Leto LXV
fottnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, V nedeljo, dne 23. maja 1937
Stev. 115 i Cena i- Din, z Ilustrirano prilogo 3,- Din
Naročnina mesečno	^^^^^^ ^^^ .— ^^afflHBBBfck.	»Sun: Ljub«
89 Din. sa inozem-	4tr ^ft i^^T^Bi ^tK. Sft ^mn	^ "Mi'"'^! ^fflT ^ ljana it. 10.690 in
•tvo 40 Din — ne-	MH^. JKV * JiMr Ifcjg. JBv Tfc MRŠI Bm^. M KB ABM ^	10.349 za
izdaja ce-	^^^^^ BSš fl^B flV M t HmA flV
loietno 96 Din, za	^^^HBk flHV H HH M^m B M^mw f ^^gj/^M	■8BP
Inozemstvo 12(*Din	^UH fljHV Km J M	fl»	HH
Uredništvo je t	J^H^ M^ktšr JBBLmm& W JBLb^	U prava: Kopitar-
Kopitarjevi nI. 6/111	jeva aiica štev. 6.
Telefoni	nredniStva In oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-94 — Izhaja vsak dan ijotraj, razen ponedeljka In dneva po praznika —- Ilustrirana priloga »Teden ▼ slikali"
«
Beg iz življenja"
£
Večno lepi mesec maj, ko je mlada, sveža narava v svojem polnem razkošju in bujnosti z bogatimi obeti in upi na veliki poletni dan in zrelo jesen, je v pekočem nasprotju z duševnim razpoloženjem onih, ki nosijo tegobo in obup v svojih dušah. Skoraj ni dneva, da ne bi javnost pretresla vest o samomoru: tu se^ je mladima zaljubljencema sredi njunih rožnih upov nekaj pokvarilo, da se jima je življenje naenkrat zazdelo pretežavno; tam se ;e naveličal brezposelni čakati na delo; bolnik, ;i je prišel do spoznanja, da mu njegova bolezen počasi, a neusmiljeno dosledno pripravlja grob; trgovec, ki se je uračunal pri svojih računih; mlado dekle, ki je bilo prevarano v življenjskih upih; naveličana zakonca, ki sta se sprla že stotič radi iste stvari... Ti ih nešteti drugi so samomorilni kandidati, ki s svojo žalostno odločitvijo stopajo na pot, ki po izrazu gotove žurnalistike pomenja »beg iz življenja«. Med njimi je celo največ takih, ki so komaj zaslutili prvi dih življenja, ki niso niti doumeli, kaj je njegova skrivnost in njegovo bogastvo. Nič jih ne ovira misel, da je nekoč njihova mati mnogo trpela, da je ta ubogi plamenček, ki ga sedaj sami ugašajo, zasvetil na svetu. In da je v lučko njih življenja bilo položeno toliko vere, toliko upapolnega pričakovanja in toliko neizmerne ljubezni. V svojih težavah in obupu vržejo od sebe najdražje, kar imajo, svoje življenje.
Naravno je vendar, da človek svoje živ-ljenje ljubi in ga po možnosti ohranja. V skrbi trepeta zanj, ker se mu zdi, kakor pravi Ver-laine, podobno zibelki, ki jo nevidna roka ziblje nad prepadom. Hotel bi si ga podaljšati in živeti čim dalj. Celo očaku Jakobu, ki je živel 120 let, so se mu njegovi dnevi zdeli kratki, čeprav so bili polni bridkosti.
Kaj naj nam torej razvozlja uganko tolikih samomorov v naših dneh?
Nemški filozof Fichte pravi, da ne moremo ničesar resnično in globoko vzljubiti, kar ni večno. Velikanska večina teh, ki prostovoljno sežejo po svojem življenju, store to zaradi tega, ker ne verujejo, da je večno. Ne verujejo v posmrtnost, v zagrobno življenje duše, ki bo — enkrat ustvarjena — živela večno. Oni mislijo, da je s smrtjo telesa konec vsemu življenju. V vsem, kar človek dela, išče sreče. Človeška volja in čustvo brez izjeme teži po sreči. In ker samomorilci skoraj brez izjeme življenja ne smatrajo za večnega, je jasno, da tudi v prostovoljni smrti iščejo edi-nole — sreče. Hočejo napraviti konec gorja, ki ga nosijo v sebi in ki se jim je zazdelo pretežko, neznosno za njihove moči.
In treba je reči, da je novodoben človek, ki se zna sicer zelo postaviti, kadar gre za one socialne vrline, ki jih družba vidi, jih občuduje in jim ploska kot vodno novim rekordom, zelo šibak in nebogljen, če je treba tiho in vdano, brez hrupa nositi svoj križ. Za take pasivne kreposti, ki pa v resnici zahtevajo mnogo več notranje moči kakor največje re-korderstvo, manjka danes premnogim ljudem vzgoje, zlasti pa vere, ki bi jim edina mogla odgonetiti skrivnost in vrednost trpljenja na svetu. Mnogo ljudi nima danes nič več pravega pojma o resničnem namenu in cilju življenja. Ljudje se vzgajajo za paradiž na zemlji. V življenje stopajo kakor v pravljično deželo Indijo Koromandijo, po kateri bo to, kar se imenuje življenje — lagodna pot ali udobna vožnja v prvem razredu, polna cenenih užitkov, pesmi, ljubezni, radosti. Materializem je tisti, ki nas uči takšnega pojmovanja življenja, in ki nam prikazuje bivanje na zemlji z vseini bogatimi zahtevami in snovnimi dobrinami že tudi kot cilj, ki ima sam v sebi svoj končni namen. Tega človek pričakuje kot naravnega daru, ki naj postane bogata in edina vsebina njegovega življenja. V tako nalagano dušo kane seveda kot strašna prevara spoznanje, da je »boj človeško življenje na zemlji«, kakor pravi job, in da se mu mesto paradiža odpira le solzna dolina, polna trpljenja, bolezni, revščine, prevar, laži in osamelosti. S popolnoma nepripravljeno dušo zajadra masikak svetovljan naravnost v morje trpljenja, ki ga ne doume in ga sprejme kot absolutno zlo, kot polom vse svoje življenjske sreče in svojega življenjskega cilja.
Druga tragika popolnoma na sebe in vase usmerjenega človeka je v tem, da v odločilnih in najtežjih trenutkih ne najde izven sebe nobene opore. Staro pravilo je, da dobro vozi le tisti, kdor od ljudi čim manj pričakuje in kar se prijateljev tiče, je že marsikdo molil enako kot oni švicarski profesor IIilty: Od zemeljskih težav, ki prihajajo nad me, mi, prosim te, Gospod, prizanesi vsaj z »odkritosrč-nimic prijatelji. — Prijatelji so za človekovo duhovno ravnovesje premalo. Treba nam je večjega prijateljstva, onega, ki ga je sloveči irski romanopisec Sheehan priporočil mlademu človeku kot poglavitno življenjsko vodilo, ko je odšel v svet: Skleni prijateljstvo z Bogom I
Prijateljstvo z Bogom je največje prijateljstvo, je sploh največ, kar človek more v življenju doseči. V nazoru, da nam je Bog blizu in da moremo biti z njim v najožjem prijateljstvu, je prav za prav ena glavnih skrivnosti in pomembnosti naše vere. To je tudi najlažja in najbolj ravna pot, ki človeka vodi k miru in življenjski sreči, ki pa navadno ostane zaprta »učenjakom«, ki hočejo vse preiskati kakor tudi »ubogim grešnikom«, ki vedno vse življenje hočejo le to in samo to napram svojemu Bogu ostati.
To prijateljstvo je prav za prav edino, kar * življenju tudi sredi največjih preizkušenj resnično potrebujemo. Ima tudi to dobro lastnost, da je večno. Tudi v bodočem življenju je bomo jprav takšno našli, le da močnejše in čistejše. Edino ono nam more dati na moreče vprašanje, ki ga je v imenu vsega trpečega Človeštva zastavil že svetopisemski Job in za njim vsak misleč človek neštetokrat^ »Zakaj jc revnemu dana luč in življenje tem, ki so v dušni bridkosti?« (Job, 3, 20.) Kdor je v trpljenju in na to vprašanje ne zna odgovoriti, se no čudimo, ako ubije samega sebe. Zavest
Nemčija zahteva:
Kolonije-Gdansk-Slezijo-Eupen .
Nima pa namena napasti Avstrije ali Češkoslovaške
• •
Pariz, 22. maja. b Pertina*, ki je bil s francoskim zunanjim ministrom Delbosom v Bruslju, jo objavil podrobnosti o rezultatu razgovorov, ki jih je imel Maurice Frere, zaupnik van Zeelanda z nekaterimi nemškimi državniki v Berlinu. Frer« je v glavnem govoril z ministrom za nemško gospodarstvo dr. Schachtom ter dejal, da bi se moglo Nemčijo pridobiti za sodelovanje v mednarodni gospodarski obnovi, toda samo pod pogojem, da se ji izpolnijo nekatere politične in gospodarske zahteve. Dr. Schacht je bil odkrit ter sporočil sledeče nemške zahteve:
1.	Vrnitev Nemcev, ki živijo v Eupena in Mal-mediju, v Nemčijo.
2.	Povratek onega dela Šlezije, ki ga je zasedla Danska,
3.	Vrnitev Gdanska NemčijL
4. Vrnitev afriških kolonij, predvsem Kamenina pod nemško oblast
Nadaljne Schachtove zahteve so se nanašale na čl. 16 pakta Zveze naradov v smislu nemško-itali-janskega tolmačenja v začetku italijansko-abesin-ske vojne leta 1935. Tudi general Goring je odločno podčrtal Schachtove zahteve v isti zadevi. Iz teh pogajanj torej izhaja sledeče:
1.	Van Zeeland ne sme npati, da bi Nemčija bila vsled mednarodnih gospodarskih pogajanj pripravljena odreči se svojega 4-letnega načrta, ki obsega linančno in gospodarsko samobitnost Nemčije.
2.	Da je zaradi nemškega stališča glede čl. 16 pakta Zveze narodov treba dati temu členu obliko, ki je potrebna, da se prepreči vojna.
Zanimive so Pertinaxove informacije glede Če-
škoslovaške in Avstrije, Dr, Schacht Je odločno odklonil očitke, češ, da Nemčija pripravlja napad na Čeikoslovaiko in Avstrijo ter je izrecno dejal: Avstrija bi pomenila za Nemčijo zelo velike težave, če bi se združila z njo. Glede češkoslovaške pa je dejal, da jc pregosto naseljena, da bi mogla vzbuditi zanimanje Nemčije za to državo.
Pariz, 22. maja. b. Delbos se je vrnil iz Bruslja, kjer je bil dva dni v uradnih razgovorih z belgijskim ministrskim predsednikom van Zeelandom in zunanjim ministrom Spaakom. Kakor govorijo, je belgijski zunanji minister Spaak sporočil Delbosu, da bo Belgija ostala pri svojem nevtralnem stališču. Belgija lahko čaka, dokler Velika Britanija in Francija z ene ter Nemčija in Italija z druge strani rešijo vsa vprašanja, ki so v zvezi z novim zapadnim paktom.
Franco in Negrin - oba
odklanjata premirje v Spantft
Pariz, 22. maja. b. Po vesteh iz Burgosa je general Franco izjavil, da v sedanjih razmerah ne more pričeti novih pogajanj za ustavitev vojnih operacij, ker je tik pred odločitvijo izhod meščanske vojne v Španiji.
Pariz, 22. maja. b. Dopisniku »Humanitž«, je bil izjavil novi ministrski predsednik španske vlade N e g r i n , da ne more biti nobenega govora o premirju in tudi ne nobenih pogajanj. Bodočnost je naša, je dejal Negrin in bomo zmagali.
Rim, 22. maja. b. Italijanska vlada ni odgovorila na britanski predlog za posredovanje v Španiji. Odgovor italijanske vlade na britanski predlog bo sledil bržkone šele tedaj, ko se povrne grof Ciano iz Budimpešte.
Po bojiščih
Salamanca, 22. maja. b. Vrhovni štab nacionalistične vojske je izdal danes povelje, da se vsem nacionalističnim četam prebere pohvala o junaštvu tako zvanega oddelka »črnih strel«, ki je na baskovskem bojišču dosegel velikanske uspehe, zlasti pri zavzetju Monte Jata.
Po vesteh iz Vittorie gori sedaj tudi majhno mesto Mungia Mesto je pričelo goreti na središču in požar se širi na vse strani. Zažgale so ga vladne čete po evakuaciji.
Nacionalisti še dalje izvajajo hud pritisk na železni obroč pri Balbaou, kjer zaenkrat zaradi slabega vremena ne morejo naprej.
Iz Barcelone se poroča, da tam še vedno vladajo izgredi med anarhisti in vladi zvestimi pristaši, ki na vsako izzivanje anarhistov takoj odgovorijo z orožjem. Toda komaj vladne čete zadušijo nemire na enem kraju mesta, jih anarhisti že izzovejo na drugem kraju.
Naš vojni minister gen. Maric v Pragi
Praga, 22. maja. A A. ČTK: Jugoslovanski vojni minister general g. Ljubomir Marif je včeraj prišel v Prago v spremstvu gospe Marič in šefa svojega kabineta polkovnika g. Jevremoviča in drugih jugoslovanskih vojaških osebnosti.
Vsa železniška postaja je bila lepo okrašena i jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Na postaji so bili posebno številno zbrani častniki in učitelji v šoli za rezervne častnike prve divizije, častna četa 28. pp. z zastavo in delegacije vseh vojnih cdinic praške posadke.
Odlične jugoslovanske goste je na postaji pozdravil češkoslovaški vojni minister, jugoslovanski poslanik v Pragi g. Protič, svetnik poslaništva g. Božič, žena romunskega poslanika ga. Aurelia-na z osebjem poslaništva, opolnomočeni francoski minister in poslanik v Pragi dc Lacroix, generalni inšpektor češkoslovaške vojske g. Sirovy, šef generalnega štaba general g. Krcjči s številnimi člani generalnega štaba, zastopnik zunanjega ministra g. Welncr, vsa Irancoska vojaška misija z generalom Fauchejem na čelu, romunski vojni ataše Gftimua in še mnogo drugih zastopnikov civilnih in Tojaških oblasti.
Armadni general g. Marič je odkorakal mimo častne čete potem, ko mu je vojni minister g. Mahnik predstavil vse odličnike. Gospa Maričeva je prejela krasen šopek cvetja. Po uradnem sprejemu sta se minister general Marič in soproga odpeljala v hotel Alkron. Številno občinstvo je po nlicah in pred hotelom prisrčno pozdravljalo jugoslovanske goste.
Nacionalistična lovska letala so opazila v zalivu Cajeton veliko ladjo, ki je izkrcavala vojni material. Dva trimotorna bombnika sta takoj dobila povelje, da ladjo potopita. To se je tudi izvršilo, čeprav sta dva vladna lovca skušala to preprečiti. Nacionalistična letala pa niso potopila samo ladje z vsem tovorom, temveč so sestrelila še oba vladna lovca, ki sta v plamenih padla na tla.
Salamanca, 22. maja. AA. DNB: Uradno poročilo pravi:
Na baskovski fronti ovira slabo vreme borbo. Rdeči so zažgali mesto Mungijo. Poročajo, da so rdeči napravili tudi več drugih zločinov. Rdeči so v Frunjisu ubili tamošnjega župnika. Ubit je bil tudi mož. ki ga je skrival.
Na drugih bojiičih ni bilo nič posebnega. Marksistična letala so metala bombe na Burgos. Ena oseba je bila ubita, več oseb pa je bilo ranjenih. Med ranjenimi je mnogo otrok. Nacionalistična letala so vrgla 10 bomb na križarko Jaime I, ki je poškodovana.
Imperijaina konferenca Težave zaradi Abesinife
London, 22. maja. b. Snoči je imel prvo sejo mednarodni odbor imperialne konference, ki je danes dopoldne nadaljeval 6voje delo. Britanski zunanji minister Eden je pri tej priliki podal poročilo o ciljih britanske zunanje politike. Govorijo, da obstojajo v glavnem odboru velika nesoglasja v zadevi angleškega stališča do Italije zaradi abe-sinskega vprašanja. Vsi znaki kažejo, da ho to vprašanje naletelo na odpor pri državah, ki so članice Zveze narodov, ker hi Anglija rada abesin-sko zadevo uredila čimprej in tudi pravno priznala zasedbo Abesinije po Italiji. Teinu se najbolj upira Južna Afrika in Nova Zelandija. V političnih krogih dvomijo, da bi se to vprašanje lahko rešilo, zaradi česar bo Anglija prisiljena zavzeli v Ženevi precej rezervirano stališče.
Irska zapusti ZN
Dublin, 22. maja. b. Predsednik svobodne irske republike de Valera je imel včeraj pred parlamentom zanimiv govor, v katerem je pojasnil, da bo svobodna irska republika prisiljena zapustiti Zvezo narodov, če se ne bo v najkrajšem cas utemeljito preuredila. Končno je dejal, da še vedno ni izgubil upanja v ozdravitev ženevske ustanove in želel bi, da ta kaj kmalu pride.
Nekdanji angleški kralj
poroči Simpsonovo 3. $wmja
Dunaj, 22. maja. TG. Tukajšnja >Neue Freie Presse« objavlja naslednja zanimiva poročila o poroki nekdanjega angleškega kralja Edvarda VIII. in sedanjega vojvode Windsorskega:
Na rojstni dan pokojnega angleškega kralja Jurija V. dne 3, junija bo ob 11 dopoldne v gradu Cande na Francoskem poroka vojvode Windsor-skega, bivšega angleškega kralja, z dvakrat ločeno gospo Simpsonovo, ki je po svoji zadnji razporoki dobila ime gospe Warfieldove. Najemnik gradu Cande Amerikanec Roggers je imel v tej zvezi daljši razgovor s županom občine Monts, v katero spada grad Cande. Župan Charles Mersier bo namreč po pooblastilih francoske vlade opravil poročne obrede civilne poroke, ki ji ne bo sledila nobena cerkvena poroka.
Francoska vlada je širokogrudno odvezala windsorskega vojvodo od vseh pri poroki predpisanih formalnosti. Za njega torej ne bo nobenih oklicov in zaročencema tudi ne bo treba iti na občino, kakor to zahteva francoska postava.
Poročne priče bodo za gospo Simpsonovo Američanka gospa Merriman, za vojvodo pa Roggers in morda tudi še baron Rothschild. Angleška kraljica mati Mary je bila na poroko povabljena, a je udeležbo odklonila. Poroke se ne udeleži noben član angleške kraljevske rodbine. Povabljenih je le nekaj najožjih prijateljev. Poroka bo v veliki knjižnici gradu Cande, ker je to največji prostor v gradu in najbolj pripraven za svečanosti. V dvorani, v katero lahko spravijo 200 oseb, so tudi lepe orgle. Okna knjižnice so pripadala nekdaj nei;i gotskih cerkvi, ki pa je sedaj razpadla v razvaline. Po poroki bodo na orglah zaigrali poročni marš »Lohengrin«.
Kot rečeno, civilni poroki ne bo sledila nobena cerkvena poroka, ker je anglikanska cerkev priznanje razporoke odklonila. Vojvoda Windsor-ski pripada anglikanski protestantski cerkvi, njegova nevesta Simpsonova pa neki ameriški protestantski sekti.
Poročni obed bo v veliki obednici v gradu. Neki pilot je prosil vojvodo, če sme na poročni dan skočiti z letala ravno nad gradom ter na ta način izročiti Simpsonovi sveženj cvetja. Vojvoda je to odklonil. Zanimivo je, da je vojvoda Wind-sorski poslal poročilo o svoji poroki vsem vladarskim hišam v Evropi. Do sedaj je prišlo že nekaj
in prepričanje o prijateljstvu z Bogom pa odganja iz naše duše smrtni mrak in daje življenju in trpljenju nadnaravni pomen in vrednost. Ima tudi to neprecenljivo prednost, da si ga moremo biti vedno popolnoma svesti, ker je Bog nespremenljiv v svojih mislih. Ta misel, da čuva nad našo usodo sam početnik in gospodar življenja, daje človeku veselost srca in mirno zaupanje, kar je baš tisto, česar si človek najbolj želi in po vseh drugih potih zastonj išče.
> Koliko lažje bi nosili breme življenja, ko bi imeli močno vero, da ni nihče med nami več sam, ampak je Bog z nami. Kakšne čudeže bi rodila ta vera v naših težkih dnoh, ko mnogi mislijo, da je gorje življenja tako veliko, da ga ni moč več prenašati. Tem malodušnim, obupanim srcem odgovarja večna modrost psal-mist^: »Bog je moj pastir in ničesar mi ne bo manjkalo. In tudi ko hi moral skozi smrtne sence, sc no bom bal. Kajti, ti »i pri meni.«
Drin.
poročnih darov, toda darovi eo bolj pičli, kot so pričakovali.
Po poroki bosta novoporočenca ostala nekaj dni v gradu Cande, nakar bosta od|>otova!a bržkone v Salzburg, kjer se bosta udeležila glasbenega tedna, nakar se preselila na grad Wasser!eonburg pod Dobračem v Zilski dolini na Koroškem.
Zadnji dan italijanskega kralja pri Madjarih
Budimpešta, 22. maja. b. Danes je zadnji dan obiska italijanskega kraljevskega para v Budimpešti. Ob 7. odpotuje italijanski kralj s spremstvom nazaj v domovino. Ob 10.30 je bil 6večan sprejem v italijanskem poslaništvu, prirejen na čast kralju. Italijanski zunanji minister grof Ciano in poslanik Davinci sta pričakovala svojega kralja ter prince-zinjo Marijo pri vhodu.
Princeza Marija Savojska je bila včeraj inco-gnito v Gyoril ter obiskala kardinala Szeredia. Italijanski kralj je istotako prispel v Gyor ter prisostvoval tihi maši v katedrali, nato pa si je ogledal cerkev. Pri vstopu v cerkev ga je čakal kardinal Szeredi. Kraij je jm> službi božji obiskal kardinala v njegovi palači, ob 11. pa se je odpeljal nazaj v poslaništvo v Budimpešto, kjer je sprejel člane italijanske kolonije. Istočasno sla kraljica Helena in princezinja Marija obiskali italijansko šolo v Budimpešti. Ob pol 2. je bil v kraljevskem dvorcu obed. Dopoldne je grof Ciano nadaljeval politične razgovore z Daranvem in Knriyo. Razgovori so se tikali gospodarskih vprašanj ter je bilo menda tudi sestavljeno poročilo za javnost. Govori se, da so gospodarska pogajanja med ohe-ma državama ugodno rešena ln da bo že v začetku junija potovala v Rim delegacija madžarskih strokovnjakov, ki bo z italijanskimi izdelala obširen načrt za najožje sodelovanje med Madžarsko in Italijo.
Budimpešta, 22. maja. Tukaj je med dogodki ob priliki slavnosti v čast italijanskemu kralju-imperatorju Viktorju Emanuelu III. bila najbolj opažena konferenca italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana s poslanikom Jugoslavije g. Vuk-čevičem, ki je sledila takoj po razgovorih, ki jih je imel italijanski minister s poslanikoma Nemčijo in Avstrije. Razgovor z našim poslanikom je bil nadvse prisrčen in »e je tikal važnih političnih vprašanj. Naš poslanik v Budimpešti je bil na odličnem mostu navzoč tudi ob sprejemu italijanske kraljeve dvojice in v tej zvezi poudarja italijansko in madžarsko časopisje, d« j« tudi jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu na odličnem mestu bil navzoč ob odhodu Viktorja Emanuela III. in Jelene Savojske na rimskem kolodvoru.
Bivši šef komunistov o ,,rdečem raju delavstva"
Knjiga ameriškega komunista Smilita o Rusiji
Se nedavni voditelj komunistov v Združenih državah Severne Amerike Andrew Smith je napisal knjigo: »Bil sem delavec v sovjetski Rusiji od leta 1932 do leta 1935«. Knjiga ima dvoje poglavij. V prvem opisuje Smith svoje prvo potovanje v sovjetsko Rusijo, ko je bil tja povabljen kot gost sovjetske vlade. V drugem pa popisuje svoje doživljaje, ko je par let pozneje šel v Rusijo kot navaden delavec.
Med tem ko v prvem poglavju pripoveduje, kako je bilo vse sijajno, kar so mu pokazali in kako so se takrat delavski delegati navduševali za napredek Rusije, tako, da 60 se odločili, da pojdejo tja kot delavci, saj da je Rusija »raj delavstva«, pripoveduje v drugem poglavju svoja razočaranja nad doživljaji, ko ni bil več delegat in gost vlade, ampak priprost delavec r »sovjetskem peklu«.
»Niso naju sprejeli zastopniki vlade,« tako pripoveduje, »ko sva z ženo prestopila prag sovjetskega raja, nikjer ni bilo godb in svečanih sprejemov okoli dobro obloženih miz, ni bilo ne napitnic nc navdušenih pozdravljanj, ampak sprejela naju je — največja revščina.«
»Kamorkoli smo se ozrli, kamorkoli smo prišli, smo videli samo blede ln zgladovane obraze kmetskega ljudstva, ki so kot senca šli mimo nas ter nam vrgli tu pa tam kakšen sovražen pogled. Pristopila sva k njim ln vzkliknila: Živela sovjetska Rusija! Živela rdeča vojskal Toda oni se za naju niso prav nič zmenili, ampak so zdrseli mimo naju. Pred kolodvorom nas je obdala tropa razce-fedranlh žena in otrok, ki so vpili: No, zopet tujcil Tem ne bo treba gladu umirati, kot nam!«
»Ta podoba revščine in pomanjkanja nas je spremljala vse povsod. Ne morem se odkrižati spomina na te osušene blede roke, ki so se neprestano stegovale proti nama in prosile kruha. — Kjerkoli sva delala, povsod se je ponavljala ista podoba«.
Smith nato pripoveduje, kdo so ti reveži. Večinoma so to kmetje, ki so bili razlaščeni ter so bili potem morda za to, ker se sovjetom niso zahvalili za rop njihove zemlje, poslani na težaška dela širom sovjetske države, ali pa kar na cesto, kjer jim je država odrekla vsako zaposlitev. Ali pa so to bili reveži, ki so bili izgnani iz rdeče vojske ter so se kot umazani oblaki vlačili po cestah Rusije. Smith je živel med delavci. Delal je ž njimi vred. Stanoval je v njihovih stanovanjih.
Ko je bil Smith prvič v Sovjetiji, so mu pokazali vzorna delav«ka stanovanja. Kako krasna so bila. Lepe, svetle 6obe, kopalnice, dvorane za zabavo, dvorane za poduk. Kako so takrat bili navdušeni za državo, ki daje svojemu delavstvu takšna stanovanja na razpolago. Toda sedaj, ko je bil kot delavec v Riusiji, kakšno razočaranje. V Moskvi je najprej še! obiskati svojega znanca od prvega potovanja, nekega »tovariša« Kuznecova, starega 35 let, ki prebiva v delavski koloniji — »Elektro-zavod«. K njemu je šel Smith, ker ni našel drttgega stanovanja, in pri njemu je s svojo ženo nekaj časa stanoval. Oglejmo si »stanovanje« tovariša Kuznecova.
V »Elektro-zavodu« je stanovalo vsega 550 delavcev, moških in žensk, vse pomešano. »Stanovali« so v lesenem poslopju dolgem kakinih 300 metrov in širokem 15 metrov. V spalni dvorani je bilo postavljenih 500 postelj, ozkih, trdih, s slam-nlcami ali kar z listjem postlanih. Nobene blazine, nobene rjuhe, nobene odeje. Delavci so se po-grinjali z raznimi cunjami. Pod glavo pa so si polagali kladve in drago delovno orodje. Nekaj jih je ležalo kar na golih tleh. Nekatere postelje so slažile eni skupini delavcev po dnevu, drugi pa po noči. Spalo je vse pomešano, moški in ženske. Stranišča niso bila odgrajena, ampak so služili v te namene enostavno koti barake. V sredini med obema vrstama postelj je stala cela vrsta malih pečk na petrolej, kjer so moški in ženske kuhali
vodo, Id so jo potem pili brez sladkorja brez mleka ter v njo pomakali drobce črnega kruha. Jedli so kar sedeč na svojih posteljah tako, da so drug drugemu delali napotje s koleni. Ko sva vstopila s ženo v to »stanovanje«, so sc zakadili proti nama otroci, ki so vpili za kopejkami, da bi kupili kruba.
Da, tiste lepe stavbe, ki so jih prej razkazovali kot delavska stanovanja, obstojajo. Toda v njih ne prebiva delavec, marveč šefi. Smith je bil v neki tovarni, kjer delajo samo kaznjenci. Tamkaj ga je v takšnem razkošnem poslopju sprejel šel tovarne. Dve veliki sobi, salon, pisarna, dvorana za ples, soba za Igranje, studio, kopalnice — vsega v izobilju. Na mizah iz ularskega mozaika
Domači odmevi
Eden, ki ne zna molčati
V Belgradu so osnovali nek Jugoslovanski kulturni klub z začasnim predsednikom dr. Štefanom Sagadinom, ki je znan pristaš JNS, na čelu. Iz govora nekega univerzitetnega profesorja dr. Djaja povzemamo, da se j« ta klub postavil popolnoma v službo tiste unitaristične ideje, ki nacionalno oso-bitost jugoslovanskih narodov načeloma taji in jo hoče rcducirati na neke »plemenske posebnosti« in »pokrajinske kulture«, ki |ih je treba stopnjema
- fr	-v----=----7~~"" likvidirati. Popolnoma nedvoumno je ta profesor
so prelivali dobra vina in pokušali si|a)ne pngriz- H med družim dejal, da je tudi državna skupnost Ju-ke, med tem ko je šefova žena leno stegnjena po	-
zofi kadila cigarete z zlatimi ustniki in so ji izza bogatih las bir.gljali težki zlati uhani...
Smith v svoji knjigi opisuje več takšnih prizorov, ki jih je sam doživel. Kakšna razlika med delavcem, kot sem ga sam videl, in med delavcem kot so ga nam slikali propagandisti, ki ne delajo drugače, kot z jezikom in ki vbijajo v glave lahkovernih tujcev najbolj bedaste laži o »raju«, ki ga nikjer ni.
Kako se delavci preživljajo, se sprašuje Smith. Po koncentracijskih taboriščih dobivajo hrano kar skupno od podjetja, drugod zopet imajo svoje lastne kuhinje in kupujejo potrebščine po vladnih zadrugah. Od zadrug te ustanove nimajo nič drugega kot prazno ime . ., Tam prodajajo živila, ki sploh niso užitna, gnil krompir, zeleno sadje, vse črvivo, stare ribe, trd kruh. Boljši živež se prodaja samo po velikih skladiščih, kjer pa ga je treba drago plačati. Po »pogodbi« ima delavec pravico na 800 gramov surovega masla. Dejansko ga lahko kupi samo čelrt kile na mesec in še to, kar kupi, je star margarin. Pač, po tovarnah, kjer izdelujejo orožje, letala, tam je boljše. Tam delavci niso lačni. A drugod je strašno. Kako dolge so procesije pred »zadregami« za živila. Po celem dnevu čakanja včasih nisem dobil nič. Delavci zaslužijo okrog 100 rubljev na mesec (2.500 din), a kaj je to za to strahotno draginjo. Zensike pa zaslužijo do 50, 60 rubljev. In ker ne morejo od tega živeti, ne same, ne njih otroci, pohajajo zvečer v posebne dele Moskve, kjer se prodajajo za živež ...
To je le del slike, ki jo je bivši komunistični šef Smith naslikal o »proletarskem raju ..,«
Procesi proti
nemškim duhovnikom
Njihovo ozadje je politično
Nemška tajna policija (Geetapo) in propagandno ministrstvo sta menda prišla do zaključka da >ve!eizdajniški< procesi, ki so bili uprizorjeni proti katoliškim duhovnikom v Nemčiji, vendar niso imeli zaželjenega uspeha. Niti v notranjosti nemške države, še manj pa v inozemstvu so režiserji te propagande proti katoliški Cerkvi s temi procesi želi lavorike. Dosegli so nasprotno. Hitlerjevska država in njen narodnosoeialistični režim sta utrpela le škodo od njih. Proces proti kaplanu Rossaintu in soobtožencem je svetu odkril žalostno podobo sedanjega nemškega pravosodja.
Nemško ljudstvo v veliki večini dobro ve, da eo kaplan Roseaint, Steber in drugi samo žrtve narodnosocialističnega sovraštva proti katoliški Cerkvi. Idega mišjjenja je tudt vse inozemstvo. Teh mučenikov najnovejšega preganjanja krščanstva ne smemo pozabiti. Naloga svetovnega kato-lištva je, da se jim povrne svoboda.
Zakaj sta se sedaj naenkrat tajna policija in propagandno ministrstvo odločila, da razgrneta pred 6vetom vrsto »tisoč nemoralnostnih procesov« proti katoliškim duhovnikom in redovnikom? Kakšni so morali biti razlogi za to početje? Zakaj? Razlogov za to je dosti, toda najbolj padejo v oči politični razlogi. Tako nemško ljudstvo samo, kakor tudi vse inozemstvo jih je takoj tudi razumelo.
Tudi tukaj, pri vseh teb na široko razpečanih procesih zaradi nenravnosti nekaterih duhovnikov in redovnikov gre za maščevalno dejanje v odgovor na papeževo okrožnico o narodnem socializmu. Nemška vlada je napravila poskus, da s temi novimi procesi katoliško Cerkev prestraši, da jo upogne, da [i napravi silo. Nemško propagandno ministrstvo hoče s pompoznim razpečavanjeni teh procesov in z lažnivim mešanjem vse te brozge prisiliti Cerkev, da plača molk nemške vlade s svojim lastnim molkom. Svet je že zdavnaj razumel. da hočejo nemški oblastniki s svojimi »ne-moralnostnimi procesi« napravili trgovino, da hočejo svoje nravstveno ogorčenje pro-d a j a t i. Da je to ogorčenje političnega značaja, to vemo že od dne 30. junija 1934 (ko je bilo na stotine najodličnejšili vodij postreljenih zaradi nemoralnega početja in časopisi o tem niso takrat smeli niti besede crhniti.)
Nemška vlada je nalašč čakala eno celo lelo. Vsi obtoženci sedijo po ječah že več kot leto dni. Kot nekako tržno blago... s katerim je mislila nemška vlada delati politične kupčije ... Lanski »nemoralnostni procesi« proti frančiškanskim bratom v VValdbreitbachu so tik pred olimpijado naenkrat umolknili. Tudi sedaj je mogoče, da bodo na povelje iz Berlina kar čez noč ustavljeni. Verjetno je, da se bo to tudi zgodilo, še preden bodo končali eno četrtino teh napovedanih »1000 procesov«. A ne morda zaradi tega, ker je katoliška Cerkev molk plačala.
Politični namen teh procesov jn lorej zgrešen. Nemška vlada od Cerkve ne bo nič izsilila. Vatikan je svoj odgovor na nemško protestno noto že izročil in se ni oziral na nobene poskuse, ki jih nemška
vlada dela. da bi Cerkev preplašila. CerkvenO-politično ostane Cerkev trdno na stališču, ki ga je izrekla v svoji okrožnici, kjer je mirno in v stvarnem tonu naštela vse kršitve, ki jih je nemška vlada nad konkordatom s Cerkvijo zagrešila. Tem ugotovitvam nima ničesar dodati in od njih nič preklicati. Vsak pritisk je jalov. Želje propagandnega ministrstva ne bodo izpolnjene. Udarci, namenjeni Cerkvi, bodo mimo padli.
Tudi notranjepolitično je danes že gotovo, da so se povzročitelji te grde poplave temeljilo ura-čunali. Verniki, ki so v svojem dnevnem življenju povezani s Cerkvijo in z duhovniki, se ne bodo omajali. Nasprotno. V njih bo le še zrasel odpor proti narodnosoeialistični diktaturi, kajti danes ne samo inozemci, ampak tudi vsi pošteni Nemci jasno vidijo politična ozadja teh procesov ter tudi jasno presojajo njihovo politično nizkotno81...	(Od posebne strani.)
Apsfripsfca Poštna hranilnica bo izplačala naše vloge
Belgrad, 22. maja. AA. Z odlokom ministrskega sveta z dne 18. maja 1937 se v smislu konvencije iz lela 1922 izvrši izplačilo hranilnih in čekovnih vlog našim državljanom, vlagalcein pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve v redu in o pravem času prijavili.
Te terjalve se bodo izplačale v razmerju 1 din zn 4 krone. Izplačilo vseh terjatev bo vršiia samo Poštna hranilnica v Belgradu, in sicer postopno od 1. julija t. 1. dalje.
Da se bo to izplačilo moglo čim hitreje in pravilneje izvesti in da se bodo mogle čekovne nakaznice za posamezne vlagalce točno izstaviti in naslovili, se pozivajo vsi vlagalci hranilnih in čekovnih računov pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve o pravem času prijavili, da pošljejo do 5. junija t. 1. v pismu Poštni hranilnici v Belgradu tele podatke: 1. svoj sedanji naslov (kraj, ulica in banovina, kjer danes žive), 2. številko potrdila (to je tekočo številko in številko seznama), ki so ga svojčas dobili pri izročitvi prijave in knjižice, 3. številko svoje hranilne knjižice ali čekovnega računa, in 4. za primer, dediščine potrdilo pristojne oblasti o pravici, da smejo podedovati te terjatve.
Vsa pisma z gornjimi podatki Imajo biti naslovljena na Poštno hranilnico (izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju), Belgrad.
Hranilni vlagatelji bivše Poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določenem roku, to je do 10. septembra 1929 prijavili svojih terjatev, niso prišli v naš blok terjatev in ne bodo dobili izplačanih vlog. Zato je brez pomena, da bi se obrnili do Poštne hranilnice v Belgradu. Ti vlagatelji lahko izterjajo svoje terjatve, če se prijavijo naravnost sedanji avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, ki jim bo na osnovi čl. 6 konvencije iz lela 1922 izplačala take terjatve v razmerju 10.000 starih kron za 1 šiling po 100 grošev.
