacijo Miheličeve ceste Tacen-Gameljne v najbolj zgoščenem in urbaniziranem delu naše občine. Da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju sledili razvoju mesta, naselij in novim centrom poselitve bomo morali realizirati predvsem naslednje naloge: — podpirati realizacijo izgradnje mestnih cest po 10-letnem pro-gramu razvoja cest v mestu za obdobje 1975-1985, — nadaljevati z modernizacijo ceste Vikrče—Smlednik, — nadaljevati z etapno modernizacijo cest Vojsko-Koseze, — modernizirati cesto Vikrče-Medvode (Pirniče-Verje), — modernizirati Celovško cesto od Šentvida do Medvod, — modernizirati cesto Šmartno-Gameljne-Črnuče z delno presta-vitvijo trase, — izgradnja novega mostu čez Savo za povezavo Medvode-Verje-Pirniče, — modernizirati cesto Tacen-Vikrče, — izgradnja dveh podhodov pod Gorenjsko progo v industrijskih conah SP 3, 4 in 5, — rekonstrukcija ceste Sora— Topol, — izgradnja podvoza pod Gorenjsko progo za dostop do industrij-ske cone SP 3 pri IMP Trata — etapna modernizacija ceste Smartno-Vodice 25. Komunalna dejavnost 26. Individualna poraba Globalna strategija nadaljnjega razvoja občine v novih industrij-skih ter stanovanjskih območjih terja vskladitev energetske in komunalne bilance v okviru celotnega mesta Ljubljane, pri tem so delno izvzete Medvode, ki se oskrbujejo iz drugih sistemov (gravi-tacija proti kranjski regiji). Intenzivnejša poraba energije in komunalnih dobrin se v okviru mestnega območja občine Ljubljana-Šiška predvideva na treh ob-močjih: 1. območje Podgtika 2. območje Stanežič 3. območje Tacen-Šmartno-Gameljne (TŠG) 27. Oskrtoa z vodo in odvajanje odplak ¦ a)Oskrba z vodo v Območje Podutika in Stanežič sta navezani na enoten vodo-oskrbovalni sistem, ki trenutno pridobiva pitno vodo iz vodnjakov v Klečah in Šentvidu. Sedanji viri pitne vode zadoščajo le za oskrbo cca 10.000 prebi-valcev, neupoštevajoč predvidene industrijske kapacitete za katere niso znane količine porabe. Iz tega sledi, da se s sedanjimi viri lahko oskrbuje: — 1. in 2. faza izgradnje v Podutiku (6.000 prebivalcev) *3iy-\-. faza izgradnje v TŠG (1.000 prebivalcev) — ''$'. faza izgradnje v Stanežičah (3.000 prebivalcev) Za realizacijo planiranih kapacitet v srednjeročnem obdobju bo potrebno zgraditi del novih kapacitet za pridobivanje pitne vode in sicer iz dveh možnih sistemov: — sistem bogatenja podtalnice v Vižmarjih, — sistem črpališč in magistralnega vodovoda iz Sorškega polja (projektno že obdelan). — in ojačati sisteme, ki napajajo naselji iz Mengeškega in Kranj-skega vodovoda. b) Odvajanje odplak Sedanji primarni sistem kanalizacijskih naprav na območju občine Šiška (vključno z Medvodami) omogoča tudi v perspektivi dokaj velike možnosti razvoja ob sorazmerno majhnih investicijskih naložbah. Za srednjeročno obdobje 1981-85 bo potrebno izpopolniti sle-deče sisteme: — povezava kanalskega zbiralnika Brod-Medvode na sistem zbiral-nikov A 20 (na območju Stanežič) in s tem razbremenitev čistilne naprave Brod. — povezava Č. N. Brod z levobrežnima zbiralnikoma Tacen-Sr. Gameljne in Tacen-Vikrče-Pirniče-Verje, — nadaljevati z izgradnjo primarnega sistema kanalizacije v 2. fazi Podutika, — nadaljevati z izgradnjo primarnega sistema kanalizacije Vodice-Bukovica-Utik-Smartno. , , ; 28. Oskrba s plinom , ' ^ Sedanja razdelitev območij za preskrbo z energijo predvideva, da se s plinom y perspektivi ogrevajo vsa naselja razen ožjega mest-nega predela v Šiški jn Dravljah, to so: Podutik, Stanežiče, Sentvid, Gunclje, Vižmarje-TŠG, Vodice, Medvode. V okviru srednjeročnega družbenega plana 1981-85 bo potreb-no natančno opredeliti nemembnost porabe plina kot energije za