Ta likvidacija se ne nanaša na terjatve naših državljanov, vlagalcev pri bivši madjarski Poštni hranilnici v Budapešti. Za zdaj se še ne da napovedati, kdaj bodo te terjatve izplačane, ker nam madjarska poštna hranilnica v Budapešti še ni poslala kritja za izplačino teh vlog. — (Iz Poštne hranilnice liraljevine Jugoslavije v Belgradu.)
Znižane vozntne
Belgrad, 22. maja. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznlno na državnih železnicah obiskovalcem prve državne filatelistične razstave, ki bo od 12. do 19. septembra t. 1. v Belgradu.
Za prevoz razstavnega gradiva za prvo razstavo društva likovnih umetnikov, ki bo od 23. maja do 6. junija v Belgradu, je dovoljena polovična pristojbina po tarifi za prevoz blaga.
Svojevrstna razstava
Ako te dni kak tujec zaide v Ljubljano, bo silno srečen, ker bo iahko videl razstavo, kakršne Slovenci še nismo imeli in če Bog da, je tudi ne bomo več tako zlepa. <Jutro» je namreč s svojim znanim in s strani javnosti v njegovem smislu pojmovanim pisanjem o umoru v javoru zašlo v tako stisko, da je — ker očividno ne ve več, kaj naj bi še počelo — razstavilo v svojem oknu fotografijo skrinje, Spoznalo je namreč, da se iz precepa ne more več izmotati in bo sedaj svojo znano pesem nadaljevalo, potem pa — kar bo, pa bo. Iz sdobro |>oučenih krogov« smo izvedeli, da bo še v tej tujsko prometni sezoni razstavilo tudi psa, ki je po Javoru zasledoval morilca in plašil kure, na jesen pa, ko bomo zopet sami med seboj, pa še gorjačo, s katero jo je dobilo po zobeh.
Belgrajske vesli
Iz učiteljske službe
Belgrad, 22. maja. m. Za drugi pregled in oceno učiteljstva v tekočem letu so postavljeni: Loč-niškar Franc, šolski upravitelj v Mavčičah za radovljiški okraj; Grad Boris, šolski upravitelj na Bledu za kamnški okraj; Rusjan Ambrož, šolski upravitelj v Ptuju za gornjegrajski okraj.
Na svoji matični šoli, sta vrnjena učiteljica Kumelj Vera, doslej dodeljena gospodinjski šoli na Mladiki v Ljubljani in Lubej Franc, učitelj, doslej dodeljen v pisarno Sokola kraljevine Jugoslavije.
Premeščeni so naslednji učitelji in učiteljice: Grum-Skulj iz Brezovice, Ljubljana okolica v Ško-fjo Loko, Krašnja Ivan iz Rovt nad Logatcem k Sv. Juriju na Medvedjem Selu okraj Šmarje, Kralj Zorislav iz Čentibe Dolnja Lendava v Zamostje Dolnja Lendava, Oreh Marija iz Zamoslja Dolnja Lendava v Čenlibo, Lampič Antonija iz Zalega loga, Škofja Loka v Martini vrh Skofja Loka, De-bčljak Vida iz Reteč Skofja Loka v Skofjo Loko, Merja Valentina iz Horjula v prosvetno ministr-
stvo v Belgrad. Cirman Ana iz Sv. Jakoba ob Savi, Ljubljana okolica v Toplice pri Zagorju, Šker-janec-Zurc Mara iz Toplic, Litija k Sv. Jakobu ob Savi. Pečarič Boris iz Studenec Krško, k Sv, Jerneju, Krško, Bodišek-Turk Alma iz Višnje gore v Ljubno, Kogeljnič Drago iz Jarenine, Maribor levi breg, na Tezno Maribor desni breg, Deškovič Marija iz Vrhovca Murska Sobota v Mursko Soboto, Vujčič-Veble Adela iz Iga v Ljubljano, Gr-čar-Čampa Ela iz ISke vasi na Ig, Mihelčič Ivan in Stana iz Dobrniea Novo mesto na Brezovico, Ljubljana-okolica, Prislan-Strašek Marija iz Pilj-šlanja v Petrovče, Mrak Jože iz Starega trga, Črnomelj na Trato, Škofja Loka, Potočnik Peter in Antonija iz Spitaliča, Kamnikk na Primskovo Kranj, Raček Adrijan iz Tezna v Maribor, Jevše-njak Antonija Lz Sv. Lovrenca na Pohorju na Po-brežje pri Mariboru. Serajnik Zmagoslava iz Dolnje Lendave v Maribor.
Za izselniške učitelje: Jenkovič Janko v Metz, Franci|a; Šiibar Anton v Uladbeck, Nemčija; Stoviček Svatopluk r Limherk, Belgija.
Belgrad, 22. maja. m. Na zadnjem zborovanju učiteljskega društva za zemunski okraj je dobila lista sedanjega vodstva jugoslovanskega učiteljskega združenja z Dimnikom na čelu samo 69 glasov, opozicija je pa dobila 121 glasov. Slednja zmaguje odpor proti zunanjemu vodstvu Jugoslovanskega učiteljskega združenja tudi povečini v drugih učiteljskih okrajnih društvih v raznih ba- J novinah.
Belgrad, 22. maja. m. Na posredovanje ministra dr. Kreka je poštni minister izdal nalog bel-grajskemu poštnemu ravnateljstvu, da zastavi Ljubljanskemu pošlnemu ravnateljstvu eno garnituro Teltip za delo na brzojavni liniji Bled-Ljubljana.
Belgrad, 22. maja. m. Leopold Lavš, dosedanji uradniški pripravnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani je postavljen za administrativnega uradnika iste bolnišnice v IX. skupino.
Belgrad, 22. maja. m. Včeraj poipoldne sta kraljevič Andrej ter kneževič Nikola napravila avtomobilski izlet na Fruško goro. Tu sta si ogledala angleško-j ugosl o v a nsk i otroški sanatorij.
Belgrad, 22. maja. m. V Saborni eerkvi je bil danes 40 dnevni pomen za pokojnim dr. Milanom Srskičem. Molitve je opravil patriarh srbske pravoslavne cerkve Varnava. \j. Vel. kraljico Marijo je oh tej priliki zastopala dvorna dama Hadžifcva, vlado ministra dr. Suliotič in Kaludžeržič, narodno skupščino pa Cirič.
Belgrad, 22. maja. m. Sinoči je odpotovala v Sofijo skupina jugoslovanskih poštnih uradnikov. V skupini so zastopani Klani poštnih uradniškh organizacij iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Oe-legacija bo prisostvovala v Sofiji kongresu jugoslovanskih poštnih uslužbencev. Po poročilih, ki so prispela semkaj iz Sofije, je bil delegatom prirejen topel sprejem.
Belgrad, 22. maja. m. V začetku prihodnjega tedna se bo v Belgradu sestalo ravnateljstvo centralnih industrijskih korporacij vseh evropskih držav. Po prvem sestanku bodo udeleženci te konference odpotovali v Zagreb in na Bled ter liodo nadaljevali svoje konference.
Arandjelovac. 22. maja. m. Ob navzočnosti številnih delegatov iz vse države se je pričelo danes zasedanje kongresa Jugoslovanske protituberku-lozne lige.
Belgrad. 22. maja. AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje knjige »Ponr ln RiVonrilintion par la Vtfrite-, ki je izšla v francoščini v Montrealu.
Zagrebška vremenska napoved. Pričakovati je oblačnega vremena z lokalnim prehodnim deževjem.
Dunajska vremenska napoi oil. Z zapada razjasnitev. topleje, v Južnih Alpah še nepopolnoma lepo, nevihte.
Zemunska vremenska nannvod Deloma obla? no vreme. Ponekod niso izključene nevihte in plohe. Toplota bo nekoliko padla.
goslovanov nemogoča, če se popolnoma ne izenači tudi njihova kultura. »Dočim še moremo razumeti nekatere politične plemenske razdvojenosti« — je dejal profesor — »smatramo, da na polju kulture no more biti nobene razdvojenosti in da bi bil vsak poskus, da se kultura podredi partikula-rizmu, neprirodna in velika ovira za naše narodno življenje in napredek. Vprašanje naše splošne ju-goslovenske kulture ni samo vprašanje našega kulturnega napredka, marveč tudi naše nacionalne bodočnosti. Treba je upoštevati, da to, kar spada in tvori silo laroda, to je njegova skupna kultura.« Profesor je zaključil svoja izvajanja s tem, da je proslavljal Belgrad ne samo kot politično-državno, ampak tudi kot kulturno središče jugoslovanstva. Seveda so mu prisotni kulturni nacionalni delavci z g. dr. Štefanom Sagadinom na čelu burno ploskali.
Misli dr. Djaja so bile zelo jasne in odkrite in jih je s tega stališča treba samo pozdraviti, ker se nasprotnika, ki nastopi s svojo pravo barvo, ni treba bati, dočim je nevaren samo tisti, ki skuša svoje cilje doseči s prevaro. Jugoslovanski kulturni klub v Belgradu nam čisto neprikrito pove, da je po njegovem stališču treba jugoslovanske narode izenačiti tudi kulturno. Dosledno po tem programu je treba počasi ohromiti ne samo slovensko in hrvatsko narodno kulturo — kaj se ima zgoditi s srbsko, tega Jugoslovanski kulturni klub žalibog ni povedal — tako da bosta polagoma sami izumrli, ampak se morata, kakor temu pravijo v pogansko-nacionalni Nemčiji, istousmeriti tudi obe krščanski veri v Jugoslaviji, ker ti tvorita gotovo najmočnejši in najvplivnejši element naše nacionalne kulture. Kdo se bo komu priličil, ali katoliška vera pravoslavni, ali pravoslavna katoliški, nam Jugoslovanski kulturni klub v Belgradu žalibog tudi ni razodel, upamo pa, da bo svoj program tudi v tem vprašanju še bolj natančno razvil.
Še bolj zanimiv ko program belgrajskega kulturnega kluba, ki prav za prav nI povedal ničesar novega, ampak nekaj, kar se praktično še danes izvaja dalje, o čemer imamo pred seboj zelo značilne dokumente, je odmev, ki ga je ta dogodek našel v ljubljanskem taboru JNS. »Jutro« je stvar enostavno registriralo, zato pa je tembolj na stežaj razkril svoje srce »Slovenski Narod«, ki ga je kot nekaj izredno važnega obširno zabeležil na prvem mestu svojega Političnega obzornika in dobesedno prinesel baš ona mesta, ki so najbolj izrazito naperjena proti obstoju slovenske narodne kulture, o kateri je rekel profesor Djaja, da se podreja parti-kularizmu, da tvori neprirodno in veliko oviro za naše državno življenje in napredek in da p omenja največjo nevarnost celo za človeško kulturo sploh, ker jo »zožuje«. Da tak smešen argument, ki obsoja na smrt celo vrsto visokih narodnih kultur t Evropi, ki to zdrave tvorbe same prirode in jih nikomur ne pade v glavo likvidirati, ampak so celo vsi evropski kulturni in politični delavci prepričani, da pomenijo velike in pozitivne vrednote vse-človečanske omike — da takega r resnici skrajno ozkega in nazadnjaškega gledanja ni treba posebej pobijati, oziroma da tega vredno ni, temu bo pač vsakdo pritrdil. Pač pa se bo vsakemu Slovcncu zdelo čudno, kako da »Slovenski Narod« take nazore in težnje neke skupine belgrajskih kulturnih delavcev z g. Sagadinom na čelu iz globine svojega srca »z velikanskim odobravanjem in pritrjevanjem« pozdravlja, medtem ko ni pretekel niti še en teden, ko je »Jutro« v uvodniku zapisalo, da bo le JNS mogla zaščititi slovenske kulturne zadeve in ustanove, preprečiti monopolizacijo in unifikacijo šolskih knjig ter izvojevati vsem upravičenim zahtevam slovenskega naroda popolno zmago, česar baje slovenski del JRZ ni zmožen .., Kajpada te uganke ni težko rešiti. »Slovenski Narod« kot poredni otrok v slovenski JNS-družini je zopet izpovedal to, o čemer je danes v »Jutru« prepovedano govoriti, se razume, da iz golih taktičnih razlogov opozicije, ki je primorana danes nastopati v slovenski narodni noši, če hoče v svojem protirežim-skem delu imeti količkaj uspeha. Naš mali Janezek pa se je zopet enkrat zagovoril. To je res fatalno.
Važna razsodba
Kakor mnogo drugih, tako jc^tudi dr. R. J. iz Ljubljane za Časa prejšnjih režimov prejemal od davčne uprave plačilne naloge v srbsko-hrvat-skem jeziku. Dočim so se drugi nad tem-le po tihem pritoževali in godrnjali, je pa ta vložil pritožbo na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. To pa je priložbo zavrnilo, češ, da mu ministrstvo pošilja tiskovine v srbsko-hrvatskein jeziku in se jih mora pač posluževati, ker slovenskih tiskovin ni dovolj. Ta davčni zavezanec se je nato pritožil na finančno ministrstvo, ki je pritožbo spet odbilo, češ, da je to le izjemen primer, ker je zmanjkalo slovenskih tiskovin; izjemo dokazuje dejstvo, da se noben drug davčni zavezanec ni pritožil. Rešitev na slovensko pritožbo mu je ministrstvo poslalo v srbsko-hrvatskem jeziku.
Dr. R. J. je po vsem tem vložil pri državnem svetu tožbo proli finančnemu ministrstvu, v kateri je zahteval, da se mu mora dostaviti dotični davčni plačilni rtalog v slovenskem jeziku, da se morajo prebivalcem Slovenije tudi ostali odloki, dopisi, rešitve itd. pošiljati v slovenskem jeziku. Tožitelj je v tožbi ugotovil, da so zlasti davčne uprave zadnja leta začele redno slovenskemu prebivalstvu pošiljati plačilne naloge v srbsko-hrvatskem jeziku. Zadnja »Slovenija«, ki poroča o tej zanimivi pravdi, pa je objavila raz,-sodbo državnega sveta z dne 26. februarja 1937. ki je bila tožitelju dostavljena dne 14. maja. Tudi la razsodba je sestavljena v srbsko-hrvatskem jeziku. Državni svet. VI. oddelek, so sestavljali dr. Rošič Maksimiljan kot predsednik, Pišteljčič Luka, Peičič Teodor, Krstič Nikola, dr. Kovačevic Žardko kot udje in sekretar Tomič Mllovan. Državni svet je tožbo dr. R. J. iz Ljubljane zavrnil kot neosnovano, češ, da s srbsko-hrvatskim plačil ni m nalogom, prav tako s srbsko-lirvatsko rešitvijo finančnega ministrstva ni bila kršena nobena prnvica ali npposredni, v zakonu osnovan osebni interes tožitelja. Po čl. 8 ustave kraljevine Jugoslavije iz leta 1981 je uradni jezik kraljevine srbsko-hrvatski-slovenski in če sta bila tožniku plačilni nalog in rešitev finančnega ministrstva poslana v srbsko-hrvatskem jeziku, to ne nasprotuje ustavi, ker je bilo vse lo izvršeno v uradnem jeziku. Sicer pa da tožnik ni navedel nohene zakonite določbe, |ju kuteri bi mu mornia biti pla-čalni nnlop in	finnnčno^fl ministrstva iz-
dana v slovenskem jeziku.
Od kdaj po |e čist namizni
prt luksuz? ,
Pojdite jest v hotel „Union" vi stori Izbirčnežl
Vamne diši jed, gospod Kolor?
To, pravite, da je belo? Mo|l gostje so druga čnego mnenja!
Kaj pa želite, draga gospo ?
Dobro mlloi> Izdatno milol Moje stranke so no-j&SfV tančnel
To je »nacionalno" delo!
Pravite, da se je že dosti pisalo o Javorju.
Res, dosti in preveč — in vendar ne še dosti. Na željo mnogih prosim, sprejmite še sledeče vrste, ker se nam zdi, da se je jedro pisanja liberalnih listov o tem, motiv in učinek tega pisanja, še premalo poudarjalo. To je treba še enkrat pribiti.
Fej te bodil mora reči vsak pošten človek in (Jebelo pljuniti nad tem, kako je pisalo »Jutro« in njegovi trabanti o tem umoru. S tem je pokazal ljubljanski liberalizem vso grdobijo svojo dnše.
K da; se je o umoru preproste ženske pisalo le četrth>ko tega, kar o javorskem! Ah, farovška kuharica je bila! To bo nekaj za nas! Poskusimo — morda se posreči! In če ne — vsaj senzacija bo, naši bralci bodo imeli nad tem svoj užitek! — In šli so na lov kakor lovski psi za divjačino. Kako iskanje, kako gnanje, kako pisanje, kako brskanje, kako prizadevanje, da bi dognali, da bi dokazali, da bi javnost in oblast prepričali: Nihče drugi kakor župnik jo je! Pisci sami niso bili prepričani o tem, kar so trdili — kako bodo prepričani! — pa so z vso silo prepričevali sebe in druge. Da bi župnik kaj takega storil iz la-komnosii, kdo more to verjeti! Samo docela skvarjen človek. Vsa pota so politične senzacije lačni reporterji obletali, vse razdalje premerili, vse dneve in ure prešteli, vse kote preiskali, vso steljo prebrskali, vse ključavnice pretaknili, vse pante prešteli, preiskali, premerili, vse skrinje pregledali, vse račune revidirali — in vse, vse se jim čudovito ujema; vse, vse meri samo na enega: Nihče drugi! Ne more biti drugače!! Orožniki, sodišče, kaj se še trudite, kaj iščete dalje, ko treba ni! Kaj čakate, ko je na dlani: kar pograbite ga!
Vse to pa tako satansko prefrigano, da se bodo pred sodniki, ko bodo toženi, delali seveda angelsko nedolžne: kdo je rekel, da je župnik ubijalec? Mi?! Kdo nam more to dokazati? Kje je zapisano? Mi smo hoteli samo orožnikom delo olajšati. — Hinavci! Kakor da vas ne poznamo! Kje je zapisano? Nikjer. In vendar je mora! vsak otrok, če še brati ne zna, na "Jutrovo« pisanje in risanje reči: »Slišite, župnik je kuharico ubil! »Jutro« je dokazalo. Črno na belem!
Kako se kaj slabega o bližnjem rado verjame, vemo že davno. Zoper Cerkev in duhovnike pa ni take neumnosti, da bi je ljudje ne verjeli. Seveda so sveto verjeli tudi to. Vsa Ljubljana, vsa dežela, vsa Slovenija je bila polna te vere. Če ne vere, pa vsaj sumničenja. Dobri, verni, pobožni ljudje so zaskrbljeno vpraševali: Slišite, ali je to res? Ali je mogoče? I, seveda na svetu je vse mogoče!
Tu vidite moč sugestijo. Moč časopisja. Posebno inoč slabega časopisja! Brezvesten pisač vrže eno besedo v svet — in tisoči jo za njim ponavljajo, ne da bi si glavo ubijali s tem, če je res. »Narod« je pisal, »Jutro« je pisalo, — to je zadosten dokaz.
Vidite pa tudi, kako naše liberalno časopisje ljudstvo truje! In kako koruptna je družba, ki tako hrano uživa dan za dnem. Ker so že tega strupa polni, zato so neozdravljivi. — Občudovanja vredna je samo debela nedoslednost in slepota tistih, ki hočejo biti še kristjani, pa to zastrupljanje podpirajo in molče odobravajo.
Ko bi duhovnik res kaj takega storil, česar je bil obdolžen, bi bil to škandal, čigar glas bi šel po vsej Evropi, če ne po vsem svetu. Če pa tega ni storil,, pa ga je treba javno obdolžiti, to je pa brezdanja lumparija! Človeka moralno ubiti ni dosti manjši zločin, kakor ga fizično ubiti. Iž tega se vidi, kaj je kultura brez vere in. vesti. Politura da, — a ne kultura. Ne pravi zastonj Foerster, da kultura črncev v Afriki daleč nadkriljuje moderno brezbožno kulturo.
»Jutro« je s svojim natolcevanjem svoj namen kolikor toliko doseglo. Duhovniški stan je obdolžen najgršega zločinstva. To je že nekaj! In »nekaj vedno ostane«. Lahko si mane roke: Hahž, kaka senzacija! Kako zgražanjel In kako — veselje!
Da, s kako slastjo so to brali njegovi verniki! Saj je prejelo, kakor samo pove, o tem polno pisem od raznih strani. Kako zanimanje, kako vpraševanje, kako hrepenenje! Da bi bilo vendar res! To bi bilo nekaj za nas! To bi bil triumf.« Potrudite se! Skoda, če se ne posreči!...
Ali ne verjamete: Pod prejšnjim režimom bi bil javorski župnik že davno v ječi — četudi nedolžen. Vklenjenega bi bili vodili po ljubljanskih ulicah. Divja druhal bi bila zijala vanj od vseh strani in vanj pljuvala. Tako gotovo, kakor gotovo teče voda navzdol. — Če bi se potem izkazala njegova nedolžnost, kdo bi popravil njegovo sramoto? Nihče. Saj tudi treba ni. Da so le ljudje
Spomenike, grobnice, kapel«, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju
franjo Kunovar
pokopallMe Sv. Krit - LJUBLJANA
imeli svoje »veselje«! — Kaj pa šele, če bi bilo nazadnje le res, da bi se duhovnik tako daleč spozabil! To bi bilo ?žrtje« za liberalce in komuniste! Noben duhovnik bi se ne smel več na ulici pokazati. Njih ugled bi padel na ničlo; vera bi neizmerno trpela. Taki-le so! Kdo jim bo še verjel!«
In to je, kar bi »Jutro« in »Narod« in con-sortes hoteli. Der Wunsch ist der Vater des Ge-dankens. Zelja, silna želja, da bi bilo res, je tudi tukaj rodila natolcevanje in »prepričanje«, da je tako.
Satanizem!... Fej te bodi!
Žalostna nam majka — Slovencem. Tam za mejo umirajo naši bratje. Mi se pa —■ kakor nekdaj, tako zdaj in vselej in vekomaj — koljemo med seboj za žive in mrtve. Kdaj je liberalno časopisje posvetilo tem stiskanim našim rojakom toliko pažnje, toliko brige. toliko tinte in papirja, kakor temu, da bi domačega duhovnika in s tem
ves njegov stan potegnilo in potlačilo v najhujše
blato?! To je njih nacionalno delo! Jutro« in »Narod« in z njima ves slovenski liberalizem ostane slej ko prej »Pfaffenfresser«. To je njegov poklic. Kar mačka rodi, miši lovi. Nihče je ne bo odvadil njenega rokodelstva. Nič pozitivnega — samo nacionalne fraze in tirade, zraven pa večno nasprotstvo in nasprotovanje večini naroda in strupeno sovraštvo do listih, ki žele voditi narod po edino pravi poti do resnične sreče.
Če si veliki nemški narod, to je: njegov »nacionalizem« danes dovoljuje šport farške gonje, ali je potem to potrebno tudi nam ubogim Slovencem, ki imamo drugačnih potreb dosti?! Ki bi morali zbrati in napeti vse sile, da ta naš mal narodič ohranimo pri življenju, da otinemo smrti naše odtrgane in zatrte brate, pa da ta narod res dvignemo k gmotnemu in duševnemu blagostanju, ga izobražujemo, poplemenitujemo in osrečujemo.
Ali ni morda kazen božja nad našim narodom, da se v tem narodiču, ki se komaj ohranja pri življenju, kuha tak srd proti Cerkvi, kakor ne zlepa kje, in se z vsemi silami skušajo rušiti temelji kraljestva božjega? ...

V kraljestvu narcis
Nova letoviška postojanka pri Sv. Kriza nad Jesen ccmi
Ho, potem po naj Vali gostje
enkrat somi ^S&a perejo
Edinstveni posnetek Sv. Križa nad Jesenicami. V ozadju Golica, lepo se vidi cerkev Sv. Križa, vsa pot iz jeseniške kotline do Sv. Križa z zapadnim delom jeseniške kotline. Fotografiral je s sosednjega vrha Možaklje poznani planinski fotograf g. S. Smolej
Sv. Križ nad Jesenicami, 22. maja.
V nedeljo 6, junija bo pri Sv. Križu otvorjena nova letoviška postojanka v obliki moderne restavracije s tujskimi sobami. Ta otvoritev pomeni za Sv. Križ važen dogodek v tujskoprometnem napredku, saj je krasnemu in naravnih krasot bogatemu kraju primanjkovalo takih postojank. Že davno v spomladi so naročene in oddane vse sobe, ki so količkaj uporabne. Od lanskega leta, ko je tu bival zagrebški nadškof, pa mora zagrebškim cerkvenim krogom svoje prostore odstopiti tudi že rovtarski župnik, ki ima za razvoj Sv. Križa brez dvoma največje zasluge. Ljubiteljem krasnega planinskega kraja hoče oskrbeti vse udobnosti. Nova stavba, grajena v planinskem slogu, kakor vse nove hišice v tistem kraju, bo pomanjkanje prostorov precej omilila in dala v svojih modernih ureditvah potrebne udobnosti letoviščarjem. Vsaka soba ima vodovodno napeljavo.
Nova restavracija in postojanka je last gradbenika g. Belcijana iz Komende, ki je s to investicijo največ koristil tujskemu prometu v tej najlepši gorski postojanki pod Golico. Sv, Križu sedaj še manj-
ka lastna pošta. V novem ljeni prostori, ki naj dobi Sv. Križ še lastno letovišče tudi poslovni svet,
so že oprem-za poštni urad. Ko bo sem prihajal na ima dnevno opraviti s pošto. Napravljena je tozadevna vloga. Tujsko prometno društvo bo v kraju oskrbelo napisne tablice za vsa pota in izlete. G. Belcijan je za naziv nove postojanke razpisal nagrado. Kdor bo našel najbolj primeren naziv, bo imel v novi restavraciji petdnevno brezplačno oskrbo.	A. K.
zato bor,10 odslel prali samo z dobrim, davno
preizkušenim
SCHSCHTov,M MilOM JELEN
Na Vrhovcih se ni nič zgodilo
Na obširen dopis v Vašem cenjenem listu o dogodkih o razbitem križu na Vrhovcih Vas prosimo za objavo teh vrstic, vsled tega, ker prebivalci vasi Vrhovci pred objavo v »Slovencu« o dogodku nismo nič vedeli. Tudi nam ni vseeno, kako se opisuje naša predmestna naselbina, katero pozna tudi mnogo Ljubljančanov kot zelo privlačen predmesten kraj za kratke izleta Vsa opisana sramotna dejanja so se izvršila na Viču, to je na ozemlju mestne občine. Želimo le, da bi taki ljudje prejeli kazen, katera bi kaj pomagala.
Tudi Vrhovci niso tik mestnega naselja, ampak precej oddaljeni in ločeni po samotni, ob bregu in vodi ležeči cesti. Zadnji odstavek smo zapisali zaradi tega, da ne bi kdo zopet vas Vrhovce in Vrhovčanov ponujal Veliki Ljubljani.
Za objavo gornjega se Vam čitatelji »Slovenca«, katerega imamo vsaj ob nedeljah pri vsaki hiši, lepo zahvaljujemo.	Vrhovčani.
Dva rokovnjača v ljubljanski okolici
Zadnje tedne se po ljubljanski okolici neprestano množe različni vlomi in druge tatvine. Pred tedni je bilo vlomljeno v cerkev v Kosezah in tatov dosedaj še niso odkrili, predsnočnjim so neki vlomilci vdrli v župnišče na Brezovici, včeraj smo poročali o drznem vlomilskem in roparskem napadu na Dobrovi, nedavno so se lopovi celo priklatili v mesto ler izropali šišensko hranilnico v
Timotej:
Flores Mariani
23. Karel Sonnenschein
20. februarja 1928
O njegovem osebnem Marijinem češčenju vemo samo to, kar nam je zapisal in zapustil v svojih spisih, Ali že iz teh spoznamo, kako odkritosrčno in globoko češčenje Matere božje je Sonnenschein zajel že kot germanik v Rimu, oh virih Marijine svetovne slave, v katakombah v starodavnih rimskih svetiščih. Sploh je bilo njegovo sedemletno bivanje in učenje v Germaniku zanj veliko delo božje milosti, ki mu je prinašala bogatih sadov vse življenje. V najnemirnejši dobi svojega socialnega dela je na drzno vprašanje, če bo Cerkvi zvest ostal, odgovoril: »Kako da ne? Saj sem vzrastel v senci Sv. Petra.«
O Materi božji je Sonnenschein velikokrat govoril in veličastne besede. Kakor v slapu se mu vlivajo misli m naslovi, kadar se spominja nedolžne, ponižne Dekle in vzvišene nebeške Kraljice. Ne mogel bi tega tako govoriti in pisati, ko bi mu vse to ne izviralo globoko iz Mariji vodenega srca.
Le dva izliva iz njegovih srčnih globočin.
»Vedno zopet Ena in Edina! Devica I Matil Kraljica! Gleda iznad bizantinskega prestola. Ozira se z radostjo v oblake. Sanja, z Detetom v naročju, na rožnem vrtu. Kako ljubim te podobe, to Ma-dono! Pred vsako njenih podob stojim zavzet. Za tem bogastvom cerkvene umetnosti stoji dogma polne vzgojne moči. Ona je rodila svetu Besedo. Nikoli ni bila postavljena nobena žena tako ▼
sredo svetovne zgodovine. Vse, kar je moškega, velikega, samozavestnega, služi z viteško vdanostjo visoki Gospe. V njej je sleherna žena kraljica. Nad sleherno bolečino stoji Pieta: Žalostna Mati božja. Nad vsem majniškim dihom je Gospodovalka! Nad vsem življenjem je Brezmadežna.«
En izliv je lepši od drugega.
»Aili ga imaš še? Roženvenec, ki ti ga je dala tvoja mati? Roženvenec, ki si ga nosil pri prvem sv. obhajilu? Roženvenec, ki naj ti ga ovijejo ob sklenjene roke, kadar te polože v krsto in te po-neso v grob? Ali ga še imaš? To ni sentimentalno vprašanje. Roženvenec ie pač velik simbol. Ti biseri »o rože ob Marijini podobi. Spoštljiva ljubezen do Matere božje veže rimske katoličane s pravoslavnimi kristjani. To je najstarejša krščanska posest. Vzemi zopet v roke roženvenec.«
Tako je govoril in tudi sam storil svetovalec mnogih.
24. Dr. Ivan Merz
10. meja 1928
Marijin cvet s hrvatskih vrtov!
Desetega maja pred devetimi leti je vsa mlada Hrvatska zaplakala. V Zagrebu je umrl profesor dr. Ivan Merz.
Hrvatska katoliška mladina je izgubila z njim odločnega organizatorja in zagrebške sirote je zapustil milosrčen prijatelj. Velika izguba!.
Profesor dr. Ivan Merz, rojen 1896 v Banja-luki, je bil človek svetega življenja. Med hrvatskimi katoličani vlada trdno prepričanje, da pride dan, ko bo tudi sv. Cerkev priznala njegovo svetost.
Marija Bistriška, Marija na Trškem vrhu pri
Krapini in drugi Marijini kraji na Hrvatskem, se bodo radovali, ko bodo videli, da je nepozabljeno in poveličano ime onega moža, ki je na raznih shodih in tečajih najraje poveličeval Brezmadežno. Vrh tega je napisal mnogo člankov in knjig, v katerih je pokazal otroško srce do Matere božje.
Ob devetletnici njegove prerane smrti se je eden izmed njegovih hvaležnih učencev F. S. v pesniškem zanosu spomnil svojega velikega vzornika in voditelja dr. Ivana Merza. Ker nam pesem v kratkih besedah pove ves pomen in potek njegovega življenja, jo postavimo na to mesto.
»Orel naš beli, kam si odplul s tužnega našega kraja? Leto deveto skoraj zbeži, kar si izvoljenec raja.
Vendar se danes grč nek spomin ▼ sladke preliva spomine:
' Žrtev ' Hezni bil si za nas, žrtev krščanske mladine.
GJej nas z višavel V bridek je čas Krfžarstvo dvignjeno tvoje; ako nas spremljal tvoj bo pogled s Križanim zmagamo boje.
Pesem in prošnja v tvoj se nam grob s klicem mogočnim zagribi! A ne za tebe, ljubljenec naš; vdano naj prosi le — k tebi!«
Pesem je prosto poslovenjena; saj se slovenska duša tako lahko sočutno zamisli in v radost in v bridkost hrvatske duš«.
župnišču — k sreči le za mal znesek, pa tudi pri zasebnikih se množe tatvine. Kmetom izginja perutnina, neznanci vdirajo v samotne hiše in kradejo obleke ter drugo. Nekateri ljudje sumijo ei-gane, čedalje bolj pa se množi sum, da sta se v ljubljanski okolici pojavila dva rokovnjača, močne postave, ki strahujeta ljudi. Najbrže ista vlomilca, ki so ju predsnočnjim prepodili v Dobrovi, »ta snoči vlomila v cerkev v Drav.ljah. Vlomilca sta morala bežati skozi gozdove ter iskati prenočišče, ki sta ga našla na samotnem kozolcu nekega posestnika blizu dravljske cerkve.
Ko je davi malo po šosti odprl cerkovnik Rok Kunaver cerkev, je opazil razdejanje v cerkvi. Sipa nad oknom v zakristijo je bila razbite. Puščici, od katerih je ena kamnita, sta bili vlomljeni in v njih je manjkal vos drobiž. Vlomilca sta s ključem, ki sta ga našla v zakristiji, odprla taber-nakelj, tam sta pa našla samo pozlačen ciborij, ki zanju ni imel nobene vrednosti. Ciborij sta odprla in iz njega pobrala eno veliko posvečeno bostijo za monštranco in več manjših posvečenih hostij za sv. obhajilo. Najbrže sta vlomilca te posvečene bo-stije bogoskrunsko pojedla, ali jih kako uničila iz same jeze, ker se jima vlom ni tako posrečil, kakor sta nameravala. Najdragocenejše, to je monštranco, je namreč g. ekspozit Bartol, imel shranjeno v svojem stanovanju.
G. ekspozit Bertol je tekoj obvestil o vlomu policijsko stražnico, ta pa g. višjega nadzornika Matijo Močnika, ki stanuje v Šiški. G. Močnik je takoj na licu mesta uvedel temeljito preiskavo. Praiel je tadi policijski daktiloskop g. Podobnik, M je posnel nekaj prstnih odtisov. G. Močnik ie ugotovil, da sta morate biti pri vk>mu dva vlomilca, ker en sam se ne bi mogel splaziti skozi gornjo šipo pri zakristiji ter mu je moral drugi vlomilee nastaviti sklenjene dlani in rame, po katerih se je povzpel skozi okno. Na sosednjem koaoicu po je policija odkrite tudi dvoje ležišč, kar vsekakor kaže, da sta bila na detn dva vlomilca, po vsej verjetnosti ista, ki sta vlomila tndi na Dobrovi. Soseda tudi pripoveduje, da eo okoli 1 psi v okolici močno lajali. Vlomilca ste odnesla sicer le kakšnih j 30 Din plena, škode na sta Minravita v a«i*vii « oholi 1000 Din.
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 23. maja: (Prva pobinkoštna nedelja) Sv. Trojica. Janez de Ros6i, 6poznavaiec.
Ponedeljek, 24. maja: Marija Devica Pomočnica Kristjanov.
Osebne vesli
= Imenovanje. Za upravnika banov i neke zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani je imenovan g. Blaž Poznič, doslej uradnik pri istem zavodu.
- pred državno ispitno komisijo je opravil izpit za zvanje okrajnega šolskega nadzornika g. Horn Peter, šolski upravitelj v Ljubljani-Sv. Peter.
= Vzela »U se gdč. Angelca Verlinškova, trgovka v Celju io g. Evgeo Crikel, p^laščeni inženjer iz Ljubljane. Poroka je bila v Celju. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova!
Sprejem
v škofijski zavod sv. Stanislava v Šl. Vida nad Ljubljano
V zavod sv. Stanislava s« sprejemajo telesno edravi in nravmo nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, ▼ prvi taki, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetih duboTakemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu.
Kdor boče biti sprejet v I. gimn. razred, mota napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski aH na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vržili sprejemni izpiti dne 21. in 2i. funija. PrijKiste se samo oni, ki eo ee rodili v letih 1924 do 1927 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod.
Za sprejemni izpit je treba do 18. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din na ravnateljstvo Škofijske klasične gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim na-»lovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj prid* dotični k izpitu.
Oni, ki bodo izpit naredili, 6 tem še n»so sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod.
Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod v mesecu juliju. Prošnji za sprejem prilože Šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prinese te listine osebno v spremstvu staršev aH njihovih namestnikov k vodstvu zavoda.
Isto tako lahko prosijo y mesecu juliju za ■prejem v II., III. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne ponavljalci.
Letno plačilo se določa po izpričeval« m gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo ta dečke ljubljanske Škofije znaša za vso šolsko leto 6000 dim, za dečke iz drugih Škofij p« 7000 dinarjev. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožntm prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Če se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo m vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih Se večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šol. potrebščin itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava ▼ Št Vidn nad Ljubljano.
Jln^etlus mi (o, ■te$ domače, slovensko milo!