ogrevanje in ostalo porabo. Upoštevajoč terenske razmere, talno vodo, razprostranjenost naselij in stroške za omrežje instalacij, je smotrno s plinom ogrevati predvsem tista območja, kjer se predvi-deva redkejša zazidava, pretežno enodružinskih hiš (Podutik, TŠG, Pirniče, Verje, Vodice), medtem ko bi za strnjena naselja bilo ne-racionalno predvideti plinsko ogrevanje (Stanežiče). Plin kot izredno kvalitetno gorivo pa naj bi bil vpeljan povsod za kuhanje in morebitno pripravo sanitarne tople vode. Iz tega sledi, da je za oskrbo naselij s plinom potrebno v sred-njeročnem planu 1981-85 predvideti naslednje infrastrukturne objekte plinifikacije: — magistralni plinovod Koseze-Stanežiče / — povečava plinarne Koseze — primarno omrežje plinovoda Podutik 2. faza — regulatorsko postajo v_TŠG — primerno omrežje v TŠG • — odcep plinovoda do Stanežič kot alternativna možnost na-pajanja Stanežič s toplotno energijo. 29. Oskrba s toplotno energijo Oskrba s toplotno energijo je v tesni povezavi s programom plinifikacije v Ljubljani in prav tako zahteva detajlno vsklajevanje energetske bilance. Po dosedanjih programih se s toplotno energijp iz sistema KEL oskrbuje le Šiška in Dravlje ter industrijske cone ŠP 4, ŠP 5, ŠM 1, ŠM ,2 in ŠP 3. Po nekaterih energetskih raziskavah ta sistem ne prenese več dodatnih obremenitev, zato je potrebno načrtovati novega. Le-ta naj bi oskrboval severni del občine Šiška, predvsem Stanežiče in Medvode. Od možnih rešitev sta najbolj realni 2 in sicer: 1. alternativa: Ločeni kotlarni po cca 50 Gkcal/h na tekoča go-riva ali plin v Stanežičah in Medvodah ter ločeno razvodno primarno omrežje obeh območij. 2. alternativa: nova kotlarna v kombinaciji s proizvodnjo električ-ne energije v Preski in Medvociah z možnostjo navezave na železniški tir. Gorivo bi bilo v tem primeru lahko tudi premog. Do Stanežič bi potekal magistralni vročevod za napajanje sta-novanj in industrije. Vsekakor bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-85 do-končno opredeliti eno od obeh alternativ, kar bo mogoče le ob temeljiti energetski raziskavi in poznavanju vseh ostalih programov. 10 Pomembna je tudi družbeno-politična in gospodarska odločitev o bodoči namembnosti površin v Stanežičah, kakor tudi določitev maksimalnih kapacitet o izrabi zemljišč glede predstoječe velike in dolgoročne naložbe. * ¦¦. . ¦ ¦ .t , 30. Oskrba z električno energijo Območje občine Ljubljana-Šiška se oskrbuje z električno energijo predvsem iz dveh razdelilnih trafopostaj: RTP Šiška in RTP Medvode. Nadaljnji razvoj stanovanjske in predvsem indu-strijske gradnje bo v srednjeročnem obdobju 1981-85 zahteval gra-ditev še ene postaje za Stanežiče (RTP Gunclje). Le-ta bo za-doščala za napajanje bodočih kapacitet v Guncljah (SKIP, Metalka) in v Stanežičah (SP 11, ŠS 11). Glede na daljnosežne posledice v energetski bilanci, ki jih povzročajo odločitve o porabi energije v gospodinjstvih v smeri alternativ: — ogrevanje, priprava tople vode in kuhanje z električno energijo, — priprava tople vode in kuhinje z električno energijo, — samo kuhanje z električno energijo. Od navedenih bi prva alternativa povzročala potrebo po izgrad-nji še ene RTP v perspektivi naslednjega srednjeročnega obdobja. 31. PTT promet in zveze Razvoj PTT omrežja terja v Šiški v srednjeročnem obdobju velike naložbe glede na izredno slabo razvitost sistema. Število te-lefonskih priključkov naj bi se v tem obdobju povečalo takole: — V Podutiku cca 2000 priključkov — v Šiški cca 2000 priključkov — v Stanežičah cca 3000 priključkov — v Medvodah cca 1000 priključkov — v TŠG cca 2000 priključkov . — skupaj cca 10.000 priključkov ,