—	Olajšave za pisemsko občevanje z izseljenci t južni Ameriki. Naše uredništvo je obiskal E. Zamboni, ravnatelj belgrajske postaje francoskega letalskega društva »Air France«, ki je kot mlad strokovnjak organiziral balkansko službo te danes največje francoske letalske ustanove. Družba »Air France« je sklenila, da hoče predvsem iti na roke tudi našim izseljencem v južni Ameriki ter njihovim svojcem v Jugoslaviji, in sicer s tem, da je svoje letalske zveze tako preuredila, da lahko v najkrajšem času dostavi pisemsko pošto iz JugO; slavile v južno Ameriko in obratno. G. ravnatelj Zanikani je pri svojem obisku opozoril posebno na to, da pride na primer pismo, ki ga oddamo v Ljubljani, vsak petek do 19. ure in ki ga v soboto prevzame v Belgradu letalo »Air France«, že v ponedeljek v Natal, v torek v Rio de Janeiro, v sredo v Buenos Aires in Montevideo, v četrtek pa že v Sentjago v državi Cile. Torej v dobrih treh ali štirih dneh dobi izseljenec v Argentini pismo, ki je bilo oddano v Ljubljani z oznako letalske pošte. Doplačila so malenkostna. Iz Belgrada odhajajo letala »Air France« poleg v sobotah tudi še v sredah iti je treba zato oddati v Ljubljani pisma vsaj v torek odnosno v petek do 19. ure. Gospod Zamboni nas je naprosil, da svojim bravcem sporočimo, da je »Air France«, posebno pa njegov belgrajski urad, ki se nahaja v Kralja Petra ulici štev. 36, vedno radevolje na razpolago za vse usluge, ki jih v okviru svojega delokroga lahko stori za jugoslovanske izseljence v Južni Ameriki odnosno za njihove svojce v Sloveniji.__
Bolečine pika čebel, komarjev itd. Vam odvzame Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Stoletnica šole. V lepem trgu Veržej stoji aa glavnem trgu enonadstropno poslopje ljudske tole. Postavljeno je bilo pred 100 leti. Za leto 1837 je bila to pač impozantna stavba ter 6priiuje, aa je trg Verzej z všolanima krajema Bunčani in Ka-novci kazal veliko smisla za šolstvo. Ze,(pred letom 1837 je trg imel svojo šolo. zgrajeno iz lesa. V tej šoli je bil pouk okoli 80 let pred graaitvi o te šole, katere stoletnica b« bo letos proslavila 27. maja. Za proslavo vlada veliko zanimanje, udeležili se je bodo gotovo vsi, kateri so se v tej šoli učili prve pismenke. Učiteljstvo je eestjlulo za to proslavo pester spored, ki se bo izvedel 27. maja popoldne ob 3 v dvorani g. tledžela, pred-
pokbie pa bo slavnostna tatarska služba božja v tarni cerkvi.
—	Sv. maja zadušnica za pokojno Marijo Ju-van se bo darovala v ponedeljek, dne 24. t. m. ob pol 7 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in r torek, dne 25. t. m. v Šmartnem pod Šmarno goro.
—	»Naša Zvezda« št. 12 je včeraj izšla. Številka za dijake je radi zaključka povesti povečana, zato stane posamezen izvod 1 Din.
—	Zdravniška ibornica obvešča gg. idravnike, da bodo državni strokovni izpiti za zdravnike dne 5. junija 1937 ob 8 uri zjutraj v Soli narodnega zdravja v Zagrebu.
Pojasnilo.
Šport-Kmet, Ljubljana sporoča, da g.Otio Stiefel ni več drutabnik, pač pa sla edina lastnika gg. Grilc Ludoolh in Kmet Milan.
—	Na naš avtobus •• vsedi, pa boš Benetke
videl. Naš avtobus popelje izletnike in romarje v Gorico (Sveta Gora), v Padovo na grob velikega čudodelnika sv. Antona Padovanskega, v Benetke, ki stoje na slovenskem lesu, na Lido, kjer si dolgčas preganjajo težki denarniki, v Oglej, odkoder nam je zasijala vera in omika, ter čez soško bojno polje, »slovenskih fantov grob«. Odpeljemo se v soboto, 5. junija, ob 2 uri pop. iz Ljubljane, ter se vrnemo domov v ponedeljek, dne 7. junija. V nedeljo, 6. junija, smo ves dan v Pa-dovi. Voznina in oskrba stane 460 din. Prijave sprejema do srede, 26. t. m., ic prijaznosti pisarna Hapag, Ljubljana, Pražakova 13, teL 27-18.
—	Železniškim staroupokojencem in vdovam. Železniški staroupokojenci, staroprovizijonisti, mi-loščinarji ter vdove in sirote, kateri prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, se pozivajo, da do 10. junija t. L predlože prijave za prejemanje draginjekih doklad. Imenovani upokojenci naj se poskižijo sličnih prijav kakor novi upokojenci. Prijave se dobe v večjih krajih v trafikah za 1 Din. Na prijavah naj se črta besedilo »dravski finančni« in nai se popravi v toliko, da se bo naslov glasil »železniški direkciji v Ljubljani«. Prijave naj se izpolnijo po navodilu na na hrbtni 6trani pravilno in natančno. Predloži naj jih vsak svoji najbližji postaji, tam kakor vsako leto predlaga svoje legitimacije v podaljšanje.
Perzijske preproge T^T^z
prodaj. Resni moresentl vabljeni. Ogled prt
Orlenl-Karpel v pata« bhm«
Ljubljana, Boethovnova ulica 14/lk, vrata *t. 32
—	Determinizem in fizikalna slika sveta. Predaval v okvirju Filozofskega društva v Ljubljani dne 10. januarja 1937 profesor Rihard Zupančič. Knjižica obsega 57 strani in stane 8 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta razprava je upoštevanja vredna pridobitev na polju fizikalno kritične slovenske literature ter jo je smatrati kot novo k vprašanju moderne fizike. Radi boljšega in sistematičnega pregleda moramo celo razpravo razdeliti ▼ štiri poglavja, od katerih lahko smatramo prva tri kot uvodna, s katerimi nas avtor, kritično seznani i gotovimi pojmi, ki omogočajo razumevanje vprašanja determinizma in interdeterminizma. V nadaljnjem nam razlika mehanično sliko sveta na podlagi klasičnega rair uinevanja prostora, časa s pomočjo drugega temeljnega zakona termodinamike itd. Nato pa nas popelje na trivijalen način s pomočjo razširitve Pitagorovega izreka v Riemanovo geometrijo. To jx>t je ubral najbrž zaradi lažjega razumevanja (razprava je namenjen tudi filozofom in ne samo fizikom). Na precej nazoren način pa popelje či-tatelja v specielno in splošno relativnostno teorijo. Priporočamo.
—	Na Bregu pri Kranjn bo v nedeljo, 23. maja ob 2 pod pokroviteljstvom g. bana blagoslovitev novega gasilskega doma. Nato slede: govori, mimohod in prosta zabava. Vsi vljudno vabljeni.
—	Slavnostni tedni na Dunaju! V juniju bo na Dunaju cela vrsta svečanosti: gledališče, glasba, umetnost, šport in razne razstave. Najlažje in najcenejše si zamorete ogledati to ob priliki izletov z modernimi avtokari »Putnik«, Maribor: od 6. do 9. junija (4 dni), cena vključno vizum le 250 Din, od 13. do 15. junija (3 dni), cena vključno vizum le 240 Din. Informacije in prijave: »Putnik«, Maribor - Celje.
—	V Službenem listn kraljevske banske uprave dravske banovine je objavljen »Pravilnik o odmerjanju in pobiranju pavšalne vozninske takse za prevoz potnikov z avtobusi in za prevoz blaga z motornimi vozili (taksni vozninski pravilnik)« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38., in sicer za občine Gor. Petrovci, Križe v kranjskem okraju, Mirna v novomeškem okraju, Odranci v lendavskem okraju, Orehovica v novomeškem okraju, Ptujska gora, Sv. Janž na dravskem polju, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Skofja Loka, Smarjeta v novomeškem okraju, Toinišelj v ljubljanskem okraju in Trebnje v novomeškem okraju«.
—	Izletniški vlak iz Zagreba v Slovenijo. Včeraj je stopil v veljavo novi vozni red, ki smo ga za Ljubljano in Maribor že priobčili. Novi vozni red je včeraj stopil v veljavo tudi v vseh državah F,vrope. Zanimivo je, da bosta prihajala v mesto Zagreb od včeraj dalje redno vsak dan 102 potniška vlaka. Zagrebška železniška direkcija je uvedla tudi tri izletniške vlake, ki bodo vsako nedeljo in vsak praznik vozili v Slovenijo, in sicer bo prvi prihajal zjutraj v Ljubljano, kjer bo imel zvezo s Kamnikom, nato pa bo vozil do Jesenic, do Kranjske gore in tudi do Bohinjske Bistrice. Drugi vlak bo vozil iz Zagreba čez Zidani most v Celje, tretji pa v Krapino in Rogaško Slatino. Ti izletniški vlaki bodo vozili do 12. septembra.
—	Kongres Zveze mest. V Banjaluki bo 17. junija kongres Jugoslovanske zveze mest. V zvezi s tem je banjaluška občina že pričela s pripravami. Kongres bo trajal tri dni in bo v svečani dvorani banske jialače. Udeleženci kongresa bodo gosti banjaluške občine. Po kongresu bo prirejenih nekaj izletov v okolico Banjaluke.
—	Kustos pariškega muzeja v Bosni. V Sarajevo je dospel znani francoski publicist in kustos pariškega muzeja Gabriel Mourey s svojo soprogo. V Jugoslaviji zbira gradivo za neko svojo večjo študijo.
—	Velik vlom pri Osijeku. V Slatinskem Dre-novcu so neznani vlomilci vlomili v trgovino Josipa Kolobnije ter mu izropali vso trgovino. Odnesli so mu manufakture v vrednosti 320.000 Din. Vlomilci so imeli s seboj voz, s katerim so manu-fakturo odpeljali.
—	Za proslavo majske deklaracije. Vsa društva in odbori, ki prirejajo proslavo majske deklaracije, zlasti oni, ki jo nameravajo vprizoriti fx> 30. maju, se opozarjajo, da lahko dobe za dopolnitev programa še igro-enodejanko z naslovom: »Naša piavda« (pamerna zlasli kot zaključna toč-
ZooloSlcf vrt velesejem - drevored
odprt
Odrasli Din 2-—. Mladina Din 1.—.
kal). Igra je slika našega trpljenja iz leta 1917., iz časa podpisovanja majske deklaracije. Nekaj izvodov je še na razpolago v strojnem rokopisu. Odbori, ki reflektirajo na to igro. naj se zato takoj naroče, ker jim pozneje ne bo mogoče več ustreči. Naroča se na naslov: Mladi oder, Ljubljana. p. 196. ali na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. (Cena 30 Din, nadaljni izvodi za isto društvo oz. odbor po 10 Din.) — Za kresovanje so primerne kratke igre v zbirki »Ob kresn«. Cena 10 Din. Naroče ee na isti naslovi
—	Fantje pojo. I zvezek. 10 pesmi za moški zbor, zložil Lovro Hafner. Samozaložba. Cena izvodu 8 Din. — Te pesmi eo bile po prvem izidu kmalu razprodane, kar je dokaz, da so našim zborom prikladne, j>evne in prav porabne. To niso narodne pesmi, amj>ak Hafnerjevo originalno delo. Oprema je lična, oblika priročna, tisk prav lep in razločen. Zbirko našim moškim zborom toplo priporočamo. Dobi ae tudi v Jugoslovanski knjigarni
Ljubljani.
—• L Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov
trf 11, stara trgovina špecerije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča se Marija Zgonc, lastnica.
—	Vremenska napoved: Evropa: Anticiklon je zajel južno in zahodno Evropo. Nad Rusijo se zadržuje visok pritisk, depresija vlada v ostalih delih. Jasno v Franciji in v južni Rusiji. Na Balkanskem polotoku oblačno z dežjem t« in tam. Jugoslavija: Jasno po vsej kraljevini, oblačno z malo dežja tu in tam, toplota se je znižala v zahodnih krajin in zvišala na vzhodni polovici. Minimalna temperatura Kraljevo 8, maksimalna Jaša Tomič 34. Napoved za danes: Deloma oblačno vreme, možne eo nevihte z nalivi, toplota ee bo malo znižala.
Sport-Kmet, Aleksandrova 7 vodi moško modo in športne potrebščine
—	Z avtokari »Putnika«, Maribor: 27. maja: Celovec in Vrbeko jezero vključno vizum 150 Din; 27. maja: krožna vožnja po Slovenskih goricah, vključno obed na Kapeli 75 Din; 30.—31. maja: Trst in Postojna, popoln aranžman 470 Din; 2. junija: Graz 100 Din; 10.—U. junija: Mariazell 200 Din; 12.—13. junija: Graz 110 Din. Informacije in prijave: »Putnik«, Maribor - Celje.
—	Igranje na prostem. Lepi dnevi v poletju vabijo igralce iz dvoran pod milo nebo. Vodje igralcev, ki so navajeni na oder, so velikokrat v zadregi, kako izvesti prireditev režijsko in tehnično. V Celju je pred tedni izšel priročnik »Igrski vodja«, kj ga je napisal Petančič, kaplan v Vojniku, znan po svojih režijah na prostem, ki 60 po obsegu in uspehu na višku. Knjiga ie v idejnem in kritičnem oziru dobila nadvse pohvalno oceno. -Naroča se pri avtorju g. Petančiču, kaplanu v Vojniku. Istotam lahko naročate tudi »Miklovo Zalo«, pripravljeno za igranje na pr06tem.
KORN
Avtobusni izlet v Salz-kammer^ut od 2«. VI. do 1. VII., I izleta v Dolomite od S,—S. Julija in od i.—10. avgusta, Izlet na Ceiko od 84,—SO. julija, Izlet v Pariz od 4.—18. julija UST.
Prijavo »prejema lzletna pisalna
M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SL0N<
—	Krasno potovanje v Pariz na svetovno razstavo vam nudi izlet »Putnika«, Maribor, od,1?-do 27. junija z najmodernejšim avtokarom. Vožnja preko divnih pokrajin: italijanske in francoske Riviere povratek preko Švice in Dolomitov. Cena vključno prvovrstna preskrba, ogled ine&tna po-tovanju pod strokovnim vodstvom itd. le 3900 Din. Prijavite se takoj I Prospekti^ informacije in prijave »Putnik«, Maribor — Celje .
—	Da boste stalno idravl je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, 6rca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno sveiost.
—	Pri zaprtja, motnlab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josej grenčico«.
Prosvetni jubilej na Homcu
V soboto, 29. in v nedeljo 30. maja bo Kat. prosvetno društvo na Homcu praznovalo 30 letnico svojega plodonosnega delovanja. Ob tej priliki se spominjamo njegovih ustanoviteljev, pred vsemi pok. župnika Valentina Bernika, Franca Borca in pok. organista Leopolda Gostiča, ki je vodil in oral ledino v dramatiki in petju, saj se še vsi spominjamo njegovega moškega zbora, kako krasno je prepeval. Posebno pa smo dolžni zahvalo za njegovo nesebično delo v društvu g. župniku Mrkunu, ki je bil 20 let predsednik društva. Zaslužno je tudi delo dramatičnega odseka, ki deluje vsa leta po vojni in ki ga vodita gg. Ciril Gostič in Karel Nagllč. Da ima društvo tako lep oder in tako bogato garderobo, je velika zasluga omenjenih dveh gospodov. Spominjamo se vseh članov, odbornikov in igralcev, ki so v teku 30 let kakorkoli sodelovali pri društvu. Vsem prav iskrena zahvala in priznanje.
Svojo 30 letnico bo prosvetno društvo proslavilo r>o sledečem sporedu: V soboto, 29. maja, po Ave Mariji slovesno zvonjenje, kres, pri kresu petje in govor, nato igra »Drabosenjak«. V nedeljo, maja, pri prvi sv. maši skupno obhajilo članov, ob i>ol 8 otvoritev razstave v Domu, ob 9 sv. maša, ki jo daruje za umrle člane društva ravnatelj Prosvetne zveze g. Vinko Zor, po maši prosvetni tabor pred domom. Popoldne ob 2 litanije, ob 3 slavnostna akademija (petje zbora, na3top fantov in deklet, petje opernega tenorista g. Jožeta Gostiča. predavanje o delu društva v teku 30 let).
Vabimo vse prijatelje, da pobite v nedeljo, 30. maja, na prijazni grič Homec.
Novo mesto
Proslava 20-letnice majniške deklaracije. Nase mesto bo proslavilo 20-letnico majniške deklaracije v soboto, dne 29. maja zvečer. Županstvo bo organiziralo sprevod po Novem meslu, krajevna organizacija JRZ pa priredi v veliki dvorani Prosvetnega doma svečano akademijo in sicer ob 21.
Kino Krka predvaja v nedeljo In ponedeljek film Anatol jx> istoimenskem romanu. Poleg tega predvaja tudi zvočni tednik in film »Zbor donskih kozakov«.
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril v Križatijski ulici 1 ključavničarsko delavnico. Izvršujem vsa v stroko spadajoča dela solidno ter »e priporočam. — Janko Mišigoj.
Izseljenska zbornica
23. avgusta bo ustanovila naša Rafaelova družba izseljensko zbornico, izseljeniški zavod, kjer bo združila vse naše izseljenske organizacije v domovini c organizacijami naših izseljencev tirom sveta v skupno delo za reševanje našega izseljenskega vprašanja. V ta namen bo ustanovila po vseh centrih Slovenije, od koder imamo veliko izseljenstva t tujini, posebne Rafaelove družbe, ki bodo v zvezi a centralo ▼ Ljubljani sodelovale pri tem deln. Ustanovljene so že družbe v Ljubljani, v Mariboru in za Slovensko Krajino v Črensovcih. Te dni se je družba obrnila na vse dekane ■ prošnjo, da ji pomagajo r vseh dekani-jah ustanoviti dekanijske Rafaelove družbe. V od-lior teh družb naj bi prišla vsaj po dva zastopnika iz vsake župnije ali dekanije, kolikor mogoče izseljenski povratniki, ki so bili že na tujem in poznajo izseljensko vprašanje iz lastne izkušnje. Vsako leto naj bi saj enkrat te družbe priredile v svojih središčih javno zborovanje, kjer bi se pojasnjevali izseljenski problemi ljudstvu, da bi ljudje v širših masah razumevali velik pomen tega dela ne samo za izseljence, temveč tudi sa posamezne župnije in okraje, za nas tn doma. Poleg drugega dela, bi te družbe pomagale tudi pri tako imenovani notranji kolonizaciji. Imamo veliko naših izseljencev v tujini, Id bi se radi vrnili domov in si tu kupili malo posestvo, kjer bi preživeli svoja stara leta v miru. Do sedaj so se taki naši izseljenci naseljevali v savski banovini, kjer imajo to notranjo kolonizacijo že lepo izvedeno, ali v južni Srbiji. Savska banovina je ustanovila poseben kolonizacijski odsek in mu dala na razpolago kolonizacijski fond. Po Slavoniji, kjer Madžari zlasti ob meji radi kupujejo posestva, je ta odsek izvršil že veliko narodno delo, obenem pa naredil veliko dobrega dela za naše izseljence. Družba sv. Rafaela je te dni vložila pri kr. banski upravi krepko vlogo, kjer prosi, da bi tudi naša banovina ustanovila tak kolonizacijski odsek in fond. Naši izseljenci, ki so se naselili kje na jugu, se v veliki večini ne čutijo tako zadovoljne, ker si žele priti ▼ razmere in kraje svojih mladih let Veliko naših izseljencev se bo rado poslužilo te prilike in prineslo domov svoje prihranke in se tu naselilo. Rafaelove družbe po okrajih bi pri tem pomagale.
Te dni se bo obrnila Rafaelova družba tudi na vse organizacije naših izseljencev širom sveta za pristop k izseljenski zbornici. Vsako leto enkrat bo zasedanje zbornice ob času, ko bo našim izseljencem mogoče, da se bodo po svojih delegatih udeležili tega zborovanja. Na teh zborovanjih se bodo zastopniki izseljencev združili z zastopniki izseljenskih organizacij tu doma v skupno delo za reševanje izseljenskega vprašanja.
V Izseljensko zbornico bodo povabljeni kot člani tudi razni strokovnjaki v raznih panogah našega narodnega in gospodarskega življenja, da bodo s svojim strokovnim znanjem pomagali pri tem delu. Banovina in ministrstvo za socialno politiko bosta ex offo člana zbornice, ker bo zbornica tudi posvetovalni organ obeh oblastev v izseljenskih zadevah.
Z ustanovitvijo Izseljenske zbornice bo storjen velik korak naprej v našem delu za naše izseljence, ki ni nič drugega kakor delo u naše lastne narodne in gospodarske koristi. Ogromna škoda v vseh ozirih je samo to, da se ni ta zbornica ustanovila vsaj pred tridesetimi leti. Koliko ogromnega dela, zamujenega in zanemarjenega, bi se bilo izvršilo v neizmerno korist nas tu doma in izseljencev na tujem.
Do sedaj je včlanjenih Iz tujine pri Rafaelovi družbi že osemdeset društev iz Nemčije, Holan-dije, Belgije, Francije in Amerike.
K ustanovitvi prideta dva posebna vlaka naših izseljencev iz zapadne Evrope. Nekaj priglasil je že tudi iz Amerike.
Danici Ganiarjevi
Vsepovsod sonce in cvetje, dehteča pomlad. Nežno zelenje trepeče v gozdovih, travniki polni rož pomladanskih, r vseh srcih mladost, hrepe-njenje.
A Ti sredi belih rož m zastrtih lufi, tiha in bleda brez življenja. Pred veličastjem smrti obmolkne pomlad, nemo se sklanjajo čez te kite cvetic.
Ne razumemo, ne moremo razumeti, da 6i odšla. Vedno nasmejana in vesela, kako 6i se mogla tako tiho posloviti? Komaj dva tedna je, odkar si bila še v šoli. Vso Tvojo bolezen smo čakale in upale, da 6e vrneš. In zdaj, da bi Te ne bilo nikdar več? Nikdar več da bi ne bilo zate majske pomladi?
Tiho, bolestno se sklanjamo pred to nedoumljivo resnico. Nikoli več se ne boš smehljala v svoji klopi, ne bo Te več, naše dobre tovarišice. S solzami se poslavljamo od Tebe, ko težko pada prst na Tvojo krsto, vso obsuto z venci belih majskih rož.
Spi sladko, ljuba Danica, Tvoj spomin bo svet Tvojim součenkam.
Jezica
Izlet na Koroško z avtobusom priredi Katoliško prosvetno društvo na Jezici 27., 28. in 20. junija. Obiskali bomo vse najlepše in zgodovinsko važne kraje na Koroškem. Za vodstvo preskrbljeno. Vožnja 6 propu6tnico je 160 din. Dve premičnini in trikrat kosilo 60 do 70 din. Prijave — tudi iz mesta — sprejema do 30. maja zvečer Lenarčič Simon, Mala vas—Ježica. Nadaljnje informacije istotam.
Litija
Prosvetno društvo r Litiji priredi v nedeljo, 20. junija prosvetni tabor vseh prosvetnih društev litijske dekanije. Poleg pevskega koncerta tudi tombola .Bratska društva naprošamo, da ta dan ne prirejajo nobenih iger ali veselic, ker mora to nedeljo vse v Litijo manifestirat za našo idejo in cilje.
Z gradbenimi deli je pričela banaka uprava na trebeljevskem klancu, kjer so potrebna še večja dela za končno izgradnjo serpentin na tem hudem in nevarnem klancu. Dela so proračunjena na 250 tisoč dinarjev z materijalom. Za enkrat je zaposlenih 150 delavcev, lansko leto pa nad 200. — Dela vodi tehnik banske uprave g. Bernik.
Redukcija v litijski predilnici. Kakor običajno vsako leto, je ludi sedaj ukinila litijska predilnica obratovanje 3. nočne posade ter je na mah postalo okrog 70 delavcev brez poela. Poleg te redukcije pa je odpuščenih tudi okrog 25 delavk, ker je zmanjkalo naročil. Kakor pa čujemo, namerava litijska predilnica v kratkem pričeti z gradnjo novega tovarniškega trakta, v katerem Dodo montirani novi stroji. — Želeti bi bilo da ee s temi deli čimpreje prične, da pridejo h kruhu naši brezposelni
Litijska šolska mladina nastopi v šolskem radiju v petek ob 11 dopoldne z dekJuniaciiami. pevskimi točkami ter orkestrom meščanske šole.
cisti vse
neaviijra aramrasniisMaB
Ljubljančani!
V	soboto 29. maja bodo po vse) Sloveniji zagoreli tisoči in tisoči kresov v spomin na ono mogočno narodno gibanje, ko je majniška deklaracija ves slovenski narod združila v borbi za narodno svobodo in pravdo.
Zagoreli bodo r potrdilo neomajne zvestobe, ki jo ie po 20 letih neomadeževano ohranil slovenski narod svojemu prvemu borcu in voditelju
dr. Antona Korošcu.
V	nedeljo, dne 30. maja, se bodo Siroma po ysej slovenski zemlji izvršile mogočne narodne manifestacije v proslavo 20 letnice majniške deklaracije. Te proslave bodo izraz trdne volje vsega na-
roda, da hoče strnjeno delati za svojo rast in bodočnost.
Ljubljana!
Pred 20 leti si v zavesti — da s! slovenska prestolnica — kot triumlatorja pozdravila glasnika slovenske svobode dr. Antona Korošca. Po 20 letih te pozivamo, da pokažeš, kako si ostala slovenski narodni zavednosti zvesta, zvesta tudi našemu narodnemu voditelju.
Ko boš v nedeljo v svoji sredi pozdravila slovenskega voditelja, stori to z ono ljubeznijo in navdušenjem, ki bo opravičevalo tvoje osrednje mesto v Sloveniji)
Prireditveni odbor.
Ogenj v zupni cerkvi v Hinjah
V petek ob 9 zvečer je nastal ogenj v župni cerkvi v Hinjah. Komaj četrt ure po končanih šmarnicah, ko eo ljudje že odšli iz cerkve in je bila cerkev že zaklenjena, eo nekateri opazili, da je v cerkvi nenavadna svetloba. Ko eo pritekli gledat, so videli, da gori veliki oltar. Na plat zvona so ljudje hitro pritekli in tudi požarna hramba je bila takoij z brizgata« na mestu. Posrečilo se je omeijiti požar. Veliki oltar, krasno delo, je popolnoma uničen, od vročine so pokvarjene tudi orgle. Najsvetejše v monštraaici in ciboriju 6e je posrečilo
nepoškodovano rešiti. Stranski oltarji in druga cerkvena oprava je ostala nepoškodovana. Požrtvovalnosti gasilcev se imamo zahvaliti, da se ogenj ni razširil na podstrešje, ker bi v tem primeru cerkev popolnoma zgorela in bi bile v nevarnosti tudi bližnje vasi. Škoda je velika, zavarovana je bila cerkev le za majhno vsoto. Ker eo župljani jako verni, se priporočamo dobrim srcem na pomoč. Ogenj je nastal najbrž od kakega utrinika od sveč. Če bi bil ogenj nastal pozneje, ko bi bili ljudje že spali, bi bila gotovo zgorela vsa cerkev.
Anton Rojina — 60 letnik
Kako čvrsto še 6lopa, raven ko sveča, obraz mladeniško svež, zdrav kakor riba v vodi, pravi »večni mladenič« - in vendar stoji v krstni knjigi zapisano, da se je naš dobri pri-prijatelj Tone Rojina rodil 24. maja 1877 in bo torej jutri obhajal 60-letnico svojega plodonosnega življenja.
NaS 6lavljenec je živ zgled pridnega, podjetnega in vztrajnega slovenskega obrtnika, ki je s svojim strokovnim znanjem in podjetnostjo dvignil svoje podjetje v eno največjih in najmodernejših mizarskih obratov v državi, ki slovi tudi v inozemstvu. Strokovno znanje si je g. Rojina izpopolnil v inozemstvu, kamor je odšel še kot mlad fant. Več let je prebil v Angliji, Franciji, Nemčiji in sedanji Češkoslovaški. Še danes popolnoma obvlada poleg nemščine tudi angleščino in francoščino.
Gradnja prehodov čez Ljubljanico
Mestna občina ljubljanska si je za tekoče leto postavila obširen gradbeni program. Med gradbenimi deli, ki jih namerava še to leto izvršiti, je tudi pomnožitev in razširjenje komunikacij med obema bregovoma Greberjevega prekopa ozir. Ljubljanice. Vprašanje prehoda čez Gruberjev kanal je bilo že dolgo pereče vprašanje, najbolj nujno pa je bilo razširjenje Karlovškega mosta, ki je prav za prav edina cestna zveza med Ljubljano ozir. Gorenjsko in Dolenjsko. Za ogromen promet, ki se leto za letom veča na dolenjsko stran, je sedanji most absolutno preozek, zlasti še, ker vodi tod sedaj edina avtomobilska cesta na Jadransko morje. Do rešitve tega vprašanja pa je prišlo letos. Dela za razširitev mostu so že razpisana ter se bodo v najkrajšem času pričela.
Karlovški most je masiven, obokan in kame-nit, zgrajen iz kvadrovcev. Ima dve polkrožni odprtini z enim srednjim stebrom. Sedanje cestišče med ograjami meri 8 m. Vozišče samo meri komaj 5.50 m, obojestranska hodnika le nekaj nad 1 m. Po novem načrtu bo cestišče znatno razširjeno, tako da bo promet neoviran. Tudi pešci bodo imeli lepše in dovolj široke hodnike, da se jim ne bo treba ob vsakem večjem prometu stiskati k ograji, v strahu, da jih zadene kak voz ali oškropi blato. Hodniki bodo asfaltirani, vozišče pa tlakovano. Danes je cestišče že precej razbito in polno večjih in manjših kotanj, v katerih se ob deževju nabira voda in so potniki ob vsakem mi-moidočem vozu izpostavljeni blatnim curkom. To bo zdaj izginilo.
Vsa razširitvena dela se bodo izvršila tako, da ne bo oviran cestni in tramvajski promet. Najprej bodo izvršili delo na eni strani in nato na drugi. Vsi stroški bodo znašali okrog 60.000 Din.
Druga točka tega programa je ureditev prehoda čez zatvornico v Gruberjevem prekopu. Vsa dolga proga ob .Gruberjevem kanalu od Karlovškega do Poljanskega mostu je brez vsakega prehoda. Dohod na Golovec je danes možen le čez oba zelo oddaljena mostova — po ovinkih, ki so razmeroma zelo veliki. To je zlasti neprikladno za prehod iz Streliške ulice in Domobranske ceste, ker je desni breg Gruberjevega prekopa tako rekoč odrezan od mesta. Neštetokrat je že bila izražena želja, naj bi se pri zatvornici napravil prehod za pešce, ki jih vabi lepi in senčni Golovec. Zdaj bo tudi tej želji končno ustreženo. Meščani in tujci bodo spet našli novo, eno najlepših izprehodnih točk.
Prehod bo torej urejen čez zatvornico proti Hradeckega cesti na drugi strani. Na obeh bregovih kanala bodo preuredili in nanovo uredili dohode, na zatvornici pa bo postavljena nova ograja na zgornji strani hodnika, vzdolž prostora za dviganje strojev. Prehod pa bo, kakor rečeno, namenjen edinole pešcem. Na levem bregu bodo na sedanjih stopnicah, ki so zelo visoke, betoni-rane nove, položnejše stopnice. Ob stopnicah bo na obeh straneh železna ograja, sedanja ograja na levi brežini pa se bo primerno dvignila in ojačila. Prehod sam je že asfaltiran in za pešce povsem primeren. Vzdolž prostora za dvigalne stroje bo postavljena nova zelezna ograja, da bo prostor za stroje ločen od hodnika. Vrata na krajih zatvomice bodo odstranili in jih namestili v novi ograji. Na desnem bregu pa bo vodila pešpot od nivelete zatvorničnega hodnika po novi, 2 in pol metra široki rampi do nivoja železniškega tira, dalje pa ob posestni meji po svetu sedanjega lastnika Selana do Hradeckega ceste. (Svet bo odkupljen.) Na desnem bregu bo pot na obeh straneh ograjena z leseno ograjo. Na prehodu čez železniški tir bodo postavljene zapornice. Od želez-
nice do Hradeckega ceste bo 3 m široka pešpot. Vsa dela za ureditev prehoda bodo veljala okrog 62.000 Din.
Še važnejša jo
■graditev brvi čez Ljubljanico v Mostah,
v podaljšku Pokopališke nlice. Za bodoJe je tudi predviden normalni cestni most, zaenkrat pa se bo zgradila le lesena brv za pešce, ki bo služila predvsem šoloobveznim otrokom, delavcem in sploh prebivalcem okraja na desnem bregu Ljubljanice. Glavno mostno konstrukcijo bosta tvorili dve razporni trapecni vešali teoretične razpetine po 1—16.80 m. Vsa nosilna konstrukcija bo izvršena iz zdravega hrastovega lesa, solidno spojena z vijaki in sponami. Stranska opornika bosta betonska in fundirana na konglomeratnem terenu. Skupni stroški brvi so predvideni na okrog 58.000 dinarjev.
Poleg navedenih del se bodo Izvršila še popravila zidarskih del na Zmajskem mosta in na mostu pri Sv, Petru. Ti stroški so predvideni na okrog 22.000 Din.
Vsa ta dela se bodo v kratkem pričela in bodo mnogo olajšala promet z obeh bregov Gruberjevega prekopa ozir. Ljubljanice ter bodo desni breg tako še tesneje povezala s središčem mesta.
G. Rojina s« je vedno in se še živahno udeležuje stanovskega, gospodarskega in političnega dela. Že več desetletii je član uprave raznih zavodov in organizacij. Za ča6a oblastne samouprave je bil oblastni poslanec za ljubljansko mesto, dolga leta je bil ljubljanski občinski svetnik, predsednik bivše Jugoslovanske obrtne zveze, član načelstva OUZD in SUZOR-ja, podpredsednik Mestne hranilnice, svetnik zbornice za TOI itd. Povsod je pokazal svoje izredne sposobnosti in bogato izkušnjo. Vedno in povsod pa g. Rojina otjločno in neustrašeno uveljavlja svoje prepričanje in prav zaradi tega uživa tudi pri političnih nasprotnikih spoštovanje in upoštevanje. Skoro četrt stoletja je ze član prizivne davčne komisije, kjer odločno zastopa koristi davkoplačevalcev in so nn, za to hvaležni številni davkoplačevalci, ki bi brez njega morali plačati precej višje davke.
O. Rojina je zelo dober družabnik, ki se pa razvesele v vsaki družbi, kamor pride. S svojo rioštenostjo, odkritostjo in prijaznostjo si je pridobil veliko število prijateljev. Našemu zvestemu naročniku, odličnemu sobojevniku in dobremu prijatelju k lepemu življenjskemu jubileju najiskre-nejše čestitamo in prosimo Boga. da bi ga še dolgo vrsto let ohranil v sreči, zdravju in zadovoljstvu.
ITALIJA
H0T6L
CR1STPLLO
PRVOVRSTEN — PREKRASNA LEGA -DIREKTNO NA MORJU
Delavski tabor na Gori Oljki
Delavstvo Šaleške in Mislinjeke doline, včlanjeno v Zvezi združenih delavcev, je pod vodstvom velenjske podružnice ZZD organiziralo na binkoštni ponedeljek tabor na Gori Oljki. Številnim delavcem iz velenjskih in zabukovskih rudnikov, iz tovarn Celja, Šoštanja, Mislinja, Polzele in od drugod so se pridružile množice ljudi in so pohitele k Sv. Križu na Goro Oljko. Po sv. maši, ki jo je daroval g. župnik Pire, se je okoli cerkve po pobočjih zbralo ljudstvo, da manifestira za svoja katoliška socialna načela.
V imenu velenjske podružnice, ki je organizirala tabor, je spregovoril in pozdravil vse delovno ljudstvo njen predsednik tov. Zaje Vekoslav, ki je bil iniciator in glavni delavec, da je tabor tako lepo uspel. Pozdravil je vse, pozdrave je pa še posebej naslovil na naša škofa, dr. Gregorija Rozmana in dr. Ivana Tomažiča, in na naša slovenska ministra dr. Korošca in dr. Kreka. Ti pozdravi so bili sprejeti z navdušenim pritrjevanjem množice.
Kot prvi govornik na taboru je govoril podpredsednik centrale ZZD tov. Pirih Milko. V svojem govoru je pokazal delo današnjega časa, orisal je krivični kapitalizem, ki je razoral lice današnjega časa, ga napolnil z bedo, siromaštvom in moralnim propadanjem. Zgrešeni kapitalizem je rodil komunizem, ki hoče tudi v Sloveniji najti ugodna tla za svoje nauke. Mnogo slovenskega delavstva se je zagledalo v plačance Moskve. Da je temu tako, je kriva načelna meglenost, ki je glavni vzrok, da se nasprotne vrste množe. Tovariš govornik je drastično orisal naše slovenske komunist«, ki so zastrupljeni po tujih idejah, ki človeka zavajajo na svojstven komunističen način v borbo proti Bogu in Cerkvi. V komunizmu ni rešitve. Rešitev je v izvajanju načel katoliške vere. Ima-
«uC VSO pTvdipC• Nuaa uvlŽuGoi du pO st&ulciH
Cerkve živimo. Potrebno je novo katoličanstvo, radikalno katoličanstvo, da razširjajoče malikoval-
stvo omeji. Mlado katoliško gibanje, v katerem se nahaja tudi Zveza združenih delavcev, hoče dati slovenskemu delavstvu, slovenskemu narodu vse svoje duhovno bogastvo, ki je vzeto iz vere.
Govorili eo še lov. Čretnik iz Velenja, ki je v jasnih in jedrnatih besedah pozval delavstvo v katoliški tabor. Tov. Kavčič, tudi iz Velenja, ki se kot nameščenec udejstvuje v delavskih vrstah, da more koristiti najbednejšim, je orisal uredbo o minimalnih plačah, pokazal nanjo kot na uspešen korak k zboljšanju socialnih razmer delavstva, 6aj so bili med našimi podjetniki klasični primeri brez-srčnosti in brezvestnosti, ki s šikaniranjem in s sramotno nizkimi mezdami teptajo delavstvo. Takim bo nova uredba zmanjšala njih brezvestne kapitalistične podvige. Tov. Uranjek, rudar iz Zabu-kovice in bivši oblastni poslanec, je pozdravil tabor v izbranih stvarnih besedah. Pokazal je tudi na rešitev, ki je v katoliški strokovni organzaciji. Tabor eta pozdravila še rudar BrezovSek iz Zabu-kovice in kovinar Gomze iz Celja.
Kljub številnim govorom je ljudstvo vztrajalo na mestih in z zanimanjem sledilo posameznim izvajanjem ter navdušeno pritrjevalo. Tabor je bil jasen odraz hotenja dvatisoč delavskih src, dva-tisoč trpinov-delavcev zelene Štajerske. Ko smo se vračali z Gore na svoje domove, nas je vse navdajala ena misel: Le z delom v katoliški strokovni organizaciji si bomo izvojevali boljše čase in jasnejšo bodočnosti
VENERA
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. OOSPO-
dlnle, zahtevajte noi domači proizvod.
Za pet tihih minut
(Berilo: Riinlj 11, 33—36.)
Na konec svojih razmišljanj o izvolitvi pravičnih in o božji sodbi nad Izraelom, izvoljenim ljudstvom, zaradi njegove nevere (llimlj 9—11), je apostol Pavel postavil besčde o tglobočini bogastva in modrosti in Dednosti božjit in o Co-spodooih nedoumljivih sodbah in neizslednih potih. Te besede je Cerkev izbrala za berilo na praznik presv. Trojice. Kratke so, pa tehtne, tem telitnejše, ker jih jc zapisal apostol, ki je bil deležen skrivnostnih božjih razodetij, ki je bil »zamaknjen o raj in je slišal skrivnostne besede, ki jih človeku ni pripuščeno povedatit (2 Kor 12, 4).
Praznik presv. Trojice nas stavi pred skrivnost neskončnega Boga, enega in troedinega. Čudovita in skrivnostna so božja dela na zunaj, ustvarjenje in vladanje sveta, ustvarjenje in vodstvo človeka, učlovečenje Sina božjega, odrešenje grešnega človeka, delitev in delovanje božje milosti. Skrivnostno je vse to in presega omejeni človeški um, toda eno je gotovo: »O d njega in po njem in zanj je o s et (llimlj 11, 36). še bolj skrivnostno je notranje življenje neskončnega Boga, ki se izživlja v treh sobistvenih osebah, v večnem rojstvu Sina iz Očeta in Večnem izhajanju svetega Duha iz Očeta in Sina. >Edinorojeni Sin, ki je v naročju Očetovem< (Jan 1, 18), nam je o tem skrivnostnem življenju povedal in pred svojim vnebo-liodom s polno oblastjo, ki jo ima o nebesih in na zemlji, apostolom naročil, naj oznanjujejo evangelij, in one, ki ga bodo sprejeli, kršču-jejo v imenu Očeta in Sina in svetega Duha (Mt 82, 18. 19).
Sveta dolžnost vsakega krščanskega Človeka je, da o Bogu prav misli, da si ne ustvarja Boga po svojem okusu in svojih željah. Ni človek tisti, ki ustvarja Boga in samovoljno odloča, kaj bo Bogu dajal, kakšne pravice mu puščal. >Od njega (Boga) in po njem in zanj je v s e«. Bog je stvarnik, Bog je Gospod, Bog je postavo-dajalec, Bog je sodnik in povračnik, Bog je Oče, Bog je delilcc milosti, človek pa je božja stoar, božji služabnik, podrejen božjim postavam, Bogu odgovoren za svoje misli, želje in dela, je božji otrok, potreben božje milosti. To je naš pravi odnos do neskončnega troedinega Boga. Bogu služiti pa se pravi kraljevati.
V sodobni borbi, ki jo organizirano brez-boštvo oznanja in razvnema, je naše geslo: Povsod BogaI Najprej pa Boga v naša srca in vse drugo se nam bo navrglo.
Otvoritev sezone
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
so odprte od 1. aprila Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča.
(Nova uprava)
„Naš stari Ljutomer"
Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« v svoji št. 96, dne 25. aprila t. 1. članek, ki je pisan v precej obupnem tonu in v marsičem ne odgovarja resnici; začne se takole: »Kakor smo že poročali, se širijo govorice, da se mesto Ljutomer kot občina združi s svojo kmetsko okolico. Ljutomerčani so upravičeno razburjeni, saj je njihovo mesto ena najstarejših meščanskih naselbin v Sloveniji.« K temu je treba pripomniti, da se razburja le peščica ljudi, ki je že leta in leta tukajšnjo občino izkoriščala v svoje politične strankarske namene, večina Ljutomerčanov pa sc združenja veseli in ga težko pričakuje.
Dalje pravi člankar med drugim, da so bile Ljutomeru v novem veku pod tujim robstvom meje stalno zasigurane in nedotaknjene, kakor da bi hotel te meje po združitvi občin Ljutomeru kdo vzeti. Člankar pravi dalje, da znaša davčna moč občine Ljutomer-mesto 387.000 Din; občine Ljutomer-oko-lica pa 206.000 Din. Ne eno ne drugo ni res. Po uradnih podatkih znaša davčna moč občine Ljutomer-mesto okroglo 180.000 Din, občine Ljutomer-okolica pa 153.000 Din. Ta razlika je nastala vsled znižanja katastrskega čistega donosa pri njivah, ki je začasna in bo davčna moč občine Ljutomer-okolica po event, ukinitvi tega znižanja enaka občine Ljutomer-mesto. Za davčno moč se more smatrati le znesek osnovnega davka, od katerega se smejo pobirati občinske doklade, ne pa tudi drugi državni davki, od katerih občina ničesar nima. Tudi število prebivalcev ni pravilno navedel. Mesto ima nekaj premoženja, pravi člankar, ki obstoja večinoma iz dobrodelnih ustanov, darovanih od občanov v korist prebivalcev Ljutomera.
Gospodje slabo poznajo zakon o občinah ln naj bodo čisto brez skrbi za to premoženje, ker bo po_ združitvi gotovo boljše upravljano kakor pa sedaj, ko mora prispevati občina iz doklad od neposrednih davkov h gospodarstvu precejšen znesek. Koristi od tega premoženja bodo imeli tudi po združitvi občin le prebivalci mesta Ljutomera. Dalje pravi člankar, da bi bil Ljutomer z združitvijo obeh občin najhujše prizadet v svojih stremljenjih za nujno potrebno izpopolnitev kanalizacije, graditev prepotrebnega vodovoda, pri izvajanju gradbenega načrta, policijske službe, javne razsvetljave, izpopolnitve mestnega kopališča i. dr. Kar se vsega tega tiče, je treba naglasiti, da bi se bilo moglo s skoraj 80% doklado na neposredne davke v zadnjih letih že marsikaj narediti, kar pa se je naredilo, se je naredilo s prispevki banovine.
Ljutomer je kulturno in gospodarsko središče Murskega polja in se je kot tak vedno zavedal svojih dolžnosti napram okolici, katero je ob vsaki priliki najizdatneje materijalno in moralno podpiral, pravi člankar nadalje. — Res bi radi vedeli, koga in kdaj je Ljutomer v okolici tako izdatno podpiral, kakšne strankarske prijatelje že, s tem pa ni podpiral okolice. Ljutomer je imel vedno velike koristi od okolice, zlasti trgovci, čeravno so bili ob vsaki priliki proti njej; okolica pa od Ljutomera prav malo, ali nobenih.
Dalje pravi, da kmetsko in vinarsko prebivalstvo občine Ljutomer-okolica gotovo nima interesa na tem, da bi z združitvijo oviralo napredek mesta kot takega, sigurno pa tudi ni pripravljeno prispevati zlasti v današnjih težkih gospodarskih prilikah za razvoj mesta s tem, da bi prevzelo obveznosti za plačilo velikega dolga, ki ga ima mesto. V velikih skrbeh so gospodje za okoličane, ki so pa čisto nepotrebne. Pri pametnem gospodarstvu je Ljutomer sam zmožen odplačevati svoje dolgove in skrbeti za razvoj mesta z dosti nižjo doklado, kakor je že več let bila. Združitev obeh občin je velikega gospodarskega pomena za obe občini in če bi šlo to gotovim gospodom v njihov politični jačun, bi seveda govorili drugače tudi tedaj, če bi Ljutomer v resnici imel od združitve škodo. JRZ presoja ceio zadevo z gospodarskega stališča, JNS pa čisto s političnega, -------
Mariborčani!
Letos 30. maja to preteklo 20 let, ko je v dunajskem parlamentu predsednik tedanjega Jugoslovanskega kluba g. dr, Anton Korošec prečital majniško deklaracijo.
Majniška deklaracija ni važna samo radi uprav-nopolitičnih zahtev, ki jih odločno poudarja, važna je tudi radi dejstva, da je vse Slovence združila in navdala z odrešilnim hotenjem po osvobojenju izpod težkega jarma,
Ko so mnogi možje, sinovi in bratje krvaveli na bojnih poljanah, 10 tisoči zavednih slovenskih žena in deklet zanesli misel majniške deklaracije do zadnie gorske koče.
Ko se bo slovenski narod 30. maja spominjal teh svetlih dni pred dvajsetimi leti, ne sme in ne more stati ob strani naš obmejni Maribor. Tudi naš obmejni Maribor mora na dostojen način proslaviti dvajsetletnico majniške deklaracije.
Spored proslave bo naslednji:
1.	Nekaj* dni pred 30, majem bo v izložbenih oknih trgovskih lokalov na vidnih mestih izpostavljeno besedilo majniške deklaracije.
2.	V soboto zvečer, 29. maja, bodo po okoliških griioh goreli kresovi.
3.	V soboto, 29. maja, bo ob 8 zvečer z Glav-
Maribor Iz Maribora v Tokio s kolesom
Maribor, 22, maja. Jutri v nedeljo se poda na dolgo potovanje iz Maribora v Tokio na svojem biciklju pekovski pomočnik Roman Rozin iz Ruš, Nabavil si je že vse potrebne dokumente ter ga bo vodila pot preko Belgrada, Sofije, Carigrada, čez Turčijo, Perzijo, Indijo in Kitajsko. Točnega načrta za svojo pot še nima, živel pa se bo, kakor bo naneslo. Upa pa, da bo kljub temu dosegel svoj cilj in bo gotovo prvi Slovenec, ki bo prevozil tako dolgo progo s kolesom.
*
m Razglas mestne občine. Neka oseba, ki je bila dne 13. aprila 1937 na Pobreški cesti pred moško kaznilnico ugriznjena od nekega neznanega malega belega psa meščanske pasme, je dne 21. t, m. umrla na steklini. Pes je tekel v smeri proti Tržaški cesti, Ako je dotični pes ugrizel kake živali dosedaj ni znano in se naroča, da se takšni slučaji takoj javijo mestnemu poglavarstvu in vsakdo, ki bi mogel o dotičnem psu dati kaka pojasnila, je vabljen na mestno poglavarstvo. V smislu čl. 56 in 57 živ. kuž. zakona z dne 14. junija 1928 se odreja za mesto Maribor strogi pasji zapor
m Kulturni teden v Mariboru pripravlja mariborski umetniški klub. Dobil je od banovine v ta namen 15.000 Din, napravil pa bo tudi v Mariboru zbirko ter bo porabil denar za nagrade, ki jih bo razpisal za najboljše literarno delo, za najboljšo dramo, za najboljše jnuzikalno delo in najboljšo sliko.	,
m Opozorilo združenja mesarskih in klobasi-čarskih mojstrov mariborskim gospodinjam, ki smo ga objavili včeraj, je razumeti v tem smislu, da so prodajalne mesa odprte do 9. ure dopoldne samo ob nedeljah in praznikih, ob delavnikih pa ves dan.
m Jutri gostovanje ljubljanske opere, Odlični gostje vprizore zopet Puccinijevo opero »Madame Butterfly«.
m Slovensko obrtno društvo vabi vsi obrtnike mojstre in mojstrinje v Mariboru, ki želijo ob priliki Mariborskega tedna razstaviti svoje Izdelke, da se udeleže skupnega posvetovanja dne 26. maja ob 8, zvečer v dvorani hotela Novi svet v Jurčičevi ulici.
m Narodno železničarsko glasbeno društvo >Drava» priredi dne 2. junija v unionski dvorani vokalnoorkestralni koncert, ki ga bo izvajal v prvem delu moški zbor samo6tojno, v drugem pa e spremljevanjem društvenega orkestra. V obeh delili bosta sodelovala kot solista g. Faganeli in g. Živko, ki bo z orkestrom odpel tudi dva samospeva.	..... .
m Pedagoška centrala v Manborn ima danes dopoldne ob 10. uri v slavnostni dvorani drž, učit, šole redni letni občni zbor.
m V NAŠEM POROČILU o smrti g. Klancnika smo napisali, da ga zdravnik ni napotil v Zdravstveni dom, kjer bi dobil injekcijo proti steklini, Naknadno smo sedaj izvedeli, da mu je zdravnik svetoval, naj se takoj poda v Zdravstveni dom, kjer mu bodo dali injekcije, Razen tega mu je povedal, naj poskusi ugotoviti psa, ki ga je ugriznil. Nadalje mu je zdravnik izjavil, naj se k njemu vec ne podaja, ker bodo vse potrebno napravili r Zdravstvenem domu. Pozneje g, Klančnik v tej zadevi ni bil več pri zdravniku. Kakor se je sedaj ugotovilo, g. Klančnik ni upošteval zdravnikovih navodil, ker pač menda ni mislil, da bi bil pes, ki ga je ugriznil, stekel. Iz tega |e razvidno, da zdravnika ne zadene nikaka krivda, ker je izvršil svojo zdravniško dolžnost in je g. Klančnik postal žrtev lastnega omalovaževanja pasjega ugriza, m Hotel »Orel« — Budjevačko pivo! m Ljudska univerza. Radi gostovanja ljubljanske opere se preložil operno-baUtni večer na torek 25. maja ob 20. uri.
m Popis Židov in brezvercev, V smislu razpisa banske uprave mora mariborska mestna občina po-pisati vse prebivalce, jugoslovanske in tuje držav^ ljane, ki so židovske veroizpovedi ali brezverci, Vsi ti morajo do 10. junija javiti na mestnem kon-skripcijskem uradu rodbinsko in rojstno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo in domovinstvo, poklic in bivališče, stan (poročen, vdovec, samski), Pri poročenih je navesti dekliško rodbinsko in rojst* no ime ter veroizpoved žene, imena in rojstne podatke nedoletnih otrok. Podatki, ki se bodo zbrali, bodo služili le za uradno evidenco.
m Vsem Hrvatom v Mariboru in okolifi. Ban« ska uprava v Ljubljani je odobrila osnovanje podružnice Hrvatskega kulturnega društva »Napre-dak« v Mariboru, Ustanovni občni zbor se bo vrši) v četrtek, dne 27. maja ob 9, predpoldne v gostilni »Novi svet« (Povodnik) v Jurčičevi ulici 7.
m Strel na dvonožnega lisjaka v kurniku. Posestnik Kacjan iz Zrkovc je ponoči zatekel v svojem kurniku vlomilca, na katerega je streljal ter ga je zadel v levo nogo nad kolenom. Obstreljeni je Franc Brecl s Pobrežja, od koder pa ima izgon. Je nevaren kurji tat, ki je samo v Znkovcih odnesel posestnikom nad 100 kokoši, Izročen je bil
orožnikom.	....	, .
m Vinofoč Curk — Vinarje, otvorjen! m Tragična smrt otroka, V mariborski bolms niči je umrl Franc Muraus iz Selnici ob Dravi. Fantek je doma po nesrečnem slučaju dobil ocetno kislino, katere je napravil krepek pozirek, Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, vendar mu pomagati niso mogli,
MociM^ gledališče
NcdolJs, 23. maja: Zaprte.	, „ „ _
Ponedeljek, 24. mafo olj 20: »Madame Butttjrfl?*. Go stovanje ljubljanske opere. Iivsa,
r.ega trga bakljada z godbo gasilske čete v park
do spomenika Jugoslovanske matice. Tu se prižge ogenj v žari, Pri spomeniku se zbere predvsem srednješolska mladina, za katero bo imel nagovor g. prof. dr. F- ;nik Fran, Nato bo v parku od 21—22
promenadni Koncert.
4, V nedeljo, 30. maja, bo ob 11.30 v veliki unionski dvorani kratko manifestacijsko zborovanje. Najprej deklamira gdč, Elvira Kraljeva, članica Narodnega gledališča, Gregorčičevo pesem »Naš narodni dom«, nakar govori g. dr. Josip Leskovar. Po govoru intonira godba pesem »Hej Slovani« in državno himno.
Vsa kulturna ln narodna društva prosimo za poziv vsem svojim članom, da se udeležijo v čim večjem številu proslave 20 letnice majniške deklaracije v soboto 29, maja zvečer in v nedeljo 30. maja oh 11.30 dopoldne.
V Mariboru, dne 22. maja 1937,
Za pripravljalni odbor; Dr. Jos. Leskovar Marija general Maistrova
Dr. Dolar Anton, prof. v p. Ravnatelj Hrastelj Frana Prof. Ivan Prijatelj
Tabor mož in fantov v Pelrovčah
Fantovski odseki prosvetnih' okrožij Celje, Laško, Sv. Jurij, Vojnik in Žalec priredijo v nedeljo, dne 13. junija v Petrovi!ah svojo prvo manifestacijsko zborovanje v zvezi 6 športno-gi m nastičn i m nastopom. Ob 8. sprejem vseh gostov ob prihodu celjskega vlaka, nato sv. maša s pridigo, po sv. masi na prostem zborovanje fantov in mož. Popoldne po slovesnih večernicah nastop naših športnikov. Vse fante in može že daneč vljudno vabimo, naj ee polnoštevilno udeleže te manifestacije, ki naj znova podžge naš moški svet za odločno delo v korist naroda in države.
Celje
c Procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa. Ob 8. bo v župni cerkvi slovesna »v. mašo. Nato procesija z naslednjim vrstnim redom: 1. Križ, 2. moški, 3. Fantovska katoliška akcija a praporom, 4. Dekliška Marijina družba z zastavo, 5. Kongregacija goepodičen, 0. pevci, 7. godba, 8, prva četa vojaštva, 9. belo oblečene deklice, 10. duhovščina z Najsvetejšim, U. okrajni načelniki dn poveljnik mesta, 12. okrajno, okrožno in upravno sodišče, 18. zastopniki mestne občine, 14. predstojniki uradov z uradništvom in častniki, 15. Katoliško akademsko starešinstvo, 16. Vincencijeva konferenca in možje KA, 17. Gospejno društvo in ostalo žen-stvo, 18. druga četa vojaštva. Šolska mladina ee zbere e svojim učiteljstvom k zadnjemu blagoslovu na Glavnem trgu. Opozarjamo gledalce, ki 6e ne nameravajo udeležiti procesije, da izkažejo spoštovanje in čast Najsvetejšemu.
e Pokroviteljstvo proslave 25 letnice Prosto-vojne gasilske čete v Gaber ju je prevzel celjski župan g. Alojzij Mihelčič, Gaberska gasilska čete, ki je v 25 letih pokazala lepe usj>ehe na polju gasilstva in pomagala pri požarnih, poplavnih^in drugih nevarnostih, zasluži, da so pozorni nanjo vsi višji funkcijonarji in predstavniki uradov, kakor tudi občinstvo. Proslava bo v nedeljo 4. julija v Gaberju in bo združena z župnim izletom,
t Celjane in podeželje opozarjamo, da si takoj nabavijo vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi za operi »Cavellleria rusticanac in »Glumače«, katero bo pela ljubljanska opera v torek ob 20, v mestnem gledališču.
c 0 pradavnih prebivalcih v naših jamah je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel jutri 24. maja ob pot 21. v domu v Samostanski ulici g. prof. Srečko Brodar,
c Koncert pevskega društva »Celjski Zvone bo v soboto, dne 12. junija, ob 8. zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice.
e Kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi danes klubsko otvoritveno dirko in kolesarski izlet na progi Celje—Šoštanj. Start ob 2. popoldne na Glazlji, cilj v Šoštanju pred hotelom Union. Za izletnike je odhod izpred kolodvora e kolesi, pa tudi z vlakom.
e Lahkoatletski meeting SK Jugoslavije bo danes ob 9, dopoldne na igrišču SK Jugoslavije na Sp. Lanovžu.
c Nedelja športnih prireditev, Dane6 ob 16. bo na Glaziji drugorazredna finalna tekma med SK Laško in SK Radeče, Ob 15.30 bo prvenstvena tekma na Olimpoveni igrišču med mladino SK Olimpa in SK Atletikov, ob 17. pa bo prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Olimpom.
c Kino Metropol. Danes ob lO. in 14. matineja »Divji love — Indijanci! Ob 1045, 18.15 in 20.30 »Ženski ra|< (Frauenparadies). Jutri reprlza naj-zabavnejšega filma sezone »Žene vladajoč (Wei-berregiment).
Produkcije Glasbene Matice
Glasbena Matica v Celju je priredila ob koncu šolskega leta v mestnem gledališču tri javne produkcije svojih gojencev. Šolski nastopi so bili zelo lepo pripravljeni ter so obsegali nižjo, srednjo in višjo stopnjo, Daleko so prevladovali klavirski solisti in izmed 38 nastopajočih pri prvih dveh produkcijah je bilo komaj sedem violinistov. Morda je tudi to znak današnje dobe, ki teži za udobnostjo in čim hitrejšo učinkovitostjo. Saj zahteva violina od učenca mnogo več truda in ne malo tudi zmožnosti predno more tako zaigrati, da se ga da poslušati. Vsi nastopajoči so se zelo potrudili ter smiselno izvajali naštudiran spored. Pri nekaterih smo mogli poleg vestne šole že sedaj občudovati prirojeno darovjtost, pri drugih zopet mnogo pridnosti. Posebej moremo omeniti tretjo produkcijo, ki je mestoma že ugodno presegala meje šolskega nastopa. Tako 6o vsi violinisti (Jegrišnik, Majdič, Zumer,' Kdnig, Antlej) pokazali lep napredek od lanskega leta in to kar tiče tehnike in notranje doživetje igre. Pa tudi klaviriMi (Raihova, Mravljakova, Sancin, Golobi-čeva, čukova) so občuteno in s smislom za lepo igro izvabljali prijetne tone iz izvrstnega klavirja, ki ga je dala na razpolago tvrdka Ropa«,
Po dolgem času smo imeli zopet priliko poslušati mladinski zbor, to pot pod vodstvom gdč. Zore Ropasove. Mladinski zbor je ugodno iznenadil ter z jasno vokalizacijo, dinamično jako lepo zapel šest Adamičevih in dve Pregljevi mladinski pesmi. Gdč. Ropasova je vložila v zbor mnogo truda kar ji je tudi prineslo zaslužen uspeh. Kakor zvemo, je poučevala tudi druge predmete v minulem letu, tako predvsem solistično petje. — G. Senegačnik iz njenega oddelka je za svoj prvi tovrstni nastop žs! lep
je od lani mnogo napredovala in je zlasti srednja |«ga pjtnega gla#u prav dobro izdelana, Vsekakor
Gledališče
Ljubljana
V nedeljo, 23. naj«
Drama; Nedelja, 23. maja »Simfonija 1957«.
Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek, 24 majaš Zaprto. — Torek, 25. maja: »Peter in Aleksej«. Red B. — Sreda, 26. maja: »Matura«. Red Četrtek.
Opera: Nedelja, 23. maja: »Veseli etudenček«. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. — Ponedeljek, 24. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Cavalleria rusticana«. »dlumači«). — Sreda, 20. maja: »Plamen«. Red Sreda .
Sestanki	„_ ..a
»Ljubljana«. Jtrtrl, v poosftljtk, ob četrt na 9 nujna vaja moškega zbora * društvenih prostorih. Naj nihče ne zamudi.
Prireditve In zabavi
Svetopisemski večer bo 1 ponedeljek, 24. ob 8 zvečer v dvorani 81 t na frančiškanski Vstop prost. Vei, ki se za to zanimajo, iskreno
vabljeni. — Odbor kongregacije Marije Pomoč-niče (za gospe).
Kino
Kino Kodeljevo: Ob 3 matineja: »Beli pekel« — Piz PalO (Leni Riefenstahl), ob 5 m pol 9 in jutri ob pol 9: »Beli pekel« in »Plavolasa Karmen« (Marta Eggerth).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkotzy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar Šelenburgova nlica 7; t ponedeljek: mr. Bakarčič, sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20 io mr. OartUB, Mo6te.
Poizvedovanja
Nekaj denarja je našel nekdo na Kodeljevem blizu štepahskega mosta. Denar je izgubil najbrže kak okoliški kmet. Dobi ga v Društveni ulici št. 7 v Mostah.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove«
f tenke vode. »Franz-Josefova« voda se ahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Keg. po min. soc. pol. In nar. »dr. 8-br. Ii.t85, 25. V. S5.
1 Procesija presv. Rešnjega Telesa župnije Sv. Cirila in Metoda bo letos na praznik, 27. maja ob 7 zjutraj po spremenjenem redu radi novih šot. Procesija bo šla po Linhartovi ulici, Robovi ulici k gimnaziji, kjer bo prvi blagoslov, Keržičevi, Einspilerjevi, drugi blagoslov, Staničevi, Bežigrad, tretji blagoslov, Pleteršnikovj, Livarski, 4 blagoslov, nazaj v cerkev,
1 Zadnjič priporočamo obisk U, pomladanske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, ki bo odprta le še danes, v nedeljo.
1 Vsem odbornikom krajevnega odbora JRZ za poljanski okraj! Jutri v ponedeljek, 24. maja točno ob pol 9 zvečer bo v običajnem prostoru izredno važna seja. Udeležba vseh je brezpogojna dolžnost! Obvestite drug drugega! Na gotovo svidenje! — Predsednik.
1 Železniški upokojenci imajo v sredo, dne 26. maja na Rožniku majniško opravilo. Sv. maša bo zjutraj ob 7. Vljudno vabimo železniške upokojence, vdove in vse prijatelje.
1 Za večerni kuharski tečaj, ki se prične začetkom junija, je še par mest praznih. Prijaviti se je do 25. t. m. pri ge. Poženelovi, Jegličeva 13., kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila. -— Žen6ki odsek šentpeterske prosvete.
1 Križanska moška in mladeniška Marijina družba ee udeleži danes popoldne slovesnosti na Rakovniku z zastavo. — Na praznik sv. Re&njega Telesa se udeleže vsi člani procesije v stolnici. Zbirališče pri zastavi med cerkvijo in semeniščem ob pol 9. — Prvi glavni družbeni praznik proslavimo s slovesno službo božjo zjutraj in popoldne v družbeni cerkvi v Križankah danee teden dne 30. maja
1 Nočne častivce presv. Zakramenta vljudno opozarjamo, da je v noči od 26. na 27. maja (pred praznikom sv. Rešnjega Telesa) izredno celonočno ceščenje v stolnici. Iz knjige »Večna molitev«, ki je v cerkvi na razpolago, bomo opravili za ta praznik določeno 28. uro.
1 Zahvala. Mestni ubožec Ivan Kremžar se naj-topleje zahvaljuje soe. skrbstvu mestne občjne ljubljanske za ponovno nakazilo hrane in vso podporo, ki jo uživa,
1 Ivan Levar, dramski Igralec, proslavi 25 letni jubilej svojega umetniškega dela v torek, 1. junija, z Rostandovim »Cyranom« v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic je pri operni blagajni Od ponedeljka 24. t. m, dalje.
1 Občinska seja. V torek ob 5 popoldne bo redna seja ljubljanskega občinskega svela. Na dnevnem redu so nekatera važna vprašanja, kakor sanacija Maloželezniške družbe, mestna ženska realna gimnazija, izpreniemba občinskih gradbepih taks ln pa »punkiacijet zaradi nakupa zemljišča za regulacijo Emoiiske in Aškerčeve ulice v Ljubljani, Važno bo tudi poročilo personalno-pravnega odbora, ker je na dnevnem redu vprašanje volitev v Kmetijsko zbornico in pa vprašanje odno-šajev do Županske zveze. Sledi tajna seja, ki bo obravnavala razna personalna vprašanja.
1 Nevihta nad Ljubljano. Včeraj okoli dveh popoldne se je na severni strani Ljubljane nebo naenkrat skrajno potemnilo. Iz Ljubljane smo opazovali naravne prizore, kako zračni vrtinci preobračajo črne oblake. Taki zračni vrtinci, vidni od daleč, so najbolj zanesljivo znamenje za ločo. In res je malo pred treljo uro prihrumela nad Ljubljano nevihta s ploho, med katero se je usi-pala gosta in debela toča. K sreči je ta nevihta trajala le kratek čas, (lasi je povzročila po vrtovih znatno škodo na sadnem drevju, pa tudi na vrtnem cvetju, na svežem grahu in na drugih rast-
je gdč. Ropasova za Celje zelo dragocena moč in smo prepričani, da bo vodstvo Glasbene Matice vse storilo, da bo umetnica ostala ie nadalje v učiteljskem zboru.
H koncu naj omenimo še številni godalni pr-kester, ki je pomnožen z gosti izvajal pod taktirko ravnatelja g. Sancina, precizno in z velikim razumevanjem za skupno igro predvsem Adamičeva dela. Drugi del sporeda tretje produkcije je bil posvečen pok. skladatelju E, Adamiču ter se je s tem Glasbena Matica dostojno oddolžila njegovemu spominu. Vodstvo in ves učiteljski zbor zaslužita za svoje glasbeno vzgojno delo t Celju samo pohvalo ter jima na doseženih uspehih čestitamo.
Misijonski teden v Grobljah
Sporočamo slovenski javnosti, da je ravna, tejstvo drž. železnic velikodušno ustreglo prošnji pripravljalnega odbora in dovolilo, da se v dneh od 13. do 20. junija 1937, ko traja misijonski teden in misijonski kongres, Ustavljajo vsi vlaki iz obeh smeri na posebnem začasnem postajališču v Grobljah. Delavci že urejajo 120 metrski peron, ki ga zahtevajo za postajanje predpisi. Od postajališča do Društvenega doma, kjer se vrši misijonska razstava, je komaj 2O0 m razdalje, do misijon i šča pa okrog 300. S tem je vsem udeležencem misijonskih prireditev kar najbolj omogočen dostop.
Pripravljalna dela za misijonske slavnosti bo v polnem teku, posebno za slavnostno igro na prostem in za misijonsko razstavo. Za igro postavlja te dni podjetnik g. Stehe na lepem dvorišču misijonišča velik oder, na katerem bo moglo nastopiti istočasno do 150 igralcev. Pri odru je za-poslen tudi slikar g. Jerina. Razstava bo obsegala v 6 razstavnih prostorih naslednje oddelke: Afrika in Kitajska, Indija, Misijonski tisk in Slov. misijonarji, Baragova soba, Misijonska cerkvena oprema in Znamke. Opozarjamo, da bodo v Baragovi sobi prvič javno razstavljeni podrobni načrti za novo Baragovo bogoslovno semenišče v Ljubljani. Načrte nam je dal na razpolago g. škof dr. Gre-gorij Rožman, ki se za nase misijonske prireditve posebno zanima in se je ponovno izrazil, kako srčno želi, da bi te prireditve čim lepše uspele.
Naročnike Katoliških misijonov obveščamo, da bo izšla posebna slavnostna* številka v dvojnem obsegu v prvih dneh junija. Poleg podrobnih navodil za udeležbo na misijonskih prireditvah in poleg opisov teh bo vsebovala galerijo vseh slovenskih misijonarjev, kar ji bo dalo trajno vrednost Številka bo bogato ilustrirana. Kdor želi razen rednih naročnikov to številko, naj to sporoči vsaj do 5. junija upravi K. m., Domžale* Groblje. Ceua posameznim izvodom 2 din.
Izkaznic za misijonski kongres prejšnji teden, žal, nismo mogli razposlati. Ta teden jih gotovo dobe v roke vsi župni uradi in poverjeniki Katoliških misijonov. Toliko v vednost onim, ki so žo po njih spraševali. Opozarjamo znova, da je izkaznica nujno potrebna vsakemu udeležencu. Cena je 3 din.
Vse prijatelje misijonov vljudno prosimo, da bi za uspeh misijonskega kongresa molili.
i i. ,.».,. i	Pripravljalni odbor.
linah. Sodeč po razgledu iz Ljubljane, je morala nevihta divjati po vsem kamniškem okraju, pa tudi po gorenjski kotlini.
1 Deška počitniška kolonija mladih planinccv bo letovala v Malnarjevi koči od 3. do 25. julija t. ). Člani kolonije bodo nekaj časa bivali tudi v šotorih ob Bohinjskem jezeru. Vodstvo deške kolonije je prevzel profesor. Fantje bodo imeli udobno bivanje, za nosa če je že preskrbljeno. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 najkasneje do 10. junija t. 1. Ker je število udeležencev omejeno, je potrebno, da eo intere-sentje čimpreje prijavijo,
1 Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 1. do 8. junija t. I. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1. — K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki sp rojeni v letu 1917 in vsi oni mladeniči rojstnih letnikov 1910 do 1016, ki doslej ali sploh še niso bili pregledani ali pa so bili pri dosedanjih pregledih oglašeni za začasno nesposobne.
Pregledali se bodo tudi vsi obvezniki rojstnih letnikov 1897 do 1906 ki veljajo za začasno nesposobne, pa is kakršnihkoli razlogov njso bili pregledani v evojem 31. letu starosti.
1 Dosluženi vojaški obvesniki, ki so postali nesposobni za vojaško službo, pa doslej še niso bili ocenjeni za nesposobne ,naj se nemudoma zglaso za pregled pri svoji domovni občini, Ljubljančani pa v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. — soba 2.
I Naknadna vojaška zaprisega. Vsi vojaški obvezniki do 50. leta starosti, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso bjli zapriseženi, naj se najkasneje do 1. junija t. 1. zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. — soba 2, kjer prejmejo priglasnice za "zaprisego, ki bo v ponedeljek 7. junija t. L ob 11 v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1. — Kdor bo neopravičeno izostal bo najstrožje kaznovan.
1 Pregled uniforme rezervnih častnikov in vojaških uradnikov v ponedeljek 7. junija t. 1. ob petih popoldne za one lz pešadije, za vse druge pa v torek 8. junija t. 1. ob petih popoldne v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1. Vsi, ki imajo državno uniformo, naj pridejo zanesljivo k pregledu, da se ognejo neprilikam, ki bi jih sicer imeli. Posebnih pozivov ne bodo prejeli.
1 Dijaki-vojaki s končano srednjo šolo, ki bi radi v jeseni nastopili svoj kaderski rok, naj 6e najkasneje do 20. junija tega leta zglase osebno ali pismeno z vsemi potrebnimi jx>datki v sobi sobi št. 16 pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v Vojvoda Mišiča vojašnici na Maistrovi cestj.
1 Kazen sa bogoskrunee. Poročali smo o bogo-skrunstvu na Tržaški eesti. Policija je vse štiri bogoskrunee najprej kaznovala zaradi nedostojnega vedenja vsakega na 10 dni zapora. Nato pa jih bo izročila sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi bogoskrunstva in za poškodbe tuje lastnine in težke telesne poškodbe.
1 Hočeš v mini užiti res pristno kapljico Pe-krčana, Silvanca ali cvička, pridi k »Menihu«, Kolodvorska ulica 6.
I Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Kolodvonska ulica 11, tel. 24-37.
1 Bufet »Rio« toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo. Vrček Din 4.50.
1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8 in eprejemališče, Knaf-Ijeva 2.
I V restavraciji hotela Lloyd danes, v soboto m jutri, v nedeljo popoldne vojaški konpert ob vsakem vremenu.
1 Restavracija »Strelišče« Pod Rožnikom, ee
priporoča za obilen obisk, nudi Vam dobre domače ocvrte piške ter izbrana štajerska, dolenjska in viška vina.
Radovljica
Prosvetno driiitvo v Radovljici priredi danes v nedeljo ob 8 zvečer v dvorani ljuckkega doma pevski komcert. Na sporedu je poleg ženskega, mešanega in moškega zbora tudi Sattncr-jeva »Jeftejeva prisega« s solo točkami, zborom in orkestrom.
Sv. Jurij ob Ščavnici
Odkritje spomenika kralju Aleksandru I., ki je bilo določeno ia dne 30. t. m., je zaradi nastaiih tehničnih zaprek preloženo. Vršilo se bo v kratkem fcafu i.n bomo dau pravočasno objavili.
Po sovjetskem orientu
Češki duhovnik piše o vtisih v Sovjettji
Češki duhovnik Jožef Madle se je drznil iti v Rusijo; kar je videl, o tem je tudi govoril po raznih mestih in je tudi naipisal v knjigi »Orientem Sovetfi« (»Po sovjetskem vzhodiu«).
M£dle piSs v svoji knjigi kot tak, kd opazuje življenje, ki so mu rdeči vladarji odvzeli duhovno polnost. Toda o tem nas zagotavlja v uvodu, kjer pravi, da hoče pisati brez predsodkov, brez strahu pred sodbo sovjetov. Iz knjige diha življenje, s katerim se je avtor srečal, ki ga je opazoval, ki ga je spoznal in opasal. Spoznal je življenje sovjetskega človeka ne le v luiči Moskve, marveč tudi v senci gruzimskih gora in na stepah podeželja. Slišal je ropot tovaren, pa tudi jedel črni kruh navdušenih delavcev. Delajo 7 najmanj pa 5 ur dnevno po teži dela. Tvomica je delavcu svet, ki mu zadostuje v vsem. Vse življenje more preživeti tu in v parku kulture, ki je okrog tvornic. Delavec je v tvornici tudi vzgojen. Dopoldne se ustavijo vsi stroji in delavci se zbero k pouku. Prečdtajo jim časopise ali razlagajo sovjetske propagandne načrte. V tovarni more delavec obedovati kot v hotelu, seveda po razmerj-u njegovega dela. Tu so zanje klubi, gledališče, glasbena dvorana itd. Za otroke do 4. leta so tu jasli, do 8. leta otroški vrtci. Otroci dobe povsod hrano in oskrbo. Pri nas delavec začne, ko zatuli sirena in gre k družini, ko čas mine. Sovjetska tvomica delavca ne izganja, marveč vabi. Okrog tvornic so cvetoči parki, nasadi in vodometi Toda, kakšna je enakost med delavci? Če dva enako delata, moreta tudi enako jesti in sta si enaka. Toda kdor več izdela, bo-ljše ji. Ni torej enakosti, kot ni enake sposobnosti in marljivosti pri delu. Tudi v sovj. Rusiji gleda beda v salone, kjer plešejo ob godbi klavirja.
Drugače je kmečko življenje. Veselo lice našega kmečkega dela se razblinja v tiho, trpečo melanholijo ubogega robota v kolhozu. V obrazih molčeča resignacija, brez veselega smeha. In prav tako v trgovinah. Osebni interes t. j. prožno pero vsakega podjetja se je uničilo z državnim socializmom. Prodajalcu ni do kupcev in je tem bolj vljuden, čim manj ima dela.
Poglejmo rajši kulturno življenje! Mnogi občudujejo sovjetsko literaturo in hitro prevajajo. Posebno Čehi se hočejo kulturno zbližati. Čehi jim podajajo roko; Sovijeti pa jim jo veselo stiskajo. Tako kot ostali svet hočejo tudi nje premamuti. S Čim? Na to vprašanje je že odgovoril I. Erenburg L 1935 v Pragi v svojem govoru: »Mi vas zasipljemo z idejami, knjigami, žitom in cvetjem naših vrtov, smehom naših otrok«. Otrok bo imela Rusija dosti. .Abortus je prepovedala, za otroke skrbe tvorniške jasli. Nezakonski otroci so kakor zakonski; svobodna ljubezen ne pozna prepovedanega sadu, v senci dreves, v parkih kulture popolnoma nemoteno v mikajo zakoni in rodbine. Tako se prebivalstvo zelo hitro množi. Dr. Eugen Červinka odgovarja na vipra&anje, kaj se pravi socialistično žrveti, takole: »Dobro jesti, dobro piti, imeti otroke m dražiti sebe in druge z diferenciacijami, ki jim pravi družba navadno kultura«. Glej, kako resničnost ipotrjuje definicijo I
svoboda! Ima isto pravo kot pcotaver-
ska svoboda! Resnica in neresnica imata enake pravice. In resničnost? Duhovnik, ki opravlja bogoslužje, je obdan le od 15 starih žena, mladina se ne udeležuje bogoslužja, da bi ne bili krivi proti-revolucionarnih akcij. Z verskim življenjem starih žena bo zamrlo versko življenje sploh. V sovj. Rusiji je vsak potepuh svoboden, duhovne sile pa so vklenjene v sibirsko okovje, na katerem je posmehljiv naipis: Verska svoboda. Tudi na pokopališčih se kažejo stopnje divne kulture, ki se ne obotavlja spremeniti grobove v stranišča. V grobu je bilo 5 večjih in 5 manjših rakev (str. 83). Cerkve so spremenjene v ruševine ali gostilne. Namesto njih se odpirajo športne palače, kjer se ljudstvo klanja lastnemu telesu! V sovj. Rusiji imajo za vse poskrbljeno: dajejo ljudstvu delo, zabavo, kruha; z njim pa tudi duhovno nizkotnost. — Madlejeva knjiga daje snov za mnoga, mnoga razmišljanja. Iz nje moremo razbrati, da se s komunizmom širi strašna nevarnost po vsem svetu, ki čaka na dan žetve, ki naj bo upor proti vsemu družabnemu redu pa tudi proti krščanstvu. Polja so zanjo pripravljena in beda jih plodi. Ko bi imeli za brezposelne dela in kruha, bi se smejali revoluciji. Glad pa dela složnost mase, ki vse stre in ne ve se, kdo bo uničen in komu bo iztrgan kruh iz ust. Vedno več in več ljudi vidimo okrog sebe, katerih pogled ji zavisten, zloben in sovražen, ki vse meri z zornim kotom svojega gladu. In odkod ta glad? Ker so ljudje pozabili in zapustili Boga in radi neizmernega pohlepa, prezirajoč zakone pravičnosti in krščanske ljubezni, rajši uničijo, kar jim preostaja, kot pa da bi dali sočloveku, ki gladuje. In kdo bo
kriv vse te nesreče? Ali morda strašni agitatorji, ali pa oni, katerim je pohlep uničil vsak čut za potrebe drugih ljudi? Njim veljajo besede tistega, ki je hotel ljudstvu pomagati: »Gorje tem, ki plešejo, ko se drugi zvijajo! Gorje tem, ki se bleste v svili, a drugi se valjajo v cunjah! Gorje pijancem, ki pijejo kri iz živih srci Gorje vladujočian, ki ne postuišajo Boga! Gorje tem, ki se ne brigajo za du&o, marveč le za mišaoe in trebuh! Gorje bogatim! Gorje močnim! Gorje ljudem, ki so trdega srca! S svojim lastnim orožjem boste tepeni! Mučeni boste z zakoni, ki ste jih sami izdelali. Stroji se upro, mišice se upro, trebuhi se upro. Nimajo srca, nimajo duše: Bog vrti kolo, On vas stare.« (Hervig: Sv. Boštjan iz predmestja.)
Ne zadostuje torej samo zagrniti rdeči prapor nesreče z nedolžno tančico humanitete in karitas, marveč treba je tudi pravičnosti, da ne bodo ti, ki nikogar ne žive, nikomur ne pomagajo in samo tisočake obračajo v roki, večali bede in klicali nesreče.
Komunizem lahko vabi v svoje vrste, ker s svojimi frazami dela, kot bi podpiral žejo po pravičnosti in sočutje z ubogimi in stiskanimi. Ne oznanjuje dolžnosti, hoče le nasilje; k cilju hoče dospeti čez mrtvece, razvaline in ruševine vsake kulture. Gorje vladajočim, ki ne vidijo, da tam, kjer se končuje nravnost, pravičnost, poznanje dobrega in zla, začenja revolucijonamo nasilje, radikalno teženje po propadu. Kateri pomagajo izganjati Boga; kateri študirajo in delajo vse brez Njega in proti Njemu. Ti naj vedo, da se more vse to končati le v razvalinah in pobesnelosti.
Dne 20. mata je bila ▼ Portsmouthu največja pomorska parada sveta, da je počastila angleiko kraljevsko dvojico. Pri paradi je bilo 300 lad. edinic

Razvoj moderne tehnike
Sladkor iz lesa
Znani profesor ketnTj*> t Heidefbergu, Berghis, je uspel po 15 letih in redtil problem, čigar tehnična izvedba obeta ustvariti veliko novo industrijo. Posrečilo se mu je namreč odkriti način tehnične predelave leea v sladkor. Že pred vojno je z laboratorijskimi poskusi dokazal profesor Willstatter, da .je mogoče lesno oedulozo s pomočjo solne kisline spremeniti v ogljikove hidrate, torej sladkorne spojine. Profesor Bergius je nadaljeval na teh danih izsledkih svoja raziskovanja od 1. 1916 do danes in je v teku let odkril način, Id omogoča tehnično predelavo lesa ▼ sladkor, ki more služiti kot hranilo tako ljudem kot živalim. Najprej je naletel na irelike težkoče pri tehnični obdelavi tega problema. Tako je moral najprej izslediti zadosti trpežni materij al, ki je mogel kljubovati vse razjedajoči koncentriram solni kosldni, ki je edina mogla spremeniti lesno celulozo v sladkor. Nadalje je moral tehnični proces speljati v taki smeri, da je mogel pridobivati solno kislino, ki deluje le kataiitično iz procesa zopet nazaj s čim manjšimi izgubami. To se ura je tudi posrečilo in s tem je bila dana možnost za praktično tn gospodarsko spreminjanje lesne celuloze v sladkor. Proces je najbolj izdaten, če segrevamo zmes lesa in solne kisline v vakuumu, pri čemer se lesna celuloza spremeni v sladkor.
Kljub temu, da so ga v njegovem dedu podpirale mnoge gospodarske krize, ki so pretresale Nemčijo, se mu je vendar posrečilo, da je že 1. 1927 mogel zgraditi ▼ Ženevi prvo tehnično poskusno napravo za pridobivanje sladkorja iz lesa. Obratovanje te poskusne naprave je nudilo izredno
ugodne rezultate glede stroškov in pridobljenih množin lesnega sladkorja. Naprava je producirala dnevno približno 1 tono lesnega sladkorja, s katerim so uvedli poskusno krmljenje prašičev. Poskusno krmljenje je pokazalo, da je lesni sladkor po hranilni vrednosti nekako enak krmilnemu žitu in da more nadomestiti pri krmljenju do sedaj v velikanskih množinah rabljeno koruzo in rž. Razumljivo je, da se lesni sladkor glede okusa in uporabe ne more še primerjati do sedaj rabljenemu sladkorju iz pese, vendar je njegova velika prednost ta, da ga moremo pridobivati iz najrazličnejših vrst lesa tn v prvi vrsti iz manj vrednega lesa in lesnih odpadkov. Poudariti je treba, da se pri tem procesu spremeni les v 100% bolj vredne snovi. Tako se spremeni vsa lesna celuloza, katere je v lesu 60% do 70%, v užitne ogljikove hidrate, torej v sladkor. Lignm, katerega je od 28% do 37% in ki se ne raztopi, se pa more uporabiti v obliki briketov, kojih kurilna vrednost je približno enaka briketotn iz rjavega premoga. Mimo tega se proizvaja pri tem procesu precejšnja množina ocetne kisline.
Iznajdba profesorja Bergiusa
odpira moderni tehniki široko polje,
ki se bo v teku let gotovo razvilo v velikansko industrijo. Dasi lesni sladkor danes še ne more konkurirati sladkorju iz pese ali sladkornega trsa, smo lahko prepričani, da bo v bodočih par letih proces toliko napredoval, da ne bo lesni sladkor v ničemer zaostajal za do sedaj rabljenim sladkorjem. Za sedaj pa bo nadvse važen lesni sladkor v kme-
tijstvu, kjer ga bodo lahko v velikih množinah uporabljali za krmljenje živine, dočim bodo žito, ki je služilo do sedaj za krmo živini, uporabljali lahko v koristnejše svrhe. Živinoreja bo prisila na
ta način do cenejših krmrl in tako bo omogočen razvoj živinoreje celo tam, kjer doslej radi predrage krme ni bil mogoč. V nekaj letih se bo industrija lesnega sladkorja gotovo že močno razvila in tedaj bomo tudi videli do potankosti gospodarski pomen te nove pridobitve moderne tehnike. Upajmo, da se bomo čez leta lotili pridobivanja lesnega sladkorja tudi mi, ki nam ne primanjkuje niti lesa niti lesnih odpadkov in imamo vse pogoje za razvoj živinoreje, ki bo na ta način še bolj odločala v našem narodnem gospodarstvu.
Slika angleSke kraljevske družine v kronanjskih oblekah. Od leve na desno: princesa Royal, vojvo-dinja Gloucesterska, vojvoda Gloucester (brat kralja), kraljica Mary, Kralj Jurij VI., princesa Marti «r«f»-Rrt »a. nrincesa Elizabeta (prestolonaslednica), vojvoda Kentski (brat kralja), vojvodinja Kent-* — • « ^ ^S£fttra koeginje Olge), norveška kraljica Maud (kraljeva teta)
»Bodite tiho, otročički,« pravi zajka v hlevcu, »vaš rajni ded gre mimo!«
dhaagaj soojmu oiroiui,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Ljudski kralj
Kristijan X., danski kralj, čigar 25 letnico vladanja so nedavno slovesno obhajali na Danskem, ima v Skagenu, v Severni Jutlandiji preprosto hišo, ki živi v njej kot navaden državljan. Jako rad se sprehaja po ulicah tega mesta, ki je najbolj gosposko in najbolj slavno dansko kopališče in znano jako važno ribiško pristanišče. Ondi so tudi velike javne dražbe rib, ki so večkrat kaj čudne na pogled. Udeleženci nič ne govorijo, samo prikimajo in kupčija je sklenjena. Kralj Kristijan je bil tudi nekoč na taki dražbi. Seveda so ga vsi spoštljivo pozdravili, kralj pa je prijazno kimal na vse strani. Tisti, ki je klical številke, cene rib, je tedaj pravkar izklical neko številko. In ker je bil dovti-pen, kot so vsi Danci, je storil tako, kakor da je kimanje kralja pomenilo kupčijsko ponudbo. Udaril je s kladivom in glasno povedal: »Zaboj slanikov, kupil kralj Kristijan!« Kralj, ki tudi razume šalo, se je zasmejal in sprejel kupčijo,
Iz Honkonga poročajo listi, da bodo utrdili in za letalsko pristajališče zgradili zaliv Bias, ki je 50 morskih milj oddaljen od Hongkonga. Prej je bil isll zaliv varno zatočišče morskih roparjev, ki jih tn vedno kar mrgoli
Novo jadralno letalo s pomožnim motorjem
V zadnji dobi gradijo jadralna letala s pomožnimi motorji. Med mnogimi modeli najrazličnejših konstrukcij teh vrst jadralnih letal zasluži veliko pažnjo novi model, angleški »Bussard«, firme Luton Aircraft Limited.
Je to enosedežno jadralno letalo aerodinamične izvedbe in grajeno po vseh dosedanjih izkušenostih gradnje te vrste letal. Letalo je popolni enokrilnik lesene konstrukcije. Kakor je razvidno, so krila zgrajena v obliki V, ki se dajo tudi odmon-tirati in v tem stanju zavzema letalo prostor 2.3X 6 m. Prečna krmila se raztezajo po vsem krilu, ki so prevlečena s platnom — kakor tudi krilo samo. Trup je ovalnega prereza, zadaj zelo ozek in »predaj razširjen za mesto pilota. Višinsko in stransko krmilje je v svoji konstrukciji izvedeno na običajni način analogno s krili. Podvozek je prosto noseč s širokim tirom in kolesa so aerodinamično prikrita. Motor počiva zadaj nad sedežem pilota na ogrodju iz jeklenih cevi. Je lo British Anzai motor, 34 HP (v »V« obliki viseči dvocilindrski motor), uporabljajo se pa lahko tudi drugi motorji istih konjskih sil. Letalo poganja tlačna elisa. Bencinski tank z volumenom 23 litrov je nameščen v trupu in ta množina pogonske snovi zadostuje za 4 ure letanja.
Nekoliko razmerij tega letala: širina 12.2 m, dolžina 6.1 m, višina 1.7 m, površina kril 13.67 m*. Teža praznega letala je 272 kg, teža v poletu 363 kg, ploščinska obremenitev 26.6 kg/m', maksimalna hitrost 136 km/uro, potovalna hitrost 120 km na uro in hitrost pri ateriranju 38 km/uro. Vzpon 137 m/min.	(P)
Od povsod
NojviJje Špansko odlikovanje. »Laureada de San Fernando« je prejel španski vojaški letalec Garcia Morato, ki je v 46 zračnih bitkah seetreKl in uničil 18 rdečih letal.
Avtomatično napravo za smer na letalih so sestavili inženirji »U. S. Coast Guarda«. Če bo
Silot imel to napravo na letalu, ne bo mogel zaiti, ovi aparat, ki bo zlasti služil prometnemu letalstvu, uporablja katodne žarke za sprejemanje radio poročil; zračni valovi se spreminjajo v svetlobo, in sicer tako, da se na posebni, razdeljeni ploSči prikažejo svetlobni znaki, ki pilotu omogočajo, da neglede na meglo ali hudo vreme prileti naravnost k radio postaji. Če leti letalo naravnost proti postaji, tedaj je svetlobna črta na plošči navpično postavljena, če letalo krene s prave poti, tedaj se postavi črta poševno in zmeraj bolj poševno, čim delj se letalo odmika od postaje. Ce pa je letalo prav nad postajo, tedaj se skrči svetlobna črta v svetlobni krožek sredi plošče. Tako bo delo pilota jako olajšano, tako da bo moral paziti le na tisto ploščo, medtem ko je moral zdaj tudi posluh napenjati, če je hotel priletiti k postaji.
44 Trockistov je obsojenih na smrt, poročajo pravkar večerni listi iz Moskve, in sicer so bili obsojeni na Daljnem Vzhodu, v Svofeodnoju. Med obsojenci, ki jih bodo ustrelili, je tudi neka ženska.
Francoski zunanji minister Delbos (e prispe! ▼ Bruselj, kjer ga je sprejel ministrski predsednik van Zeeiand. Na grob neznanega vojaka je položil venec s trakovi franooske trobojnice, nakar je imel z van Zeelandom politični razgovor.
Ladja polna zakladov je po vesteh pariškega večemika »Pariš Soir« odplula iz Bilbaoa. Nato-vorjena je z zlatom in dragulji, ki so last baskovske vlade.
»Pozimi sem pri vas kupila kožuh. Zdaj bi vas pa vprašala, ali ga ne bi mogli zamenjati za omaro z ledom?«
Mednarodni kongres za kršč. vzhod
Delo za cerkveno zedinjenje je prevažna naloga naše dobe. Zakaj proti krščanstvu se v organiziranem pohodu vse silneje dvigajo sovražniki Kristusovega imena: zakrinkani svobodomisleci kot očito drzni ruski brezbožci z vsem svojim strahotnim propagandnim aparatom. Čeprav v političnem pogledu needini, si pa vendar proti cerkvi in Bogu složno podajajo roke. Protiverski boj se vedno strumneje organizira in zaostruje. Njegove napade bo moglo vzdržati in odbiti le v sebi edino in prav tako organizirano krščansko občestvo. Zato je klic Kristusovega namestnika rimskega papeža po cerkvenem edinstvu rešilni klic pred stisko dni.
Besede krmarja Kristusove cerkve, Bogu hvala, v voljnih in plemenitih srcih vzbujajo najrazve-seljivejši odziv. Za apostolat cerkvenega zedinjenja se pripravljajo domala že vsi evropski narodi. To je prelepo dokazal zadnji mednarodni kongres za krščanski vzhod, ki se je vršil v Rimu od 2.—6. maja tega leta. Na povabilo kardinala Ludvika La-vitrana, predsednika »Katoliške italijanske družbe za krščanski vzhod« in »Pobožne dTuibe sv. Nikolaja v Bariju« ter z odobrenjem is pozdravom kardinala Evgena Tisseranta, tajnika sv. kongregacije za vzhodno cerkev, se je sklicanega kongresa udeležilo jako lepo število predsednikov iai urednikov (ali njihovih zastopnikov) raznih znanstvenih in nabožnih združenj in strokovnih listov za krščanski vzhod. Zastopane so bile držaive: Anglija, Av-trija, Belgija, Čehoslovaška, Francija, Grčija, Ho-landska, Italija, Jugoslavija, Nemčija, Poljska, Romunija, Švica in več emigrantskih katoliških Rusov. Od Slovencev so se kongresa udeležili: p. Anton Prešeren, slovenski asistent Družbe Jezusove v Rimu, urednika »Kraljestva božjega« in zastopnika Apostolstva sv. Cirila in Metoda dr. p. Tomaž Kurent in p. Metod Turnšek iz Stične ter salezijanec I. Šaruga, bogoslovni slušatelj na Orientalskem institutu v Rimu.
Začetek kongresa
Kongres se je pričel na praznik znamenitega vzhodnega učenika sv. Atanazija s slovesno ponti-fikalno mašo v grški cerkvi sv. Atanazija. To službo božjo je ob navzočnosti kardinala Lavitrana po vzhodnem obredu ob sodarovanju petero drugih odličnih vzhodnih cerkvenih dostojanstvenikov v grškem jeziku opravil ruski katoliški škof Aleksander Jevrejnov, Pri sv. liturgiji so krasno prepevali grški gojenci zavoda sv. Atanazija.
Popoldne so se vsi udeleženci kongresa zbrali k otvoritveni seji v veliko dvorano v prostorih svetovne razstave katoliškega tiska v Vatikanskem mestu. Veličastna dvorana je bila nabito polna. Zbrana množica je živahno pozdravila prihod kardinalov Ludvika Lavitrana, pokrovitelja kongresa, in Evgena Tisseranta, kardinala tajnika sv. kongregacije za vzhodno ccrkev, ki sta se z mnogimi drugimi odličnimi visokimi cerkvenimi knezi in redovnimi poglavarji obeh obredov udeležila zborovanja.
Vee pričujoče je pozdravil najprej grof Della Torre, predsednik pripravljalnega odbora razstave katoliškega tiska. Odlični katoliški laik je v vznesenem govoru pozdravil zastopnike toliko narodov, ki so se zbrali, da na vzhodnem kongresu strnejo svoje moči in pripomorejo k skorajšnja vrnitvi krščanskega vzhoda v sv. rimsko edinstvo. Govornik je v govoru z radostjo poudaril važno poslanstvo slovanskih katoliških narodov, ki svoji zemljepisni legi in svoji krvi tvorijo naravni most na krščanski vzhod. Za njim je pozdravil udeležence kongresa rektor papeškega Orientalnega instituta in predsednik pripravljalnega odbora za prireditev kongresa p. Emil Herman, ki je navzočim sporočil tudi pozdrave mnogih odsotnih odličnikov. Radostno je odjeknilo po dvorani, ko je ravnatelj vatikanske radio oddajne postaje p. Soccorsi kongresu sporočil pozdrav in blagoslov sv. očeta. Zatem je s prisrčnimi besedami pozdravil kongres tudi kardinal Ludvik Lavitrano, nakar je nadškof Marcel Mimmi iz Barija v lepem govoru orisal prizadevanja sv. rimske cerkve, zlasti sedanjega sv. očeta za cerkveno zedinjenje. Na otvoritveni seji so dovršeno zapeli tudi grški gojenci. Posebno pa je genila ruska pesem ukrajinskih in ruskih rimskih gojencev. Otvoritveno sejo je oddajala tudi vatikanska radio postaja.
Zborovanja
Dne 4. in 5. maja so se v veliki knjižnici pape-ške univerze na Orientalnem institutu vršila predavanja in razgovori o ciljih in načinih delovanja z» cerkveno zedinjenje. Prvi je govoril francoski asumpcionist, učeni p. Sev. Salaville o »apostolatu za krščanski vzhod potom časopisja in revij«. Predavatelj je nazorno in izborno predoeil moč velesile časopisja, ki danes najuspešneje zajema množice za idejo. Z isto močjo bi moglo mnogo storiti za krščanski vzhod. Za njim se je oglasil Anglež p. Pil-kington, bogoslovni profesor v Florenci, s predavanjem o »apostolatu za krščanski vzhod z ustanavljanjem društev in krožkov«. Navdušeni in praktični Anglež je krepko prikazal, kaj zimore organizacija. Zanimivo in praktično je bilo tudi predavanje italijanskega msgr. Don Panciere o »apostolatu za krščanski vzhod s posredovanjem duhovnižtva in semeniščnikov«. Ideja cerkvenega zedinjenja se resnično uspešuo more širiti le, če jo razumeva kler in se zanjo žrtvuje. Mnogo lepih in stvarnih migljajev je nudilo tudi predavanje Rusa msgr. Sipja-gina o »apostolatu za krščanski vzhod med vernim ljudstvom«.
Zanimivim predavanjem so sledila tudi razna poročila zastopnikov iz raznih dežel in praktični pomeniki. Pokazalo se je, da je zanimanje in delo za krščanski vzhod v izrednem navdušenju zlasti pri zapadnih evropskih katoliških narodih (Belgijcih in Holandcih). Pa tudi poročila s slovanskega katoliškega sveta so bila vzpodbudna. Tako je n. pr. dekan olomuške bogoslovne fakultete dr. Fr. Cinek, zastopnik Apostolstva sv. Cirila in Metoda na Češkoslovaškem .kongresu sporočil prisrčne pozdrave olomuškega nadpastirja, navdušenega cirilmetodij-skega apostola dr. Leopolda Prečana in njegovo odredbo, da se naj po vsej nadškofiji za časa rimskega mednarodnega vzhodnega kongresa veliko moli. Dr. Cinek je podal tudi jako plodovit pregled cirilmetodijskega delovanja na Češkoslovaškem v znanosti in praksi. Za njim je tudi rektor velehrad-ske akademije p. Kolaček D. J. razgrnil delo akademije in njen program: vzgojili misijonarje za krščanski vzhod. Lepo poročilo bogatega apostolskega delovanja je podal tudi poljski zastopnik profesor papeškega vzhodnega semenišča v Dubnem dr. Niechaj. Sporočil je razveseljivo dejstvo, da se na vseh poljskih univerzah ustanavljajo posebni znanstveni seminarji kakor tudi praktični krožki bogoslovcev za delo cerkvenega zedinjenja.
K besedi sta se oglasila tudi slovenska zastopnika. Tako je dr. p. Tomaž Kurent najprej v kratkih besedah orisal zgodovino cirilmetodijskega delovanja na Slovenskem, z vsem poudarkom omenjajoč apostolske zasluge božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška, ki je z ustanovitvijo svoje bratovščine sv. Cirila in Metoda idejo cerkvenega zedinjenja širil po vsej srednji Evropi. Slomškovo delo se na Slovenskem nadaljue s širjenjem in po-živjianiein njegove bratovščine (apo?t<?U'. Va) SV, Ci-
rila in Metoda. Pa tudi v znanstvenem pogledu slovenska ljubljanska univerza v vseh svojih bogoslovnih disciplinah močno upošteva krščanski vzhod, razen tega da obstoja na univerzi še poseben seminar vzhodnega bogoslovja pod vodstvom strokovnjaka v vzhodnem vprašanju univ. prof. pre-lata dr. Fr. Grivica ter bogoslovski cirilmetodijski krožek in odsek Slavia catholica. Za njim se je v premotrivanju kongresistov o načinih delovanja za krščanski vzhod oglasil k besedi tudi p. Metod Turnšek, naglašuioč, da je med sredstvi delovanja za cerkveno zedinjenje izredne važnosti notranji apostolat. Ne samo, da so tega gojili in priporočali vsi apostoli cerkvenega zedinjenja, Slovencem predvsem božji služabnik škof A. M. Slomšek, ki je delo za krščanski vzhod osnoval na notranjem apostolatu molitve, molitvene bratovščine, marveč je notranji apostolat za vzhodne kristjane najprepriče-valnejii dokaz, da gre za Tesno nadnaravno stvar. Poleg tega pa je notranji apostolat, apostolat molitve, prvi skupni temelj združevanja m vsakemu kristjanu dostopna in možna metoda delovanja. Predavatelj je pred kongresisti iz »Kraljestva božjega« prebral (v latinskem jeziku) tudi zanimiv razgovor našega univ. prof. dr. Snoja s pravoslavnim menihom na Sinaju, kjer je oče Kalistrat izrecno poudaril, da je prva pot sprava in zedinjenja — pot molitv«, apostolata.
Sklepi kongresa
Po dvodnevnih konferencah, ki jim je stalno prisostvovalo 50—60 delegatov s kardinalom L. La-vitranom in več škofi na čelu, jc kongres sklenil sledeče:
I. Kongres predlaga, da se s predhodnim dovoljenjem sv. kongregacije za vzhodno cerkev ustanovi v Rimu Stalni mednarodni svet »za krščanski vzhod«, ki ga naj sestavljajo člani posameznih narodov. Njegova naloga je:
1.	Da bo skrbel za izvedbo sklepov in želja tega kongresa;
2.	da bo od časa do časa pripravljal in naznanjal druge slične mednarodne kongrese;
3.	da bo zadoščal potrebam posameznih udru-ženj, del, glasil »za krščanski vzhod« in jim priob-čeval, karkoli zadeva vzhodni pokret,
4.	Poskrbi naj, da se bo izdajal periodični vestnik o društvih, kongresih in knjigah, ki obravnavajo o krščanskem vzhodu. Ta vestnik naj se dostavlja vsem urednikom vzhodnih glasil.
II.	Kongres močno želi, da ee vzhodni odsek na mednarodnih evharističnih ohrani in tudi na vseh drugih kongresih ohrani.
III.	Kongres naroča Stalnemu svetu, da vse na kongresu izražene želje skrbno prouči in skuša uresničiti.
IV.	Pooblašča predsedstvo tega kongresa, da do ustanovitve Stalnega sveta vse ureja v zadevi navedenih sklepov.
V mednarodnem središču večnega Rima bo ta zvezna (federativna) delovna centrala lahko razvila najboljšo dejavnost in bomo po tem kongresu nedvoimno stopili v novo dobo delovanja za krščanski vzhod,
Avdienca pri sv. očetu
četrti dan komgresa je bil ves v prazničnem razpoloženju. Najprej je ob deseti uri dopoldne na Orientalskem institutu bil slovesen sprejem kongresistov pri kardinalu Evgenu Tisserantu, tajniku sv. kongregacije za vzhodno cerkev, ki je razvil več lepih misli in pobud ra delo za krščanski vzhod. Nato »o se kongresisti v družbi kardinala Ludvika Lavitrana odpeljali v Castel Gandolfo v avdijenco k sv. očetu. Po pol urni vožnji med krasnimi olivnimi in trhlimi nasadi je na nizikih hribčkih v južnem soncu zablestelo lično mestece Gandolfo z idiličnim papeškim gradičem. Jezero Albano ob južnem vznožju je divno prelivalo svojo sinjo barvo. Med špalirjem švicarskih papeš-kih gardistov so udeleženci kongresa zavili v krasne papeške dvorane. Pred njimi je bil v avdijenco sprejet samo ma-ronitski patriarh z nekaterimi odličniki, nato pa je avdijenca bila dovoljena le udeležencem vzhodnega kongresa in večji skupini novoporočencev. Zadnji čas namreč sveti oče na nasvet zdravnikov redikeje dovoljuje avdijence.
Nekaj po 12 je papežev tajnik naznanil papežev prihod. Toda sveti oče ni prišel peš, marveč so ga na sedežu slovesno prinesli. S tega nosila jc potem stopil k svojemu tronu v sprejemni dvorani. Po živahnem pozdravu kongresistov je sveti oče sede spregovoril. Glas mu je bil nekoliko utrujen in tresoč se, vendar pa je odraz svetega očeta bil svež in nastop pogumen. Nihče bi ne sodil, da je to komaj z bolniške postelje vstali 80 letni jubilant. Sveti oče je govoril kakih pet minut. Z velikim veseljem je pozdravil vse kongresiste, delavce za vrnitev njemu tako dragega krščanskega vzhoda. V toplih besedah je ponovno vzpodbudil k svetemu apostolatu cerkvenega zedinjenja, ki je apostolat za utrditev in zmago Kristusovega kraljestva. Nato je kongresistom in njihovemu delu v bodrilo in pomoč podelil svoj apostolski blagoslov.
Vsi navzoči so odhajajočemu m pozdravljajo-čemu svetemu očetu navdušeno odzdravljali.
Zadnji dan kongresa, na praznik Gospodovega vnebohoda, so kongresisti pohiteli še v Ostijo, kjer so prisostvovali slovesni procesiji sv, Nikolaja, zavetnika krščanskega vzhoda. Z njegovo podobo po svoji stari navadi pobožni Rimljani ta dan vsako leto blagoslove morje. V procesiji so vzajemno sodelovali duhovniki lat. in vzhodnega obreda. Kongresisti so tiste dni vse povsod bili deležni izredne pozornosti in gostoljubnosti Rimljanov.
Zakon o lovu
Pravičnost je temelj države, nepristranost pa glavna dolžnost državnega uradnika. Njegovo delovanje sega danes globoko v vsa pravna, gosjio-darska in kulturna področja. Zaradi tega mora biti uradnik dobro poučen v svoji stroki, poznati mora točno vse veljavne zakonske uredbe in predpise, v smislu katerih ima poslovati. Prav tako jih tnora poznati tudi občinstvo, da se izogne ne-prilikam in kvarnim posledicam.
Velika nejasnost in nevednost je bila do nedavnega v področju lovskih predpisov. Skoraj nihče ni poznal niti osnovnih načel, niti sistema našega lovstva v Sloveniji. Ta občutni nedostatek se je odpravil g knjigo »Zakon o lovu«, ki sta jo izdala šef gozdarskega odseka banske uprave g. inž. Sivic in pravni referent tega odseka g. Zni-daršič. Knjiga predstavlja zbirko vseh veljavnih lovskih predpisov in je opremljena r. vsemi važnimi, uradnimi in strokovnimi pojasnili.
Koliko upravnega dela, skrbi in stroškov bi bilo prihranjenih, če bi vsakdo, ki ima opraviti z gozdarstvom in lovom, segal po tej knjigi. V njej najde vsa potrebna navodila predsednik odškodninskih razsodišč, lovski zakupnik, lastnik lovišča, večji gozdni posestnik, gozdni upravitelj in lovec, kajti vsi ti morajo zakonite lovske predpise temeljito poznnti in upoštevati, ker od tega ne zavisi le njihova zasebna korist, marveč tudi splošen napredek slovenskega lovstva.
Celjski mestni svet
Celje, 22. maja.
Snoči je bila plenarna seja mestnega sveta, kateri je predsedoval predsednik mestne občine g. AlojzijMlhelčič, ki se je spominjal pokojnega odvetnika g. dr. I.aznika, ki je bil svoj čas predsednik finančnega odbora v bivši okoliški občini in g. Franja Kalana, bivšega mestnega računskega svetnika. — 15. maja je bila seja odbora za javna dela. Občina sedaj zaposluje 129 delavcev, na Voglajni ima delo 50 delavcev še za dobo treh mesecev, v mestni gramoznici je zaposlenih poleg tega 28 delavcev. Pri regulacijskih delih odpade na_ mezde 50%, pri kanalizacijskih pa 25%. Proračunska sredstva v novein proračunu za javna dela znašajo 260.000 Din, s tem zneskom bo lahko občina zaposlovala 100 delavcev za štiri mesece, poleg tega lahko zaposluje še 25 delavcev za dobo šestih mesecev, katere mezde se krijejo iz dohodkov gramoznice. Predvidena so sledeča javna dela: podaljšanje kanala pri prvem železniškem mostu, ureditev levega brega Savinje pri Palloso-vem travniku, regulacija Sušnice od izliva Savinje do že izvršene regulacije, ureditev Koprivnice ob Frankopanovi cesti. — 7. maja je bila seja mestnega ubožnega sveta v kateri se je odobrilo 22 novih podpor, zvišalo 11 podpor, 8 enkratnih, v mestno zavetišče se bo sprejelo 18 novih ubožcev, 4 pa se bodo oddali v zavode. Na predlog g. župana se je sklenilo na plenarni seji, da bo odslej praznovalo mestno uredništvo tudi na bin-koštni ponedeljek.
Na predlog predsednika finančno gospodarskega odbora se je sklenilo, da se poruši mestna hiša Kapucinska ul. 2, ki je v skrajno slabem stanju. Winklerjevo hišo v Gosposki ulici bo kupila občina za 200.000 Din. Izvedlo se bo popravilo hodnikov iz betona in kamnitih plošč v znesku 8450 Din. Na Spodnjem Lanovžu se bo preuredila garaža za mestne avtobuse in sicer po načrtih mestnega tehničnega oddelka.
Mestni svet se je odločil, da je na predlog referenta za občinska podjetja znižal ceni električnega toka za elektroinštalaterje in sicer za pogon na 2 Din, za razsvetljavo pa na 1 Din in to za delavnice in izložbe. K mestnemu električnemu omrežju se bo priključilo omrežje v Creti in sicer na stroške elektrarne, priključilo se bo tudi omrežje v vasi Dobrovi, ako bj> vsak posestnik prispeval 480 Din, ki jih bo lahko plačeval v 24 mesečnih obrokih ali proti takojšnjemu plačilu 450 Din. — Tudi posestniki iz Zgornje Hudi-nje na desni strani ceste želijo, da se priključi njih elektrika mestni elektrarni, kar se jim naj ugodi, ako bo vsak prispeval 300 Din, ki jih bo lahko plačeval v 12 mesečnih obrokih, ostale stroške bo nosila mestna elektrarna.
Pri volitvah volileev v Kmetijsko zbornico so bili izvoljeni sledeči mestni svetniki: Kramar Vinko, Pišek Josip, Strenčan Jurij, Glinšek Ivan in Dom Frane.
Pri slučajnostih je povzel besedo me9tni svetnik g. Roš. Poročal je, da je izdala banska uprava odlok, da mestna občina ni kompetentna, da nastopa kot tožiteljica proti obratom, ki onesnažujejo Savinjo. Upravno sodišče pa je predlagalo, naj mestni svet sklene, da bo vložil ugovor proti temu odloku kr. banske uprave. Predlog upravnega sodišča je bil soglasno sprejet. Predlog g. Roša, da bi se reguliral potok Koprivnica iz tujsko prometnih ozirov vsaj pri železniški progi, je bil sprejet.
Mestni svetnik g. Fazarinc je predlagal, naj mestna občina ponovno opozori bnnsko upravo na veliko nujnost takojšnje graditve novega železniškega mostu, kar je g. župan na splošno željo vseh mestnih svetnikov obljubil.
Moža sta hotela spraviti s poti
Maribor, 22. maja.
Pred malim senatom se je danes zagovarjala 23 letna posestnica Ana Petek zaradi nagovarjanja k umoru, poleg nje pa bi moral še sedeti 24 letni posestniški sin Josip Magdič, ki pa se sedaj nahaja na sezonskem delu v Franciji ter ga čaka sodba, ko se 1)0 vrnil v domovino. Petkovi eo doma iz Male Polane, Kakor toliko Prekmurcev je tudi Ignac Petek iskal zaslužka v tujini ter je zahajal na sezonsko delo v Francijo, mlado ženo pa je puščal doma, da mu oskrbuje posestvo. Med tem pa, ko je bil mož v tujini, se mu je žena skvarila z Magdičem. Ko se je bližala vrnitev moža iz Francije, je njegovi ženi in njenemu prijatelju Magdiču postajalo vroče in začela sta razmišljati, kako bi se Ignaca Petka iznebila ter si sama 'zagotovila lepo nemoteno življenje. Delala sta načrte, kako bi Petka ubila, vendar nobeden od njiju ni imel zato korajže, dasi sta drug drugega hrabrila. Zmenila sta se končno, da bosta naprosila in plačala nekoga, ki bo Petka spravil s sveta. Ana Petek je res potem prosila sosedovega sina Antona Vinčeca, naj ji moža ustreli. Dala mu je v ta namen možev samokres ter mu za plačilo obljubila še moževo kolo. Vinčec pa vsega ni vzel prav resno Samokres si je sicer obdržal, ker se mu je dopadel, Ignaca Petka pa ni nameraval ustreliti, saj je bil njegov dober prijatelj. Pač pa je nekemu znancu o ponudbi Petkove žene pripovedoval, ta pa je zaradi spora, ki ga je imel z Magdičem, celo stvar spravil v javnost. Ana Petkova je svoj grešni naklep priznala ter je bila obsojena na 1 leto in 1 mesec robije ter na tri leta izgube častnih pravic.
Iz Julijske krajine
Gorica, 21. maja.
Goriške češnje. Deževno in mrzlo vreme, ki nas je mučilo v marcu in aprilu, je našim sadjarjem kratilo spanje; zlasti so se bali za češnje. Saj veste, kaj pomenijo češnje za Brica in Vipavca: če je letina le kaj dobra, ga rešijo najtežjih ne-prilik. Tekom zimskih mesecev so se stopile zadnje lirice, innogi so se zadolžili in drugi si ne morejo nabaviti najpotrebnejšega; ako Izpade sedaj v pomladi blagoslov češenj, postanejo težave obupne. K sreči se zle slutnje niso uresničile, pridelek češenj obeta biti lep, bogat. 2e tekom zadnjih dni drdrajo vsako rano jutro z briških gričev in iz Vipavske doline vozovi in vozički, naloženi s koši in jerbasi, hite mladenke in matere s težkimi košarami na glavah na goriški trg, kjer se ti v prvih jutranjih urah smeje in te vabi »rdeče morje« češenj. Tedaj — kakor vse kaže, bo češenj letos dosti in se jih bomo lahko nazobali do mile volje. Dozdaj so prišle na trg prve zgodnje vrste, ki so najbolj trpele pod slabim vremenom, zato blago večinoma ni prvovrstno, povpraševanje pa je živahno in tudi cene so bile te prve dni razmeroma visoke, 1.20 do 1.60 lir kg. V sredo 19. t. m., je cena padla na 0.80 lir, vendar samo za drugovrstno blago, črnice so se krepko držale do 2 liri kg; upati smemo, da bodo tudi v bodočih dneh pri dobrem blagu cene dobre. V Gorico so že pred dnevi prišli nekateri vsakoletni nemški izvozniki, ki pridno kupujejo. Tudi domači trgovci s sadjem, ki imajo v tujini svoje stalne odjemalce. so v polnem razmahu in z vso vnemo pri delu.
Dva lepa dneva na Vitovljah. Vitovlje so prijazna vipavska vasica, ki leži v rebri Trnovskega pogorja nad Sem pasom in Osekom. Posebna znamenitost Vitovelj je starodavna romarska cerkev, ki sameva dobre pol ure visoko nad vasjo na skalnatem griču, 660 m visoko. Za binkoštne praznike obhaja to vabljivo Marijino svetišče vsako loto svoj največji cerkveni shod; praznovanje traja kar oba binkoštna dneva. Oseški župnik, pod čigar oblast cerkev spada, zapusti že v soboto svojo farno cerkev in se preseli v vitoveljske višine, kjer ostane do torka zjutraj. Na ozkem pečina-stem vrhu se ob vznožju svetišča stiskata skromni farovž z dvema sobama in cerkvena hiša, ki se za praznik odpre in nudi svoje majhne in nizke prostore romarjem v zavetje in v — okrep-čilo. V Oseku oba binkoštna praznika ni nobene sv. maše, tudi v Crničah in Sempasu, odkoder pridejo župniki pomagat spovedovat, so cerkvena opravila nekoliko skrčena. Ker tudi iz drugih bližnjih far mnogi radi prihite v vitoveljski Materi, postane na griču zelo živo in v popoldanskih urah tudi nekoliko glasno. Letos »mo imeli za oba praznika izredno prijetno vreme, zato je bil tudi obisk izredno lep, saj je bilo 900 sv. obhajil. Kdor enkrat obišče to tiho, skromno svetišče, ga vedno m vedno zopet vabi v vitoveljske višine.
Evharistični kongres v Pnlju. Na binkoštno nedeljo se je slovesno zaključil škofijski evhari-sticm kongres, ki se je pričel na vnebohod 6. t m V času od vnebohoda do binkoštnega praznika so se vršile v puljski katedrali ln v drugih puljskih cerkvah razne cerkvene pobožno«ti in slovesnosti-sv. mase, pridige, skupna sv. obhajila, češčenie Najsvetejšega Itd. Višek in obenem zaključek lepo uspelega kongresa sta tvorili na binkoštno nedeljo pontifikalna sv. maša na prostem v Areni — rimskem amfiteatru - ob 10 uri predpoldne, ki jo je daroval reški škof Santin, tn velika popoldanska procesija ki jo je iz stolnice vodil po glavnih lepo okrašenih puljskih ulicah poreški škof Peder-zolh. Cerkvenim slovesnostim bo prisostvovali tudi zastopniki svetnih oblastev g prefektom na čelu-navzoč je bil tudi savojski princ Aimone, spo-letski vojvoda.
Zgraditev bolnišnice za radovljiški okraj
Eno izmed perečih vprašanj cele Gorenjske iJ?v gy°V°, hišnica, katere kljub prenat pa-nosti hiroljanske n.mamo na celi borenjski niti ene. O tem problemu so pretekli mesec razpravljali župani vseh radovljiških občin na svojeiii se-Radovljici, ki' so mu prisostvoval? tudi radovlpška zdravnika g. dr. Siivnik in g. dr. šare ter g. Ameš član banskega sveta.
. O-dr- Slivnik je v svojem poročilu utemeljeval potrebo okrajne bolnišnice, navajal možnost kritja
HnriT^T * dol?o'etno amortizacijo ter poudarjal, da bi bil najprimernejši kraj, kjer naj bi stala nova bolnišnica, mesto Radovljica.
V živahni debati, ki se je razvila radi nasprotnih mnenj, so se zastopniki nekaterih občin radi manjših stroškov izjavili za skupno akcijo z
LatoVuSi<,°-8k.ladnico' ki lma ž« v načrtu gradnjo večje bolnišnice za svoje člane in ki bi seveda morala stati v bližini Jesenic
Eni in drugi so navajali za svoja izvajanja več ali manj utemeljene razloge in trditve, ki ih je pač narekoval lokalni patriotizem. Potrebo okrajne bolnišnice smo soglasno priznali vsi zastopniki občin, sporno pa je bilo le vprašanje, kje naj bi se ta zidala. Zato se je dokončna odločitev tega vprašanja odložila do drugega županskega sestanka ki bo v kratkem. Prepričani smo, da bodo pri vseh zastopnikih naših občin merodajne le vodilne misli, ki bi omogočile pravo izbiro primernega mosta za novo bolnišnico.
Bolnišnica naj bi stala v krajo, kjer bi se mogla rentirati t. j. imeti v zaledju dovolj ljudi, ki bi skrbeli za zadosten dotok bolnikov. Biti mora kolikor mogoče v središču okraja ob prometnih m dobrih cesta*. Prostor za bolnišnico mora biti na vsak način soočen, zračen a obenem v zavetju ter daleč od mestnega šuma in ropota. Mestno vzdušje in tovarniško ozračje nikakor nista primerna niti za zdravega človeka kaj šele m bolnika. Mir, tišina, sonce in svež zrak prinašajo bolniku potrebno razpoloženje za okrevanje. Letovišče tudi ni radi tujskega prometa primerno in priporočljivo za bolnišnice. Tudi mora biti v bližini kraja, kjer naj bi se zidala bolnišnica, dovolj močen vodovod, ki bi tudi v suši ne odpovedal. Ni nazadnje najmanjšega pomena za zdravljenje estetsko občutje, ki obdaja bolnika ob pogledu na naravne krasote, s katerimi je priroda bogato založila nekatere kraje.
Z vidika teh načel se je bolj težko odložiti za primernejši kraj kakor eo Moste pri Žirovnici. Je to prav gotovo središče radovljiškega okraja glede naseljenosti prebivalstva ter je z vsemi kraji dobra cestna in železniška zveza. Na razpolago je dovolj idealnega prostora za zgraditev nove bolnišnice ter bi v tem kraju ne kvarili zraka tovarniški dimniki s 6vojo nezdravo dušečo atmosfero in ne bi vznemirjalo bolnikov mestno vrvenje in šumenje. Tudi je kraj dovoljno preskrbljen z zdravo pitno vodo, ki je niti v najhujši suši ne bo nikdar zmanjkalo.
S tem kompromisom bi 6e moglo ustreči Jeseničanom in Radovljičanom. ki zahtevajo vsak bolnišnico v svojem kraju. Jesenice nikakor niso primerne za bolnišnico radi tovarniškega dima in pomanjkanja dovolj velikega prostora, Radovljica pa radi pomanjkanja vode in neprimerne železniške postaje.
Nujno je, da zavzamejo zastopniki naših občin popolnoma objektivno stališče pri izbiranju prostora za nemeravano bolnišnico ter opu6te vsako lokalno rodoljubje. Koristi bi prinesla nova bolnišnica itak V6em gorenjskim 6bčina,m v enaki meri, v prvi vrsti pa je merodajen za njeno postavitev bolnik ne pa morda predvidevane gmotne koristi enega ali drugega kraja. Upamo, da se ne bo ob nerazumevanju in neuvidevnosti merodajnih faktorjev odlagala gradnja te prekoristne ustanove v nedogled, ampak da bo spričo gorenjske pod-ietnosti zavzela že letošnje leto določne obrise v blagor in korist naših trpečih bolnikov.
Savinjska dolina
Z novim voznim redom, ki jc stopil včeraj v veljavo, imajo vsi kraji od Vranskega do St. Petra zveze na vse vlake. JugoviČev avtobus odhaja iz Vranskega ob 5.30, 8.55, 12.15 in 17.20. Od vlakov iz St. Petra pa vozi ob 8.08, 10.38, 12.54 in 16.23. Prebivalstvo in tujci, ki v poletnem času obiskujejo vranski kot, ee opozarjajo zlasti na dve novi zvezi: na zvezo na prvi jutranji vlak, ki odhaja iz Št. Petra v Celje ob 6.15 in na zvezo od vlaka, ki prihaja iz Celja v Št Peter ob 13.54. Edino od vlaka, ki prihaja pozno zvečer od 21.07 v St. Peter ne bo zveze, ker je od tega zadnjega vlaka premalo prometa. Vsein prebivalcem bodo navedene aveze docela zadostovale.
Lepote naše zemlje
V „Kočevsko Švico441
Medtem, ko se Gorenjska 6 svojimi planinami dan za, dnem omenja, hvali in priporoča po najrazličnejših publikacijah, ko se je zadnje čase »razgibala« tudi Dolenjska in odprla svoje čare po lepoti in užitku hrepenečemu Slovencu, je ostala povsem zapuščena in od Slovencev čisto pozabljena ljubka deželica Kočevska. Sem in tja še čitamo v tem ali onem časopisu o trnjevem potu kočevskih Slovencev, o njih viapljanju v tamkajšnjem nemško mislečem življu, ni pa tam dano j dovolj prilike, da bi spoznali ta kotiček svoje j ožje domovine malo pobliže.
Gorenjska 6e ponaša z veličastnimi planinami. Dolenjska (v ožjem pomenu besede) nas vabi z romantičnimi gradovi, a Kočevska nas preseneča 6 skrivnostnimi temnimi gozdovi, med katere so kot oaze vsajene svežozelene livade in pi6ana polja z majhnimi, a ljubkimi vasicami.
Pojclimo na kratek izlet v oni del Kočevske, ki je za tujce (doslej večinoma tu- in inozemske Nemce) po svojih naravnih krasotah posebno privlačen, v tako zvano »Kočevsko Švico«.
Iz Kočevja krenemo po državni cesti proti jugu. Minimo Dolgo vas — ki po dolžini za ljubljansko prav nič ne zaostaja — in Livold, ter se vzpnemo na dolgi štalcerski klanec, odkoder se nam nudi krasen razgled po vsem srednjem delu kočevske f>okrajine. V Štalcerjih zapustimo državno cesto in zavijemo na desno po banovinski. Preko Novih laz nadaljujemo pot po neštevilnih krivuljah 6kozi slikoviti kraški svet. Pridemo v Kočevsko reko, va6, ki leži 16 km južno od Kočevja. Še danes 6e tu poznajo sledovi velikega požara, ki je pred leti uničil skoraj vso vas. Tu in tam štrli v zrak napol porušeno zidovje, kar človeka navda z neko čudno tesnobo. Skoraj vse hiše so postavljene tako, da imajo ožjo stran obrnjeno proti cesti, kar je tipično za vse kočevske vasi.
Od tu se po lepi, še skoraj novi cesti, po 06trih serpentinah spustimo v globoko oblino Reškega potoka, odkoder se začnemo zopet dvigati. Cesta nas vodi skozi neskončne, zelo slikovite gozdove. Pred očmi 6e vrste najlepši gozdni motivi, polni pestrosti in romantike. Dvigamo se skoraj nepretrgoma, bolj in bolj nas objema hlad, zrak je vedno ostrejši. Slednjič se gozd pretrga in pred nami 6e pojavi nekaj hiš. To je vasica Pleš. Ozre-
mo se nazaj in tedaj osupnemo. Globoko pod nami se razprostirajo gozdovi, travniki in polja, vmes nekaj belih vasi. Niti zavedali se nismo, kdaj smo se povzpeli na višino skoraj 700 m. Gremo dalje mimo velike parne žage, napravimo še nekaj ostrih zavojev in še 6mo v vasi Borovcu.
Borovec leži 22 km proti jugu od Kočevja in je poslednja postojanka na jugozapadu kočevskega otoka. Srednjevelika vas je potisniena visoko med gorske grebene. Na častnem me6tu kraljuje precej velika farna cerkev sv. Mihaela z visokim rdečim zvonikom, ki 6e lepo prilega tej zeleni okolici. Tik nad vasjo se na jugozapadni strani mogočno dviga skoraj 1200 m visoka Borovška gora z najvišjimi vrhovi: Krokar, Steinwand in Crk. Pa tudi z ostalih strani je Borovec obdan z visokimi griči, tako da je tu prijetno gorsko zatišje. V nižjih legah je nekoliko 6krbno obdelanega jx>lja, 6icer je pa vsa okolica porasla z zelenimi pašniki in bujnimi šu-mami, ki preidejo v višinah v prave pragozdove. Posebno slikovit je grič vzhodno od Borovca, imenovan Ajbig. Njegovo pobočje krasijo košati bori in vitke breze. Odtod je tudi ime Borovec. Tu in tam 6e med bori razprostirajo prestane sončne jase, ki jim bujnocvetoča resa daje svežo rdečo barvo. Na južnem pobočju Ajbiga se rdeča barva re6e lepo zliva z živomodrim encijanom in vijoličasto cvetečim rožmarinom.
V ta mirni, romantični gorski kotiček zahaja v zadnjem času vedno več tujcev, bodisi izletnikov, bodisi letoviščarjev. Med slednjimi so 6koraj izključno Nemci z Vojvodine, a žal tudi med izlet-
{Rimske toplice
(Slovenijo) indikaciji}- živci, ženske . bolezni, revmatizem itd. Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure pred in po sezoni za 10 dni Din 600"— do 850—. V glavni sezoni Din 800'— do 1000'—. Izčrpni prospekti brezplačno pri Putniku ali pri kopališki upravi Rimske Toplice.
niki je le majhen odstotek Slovencev. Ni tu razkošnih vil, niti modernih hotelov; če hočeš tu prenočiti ali preživeti nekaj dni, morda tednov ali mesecev, moraš postati gost tega ali onega kmeta, ki ti postreže s prijetno, a ceneno sobico. Tudi za hrano, celo prvovrstno, je dobro poskrbljeno. Za letoviščarje jx«ebno privlačna je od Borovca pičel kilometer oddaljena vasica Inlauf, ki se zadnje čase zelo prizadeva, da bi nudila letoviščarjem čim udobnejše zaklonišče. Baš letos je bil dokončan podaljšek banovinske ceste od Borovca do Inlaufa, tako da je do tu mogoč avtomobilski promet.
Od Inlaufa je še kake pol tire hoje do vrha 941 m visoke planine Krempe. Krempa (die Kretn-pe — škrbina, vrzel) 6e je prvotno imenovalo gorsko sedlo med Borovško goro in nadaljevanjem njenega grebena proti jugovzhodu Splošno ]>a razumemo s tem imenom gorski greben od Bo-rovške gore do tako imenovanega Boriča. Krempa —> oilj našega izleta — je najlepša parliia iz »Kočevske Švice«. Kakor f>obočje ljubke Golice, tako je tudi pobočje Krempe vsako pomlad pobeljeno s tisoči in tisoči narcis. Ko te odeveto, jih nadomesti modri encijan, a njim 6lede rdeči ciklan-.i, dočim se po vrhu grebena bohoti beli planinski nagelj tu in tam celo rododendrom. Proti kočevski 6tram se Krempa spušča z več ali manj strmimi pašniki — pozimi bi bili tu idealni smučarski tereni —, dočim nasprotna stran strmo pada proti dolini gorenje Kolpe.
Skoraj ni mogoče opisati presenečenja, ki ga doživimo ob pogledu na veličastno sliko, ki se nam nudi, ko po prijetni zložni poti dosežemo 6edlo Krempe. Pred nami zazija globok prepad, na obeh straneh razorane skalnate stene in stolpi, vmes tisoči in tisoči temnih vitkih borov! Sredi globin se kakor kača vije nedaleč od tu na dan prihajajoča Kolpa. Izbrala si je strugo po dnu prelomnice in 6e skrbno, z vso doslednostjo, ogiblje vsakega najmanjšega griča. Zvesto jo spremlja bela cesta, ki vodi iz Broda v Čabar. Izza vrbovja se tu in tam pokaže temnozelena gladina, tu zopet peneče se brzice, vendar uho ne sliši njenega toka; predaleč, pregloboko je vse to. Cuje se le enakomerno šumenje temnih gozdov, ki se širijo pod nami in se izgubljajo v nedoglednih daljavah. Opaja nas močan, a blagodejen vonj po borih.
Na ciljul S ture na Knezov rep
S 6edla Krempe je odprta pot na dve 6trani: na levo na vrh Krempe, ali pa na desno na Krokarja (1112 m) in še dalje na Steinwand (1128 m). Vzpon na eni ali drugi vrh je zelo olajšan, odkar so kočevski fantje pod vodstvom nemških študentov zgradili udobne poti, sestojeee po večini z lesom utrjenih stopnic. Na posebno lej>ih, razglednih točkah so namestili preproste lesene klopce, kjer se odpočijemo in naužijemo lepote, ki se vedno bolj odpira pred nami.
Vzpnemo se na vrh Krempe. Nudi se nam veličasten razgled. Na eni strani leži pred nami velik del kočevske pokrajine vse tja do Kočevskega Snežnika, Fridrihštajna in Roga. V daljavi nas Ix>zdravljajo celo bele Kamniške planine. Kakor na dlani imamo pred seboj vasi: Borovec, Kočevsko reko, Nove laze, Štalcarje, Moravo, Prežo,
hotel VILA LUCIJA
Alehsandrovo - otoh Krh
Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana vkliučno takse od Di n 50*— do Din 59-— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti
pri »Putniku« in pri direkciji hotela.
Gor. in Dol. Brigo. daleč zadaj Ajbelj, Banja loka itd. Še mnogo veličastnejši je pogled na drugo — hrvatsko stran. Sloviti Gorski Kotar nas jx>-zdravlja v vsej svoji krasoti. Pod nami 6e zopet pojavi gorenja Kolpa. Tu pa tam se ozka tesen, skozi katero ubira svojo pot, razširi v prijazno dolinico, kjer je poleg reke našlo prostora nekaj njivic s skromnimi človeškimi naselji. Večjidel so v tesni skrite vasi: Csilnica, Ribjek, Turke, Bos-ljiva loka, Gašj>erci, Kttželj itd. To so zadnje slovenske postojanke. Nekatere pripadajo že Savski banovini, kljub temu, da je prebivalstvo slovensko. Onkraj Kol]>e se zopet divgajo vedno večji griči in gore, pokriti z nepreglednimi gozdovi. Daleč tam zadaj opazimo počasi se premikajoč dim: vlak pelje iz Broda - Moravic proti Delnicam. Ozadje prehaja v vedno više gorovje, ki se konča v Veliki in Mali Kapeli. Proti desni meji pogled na Risnjak in Snežnik nad Sušakom, in še dalje proti zapadu preko čabranske kotline nas izza meje pozdravlja Notranjska z mogočnim notranjskim Snežnikom.
V neposredni bližini se dviga že omenjeni Krokar. Njegovo pobočje proti kočevski strani pokriva divji pragozd, dočim se proti Kolpi spušča s strmimi skalnatimi stenami. Nekaj posebnega so njegovi mogočni apnenčevi skladi. Neštevilne plasti so jjopolnoma ločene ter leže horizontalno aruga čez drugo. Iako tvorijo cele vrste drznih, nedostojnih konzol. Ta, skoraj navpična 6tena Krokarja se nadaljuje v steno Črnega turna in še dalje navzgor ob Kolpi in Cabranki. Pcsebno slikovit je ogromen skalnat pomol nad vasjo Ril>-jekom lik nad Kolpo, tako imenovani Knezov rep. Ime je dobil po knezu Auerspegu, ki je tja jezdil na sprehod, za kar si je dal zgraditi posebno pot iz svojega gradiča v Ravneh pri Borovcu.
Od sedla Krempe vodi lepa steza skozi divje-romantične predele proti Kolpi. V dobri uri 6i v Bosljivi Loki, kjer se v prijetni kopeli lahko osvežiš. Od tu moreš nadaljevati pot ob Kolpi, bodisi k njenemu izviru, bodisi da jo pri izlivu Cabranke zapustiš ter se pridružiš slednji, ki te mimo svojih neštetih slapov in brzic privede v prijazno mestece in letovišče Cabar. Lahko pa slediš Kolpi vzporedno z njenim tokom mimo Kužlja v Brod na Kolpi in dalj emimo Fare na romantični grad Kostel.
Iz Borovca pelje še nekaj poti čez gorske grebene v dolino Kolpe in Cabranke. Ena gre preko gore Boriča, druga preko Brige na visoko iežečo vasico Rake, odkoder se skozi slikovite predele spusti skozi Srobrotnik in mimo idilične cerkvice 6v. Ane na Gašparce. Še lepša pa je j>ot, ki te povede proti jahodu v uro hoda oddaljeno vasico in gorsko sedlo Drago, odkoder se lahko 6pustiš po zelo romantični planinski stezi v dolino potoka Belice in od tu dalje k Cabranki.
Skušal sem vsaj približno prikazati lepoto tega od nas Slovencev tako zapostavljenega in pozabljenega dela Slovenije.	. ______
Slovenci! Slovenke! Ko sedaj, ko se priroda zopet prebuja k življenju in vas kliče v opojno naročje, delate načrte za svoje letošnje izlete, ne pozabile v svoj načrt uvrstiti tudi Kočevske! S svojim obiskom tam doli pokažimo našim številnim slovenskim rojakom, ki zapuščeni in preziram tonejo v tamkajšnjem nemštvu, ki malokdaj slišijo slovensko besedo in še redkeje slovensko pesem, katerih mnogi se ne upajo ali celo sramujejo, a mnogi tudi ne znajo svojega hotenja izražati v jeziku naroda, ki mu po krvi pripadajo, pokažimo jim, da nas je mnogo, ki naj isto mislimo, isto čutimo. Vrnimo jim pogum in vero v naš narod, našo kulturo, našo silo, pokažimo jim, da je tudi naš slovenski jezik po popolnosti in lepoti na isti višini s svetovnimi jeziki, vzbudimo jim ponos nanj. dajmo jim prilike, da slišijo lepo slovensko pesem!	T. K.
Kje se kupujejo
kovinaste krste?
Pri izdelovatelju! Zakaj?
Ker se dobijo kot kjerkoli drugod!
Maks Ussar - Maribor
za 50% ceneje
Skozi okno vlaka
Bežni vtisi in dogodki i mojega potovanja.
Iv. Vuk.
tijubljana—Brod.
Ob petih zvečer tistega dne, ki smo si ga določili, smo sedli v voz brzovlaka v Ljubljani, Ljubljančan Matevž, Gorenje Zdravko, Pohorčanka go-6pa Marija in jaz, ki sem iz Prlekije. Okupirali smo kupe drugega razreda, kakor se to spodobi popotnikom, ki se peljejo na piotovanja, na pol službeno, na [wl izletniško. Zložili smo prtljago, po staroslovenski navadi s klobasami založeno, s poticami in vinom, ter po najnovejšem običaju tudi s slatino. Zakaj dolga je pot, ki je pred nami.
Dvoje oken na hodniku vagona je sprejelo v svoj okvir naše poprsje da se fiokažemo še enkrat, kakor slika, vsem, ki so nas spremili k vlaku
Kolesa se zganejo. Lokomotiva oživi. Roke na peronu stoječih se dvignejo, mahajo. Z belimi rutami mahajo kakor k predaji na bojišču. Z okvirja oken vozov mahajo istotako naše roke. Vlak ro-T>ota preko kretnic, ne meneč se za znake predaje. Zdaj je on naš gospodar. In vedno brži in brži je njegov dir. Zakaj dolga je j>ot pred njim...
Slike se menjavajo. Vasi ostajajo za nami. Polja z žitom kakor valovi morja leže tam in pšenica polna življenja nas pozdravlja, pozibajoča svoje klasje.
Vlak nas ziblje, mikasti in leti po progi dr-draje in klokotaje, ustvarjajoč simlonijo svoje vrste...
V Zidanem mostu lokomotiva oddiha. Pije vodo v debelih požirkih. Tudi mi se krepčamo... In ko se je lokomotiva napila, je zasopla in se premaknila. In zopete nas vlak mikasti in ziblje in vse okrog nas leti mimo v besnem diru.
Zdravko natoči kozarec.
»Na vaše zdravje, gospa.«
»Kakšen jesih pa točite,« vpraša gospa Marija.
»Kakšna Kranjica pa ste, da tako govorite?«
»Pohorjanka sem,« je odgovorila gospa Marija.
»A, saj res,« je odvrnil Zdravko in izpil kozarec. »Pozahil sem.«
In natočil je zopet kozarec iz druge steklenice.
»Prosim, pa dajte lega iz vaše domovine.« je rekel.
»Kakor vidiš... Pogoščam gospo s pridelkom njene domovine.«
»Saj je to vendar slatina?«
»No, kakor sem rekel. Pridelek njene domovine.«
»ITolio... A olje:«
»Kakšno olje?«
»Alkoholno olje.. Pikerčan, Ljutomerčan, Je-ruzalemčan, Haložan in kakor je že vrstni red vseh teh dobrin.«
»Gosj>odje pijanci,« je segla vmes gospa Marija. »Pustite te litanije. Pogovorimo ee rajši, kako bo z vožnjo ponoči.«
»Do Broda smo preskrbljeni. Paziti treba samo, da nam v Zagrebu ne zavzamejo mesta. Ob dveh popolnoči, ko začno peti petelini, pa smo v Brodu. Malo zadremljemo, pa bomo v Brodu.
V Zagrebu so že prižigali luči, ko se je ustavil vlak. Potniki so z vročinsko naglico stopali v vagone — iskali prostora. V naš kupe jih je pogledalo nešteto, ali — bili smo široki. Očuvaji smo svoj kupe pred tujci.
Noč se je spustila, ko smo zapustili Zagreb. Na nebu so mežikale oči, drobne, žive in svetle. Skozi okno je gledala noč molče in gluho...
Zagrnili smo okna in zastrli luč.
Pet ur je še do dveh ...
Brod—Sarajevo.
Sprevodnik je jiogledal v kupe.
»Brod—Sarajevo ... izstopiti.«
Hitro smo se pripravili. Sprevodnik je zopet zaklical:
»Broood.«
Vlak se je ustavil.
Na nasprotni strani so že stali vozovi ozkotirne železnice. Drugih prog v Bosni ni In na teh ozkotirnih progah vozijo tudi brzovlaki.
»Kak neki vozijo,« mi je rojilo jx> glavi. Zakaj, kakor otroške igračke so se mi zdeli vagoni in posebno lokomotiva v primeri z normalnimi, katerih sem navajen. Kakor vzorci na razstavi.
Ali ko je lokomotiva zapiskala s tenkim glasom, ko so se njena kolesa zavrtela, ko so drogovi lokomotive suvali energično bat sem in tja, urno, neutrudljivo, se mi je zdelo, kakor bi gledal v dirki človeka s kratkimi nogami, ki jih urno pri-
vzdiguje, da bi tako bil v hitrosti enak dolgo-krakemu.
Vlak je bežal j>o Bosni. Na vzhodu se je pojavljala zarja, eveža, kakor bi nekdo s svežo vodo umival nebo. Nasproti vlaka teče reka Bosna. Blatna je in počasi se vale njeni valovi j>o strugi.
Vasi se pojavljajo. Hosanske vasi. Majhne hišice, nizke, da se mi zdi, da so stene samo za pod visoke od zemlje. Na stenah pa čepi visoka, navpična streha iz deščic, čelverokotna, kakor piramida 7. odrezanim vrhom. Okna so majhna, a zde se žive kakor nonoč izvezde. Hele kakor sneg in nizke stene hiš in črne, visoke piramide streh vzbujajo jiosebno prijaznost. Tuintam se jx>javi med temi hišami večja, z višjimi stenami. Okna niso pri tleh temveč visoko pri strehi, da se zdi, kakor da je hiša s prvim nadstropjem brez pritličja. Koklja med piščeli. Ali pa je morda to »spa-hijski« dom. Ne vem. Cicerona nimamo, sprevodnika pa ni videti, da bi ga vprašal.
Včasih se na kakšnem ostrem ovinku reke Bosne, na visokem, okroglem in skalovitem griču nenadoma jiojavi kula — neke vrste grad ali trdnjava. Zidana je, kakor videti, iz sirove, neožgane opeke. Majhna, gosta okenca so lahko okna, lahko pa tudi strelne line. Okrog kule pa so jiosejaiic hišice kakor piščeta okrog koklje. Nekatere so celo sedle na prav strme skalne robove, da se zdi, zdaj pa zdaj zleti vse skupaj v prepad — v valove reke I3osne.
»Kakor Betlehem, ki ga jios-lavijo v naši cerkvi o božiču,« je rekla gospa Marija.
Vsi smo mnenja, da je to sicer lepa, slikovita vasica, ali vseeno predrzno zidana in težko dostopna.
»Kaj je to,« vprašam, sprevodnika, ki je stopil v naš kupe.
»Vranduk,« jo odgovoril in odšel naprej.
»Vranduk,« sem rekel in pogledal ostale. »Kakor če bi ga vprašal za ljubljanski grad, pn bi ml j>ovedal, da je Ljubljana. Vem sicer, da je bil Vranduk nekoč trdnjava, da so bili tod boji, da je Vranduk bil nezavzeta trdnjava. Ali to je premalo.«
»Ne huduj *c.' me je potolažil Zdravko. »Sprevodnik ni ciceron. temveč le sprevodnik. >Ti pa glej tisto trdnjavo in tiete hišice.«
Gledamo.
Tiho občudovanje se nas loteva. Slikovito je tam živl jenje. Divjeromantično... Ali pa morda zelo tibožno, polno gladovanja. Saj je sam kamen okrog in okrog. Strmina, Kje je zemlja? In kakšna je zemlja in kje in kaj rodi? Zakaj zemlja je tista, ki daje življenje, romantika ga ne daje. Zakaj hiše na takih strminah, na takih prepadih?
Odgovora nisem vedel. Zvedel sem ga pa šolo jiozneje. Bosancu je nevarnost zabava, pesem ...
Mimo lete nasadi sliv. Bosanskih sliv, znanih in znamenitih. Polne veje so jih. Ko se bodo pobarvale z. modrim modrilom, tistim privlačnim, vabečim, zlast vzbujajočim, se IkhIo povesile vejo pod ležo sadu ... Tuintam so vzpenja izza sliv bahata češnja. Ravno zori. Zato je rdeče njeno vejevje od sadu, ki vabi in mika.
Ali vlak beži naprej — ne čaka.
Povsod koruza, koruza... Sama koruza. Oko-pavajo. Fes na glavi se rdeči, bele srajce in belo hlače so prepasane z rdečim pasom. Kakor mak posebne sorte, z rdečini cvetom in belini, rdeče prepasanim stebelcem, eo okopači. Sami moški. Nikjer ženske. Včasih, redko, zagleda oko med oko-jiači žensko. Ali listi moški ne nosijo lesa. Klobuke nosijo ali kape.
To je razlika. Razlika med muslimani in kristjani.
Še bolj redko se vidi osamljena ženska na jx>-lju. Okopava. Vlaku kaže hrbet. Obraza ne pokaže. Na skrivaj pogleduje, vidim. Nima krila kakor imajo navadno ženske, ki sem jih videl. Neko vrsto širokih hlač nosi »šaravari«, ki so pri pri gležnju privezane.
Muslimanka je. Skriva obraz jired nejeverniki, ki se vozijo v sajtanovi kočiji. Samo mož, ki je posvečen, sme videti njen obraz...
Zemlja je videti rjavo-rdečkaata. Sleherni košček je obdelan. V breg in gričevje, kjer so izkrčili gozd in grmičevje, je posejana koruza. V strmino, kakor v Sloveniji vinska lila, raste koruza in oko-pavanje je naporno. Poziti treba, da zemlja no zdrkne v dolino. Včasi se pojavi tudi skromen vinograd. Griči so valoviti, kakor da je kipeče, razburkano vodovje nenadoma onemelo. Grmičje jih obrašča. Sredi grmičia pa so lehe, izk-rčenn 'n posejane s koruzo. Zdi se, kakor da je razgrnjena tam zelena preproga, na mnogih mestih zakrpana z. rajvo-rdečkasto krDo.
M. K.:
MLADI SLOVENEC
Sončni žarek in Majda
Skozi okno sončni žarek liho jo pogledal; rad bi bolni Majdi nekaj lepega povedal. —
Da že zdavnaj po deželi gaji zelenijo, da že majniški oltarček šmarnice krasijo.
Da že zdavnaj so pred hišo ded betežni greje in se ptičkom in metuljem zadovol jno smeje ...
Skozi okno sončni žarek tiho je pogledal — ves dan je ob mrtvi Majdi žalostno posedal.
v
Čudovita zgodba
o naslikanih živalih
Da se je vse to, kar boste zdajle brali, zgodilo, je prav za prav kriva Janezkova slika. Del krivde pa nosi na sebi tudi dež, ki je tistega dne padal z neba, da se Janezek ni mogel igrati s peskom in kamenčki na dvorišču. V sobi mu je postalo strašno dolgčas, pa je zaklical predse:
»Mama, kaj naj se igram?«
»Kaj lepega,« je zaklicala mati iz sosedne sobe.
»Ampak kaj?« je hotel vedeti Janezek.
»Napravi lepo sliko!« je svetovala mati.
»Saj res!« je veselo vzkliknil Janezek. »Narisal bom hišo in potok zraven nje.«
Nekaj časa je bilo v sobi vse tiho. Janezek je s svinčnikom v potu svojega obraza začel risati hišo. Čez nekaj minut se je spet oglasil:
»Mama, pa lestvico sem tudi napravil. Takšno, veš, kot jo imamo v kuhinji. Kaj naj pa še narišem? Nemara kravo? Ali pa pujsa?«
»Nariši oba!« je svetovala mati in Janezek je ubogal.
Pujs je bil še dokaj čeden; le z očmi je nekam predrzno gledal v božji svet, kakor navadno gledajo pujsi, posebno takšni, ki so iz porcelana. Tudi krava se je Janezku posrečila. Narisal jo je zelo hitro, kajti med risanjem se je domislil, da zna tudi žabe imenitno risati. Tako se je zgodilo, da je krava, z velikimi, neumnimi očmi, dobila namesto štirih nog — samo tri; pa se to ni bogve kako poznalo, ker je bila narisana od strani. Zato je bila pa žaba naravnost nepre-kosljivo lepa. Janezek se ji 6am ni mogel dovolj načuditi. To jc bila najlepša žaba, ki jo je v svojem življenju narisal. Ko si je risbo ogledal do mile volje, ja zaklical:
»Mama, ali živijo ribe ludi v potoku ali samo v morju?«
»V reki živijo sladkovodne ribe, v morju pa morske,« je pojasnila mati.
»V mojem potoku pa živi potočna riba!« je zakričal Janezek. »Samo glavo moli iz vode, ker mora z repom plavati. In zdajle narišem še sonce in oblake na nebu. Oblaki mi bodo šli hitro izpod rok, saj niso težki... Mama, pojdi pogledat, risba je končana!«
»Zdaj nimam časa,« je odgovorila mati. »V mesto moram. Nariši med tem še kakšno žival, potem pa vse skupaj lepo pobarvaj. Do takrat bom že nazaj in si bom sliko ogledala.«
Janezek je nekaj časa molče sedel in premišljeval. Še kakšno žival naj naslika? Katero pa? Ni se mogel spomniti nobene. Ali naj naslika mačko? Kajj še! Mačk ne mara, ker praskajo... Nemara psa? Psi so pa preveč navadne živali. Kakšno prav posebno žival mora narisati. Kaj, ko bi si katero kratkomalo izmislil? Kakšno prav smešno žival, ki ne živi nikjer na svetu. Ves navdušen je začel risati: daleč navzven štrleča ušesa, dolg rilec, odspredaj dve prav kratki, a debeli nogi, odzadaj pa dve prav tanki in visoki. In še rep je narisal odzadaj, takšen rep, ki ga nima nobena žival; podoben je bil metli... In ker se je zdelo Janezku glava preveč gola, ji je narisal nekaj smešnih lis, kot jih imajo nekateri konji. Tako, zdaj je žival narejena!
Janezek si je risbo strokovnjaško ogledal in se začel na ves glas smejati. Kaj takšnega! Žival je bila čudovito podobna sosedovi Metki! Tisti Metki, ki je bila za vsako figo užaljena in je začela jokati. Da bi ji bila žival podobna še bolj, ji je Janezek narisal še dve solzi pod očmi. Tako, zdaj je pa kakor krajcar krajcarju podobna Metki!
Zdaj pa je treba vse to lepo poslikati. Potok z modro barvo, ribo v njem pa s sivo. Krava je dobila temno rjavo kožo z belimi liasim, pujsa pa je Janezek poslikal z rožasto barvo. Ojoj, nesreče — nekaj barve je šlo čez pujsov hrbet. No, če ni nič hujšega, to se že še prenese! Zdaj pa žabo. Janezek si je dolgo belil glavo. Vedel je sicer, da so žabe zelene, toda z zeleno barvo mora poslikati travnik, na katerem bodo živali stale; v zeleni travi zelene žabe ne bi nihče opazil.. . Zato je žabo naslikal modro. Tokrat s čopičem ni prekoračil črt in to je bilo dokaj težko, ker je imela žaba zelo tenke noge.
Ostala je še smešna žival. Ker je že sama na sebi 6mešna, mora dobiti tudi smešno barvo. Janezek bi jo najraje poslikal s svetlo modro barvo, kajti svetlo modrih živali na svetu gotovo ni. Toda svetlo moder je bil na žalost že potok. Janezek se je zato odločil za vijoličasto barvo. Vijoličastih živali niti na luni ni! Poslikal je torej žival z vijoličasto barvo — in slika je bila končana. Janezek se je
zadovoljno naslonil na stol in čakal, da bi se barve posušile.
In tedaj se je zgodilo . <f.
Kar na lepem je naslikana žaba oživela, skočila na sredo travnika k pujsu in ga nagovorila:
»Zdravo! Kaj ko bi se seznanila? Jaz sem žaba, kaj pa ste vi, prosim?«
»No, tega pa res ni težko uganiti,« je pikro odgovoril pujs. »Jaz sem čisto navaden pujs, plemenitega rodu. Kako pa je tistiile smešni živali ime — to me zanima!« Pokazal je z rilcem v smer, kje je stala vijoličasta žival z dvema solzama pod očmi.
»Pst!« ga je strogo posvarila žaba. »Seznanimo se po vrsti, kot so hiše v Trsti. In je pomig-nila kravi ter jo vprašla: »Kdo pa ste vi, če smem vprašati?«
Stričkov
Dragi Kotičkov slriček! — Jaz sem še majhen deček. Čitam še prav počasi. Radoveden sem pa zelo. Vse hočem videti in, če mogoče, tudi poti-p-ati. Z očkom grem prav rad na sprehod. Tudi knjige imam rad, posebno take, v katere lahko tudi sam mažem 6voje čire-čare. Pišem najlepše na stroj. Tam poiščeš tipko, pritisneš in že imaš črko na papirju, celo lepšo, kot si jo želel. Pri pisanju 6e pa kaj rad zmotim. Pa saj sc zmotiš celo Ti, ki si star in učen gospod.
Ko sem v »Mladem Slovencu« gledal sliko, kako Ti, striček, nekomu na jezik stopaš, sem hotel tisto spodaj tudi prebrati, da bi videl, ali si to res Ti. Pa berem, da je Kopitar stopil na jezik Kramerju. To se mi pa zdi tako čudno. Zakaj pa ne bi stopil na jezik Kramar Kopiterju? Striček, Ti si se gotovo v Mariboru šolal. Veš Maribor je tako mesto, kjer Slovenci svojih imen nočejo pisati slovensko. Zaito sem pa potem jaz kregan, Ko grem z očkom na sprehod, prav rad gledam napise trgovcev. Pa berem: Kramer, Vre-čer, Grabner, Lončer, Jančer, Siter, Rober, Gra-dišer, Graoner, Mlaker. Očka me vedno popravlja, da ne berem prav. Pravi, da se tistemu, ki na stojnici prodaja kramo, reče: kramar, prav tako, kot pravimo čevljarju kopitar. Tisti, ki stanuje na robu ali na hribu ali v gradišču, se imenuje Robar, Hribar, Gradišar, Gračnar, pa spet: Lončar, Jančar, Sitar, Mlakar, Grabnar, Mlinar, Mlinarič, ne pa Mliner Mlinerič. Veš, to pa še ni nič posebnega. To vsaj lahko berem, čeprav ni čisto prav. So pa na ulicah tudi taka imena, da bi si ekoraij jezik polomil, ko jih poskušam prebrati, pri tem pa berem nekaj čisto drugega. No, le poskusi prebrati — Schager! S-c-h-a-g-e-r. V šoli se učimo, da imamo za vsak glas svojo črko in, da se najlepše bere, če ima vsak zlog en samoglasnik in enega ali kvečjemu dva soglasnika. Tu imaš pa kar tri »oglasnike. Najlepše je pa to, da jaz berem (črkujem) S-c-h-a-g-e-r, očka pa pravi, da je to čisto navadni Žagar. Povej mi, kako bi Ti prebral, hočem reči: črkoval, da bi Ti ostal jezik cel, tole: Andrascbitz. A-n-d-r-a-s-c-h-i-t-z. Prvi veliki A ima pa še naglas. Na koncu je pa tz. Jaz tega kar ne morem izgovoriti. V šoli nimamo nič takih besedi, ki bi imele »tz«. Pa tako dolga beseda z naglasom na pirvi črki! Očka ta naglas kar premakne in pravi, da se to vse skupaj bere samo Andrašič, pa da še to ni čisto prav in da mora biti Andražič, vse druge črke so pa kar odveč in naj jih kar s smetano namažem in za južino pojem.
Čakaj, da Ti še nekaj drugih naštejem, ki mi delajo take preglavice: Feinigg, Močiumigg, Mally, Sestag, Suppanz, Suppantschitsch, Leinschitz in pa Wressnigg, Lassnigg, Schitko, Sorko, Raunicher, Schumer, Tomaschitz, Jeglitsch, Loschnigg, Wer-nig, Kreinz, Pimter, Lettner, Tscharre, Tscheligi, Sterger, Straschil, Podliessnigg, Weutz in še in še. Jaz po pet minut študiram, da samo enkrat preberem takole besedo, kot je Suppantschitsch, ki ima 15 črk. Očka jih 7 kar izpusti, nekatere pa zamenja z drugimi, pa bere Zupančič. Tudi druge bere čisto drugače kot jaz. Takole: Fajnik, Močiv-nik, Mali, Šestak, Zupane, Lajnšič, Breznik, Laz-nik, Zitko, Zorko, Ravnikar, Zumer ali Šumar, To-mažič, Jeglič, Lešnik, Bernik, Kranjc, Pintar, Let-nar, Čare, Čeligi, Strgar, Strašil, Podlesnik, Bevc.
Krava se je začela pregibati, da bi stopila bliže. Tedaj pa hi se bila kmalu zgodila nesreča: če je kdo krava, bo pač težko hodil samo po treh nogah. Prav malo je manjkalo, da ni padla na tla; pa se je še pravočasno oprla ob tisto edino sprednjo nogo.
»Jaz sem krava,« je zasopihala, kajti še vedno se ni opomogla od strahu. Če je mirno stala, četrte noge ni prav nič pogrešala.
»No, prava krava prav za prav niste,« je rekla žaba, ko si jo je ogledala od vseh strani. »Kolikor mi je znano, imajo krave štiri noge. Zato bi bilo kar dobro, da si izberete drugo ime. Predlagam, da se imenujete trinožna krava, ker bi bile sicer štirinožne krave užaljene.«
Trinožna krava je zaskrbljeno in potrto povesila glavo.
»Le zakaj se Tazbunjate?« je pujs zavrnil žabo. »Če že govorimo o napakah, moram ugotoviti, da tudi modre žabe še nihče ni videl. Kako pa naj potem imenujemo vas, a?« Na te besede je predrzni pujs ponosno pogledal naokoli, ali mu pritrjujejo vsi. Bil je prepričan, da je sam brez najmanjše napake, ker je imel štiri noge in je bil rožasto pobarvan.
Trinožna krava se je ob njegovih besedah pomirila in mu vneto prikimala. Žaba pa je osramočeno počepnila v travo in čemerno buljila predse. Nenadoma pa je planila pokoncu in zmagoslavno zaklicala:
»Kvak, kvak, pujs, tudi pri vas nekaj ni v redu! He, he, he, kaj takšnega pa še ne!«
Pujs se je začel ves prestrašen ogledovati od repa do glave, opaziti pa ni mogel na sebi nič posebnega.	(Dalje prihodnjič.)
kotiček
Striček, veš, jaz bom kar obupal. Ne vem, čemu naj hodim v šolo, če pa nas uče tam čisto drugače, kot pa je v življenju. Če berem prvo berilo, mislim, da nekaj znam, če pa grem z očkom na sprehod in hočem svojo učenost na cesti pokazati, se pa samo osmešim. No, pa mi Ti povej, kje naj iščem rešitve iz mojega obupa!? Povej mi, čemu imamo oblastnike, če ne za to, da bi naredili red? Če učitelj ne uči prav, naj ga zapro, 6aj sem tudi jaz zaprt, kadar ne povem prav; če pa učitelj uči prav, zakaj pa potem sodišče ne zapre ali kaznuje tistih, ki se iz učiteljev tako norčujejo in drugače pišejo, kot je prav? Če so slovenska imena pokvarili tujci, ki našega jezika niso poznali, pa to popravimo vSaj sedaj, ko imamo svojo državo že trikrat toliko let, kot sem jaz star. Če pa tega nočemo storiti, je pa kar prav, da se tujci nam in našim oblastem smejejo, saj smo se vsi, ki beremo »Mladega Slovenca« tudi Tebi smejali, ker pri toliki učenosti besede Kramar ne znaš zapisati prav. Pa reci, če nimamo prav! Te pozdravlja Joško Gabrovšek, učenec III. r. v Mariboru.
Dragi Joško! — Tvoje kot jara kača dolgo pismo sem z največjim zanimanjem prebral do konca, potem pa sem navdušeno udaril ob mizo in zabrundal v sivo brado: »Preklicani fant, ta ga pa pihne!« Vsaka beseda, ki si jo napisal, drži kot amen v očenašu, samo besede, ki so naperjene proti meni, ne držijo. Zakaj ne, ti bom takoj pojasnil
Upoštevali moraš, da tiste slike, v kaleri neki Kopitar stopi nekemu Kra-merju na jezik, nisem narisa! jaz, nego šolar, ki je pod njo podpisan. In ta šolarček že ve, zakaj je napisal Kramer in ne Kramar! Prav gotovo on ni nič manij zaveden Slovenec, kot si Ti in kot je Tvoj očka in kot sem nazadnje tudi jaz, in zato je priimek Kopitar napisal pravilno; besedo Kramer pa je namenoma napiisal tako, kot je napisana. Zakaj, je ta ali oni taikoj uganil — čudim se, da tega nisi pogrun-tal tudi Ti, ki si vendar odprte glave in bistroumen, kar se da! Ali ne veš, da je v Ljubljani še vedno nekaj ljudi, ki se prav tako kot pri Vas v Mariboru podpisujejo z -er, namesto z -ar? In vprav zato, ker se še vedno -tako pišejo, je Kopitar 6topil Kramerju na jezik! Takšna je ta reč. In zato, ker je takšna, so Tvoji očitki, ki si jih v pismu naperil proti meni, izgrešili svoj cilj; naperti bi jih bil moral proti tistim, ki imajo na jeziku polno lepih besed o slovenskem narodu, ne zdi pa se jim vredno, da bi se iz -erja vsaj v -arja prekrstili. Vse drugo pa, kar si napisal, podpisujem — kot rečeno — z obema rokama. Res je sramota, da še vedno razni Straschili in podobne spakedranke strašijo po naši lepi Sloveniji. Če bi imel jiz moč in oblast, bi jih takoj vrgel na takšno rešeto, da bi polovico neootrebnih črk padlo tja, kamor spada — med plevel. Ker pa te moči in oblasti nimam, bova pač morala počakati, da kdo drug podreza v to sršenovo gnezdo. Bog daj, da se to zgodi čimprej!
Ostani zaveden slovenski fant, kot si, pa bova postala najboljša prijatelja! In še kaj mi piši!
Lepo Te pozdravlja - Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Po dolgem obotavljanju sem se danes iunaško odločil, da Ti pišem, oziroma da se Ti s temi vrsticami predstavim. Upam, da Te bo pismo našlo pri dobri volji in da mi boš takoj odgovoril. Če tega ne storiš, Ti napovem dvoboj, v katerem Ti bom izpulil 9 metrov dolgo brado.
Piši mi, prosim, ali si že kdaj bil v Mariboru. Če še nisi bil, Te prav vljudno vabim, da me obiščeš poleti, ker zdaj gotovo še hudo kašljaš in kihaš, da kar po Ljubljani odmeva. Pričakoval bi Te na železniški postaji in Te najprej odpeljal na Mariborski otok, kjer bi si lahko pošteno opral brado. Vedi, naše kopališče je najlepše v vsej državi. Torej varčuj s svojimi dinarčki in pokadi poslej vsaj eno pipo tobaka na dan manj, da si boš prihranil za pot.
Prav lepo Te pozdravlja — Adolf Men-hard, učenec IV. razreda ljudske šole v Mariboru.
Dragi Adolf! — Srečo si imel. Tvoje pismo napisano v februarju, me je res našlo pri dobri volji — čeprav šele zdaj, po treh mesecih... Ves ta čas sem noč in dan trepetal v bojazni, da pri-hrumiš v Ljubljano in mi napoveš dvoboj, kakor si mi zagrozil. Pa sem trepetal zastonj — to je menda edino (trepetanije namreč), kar si človek v današnjih časih lahko zastonj privošči...
Med tem, ko je Tvoje pismo v moji torbi ležalo, sem se do dobra izkihal in izkašljal, tako, da ima zdaj vesoljna Ljubljana pred menoj mir. Zato sem pa zdaj takšne židane volje, kajti sem imel prej zaradi svojega gromkega kašljaoja velikanske sitnosti. Prečudne reči sem včasih doživel. Tako sem nekega dne na vse zgodaj tako glasno kašljal po samotni ulici, da je odmevalo na vse
MLADA NJIVA
Iz mojih otroških let
8. Stranke v hiši. .
Hiša, v kateri smo stanovali, je bila velika; v njej je razen nas stanovalo še sedem strank. Vse so me imele zelo rade. V neki družini sta bili tudi gospodična Meri in njena 6estra Milka. Zelo sem ju imel rad. Ze na vse zgodaj sem butal na vrata in rogovilil: »Je Meli ze vstala?« Ko mi je gospa odprla, sem kar planil na posteljo gospodične Meri. Tako dolgo sem jo cukal, da se je zbudila. Potem sem zbudil še gospodično Milko in ponagajal tudi njej. Večkrat sem dobil od te ali one tudi kosilo. Posebno mlečni riž sem rad jedel. Pa tudi gospodična Milka je meni večkrat nagajala in mi ohešala okoli vratu velik ključ. To me je tako žgečkalo, da sem kričal na ves glas.
Neka druga gospa v hiši pa je imela pod nosom kratke brke. Zelo sem bil radoveden, kako to, da ženski rastejo brki. Vedno sem iskal priložnosti, da bi jo vprašal, zakaj jih ima. Nekega dne je gospa prišla k nam na obisk. Jaz sem se venomer smolil okoli nje in ji gledal pod nos. Nenadoma pa sem rekel: »Gospa, vam pa rastejo brki!« Mama me je potegnila stran, gospa pa je postala rdeča kot kuhan rak. Brez besede je odšla. Mati mi je potem naredila pridigo, da to ni dostojno. Zvečer sem gospo spet srečal na hodniku. In kaj sem tedaj opazil? — Pod nosom je bila obrita!
4. Pri ključavničarju.
Nasproti naše hiše je stala velika ključavničarska delavnica. V njej je bil za mojstra debel človek z dolgimi brki. Skoraj bal sem se ga. Doma smo imeli star, polomljen železen stolček. Bil je majhen, vprav zame dovolj visok. Vedno sem prosil mamo in očeta, naj že vendar dasta ta stolček popravit. Mama pa mi je odgovarjala, da imam pručico in da mi zato ni treba še železnega stolčka. Ker sem vedel, da zaradi pručice ne dobim stolčka, sem pručico nalašč polomil. To je pomagalo. Z očetom sva res kmalu odšla s stolčkom h ključavničarju. Debeli mož se je takoj lotil dela. Oče mu je med delom za šalo rekel, naj še meni malo ušesa navrta. Ustrašil sem se. Hitro, kolikor so mi dale noge, sem odhlačal iz delavnice. Pritekel sem do domačih vrat in začel na vse grlo kričati in jokati. Ko sem prihlačal v kuhinjo in me je mama vprašala, kaj se je zgodilo, sem ji samo uhlje pokazal in še bolj zakričal. Ko pa je oče prinesel popravljeni stolček domov, je bilo spet vse dobro. (Dalje prih.)
Valentin Albin, dijak Društveni dom na Viču pri Ljubljani.
Žabji koncert
Zbrale so sc žabe v mlaki in se domenile, da koncert ob poznem mrak bodo priredile.
Ko je sonce šlo za goro, žabe so se zbrale; res prekrasno so zapele, in še zaplesale.
A tedaj nekdo kar v hipu konec žalosten napravi: štorklja siva plane z viška, žabe sikoraj vse podavi.
Franjo Prime, dijak III. r. gimn, v Celju.
Zvonček porednez
Veter dahnil je po gozdu, zacingljal je beli zvonček, mehko ga pobožal z dalje zlat in biserni je sonček.
Glasno je cingljal porednez, vabil je čebele zlate, da so priletele k njemu s smehom radostnim v srvate.
Tam šumele so in pele, sladko so medico pile, za slovo so belim zvončkom drobna lička poljubile.
E m a n u e I G.
* Bolnica in pomlad
Zavel je veter tiho čez vrhove, potopil v morje virček je valove, odšel je čez planine zlati maf — nikoli vrnil se ne bo nazaj!
O, še pihljal bo veter čez gorice, v vrtove sipa! zlati maj cvetice, šumljai studenec srebrno blesteč vsem drugim — meni pa nikoli več!
Marija Brenčič, Podlfpa pri Vrhniki.
strani: »Krhelj! Krhelj! Krhelj!« Kašljam in kaš-ljam, pa nenadoma zaslišim, da se nad menoj odpre okno. Pogledam kvišku — in kaj vidim? Raz-kuštrano glavo starega deda, ki zakriči nad menoj:
»Hej, vi tam spodaj!«
Ves prestrašen vljudno zakašljam;
»Krhelj, krhelj! Želite, prosim?«
»Po čem pa prodajate krhlje?« me vpraša očanec, da bi ga spak!
»Po tri dinarje kilo!« odgovorim in komaj zadržujem smeh.
»Prinesite mi jih dve kili!« reče ded in strogo pristavi: »Ampak sveži morajo biti, drugače ne bo nič s kupčijo!«
»Brez skrhi!« odgovorim — in izginem za oglom. Ubogi ded najbrž še danes s hrepenečim srcem čaka, da mu prinesem krhljev ...
Če jem bil že v Mariboru, Te zanima. Kje pa jaz, Kotičkov striček, še nisem bil, prosim Tel? Celo v afriških pragozdovih in po luni 6em že romal — v sanjah kakopak. V Mariboru pa sem bil tudi že v resnici in ga menda ni kamenčka na cesti, ki ga še ne bi poznal. Tudi vaše kopališče sem si ogledal in moram priznati, da je kar čedno; ampak da bi bilo najlepše v državi...? Nak, to pa že ne bo držalo! Kaj bo pa preljuba Dalmacija na to rekla? Tistih par kapljic vode, ki jih imate v vašem kopališču, še dolge ne odtehta vesoljnega morja, v katerem 6e kopljejo Dalmatinci. Napmite vse sile, da bo tudi vaše kopališče počasi poetalo morje — potllej »i boste pa že lahko potrkali na prsi in rekli: »Mi smo mi!« Dokler pa je vaše kopališče tako majhno, da si jaz, Kotičkov striček, niti cele brade ne bi mogel zmočili v njem, toliko časa pa kar previdno molčite in čakajte lepših dni. Saj si poznal tisto žabo, ne? Napihovala se je in napihovala, da bi postala velika kot vol, pa je nazadnje reklo: bums! in žaba je počila... Pa s tem seveda nočem reči, da ste Mariborčani takšne žabe. Bog varuj, kajti dobro poznam paragrafe in vem kako hudo je, če mora človek nekaj tednov ali mesecev sam ričet iesti!
Lepo pozdravljen in brez zamere! — Kotičkov striček-
Kako pravimo in kako bi bito v resnici
„Od vročine se kuha..,44
Če je. komu tako vroče, da mu kar znoj lije s čela, pravimo: »Od vročine se kuha!« Kako smešno bi bilo, če bi se kdo v, resnici od vročine kuha I, nam kaže slika, ki jo je narisal Miloš K o b e, učenec II. razreda ijudske šole v Belgradu, Uara-šaninova ulica 3.
,.Učitelj mu je eno pripeljal...44
.Takec je bil v šoli poreden, pa mu je učitelj prisolil zaušnico. Učenci so rekli: »Eno mu je pripeljal!« Kako bi bilo, če bi učitelj Jakcu v resnici eno pripeljal, vidimo na sliki, ki jo je narisal Jožef L u i n i k. učenec ? razreda v Selu pri Žirovnici nu Gorenjskem.
D U V Ž. I N
Ko Te pozdravljamo po cestah
m njivah
PROCESIJE
—	Niso, da zijala prodajamo, ampak, da se jih udeležimo;
—	niso, da hi se smejali in kritizirali obleke, marveč, da počastimo Boga;
niso, da obleke razkazujemo, marveč, da nam jc duša pripravljena v najlepši obleki.
—	So: da izpričamo svojo božjo otroškost in mislimo na Očeta, ki nas gleda in ljubi;
—so: da izrazimo čast in spoštovanje Stvarniku.
—	Zato pa: z vso spoštljivostjo preživimo dan sv. Reš. Telesa in povejmo otrokom, da se naj lepo vedejo;
—	okrasimo okna s primerno prisrčnostjo kot za ljubega Gosta, Prijatelja, da izrazimo veselje, ker pride mimo naše hiše;
—	bodimo v vsem in s srcem v mislih na najvišje, kar imamo: na Boga!
Nekaj besed o zvestobi
laka skupnost, kakršna je zakon, more bivati samo na podlagi zvestobe. Zakonske zveze se raz-derejo. čim jo uničena zvestob,-:, in družina, kot jedro slehernega ljudskega življenja, je na la način razrušena. Zdi se, da je to prirodni zakon, da obstoja zdrava zakonska zveza z vsemi dobrinami za družino, narod in državo le tedaj, če je zvestoba njena zvezda vodnica. — Ljudstvo, narod je pri-rodno občestvo in državne postave so le tedaj kaj vredne, če ustrezajo postavam prirode. narave. Ali pa je zakonsko zvestobo iznašel človek, da tako ohrani skupnostno življenje, ali pa jo dobimo povsod v prirodi? Zakaf, saj ne živi le človek v zakonu in družini, marveč živi tako tudi marsi-kaka žival.
Zunaj v prirodi je pač malo zvestih zakonskih dvojic. Jeleni, srne, bivoli — so živali v čredah, k: imajo več samic, kakor samcev. Tako samci seveda ne poznajo zvestobe. Druge živali, ki živijo v parih, ludi skoraj ne poznajo zveste zakonsko zveze. Ilrček, na primer, je pravi pravcati samotar. Samec in samica, vsak ima svoj kotiček in živi za6e in le ob določenem času se družita. Tudi opice ne kažejo zakonske zvestobe.
Toda ptiči! Njih vzgledno zakonsko življenje moremo opazovali po svojih vrtovih. Ali ni lo resnična zakonska zvestoba, ko skupno valita in delata gnezdo in hranita mladičke? Veliko je ptičev, ki so zvesti drug drugemu le »v eni sezijn. Toda štorkljo, lastovke, jerebice in golobje živijo vse življenje v skupni zakonski zvestobi. Ptice selivke se skupno, v parih, izselijo, prebijejo vse nezgode skupno in se spet v istih parih vrnejo nazaj in delajo gnezdo. Vedejo se, kakor pravi zvesti zakonci. Toda ljudje, učenjaški raziskovalci, pravijo: »To ni zakonska zvestoba, to je zvestoba do
gnezda! Ondi ,kjer si je ptič prvikrat napravil gnezdo, si ga naredi tudi v drugo — in ondi pač spet dobi samec svojo samico — in obratno. Vse je le moč navade, o kaki zakonski zvestobi pa tu ni govora! Neki učeni pličjislovec trdi celo, da se ptičji zakonci nič kaj ne razumejo, da se prepirajo in čini prifrči samica v gnezdo, odfrči samec i n podobno. To je pač pravi nesrečni zakon! Vendar izhaja beseda »kljunčkati se« baS od ptičev in je torej tudi v ptičjih zakonih dovolj nežnosti. Prave zvestobe pa tudi lu ni, saj je vse le bolj n:i£oh, nagon za vzrejo mladičev, nagon za gradnjo gnezda in nagon za"povrnitev v isti kraj.
Zveslobe. prave zvestobe torej ne najdemo pri živalih, ampak je lastna samo človeku. In nikjer se človek lako 110 razlikuje od živali ko glede na zvestobo. Samo človek more biti zvest v zakonu in zvest svojemu narodu. Ta zvestoba pa je tieto, kar i ga poviša nau vse živali. V duši človeka se jc po-! rodila čednost, ki je je potreben, da more tvoriti skupnost: družino, narod, državo. Človek ni »iznašel« zvestobe, marveč je to njegova potreba, če hoče po človeško živeti, kakor mu je potrebna pokončna hoja, govorica, uporabljanje rok in uma za delo; z vsemi temi zmožnostmi lelesa in duha se človek razlikuje od živali. Semkaj spada tudi zakonska zvestoba, ki je del njegovega nravstvenega življenja. Če človek zavrže lo čednost, zakonsko zvestobo, so nujno postavi v isto vrsto, kjer so živali.
Dosli ljudi je, ki menijo, da je mogoče živeli brez zakonske zvestobe, da jo smejo prelomiti. A tudi taki slednjič le spoznajo, da se zoper zvestobo nihče nekaznovan nc pregreši. Z zvestobo stoji in pade zakon in družina in z njima ludi narod in država.
Preproste obleke
Vsakdanje obleke, obleke za na cesto, so najvažnejše poglavje za večino žensk. Spoznali smo, da je važno, da je ženska vprav za vsak dan in za v službo lepo oblečena.
Na sliki vidiš štiri obleko; izmed teh je ta in ona brez dvoma praktična, Prva ima teninomodro krilo, ki se radi gub v ozki sprednji poli nekoliko.
razširi. Sem spada svello-loplo-modra jopica i/, volne, ki sega le malo čez. pas in ima le malce zvon-casto obliko. Kratki rokavi so vprav značilni za sedanjo modo. Izrez za vratom je štirioglat, tako da je 5c malo videti bluzo pod jopico. Ovratnik bluze in male pentlje dajejo vsej obleki prijetno, poletno obliko. Če pristoja — tedaj je moči imeti k temnomodrenui krilu prav rumeno jopico in rjastorjavo bluzo; ali pa je jopica rdeča ko jagode in je bluza iz belega ba-tista —, kar je jako moderno. A glede na barve je treba dosti okusa in pažnje, da pristoja celotni postavi in obrazu.
Jako praktična —• zlasti za mluda dekleta — je druga obleka, ki je, najlepša iz enobarvnega blaga. Vsaka barva je primerna, vendar je treba skladnosti z bluzo. Bluza bodi iz poliskanega blaga, iz progastega platna, iz enobarvne svile; more imeti dolge ali kratke rokave. Zlasti je pazili, kako je okrog vratu narejena. Tako ovratnik iz Ijalista najbolj primeren!
Tretja obleka je s\o-je vrste. Narejena je iz kariranega volnenega blaga ali iz dobrega platna, ki se ne mečka. Zadaj ima na životok prisilo krilce, da je videti, ko da je jopica. Krilo ima zadaj vši-je gube za lažjo hojo, spredaj pa sta dva žepa. Gumbi in pas naj se skladajo z barvo obleke. Mali ovratnik in manšeti so iz belega, poškrobljenega pi-kčia.
Četrta obleka jo krojaško prikrojeni koslim
Kako je bilo prej
V	poletni vročini so se naši ljudje hladili s surovo solato, ki so jo polili z jesihom in začinili z oljem, časih s slanino, ali pa so jo uživali kar brez vsake obele. Pripovedujejo v starih opisih naših krajev, da je bila taka solata v času pred žetvijo ko so na kmetih pošle vse druge živilske zalogo, često skoraj edina vsakdanja borna prehrana.
V	mestih so pri nas pospravili dokaj kuretine slovela je reja štajerskih kopunov. Razen piščancev so bili zlasli med Ljubljančani priljubljeni posebno golobi. Od divjačine so veljale medvedje tacc za posebno slaščico, prav tako tudi polhi. Polšjo mast so si ubožnejši kmetje pripravljali za zimo namesto svinjske, V prejšnjih časih, dokler Ljubljansko barje ni bilo še toliko osušeno, so se tam držale cele jale raznih povodnih in močvirnih ptic. Zdaj je teh ptic manj in manj.
Od postnih jedil bi bilo omeniti ribe, žabe, polže in morske želve, ki so jih naši ljudje dobivali iz Trsta. Posebnost so bili veliki in dobri raki iz Krke, ki so jih znale imenitno pripraviti krakovske in trnovske gostilničarke v Ljubljani. Večji de! ovčjega — in sploh sira — so dobavljali z Ogrskega.
Prevelika enakopravnost Turkinj
Turčija ima postavo, da morajo tudi ženska na fronto, in sicer vse ženske od 25. do 40. leta, kjer jih bodo uporabili za lažja dela. Nič ne vemo, ali bodo Turkinje zadovoljne s tako enakopravnostjo in s takim napredkom svobode. Stremljenju po razorožitvi pa brez dvoma ne ustreza.
Ženske poslanke v Avstraliii
Edini poslanki avstralskega parlamenta, 111 is Holnian in mrs. Cardell Oliver, sta dosegli, da bodo prejemale mlade ženske delavke isto mezdo kakor mladi delavci. Nedavno pa se je mis Hol-inanovi posrečilo, da ,je preprečila, da bi bile radi brezposelnosti v državi ženske odpuščene iz služb.
Lepe poletne zavese
•• •	V V:
• Jm
mm
jfe
c.
Najmodernejša tkanina za zavese jc mrežaste vrste, ki jo dobiš v različnih vzorcih: progasto, kockasto, lisasto itd. A za zavese je najvažnejša — barva. Temne zavese ti požro vso svetlobo in tvorijo mrko luč v sobi. Nič ni lažjega, ko da si sama prebarvaš zastore. Lahka tkanina sprejme vsakršno barvo, kakršna ti prija in kakor je najlepše za dotično sobo. (Glej pričujočo skico!) Zastori naj bodo tako obešeni, da more čim več sonca v sobo. In čim preprostejši so, tem bolje!
Moški površnik in ženshi plašč
Na sliki vidiš dvoje vzornih plaščev za moškega in žensko.
Moški površnik je iz sivega ali modrega blaga 7. žametastim ovratnikom, drugačne, vendar skladne barve. Gumbi so v eni vrsti in so skriti, v pasu je površnik malo zažet, ramena so precej široka.
Ženski plašč je vzornega kroja in vpliva prav odlično. Rokavi so na široko prešiti, žepa sta višjo prišila, kot je bilo doslej moderno, kar ustreza kroju, ki je v pasu bolj zažet. Plašč ima dve vrsti gumbov.
NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE
Gov
J MANUFAKTURA
Prvi sotrudnik: »Našega potnika moramo odsloviti. Strankam pripoveduje, da sem jaz osel.«
Drugi sotrudnik: »Pozval ga bom k sebi in mu zabičil, da ne sme izdajati trgovske tajnosti.«
iniprime", ki ni pravi kostim, ampak je le bluza taka, kot hi bila jopica. Moderni so jako pestri, živi, pisani imprimčji. Krila teh oblek so večinoma v gubah ali zvončagta. Rokavi so ranglanaeti in poudarjajo ramena.
Otroška pletena posteljica, ki jo moreš prenašali kamorkoli.
Svetujem ti:
—	Jesih v slani vodi je izvrstno sredstvo za čiščenje zamaščenih ovratnikov pri moških oblekah. Tudi volneno in svileno blago se poživi, če ga s lo tekočino ovlažiš, preden ga likaš.
—Perilo, ki jo od pranja rumeno, bo spet lepo belo, če daš v poslednjo vodo z modrilom tudi malo soli.
—	Cvetice ohraniš dolgo svežo, če daš v vazo večkrat svežo slano vodo.
—	Zarjavele železno ponve obribaš 7. vročo soljo. Srebrni pribor obribaš s soljo, pa se bo lepo svetil. Preden daš mleko v posodo za mleko, jo prej izplakni s slano vodo.
—	Presno maslo daj v lončeno posodo in ca pokrij s tkanino, ki je namočena v slani vodi. Tudi s i r shraniš prav tako.
—	Čebulo dušiš e Kandis-sladkorjem in po večkrat na dan kani malo tega soka na košček sladkorja; to je izvrstno zoper kašelj in katar.
—	Okvire slik, ki so pozlačeni, obribaj s čehu-lovimi rezinami, pa se spet svetijo.
Kal10 Brazilci
kavo kuhajo
Čeprav ti v Braziliji diši povsod 111 vse po kavi in bi človek mogoče mislil, da je radi večnega duha po kavi Brazilcem kava že zoprna, pa je na robo res, da nikjer na svetu ne popijejo toliko kave kot v Braziliji. Veliko in majhno, bogato in revno, duševni in ročni delavci — vsi skora j ves dan pijejo črno kavo skodelico za skodelico. Brazilska »črna , ki mora biti jako močna — in predvsem — jako sladka — bi se zdela našim gospodinjam prav čudovita. — V Braziliji zmeljejo kavo srednje drobno in jo dajo nato v platneno vrečico, ki ima zgoraj meden obroček okrog odj>rtine in se s spodnjim delom obesi v vrč za kavo. Potem polijejo vrelo vodo na kavo, ki je v vrečici (skozi medeni obroček), nalo pa odlijejo lo prvo kavo, jo spel segrejejo^ in 7. njo še dvakrat, trikrat poparijo kavo v vrečici in kavo močno osladijo. Aroma in moč lake kave sta baje čudoviti, pravijo Brazilci, in sc ne moro primerjati 7. nobeno drugo kavo na svetu. V Braziliji je kava neznansko poceni in zalo jo žo morejo tako potratno kuhati, saj gre na ta način kave veliko več ko za našo turško.
Naša kuha
Pomladanski sir.
Pretlačiš 'A kg kravjega sira iu primešaš % kg presnega masla. Ža lešnik veliko čebulico na drobno naribnš, dodaš žlico sesekljanega drobnjaka, malo soli in žličko olja. To dodaš siru in dobro zmešaš.
Sirov narastok.
Zmešaš 4 d kg pretlačenega kravjega sira, 3 raztepenc rumenjake in % 1 kisle smetane. Dodaš še malo moke ali kisle smetane, kakor želiš, da je gošča bolj suha ali pa mokra. Nato osoliš, prisuješ malo moke, sneg 3 beljakov in rozin. Vso goščo streseš v pekačo z razbeljeno mastjo, razdeliš 7. žlico, pečeš in daš na mizo še vroče in šo prej močno osladis.
Redkvice
bele in rdeče so zdaj najboljše. Lističe, ki so zdaj še nežni, lahko poješ zraven ali jih 6kuhanc sesekljaš za špinačo. Redkvice daš na mizo pred kosilom ali so za večerjo in če greš na izlet, jih nc pozabi vzeti s seboj.
PAŠTETE IZ PARADIŽNIKA.
Paradižnikova pašteta je prijeten prigrizek za zajtrk. — Narediš masleno testo in ga razrežeš na primerne šitirikotnike. Vzameš paradižnikovo mezgo in jo po okusu osoliš, popopraš in povaljaš po nastrganem siru. Nato te kroglice polagaš na testene štiri kotnike, jih zapreš ko za cmoke, poinažeš z beljakom in jih v pečici zlatorumeno oj>eče8.
Mesena zmes v rezinah. Presno maslo in rumenjake (kolikor je oseb) zmešaš. Dodaš sneg iz jajc, sesekljano meso, ix>per, sol, muškat in peter-šilj in streseš v kožico, ki jo jvej poinažeš z mastjo in potreseš z moko n počasi pečeš. Ko je sjtc-čeno, razrežeš na lepe rezine in daš s 6olato na mizo.
»No, gospod, ali vam še zmeraj ni nobena lestev všeč?«
»Metli je žo — ali ne vem, kako bo všeč moji žabici v kozarcu.«
Pravni nasveti
Posojilo ali prodaja hranilne knjižice. M. K.
Če ste leta 1933 izročili nekomu hranilno knjižico z vlogo 3COO Din in vam je dotični obljubil, da vam bo tekom pol leta dal v gotovini 3000 Din, potem ste pač hranilno knjižico prodali in vam je kupec dolžan vrniti obljubljeno kupnino, ne glede na današnjo vrednost knjižice. Če vam pa je takrat obljubil, da vam bo ravno toliko vrnil, potem ste mu pač le posodili hranilno knjižico in ste dolžni sprejeti nazaj ravno tako knjižico istega zavoda in gla-sečo se na isti znesek.
Plačilo hlapčeve mezde. I. D. Lj. Ce imate pogojeno mesečno plačo, potem zapade mezda v plačilo ob mesecu, če pa letno, potem pa po preteku leta. Tekom treh let neizplačana mezda zastara, če jo gospodar v tem času ne prizna. Svetujemo vam, da zaprosite pri domačem sodišču, naj povabijo gospodarja, da se vaša mezda uredi. Ce gospodar ne bi priznal dolga na plači, ga boste morali tožiti.
Računska pomota. B .A. Kol. V računu neke tvrdke ste ugotovili pomofo za 2000.— Din v vašo korist, vendar vas tvrdka za to še ne terja, ker še ne ve za pomoto. Vprašate, če imate pravico do najdnine, če sami tvrdko na to opozorite in plačate. — Najdnina gre le onemu, ki najde kako izgubljeno 6 t v a r. Vsled računske pomote več prejeti znesek pa ste dolžni vrniti brez posebne nagrade, še tekom 30 let je dopustna tožba na povračilo tistega, kar je kdo prejel pomotoma, brez pravnega naslova.
Zavarovalna premija. M. S. M. Vezani ste z zavarovalnico po zavarovalni pogodbi, ki jo enostransko ne morete spreminjati. Ce mislite, da so nastopile lake spremembe, ki vas opravičujejo k plačevanju znižanih letnih prispevkov (premij), potem zahtevajte tako znižanje od zavarovalnice. Ce zavarovalnica na to ne pristane, je pač zadeva sporna in bi jo v pravdi odločilo sodišče. Brez vpogleda vaše zavarovalne pogodbe pa ne moremo izjaviti, če je vaše stališče utemeljeno ali ne.
Stroški najemne pogodbe. M. L. P. Sklenili ste s hišnim gospodarjem najemno pogodbo pri odvetniku in se domenili, da plača vsak polovico stroškov vknjižbe najemnih pravic. Odvetnik je vse v redu izvršil in vi ste mu začasno plačali vse stroške. Vprašate, če lahko to vračunate pri plačilu gospodarju dolžne mesečne najemnine. — Gospodar je v smislu dogovora dolžan odvetniku plačati polovico stroškov, ne pa vam, odvetnik pa bo moral vam povrniti začasno plačano polovico stroškov. Kot dolžnik zapadle najemnine ne smete gospodarju odbiti tega kar je on dolžan odvetniku, odvetnik pa vam. Plačati morate torej celo najemnino in zahtevati od gospodarja povračilo tega, kar ste za njega založili. Ce ne bi plačal zlepa in bi ga iztožili, potem bi lahko pri plačilu najemnine vračunali toliko, kolikor bi vam bil gospodar po 6odbi dolžan plačati.
Stroški opomina. F. K. M. Ako rok za plačilo na noben način ni določen, nastopi obveznost plačati dolg šele z dnevom opomina. Ce ste dobili torej prvi opomin in takoj na ta opomin plačali dolg, potem mora stroške tega prvega opmina trpeti upnik sam. Ce je dal upnik naročilo za ta opomin odvetniku, potem mora upnik sam poravnati tozadevne odvetniške stroške. Ce ste pa že dobili pred letom, opomin na plačilo dolga, ki ga tedaj niste plačali, potem ste bili 6 plačilom dolga v zamudi in ste dolžni povrniti stroške sedanjega opomina.
Podnajemnik. E. B. Lj. Za vas bo zadeva končana, če takoj odpoveste podnajemniku sobo. Potem vam ne bo treba gledati »izkoriščanje« podnajemnika po ženskih obiskih. Ce imate zadostne dokaze za kakovost ženskih obiskov, naznanite zadevo policiji.
Ce pade sneg raz streho. J. Ž. Lj. Ko je snežilo ste šli po hodniku ulice in je nenadoma na razpeti dežnik padla s strehe večja količina snega, tako da se je pokvaril dežnik. Vprašate, če je hišni gospodar dolžan vam povrniti škodo. — Ce 60 bila pritrjena na 6trehi držala, kakor je to predpisano, potem hišni gospodar ne odgovarja za škodo ,ki jo je povzročil padajoči sneg na mimoidoče pešce. Gospodar je pač storil vse, kar je moglo preprečiti drsanje snega raz streho. Poškodbo dežnika je pripisati zgolj 6lučaju, ki ga mora poškodovanec sam trpeti.
Usoda edinke. H. S. B. D. Že 15 let gospodinjite očetu, ki je vdovec. Kljub temu vas pa oče ne mara in ste zvedeli od očetovega prijatelja, cia vas oče namerava razdediniti. Ker ste edini otrok vprašate, s kakšnih razlogov bi vas mogei razdediniti. — Razlogi za razdedinjenje otrok so: če so zapustili zapustnika v stiski brez pomoči, če otrok vstrajno tako živi, da vzbuja javno pohujšanje, če je zagrešil proti zapustniku kako hudodelstvo ali da je zapustnika prisilil k oporoki. Menda niste nič sličnega zagrešili, tako da vam bo moral oče zapustiti vsaj dolžni delež, ki znaša, ker ste edini otrok, polovico cele zapuščine.
»Pravica do zahtevanja dote.« Ce vam je oče neveste obljubil, da vam bo dal doto za hčerko, potem jja dote ni dal, ga k temu ne morete prisiliti. Za iztožljivost take obljubljene dote je piotrebno, da je napravljen notarski zapis. — Ce je oče vaše žene napravil oporoko in določil, da dobi žena tri četrtine posestva, vse tri hčerke, med njimi tudi vaša žena, pa eno četrtinko, je to veljavna oporoka. Vsaka izmed hčerk pa bo smela zahtevati po smrti očeta še dopolnitev nujnega deleža, ker jim je v oporoki manj določeno, kot znaša nujni delež za otroke.	,
Zapuščina. F. M. St. Ce ni bila v zapuščinskem Izstopanju priznana vaša terjatev, ki ste jo imeli do zapustnika, potem morate pač zapuščino, oziroma dediče tožiti na plačilo te terjatve. Svetujemo vam, da pri okrajnem sodišču zaprosite, da se vam dovoli vpogled v dotični zapuščinski spis hrvaškega sodišča. Domače okrajno sodišče bo zaprosilo hrvaško sodišče za dotični spis, ki ga boste lahko tu pregledali. Ugotovili boste iz spisa, če je sploh brlo kaj zapuščine in če kaže vložiti tožbo.
Grozilno pismo. A. A. R. Dobili ste grozilno pismo. Po pisavi sumite storilca .nimate pa drugih dokazov. Vprašate, če lahko daste rokopis preiskati po izvedencu. — Morda bo najboljše, da vržete pismo v ogenj. Ce vam je v pismu zagroženo z zločinstvom, potem je to prestopek, ki se uradoma preganja in je kaznjiv z zaporom do enega leta. V tem primeru napravite ovadbo proti dozdevnemu 6 to rilcu in bo sodišče dalo preiskati rokopise po izvedencu.	,
Odpovedni rok pri trgovskem pod)et)u. S. M. Vprašate, kakšen odpovedni rok velja za uradnico pri trgovskem podjetju. Ali ima po 17 letih pravico do odpravnine. — Če ni dogovorjeno drugače, ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za sluzbo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiii ODREŽITE milimi......i........................
„iwirai imtT mu"
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale od rezek. |
I „Slovenec23. maja 1.937 |
iiiiiiniiiin ...............................................................i
jemnika, smeta službodajalec in službojemnik tako razmerje razdreti s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi. Po dovršenih petih letih službe znaša odpovedni rok tri mesece, po dovršenih petnajstih letih službe štiri mesece ter mora vedno končati zadnjega dne koledarskega meseca. Po desetih letih službe pripada službojemniku odpravnina. Ta odpravnina ne pripada službojemniku, ki ima po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine in tudi ne onemu, ki je sam službo odpovedal ali ki jo brez tehtnega vzroka predčasno zapusti ali ki je po lastni krivdi predčasno odpuščen.
Podpora svojcem ob smrti drž. uslužbenca. S. F. Po smrti očeta, državnega upokojenca, ste prejeli le enomesečne očetove prejemke kot pogrebnino. Vprašate, če vam' ne pripadajo trimesečni prejemki. — Po smrti državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni celokupni prejemki umrlega uslužbenca; poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih dohodkov.
Denar v hranilnici. L. L. Če se je hranilnica okoristila z zaščito, vam mora izplačevati vlogo po odobrenem odplačilnem načrtu.
Fižolovke ob vrtu. I. B. Sosedove fižolovke vam zasenčijo ,.vrt in vam jemljejo razgled. Vprašate, če se la pritožite in kam. — Ako sosedove fižolovke povzročajo takšno senco na vašem vrtu, da ta presega po krajevnih razmerah običajno mero in vam bistveno ogrožajo običajno uporabo vrta, česar pa ne verjamemo, lahko nastopite sodno pot proti sosedu.
Zamakanje hiše. I. M. Sosed je napravil tik ob meji jarek za odtok vode, ki sedaj zamaka vašo hišo in vam dela škodo. Kaj storiti? — Če se ne morete zlepa sporazumeti, se obrnite na sodišče.
»Občina je vzela zemljo.« Vaše vprašanje je nejasno, zato je odgovor nemogoč.
Dolg upravitelja posestva. K. J. C. Ker je dolg nastal pred 20. aprilom 1932, je dolžnik, če je kmet v smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, zaščiten.
Neumestno razburjenje. A. K. L. Radi bi vedeli za vzrok, da se vam še ni moglo odgovoriti, ker »do danes še ni bilo odgovora in ga bržkone tudi pozneje ne bo«. —- Večkrat smo že povedali, da k nam prihaja toliko vprašanj, da je nemogoče sproti odgovarjati. Za nekatere odgovore je treba študirati obširno materijo, pa se tudi radi tega rešitev večkrat zavleče.
Rodbinska pokojnina za hčerke drž. uslužbenca. I. Š. Vprašate, če imajo hčerke državnega uslužbenca po očetovi smrti pravico do pokojnine ne glede na njihovo starost in torej tudi polnoletne in sposobne za delo. — Po sedaj veljavnem uradniškem zakonu imajo hčerke pravico do pokojnine po očetu, dokler se ne omože. Pokojnino izgubijo tudi z izgubo državljanstva; z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; s sprejemom državne službe ali mesta štipendista državne ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja.
Travnik ob cesti. K. I. Na travnik, ki leži ob banovinski cesti, meče cestar materijal s ceste in vam s tem dela škodo na travi. Vprašate, če je tako postopanje cestarja dopustno. — Uredite stvar s cestnim odborom. Če je cestišče tako ozko, da
na njem ni prostora za material, ki je potreben za vzdrževanje ceste, pač ne bo mogoče zabraniti odlaganje materiala na privatno zemljišče, ki se sme zaseči za neposredno ali tudi za posredno potrebo ceste.
Kazen radi opustitve davčne prijave. K. A.
Trije mizarski samouki so pričeli z raznimi mizarskimi deli, neka) za sebe, nekaj za druge. Davčna oblast jih je kaznovala, ker niso predložili davčne prijave. Vprašate, če bi bila pritožba uspešna. — Vsi davčni obvezanci se morajo najkasneje v 14 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost, prijaviti pristojnemu davčnemu oblastvu. Če tega ne stori, ga davčno oblastvo lahko kaznuje. Davčna obveznost se začne s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se je začel izvrševati poklic. Na davčno obveznost ne vpliva to, da se je izvrševal poklic zoper kazenske predpise ali brez dovolila obrtne oblasti, kakor je bilo to v vašem primeru. Zato s pritožbo najbrž ne boste uspeli.
Posojilo tastu. K. Ako je dolžnik kmet v boljšem gmotnem položaju, kakjr njegov upnik, ne uživa zaščite. Ob sporu sodišče odloči za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče. — To velja tudi za vas. Obrnite se torei tja. Samo po ploskovni meri zemljišča ne moremo presoditi, kdo je v boljšem gmotnem položaju, zato o tem ne maramo izrekati mnenja.
Betonska škarpa. S. T. Ker radi škarpe, ki jo je zgradil sosed, teče postopanje pri okrajnem načelstvu, se obrnite tja. Če podnačelnik pravi, da nima časa, pa pojdite k načelniku.
Srce, ledvice, živce (neruoza, raz-hur/enost, prenapete In slabe iioce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet.neobčull/lvosi t. si.), prehodna doba žen in moških (kllmahierlj), /etra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne, sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, glhl 1.1. d.) zdravi z dobrim uspehom
Radensko zdravilno kopališče (pri Mariboru)
Zahlevaile prospektet Direkten vagon iz Liubl/ane do samega kopališča
Na doti prikrajšana hčerka. A. J. Z. — Ce
namerava oče izročiti posestvo drugi hčerki in zetu, mu tega ne morete braniti. Ko ste se vi poročili, ste imeli pravico zahtevati od očeta doto. Najbrže ste tudi kaj dobili, sicer ne bi 10 let mirno čakali. Ce oče sedaj pri izročitvi posestva ne bi vam izgovoril toliko dediščine, ki bi z že prejeto doto dosegla višino vašega dolžnega deleža, potem imate pravico, da tekom treh let jx> 6mrti očeta zahtevate od prevzemnikov posestva dopolnitev dolžnega deleža.
Kmeti$ski nasveti
Odprava mravelj v kuhinji. Kako bi mogel odpraviti mravlje v kuhinji, kjer so mi v veliko nadlego. M. F. - K. V kuhinji stikajo mravlje zlasti za slaščicami (sladkor, med), pa tudi po drugih živilih. Zato morate predvsem slaščice in sploh živila spraviti proč iz kuhinje na takšen prostor, kjer bodo varna pred mravljami. Kako odpraviti, pregnati in zatreli mravlje v kuhinji in drugih stanovanjskih prostorih, čitajte v odgovoru pod naslovom »Zatiranje mravelj«, ki je že bil predložen in bo objavljen med kmetijskimi nasveti v nedeljskem »Slovencu«.
Zatiranje mravelj, a) Mravlje, ki mi pridejo v sobo posebno zdaj in poleti, mi delajo velike sitnosti. Kako nai jih zatiram in s čim odpravim? P. W. — H. b) V stanovanje mi prihajalo mravlje iz vrta v procesijah. Kako se najboljše zatirajo. A. F. v C.
Mravlje prihajajo v stanovanje in stikajo povsod po živilih, posebno jim gredo v slast slaščice. Da pa zatremo in odpravimo mravlje, moramo najprej najti njih gnezdo ali mravljišče. Ako prihajajo mravlje iz vrta v stanovanje kar v procesijah, potem ni treba drugega, kakor da sledile mravljam, ki odhajajo iz stanovanja na vrt proti mravljišču. Ko tako najdete eno ali več mravljišč, polijte vsako mravljišče s kropom in ga prckopljite (pre-štihajte), da uničite mravlje. Mesto kropa lahko uporabite tuii živo apno, ki ga pomešate v mravljišče. Tudi petrolej istotako učinkuje kakor krop, ako polijete z njim mravljišče. Če je mravljišče na površju, ga lahko pokrijete s slamo (ali suhljadjo), ki jo nato zažgete. Mnogokrat pa je težko dognati, odkod prihajajo mravlje. To pa zlasti, če prihajajo na svetlo skozi kakšno prav neznatno luknjico.
Naš domači zdravnik
R. R. — Lj. Bela pena v očeh se vam trdovratno ponavlja navzlic lekarniškim zdravilom, ki vam jih daje blagajniški zdravnik? Ce se sani no domisli, pa ga prosite vi, da vas pošlje k strokovnjaku za očesne bolezni. Kolikor morem presoditi vašo nadlego od daleč, tiči vzrok ne toliko v zunanijh škodljivostih kolikor v vaši preveliki občutnosti. V hladnih mesecih bi vam priporočil ribje olje, zdaj vam svetujem smetano ali presno maslo. Izmed domačih pripomočkov pridejo v. po-štev umivanje ali spiranje oz. obkladki s čajem kamilice ali otavnice (tudi sv. Lucije trave, bot. euphrasia officinalis) in zavrelico lanenega semena, ki jih rabite izmenoma. Če vam sonce močno škodi, nosite temne naočnike.
Ista. Luščenje kože po obrazu je menda istega izvora kakor prejšnja nadlega. Kožo si čistite z razredčenim glicerinom, poskusite tudi pravkar omenjene čaje, če Io ne pomaga, naj vam zdravnik predpiše kakšno mažo.
J. S. — Lj. Otekanje in srbenje kože na sencih? Ko bi videl vas in vaše (primerne ali neprimerne) naočnike, ki že povedal svoje mnenje o vzročni zvezi.
M. D. — Lj. Premočno potenje že ob počasni hoji vas nadleguje od zgodnje pomladi do pozne jeseni vsako leto? Začnite se utrjevali, najprej z zrakom, potem vodo in kasneje še s soncem, če le mogoče na prostem. Utirajte si vsako jutro, kasneje tudi zvečer, tejo in ude s prestano vodo, ki ji dodajte nekaj kisa ali navadnega vinskega cveta, če vam to ne zaleže po enem mesecu, dodajte vodi salicilov ali formolov cvet (na 3—4 žlice vode po eno žlico cveta, kar zadošča, da se zmoči goba ali otiralna krpa). Pijte po malem kakor za žejo hladen kaduljev (žajbljev) čaj brez dodatkov. Poročajte o uspehu po treh mesecih.
Isti. Pogostno krvavenje iz nosa? Dajte si pregledati nos in določiti krvni pritisek. Poznam nekaj ljudi, ki bi se morali dajati vsako leto puščati, če bi ne krvaveli iz nosa kar sami jjo sebi, pri njih je krvavenje očitno samozdravljenje in bi bilo kvarno, če bi se krvavenje umetno ustavljalo ali preprečevalo. Kako je pri vas, ne morem presoditi na daljavo.
M. D. — Lj. Vnetje živca v komolcu je bolezen, ki je ne urnem. Ce tiči bolezen v komolcu, je bolan sklep, če je živec vnet, ni samo na komolčnem predelu, marveč tudi na nadlahteh in podlahteh in še dalje. Katero zdravljenje nam je še potrebno in umestno, topliško ali drugačno, naj vam pove zdravnik, ki pozna vašo bolezen.
M. M. — C. Modrordeč nos na korenu, ne nn koncu, pri osebi, ki ne uživa opojnin, a si je no« potolkla pred leti, je bržkone nasledek poškodbe, ki je okvarila pravilni odtok krvi. Vsekakor je potreben zdravniški pregled nosa od zunaj in znotraj po strokovnjaku za nosne bolezni. Opustite poskušatije z domačimi sredstvi, tudi s presnim mlekom. Mnoge nakaze se razgube same in tem prej, čim manj se beza vanje.
A. B. — H. Pelin (bot. artemisia absinthium) vpliva v obliki čaja, ali kot izvleček z vinskim cvetom ali vinom v prvi vrsti na prebavila, vzbuja tek in pospešuje prebavo. Tudi neke gliste se dajo ž njifti odgnati. Pogostna ali čezmerna raba je nevarna, ker kvari živce. Naravnostnega vpliva na potek jetike pelin nima.
Isti: Proti jetiki so domači pripomočki: mir, dober zrak, zdrnvo bivališče in dobra tečna hrana, ki vsebuje še dosti mleka in zeienjav. Koristno je uživanje ribjega olja v hladnejših letnih ča-
sih. Kot domača zdravila prihajajo v poštev sokovi iz jagod č e s m i n a (berbie vulgaria), ko-renike črnega korena (seorzonera liispa-nica), korenike gabera (symphitum offinale), nadalje čaji ali zavrelice ali oparki marjetice (bellis peremis), planinskega maha (ce-traria islandica), cvetja bele mrtve koprive (lamium album), grenkuljice (glechoma he-deraceum), ptičjega d r e s n a (polygonum aviculare), lečuhe (sanicula europaea) in je-t i č n i k a (veronica officinalis). Bohinjci žvečijo po malem smrekovo smolo ali pa jo pijo raztopljeno na mleku. Glede smole veljaj pravilo: prav malo koristi, več škodi. Dovolj? Poskusite priti čez jioletje kain v planine za pastirskega pomočnika.
M. K. — K. Kot krvodajalka si hočete zaslužiti vsaj enkratno nagrado, da bi mogla za silo obleči svoje razcapane otroke? Razglas uprave splošne bolnice, ki išče novih svežih krvodajalcev, vam je vzbudil željo, da pomagate otrokom s svojo krvjo, ker bolehni mož ne zasluži niti za dovoljno prehrano družine. Po zanesljivih poizvedbah vam sporočam, da se vaši želji, žal, ne da ustreči, ker žensk ne sprejemajo v seznani krvodajalcev iz zdravniških razlogov, in moške, ki so se po večdnevnih preiskavah izkazali za sposobne, samo, če jih imajo v bližini, da so v nujnih primerih takoj pri rokah. Naj vam ne bo žal, s svojo krvjo, ki pomeni za vas dragoceno delovno moč, zaslužite za svojo družino več kakor s prodajo, ki je uničila vse s-poklicne« krvodajalce.
M. S. — S. Otrdeli gleženjski sklep omajali, škripanje iz kolena in kolka odpraviti in vse to po petletnem trajanju bolezni in pri odraslem človeku naj bi kdo zmogel? Menda vaše pričakovanje ni resno mišljeno. Otroku ali nedoraslemu človeku s tako boleznijo bi svetoval večmesečno bivanje na morju, redno hojo navzlic bolečinam v sklepih in vsakodnevno gnetenje sklepa in bedra. Vam pa priporočam katere izmed domačih toplic ali v bližnji soseščini nekaj let po vrsti.
M. N. — Z. Lišaji po obrazu in z a b r e k 1 e trepalnice, nastale v otroški postelji, vam nočejo izginiti? Navzlic vašemu dolgemu^ pisanju si kar ne moreni predstaviti vašega kožnega in notranjega stanja, zato odobravam vašo misel, da je neposredni zdravniški pregled potreben.
J. B. — T. Kapavica je iz početka ozdravila bolezen; po šestnajstletnem (!) trajanju, ko se ozdravljenje vrsti z novim okužen jem ali ponavljanjem na videz ozdravljene bolezni, ni dosti upanja, da se bolezen še da zatreti. Kdor se igra z ognjem, se redno opeče, opekline se celijo, a puščajo nepopravne brazgotine. Vaše >samo-ozdravljenje« z zdravniškimi in reklamnimi sredstvi se mi zdi neresno igračkanje. Kaj sodim o zdravilnih načinih in pripomočkih, ki jih naštevate, se načeloma ne morem in ne maram izjavljati. Če vam je res do zdravja, držite se točno liavodil enega in istega strokovnjaka in mirujte vsaj eno leto po ozdravljenju!
J. B. — J. Navodila za razbrzdano izživljanje hočete dobiti v naši resni posvetovalnici? Čudim se vaši zmedenosti! Edino sredstvo, ki vam ga kot dostojen zdravnik prav iskreno priporočam, je popolno mirovanje najmanj tri leta. Glavo si očistite vseli poltenih megel, telo si hladite z mrzlo vodo, vsak večer izdaten poliv od zadaj, l»o potrebi tudi od spredaj. Tako se vam utegne z zlorabo in igračkanjem pokvarjena narava popraviti, da bo kdaj za pametno rabo. Vsako drugačno ravnanje bo v škodo vam.
Tedaj najlažje zasledite njih skrivališče, če mravlje točno opazujete in jim sledite pri hoji po njih stezicah. Navadno leze mravlja s težkim bremenom proti skritemu mravljišču, ako je nihče ne moti na njeni poti. Če kanemo na že znano in dobro ogla-jeno mravljino stezico par kapljic medu ali raztopljenega sladkorja, potem še lažje dosežemo smer proti mravljišču, odkoder prihajajo vedno nove lačne mravlje in odhajajo nasičene. Ako se ne posreči najti skritega mravljišča ali če najdenega mravljišča ni mogoče uničiti s kropom ali s kakim drugim prej navedenim sredstvom, si pomagamo s sladkorjem, ki ga raztopimo v vodi. Mesto sladkorja lahko uporabimo v to tudi z vodo razredčen med ali pa sirup. V oslajeni vodi namočimo veliko gobo, ki jo najprej nekoliko iztisnemo in nato položimo na mravljino stezico. Kaj kmalu napolnijo sladkosnede mravlje gobo. Ko je goba že polna mravelj, jo prav previdno dvignemo in vržemo v krop. Nato izperemo iz gobe mrtve mravlje, namočimo izpraznjeno gobo zopet v oslajeni vodi in jo kot prej položimo na mravljijino stezo. To ponavljamo, dokler niso vse mravlje pokončane. Če prihajajo mravlje v hišo od zunaj, morate najprej dognati mesto, od kje prihajajo v hišo. Ako je najdeno mesto v zidu, zadelajte tako mesto s cementom ali apnom, ako je v lesu, zamašite in zadelajte mesto dohoda mravelj v hišo s kitom, ki ga napravite iz krede, lanenega olja in petroleja. Če ni mogoče storiti ne tega ne onega, je treba poskusiti odvrniti mravlje s snovmi, ki jim dišijo neprijetno. Tako lahko polijemo pivnik z ribjim oljem, terpentinovim oljem ali petrolejem in ga položimo na ono mesto, od koder prihajajo mravlje. Mravljinčne stezice lahko tudi poškropimo s petrolejem ali potrosimo po njih žve-pleni cvet (prah), naftalin ali tudi kuhinjsko sol. Iz shrambe za živila preženemo mravlje, če napravimo mešanico dveh delov medu in enega dela kvasa in jo nudimo na krožniku mravljam. Mravlje, ki žrejo to mešanico v shrambi (iz katere smo že poprej odstranili vsa živila), poginejo. Tudi mešanica iz enakih delov sladkorja in boraksa (prah), ki jo potrosimo po stezicah, se je dobro obnesla za zatiranje mravelj. Tudi boraksov prah sam, ki ga natrosimo na stezice ali ga nudimo mravljam na krožniku, pokonča mravlje. Če stanuje še kdo v isti hiši in so tudi v njegovem stanovanju mravlje, ga naprosite, da začne istočasno z vami preganjati in zatirati mravlje v svojem stanovanju, da bo uspeh popoln.
Setev in gnojenje fižola.
Lansko leto sem sejal več vrst fižola na en in isti prostor njive. Napadla ga je bolezen, neka rja. Pridelek je bil zelo slab, čeravno sem mu gnojil s hlevskim gnojem. Letos pa mislim uporabljati tudi nmetni gnoj. Katero umetno gnojilo mi priporočate za fižol? (Fr. P. iz Ž.)
Nikakor ni priporočljivo sejati več vrst fižola na isti prostor njive. Pridelek se kaj rad potem nekako prevrže (zmeni, zbaštardira), in sicer vedno na slabšo plat, pa prav v vseh ozirih. Priporočamo Vam, da to opustite in sejete vsako sorto fižola posebej, vsaj petdeset korakov narazen, na drugi prostor. Fižolu gnojite s kalijevo soljo in s superfosfatom. Na en mernik posetve je vzeti 25 kg kalijeve soli in 30 kg superfosfata. Gnojilo znašanje in plitvo podkopljite ali pa vsaj pod-grebite.
2. vprašanje:
Rada bi vedela, kje nakupujejo zdravilna zelišča. Imam veliko veselje in priliko za nabiranje, pa ne vem, kam in kako naj se to blago proda. — (P. P. iz Str.)
Odgovor:
Zdravilna zelišča kupujejo razne tvrdke in tudi drogerije, odnosno lekarne. Obrnite se tozadevno n. pr. na Jugofarmacija, Zagreb, ki izvaža v veliki izmeri zelišča.
Slaba medica. Napravili ste večjo količino medice, v katero ste med drugim dali tudi nekaj grenke soli, ki je povzročila, da je pijača kisla in peče. Natočili ste jo v plesniv sod, po katerem se je navzela tudi slabega duha. Vedeti želite, kaj bi bilo ukreniti, da bo pijača uporabna. — M. S.
Po vsem, kar ste v pijačo zmešali, ni moglo nastati drugega, kakor godlja, ki ni užitna. Da bi takšno pijačo sploh smeli prodajati, je težko reči, ker M lahko prišli navzkriž z zakonom o živilih. Po naših skušnjah grenke soli 6ploh ne bo mogoče spraviti iz pijače. Da jo pa morda ozdravite vsaj toliko, da jo boste mogli uporabiti za domačo pijačo, Vam svetujemo, da poskusite odstraniti preveliko kislino z dodatnom 130 gramov kalcijevega karbonata (apna), ki ga dobite v lekarni. Duh po plesnivem sodu boste pa odstranili z dodajo do 30 gramov eponita. Tekočino po teh dodatkih v teku 10 dni trikrat dobro premešajte, nato pustite, da se pojiolnoma učisti, potem po pa pretočite v zdrav sod. Mogoče bo medica po takšnem zdravljenju še uporabna, dobra pa seveda ne bo, ker ee napake ne dajo več odpraviti v polnem obsegu. V skrajnem slučaju lahko vso tekočino prekuhate v žganje;_
ofcuuub
je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in ofroci radi Darmol
Vrači pri opicah
Star opičnik je sedel na kokosovcu in je jezno mrmral. Bil je silno slabe volje, kajti v nogah je Imel protin. On ni bil navaden opičnik, ampak bil te glavar velike rodbine, tako rekoč opičji iupan. Ce ima navadna opica protin, potem moti to samo njo, če pa ima protin opičnik visokega stanu, je to xelo mučno tudi za okolico in ne 6amo neprijetno ca tistega, ki ga ima.
To so čutile vse opice tiste rodbine, kajti ko je kdo rekel staremu opičniku »Dobro jutro, Vase krznorodje«, je zaškrtal z zobmi; ko pa ga je kdo vprašal, kako mu je, je sočustvujočega udaril za uho in ga je še sunil z revmatično nogo. Je pač bil opičnik visokega položaja.
Vsi so že videli, da to ne more biti nič več tako, in v ožjem opičjem posvetu so sklenili ozdraviti ta revmatizem visokega stanu. Dogovorili so se, da pokličejo dva stara marabuja, slovita vrača in avtoriteti zdravilstva. Marabuja sta kaj rada prišla. Bila sla dobrotna gospoda in slučaj ju je stvarno zanimal; kajti protin na visokem položaju ni zadeva za
veak dan.	... , ,.,
Eden obeh marabujev je še imel nekoliko pernatega puha na glavi, bil je medicinalni svetnik; glava drugega je pa bila čisto gola, in je bil tajni medicinalni svetnik. Oba sta stopicala na visokih, tenkih nogah in sta imela velik kljun.
Stari opičnik je nekaj zakrulil, ee epustil z drevesa in je pokazal svoje noge. Pa mrmral je zase. Marabuja sta se prav svetovnjaško poklonila in sta se napihovala od strokovnjaštva. S krempljem sta potipala staremu opičniku žilo ter sta mu pretipala in pregledala protinaste noge.
»Se li izraža vaš revmatizem tako, da vas zelo moti?« je vprašal medicinalni svetnik in je postrani pogledal starega opičnika.
»Ko plezam, torej ko sem pri poklicu, mi pravo v pravem ni tolika ovirat, je rekel stari opičnik, ki sta mu medicinalna svetnika vzbujala sfKistovanje, >ampak v rodbinskih zadevah me zelo moti. Suvam li na primer kakega svojca, prav natanko čutim, la ne gre več s tistim mladostnim zagonom in da to zaine ni brez bolečin. Zadnje čase sem celo moral opustiti to meni zelo ljubo navado in sem se moral zadovoljiti z zaušnicami. Trajno pa mi to ne bo pri-jalo; sicer pa to tudi izpodkopava moj ugled.<
»Jasno, čisto jasno«, je rekel tajni medicinalni svetnik in si je s krempljem popraskal puh na glavi, »rheumatismus musculorum«.
»Mogla bi pa biti tudi skrnina«, je pripomnil ta jni medicinalni svetnik in je zakaHjal skozi kljun, »arthritis urica e predilekcijo v palcu. Klinične raziskave v tej smeri se niso zaključene«.
»Svojce suvam s podplatom, ne pa s palcem,« je opozoril stari opičnik.
»Dragocena pripomba,« je rekel medicinalni svetnik, »veledragoceno priznanje, in zelo daleko-sežno. Jaz bi se vendar odločil za rheumatismus niusculorum, gospod kolega. Kako bi kaj bilo z avtosugestivno metodo? Recite sedaj razločno in glasno, z notranjim prepričanjem: Nimam več rev-matizma, veak dan mi je bolje. «
»Vsak dan mi je bolje,« je povzel stan opičnik, nimam več revmatizma.«
»Le naprej,« mu je svetoval tajni medicinami svetnik, »recite: Svojce suvam udobno in brez bolečin, revmatizma sploh ni.c
»Svojce suvam udobno in brez bolečin«, je ponovil opičnik, »vsak dan mi je bolje, revmatizma sploh ni — ah, kako me sedaj zopet trgal« nt »Zdi ee, da se avtosugestivna metoda v tem ■pecijelnem slučaju ne obnese,« je rekel medicinalni svetnik, »klinične raziskave v tej smeri še niso zaključene.«
»Trdovraten slučaj«, pravi medicinalni svetnik, »rheumatismus musculorum chronicus«. Predlagal bi kopel, kopel v blatu, balnea limosa.«
»Kopljem se pa ne; ne, nikakor,« je hitel stari opičnik, »doma hočem oetati — ostani na svojem drevesu in živi pošteno.«
»Seveda, eeveda, jasno,« je rekel tajni medicinalni svetnik, »kaj ko bi poskusili s psihoanalizo? Nimate nikake temne pike v življenju? Pomislite, prav ostro, pa bodite iskreni napram sebi in nama — morda se nam posreči zaslediti vzrok tega rheu-matismi musculorum.«
»Če odkrito govorim,« je rekel stari opičnik, >želim, da bi me ta marabuja pustila pri miru; in temnih pik pa sploh nisem nikdar imel razen bolh. Te mi pa niso mogle prinesti revmatizma, ker ga nimajo; so sploh zelo gibčne stvarce.«
»Pa sem vendar za kopel,« je rekel medicinalni svetnik.
»Na drevo hočem nazaj,« ee je protml stari opičnik in je veslal s svojimi dolgimi rokami h kokosovi palmi. Toda rodbina je tekla za njim in se mu je obešala na rep. Vse je regljalo vanj, naj vendar poskusi s čudežno kopeljo, ko sta marabuja taki avtoriteti.
»Čisto tu blizu je«, je rekel medicinalni svetnik, »odlično kopališče z velikim komfortom. Gospodarica kopališča je moja dobra znanka, častita iu zanesljiva dama, nad eto let ji je že; tam je vsa udobnost, vse je popolnoma evropsko urejeno.«
Medicinalna svetnika sta vzela starega opifrii-ka v sredo in sta ga spravila v kopališče. Dostojanstveno sta kreveala s svojimi dolgimi nogami, plahutala sta s peruti in sta živahno razpravljala o bolezni rheumatismus musculorum. Vsa opičja jata je šla za njimi in je vreščala, pričakujoč velikih dogodkov.
Hitro eo bili tam. Zelo odlično je bilo kopališče ob bregu Nila in res prav evropsko, pa polno blata. Po drevju na obrežju so posedale papige, druga od druge je bila bolj pisana in so klepetale o najnovejših dogodkih. Obala pred kopalifičem je bila prazna; ravnokar jo je teptal nosorog, da bo ravna in gladka.
Je to mogoče gospodarica, ki ima dva roga na nosu?« je vprašal etari v skrbeh. Bil je namreč tudi kratkoviden.
»Ne to je oblast v tem kopališču«, sta mu tolmačila marabuja, »ki vse potepta in shodi, da se vidi enotno. To je sploh čisto evropsko zdravilišče.
Nosorog je pridno teptal ter vohal e svojim nosom povsod okoli in je vtikal rog v reči, ki ga niso nič brigale. Če pa je našel kaj čisto brezmiselnega in nepotrebnega, se je zadovoljno hahljal.
»Mora li biti oblast taka?« je vprašal opičnik.
»O bistvu oblasti klinične raziskave še niso zaključene,« je rekel tajni medicinalni svetnik.
»Tale veliki in debeli gospod je gospodar kopališča«, je povedal medicinalni svetnik in je pokazal s perutjo slona, ki je premetaval dolgi rilec. »On vas po vsaki kopelji oštrca s to cevjo. To je vljudno in dragoceno terapeutično sredstvo. Medtem pa trobenta, ker ni godbe v kopaliSču. Godbe Se nimamo, a pogajamo se s hijenami, ki bi redno vsak večer pele puščavske kuplete. Zal, pa zahtevajo za petje to, da bi koga požrle. Dokler pa mi nimamo dovolj gostov, nam je to predrago. Te-le male opice kramarijo. vidite, to je kopališče čisto po modi.«
Tri male opice so vueto plesale okoli starega oničnika.
»Krzno praskati, trizirati, bolhe loviti, uši obirati, to stane banano — naročniki ceneje!« je klicala ena izmed njih.
»Aah, k3j,< je godrnjal stari opičnik, »moje načelo je: .obiraj se doma!' Na svojem drevesu bi rad bil!«
Drugi dve opici sta se približali.
»Suho listje za frotiranje mogoče? Komad za datelj, lepo suho listje!«
»Kokosove lupine, prstani in obročki iz trstike, lepi spominki!«
»Dokler bom živ, bom mislil na to kopališče,« je rekel stari opičnik.
»Tu se kopljimo, «je povzel tajni medicinalni svetnik, »vtaknite samo noge in rheumatismus musculorum v vodo, ako vam ni prijetno, da bi se čisto potopili pod vodo. Ko so noge v vodi, vam potegne kri v noge.«
»Bolhe pa gor,« je rekel stari opičnik.
Iz reke se je čulo strašno hrkanje, kruljenje in grgranje, in mogočna nilska kobila se je prikazala.
»Gospa!« je veselo vzkliknil medicinalni svetnik in je pomignil s krempljem, »tale bolnik se hoče kopati v blatu, balnea limosa, rheumatismus niusculorum ga muči.«
»To je gospodarica?!« je za vpil stari opičnik, »domov hočem! Na svoje drevo hočem!«
Gospodarica ee je zasmejala na svoja nekaj metrov široka usta in je začela mešati blatno kopel; to se Ji je dobro posrečilo, kajti bila je izkušena in uporabna oseba.
»Domov hočem!« je vpil stari opičnik in je razrival suhe noge medicinalnih svetnikov.
»Noter z vami!« je zapovedal nosorog, »nikar se ne ogrebajte; tudi drugi bi se radi kopali in jaz sam bi rad prišel na vrsto!«
»Prosim, prosim, za vami, za vami,« je rekel stari opičnik, ali že je začutil oblastni rog nosorogov v hrbtu s tako silo, da je padel na glavo v vodo, skoro da gospodarici v naročje.
Že čez sekundo pa je bil zopet zunaj, zelen in ves blaten, da ga ni bilo več spoznati. V tem trenutku pa ga je gospodar kopališča oštrcnil z rilcem in staremu opičniku je bilo, kakor bi dregnil rheumatismus musculorum iz nog v roke, iz rok v glavo, iz glave v rep, iz repa pa ven. Kajti slon je bil prhe zelo vešč. Marabuja sta gagala priznanje, gospodarica se je prijazno smehljala in opičja rod-, bina je od zadovoljstva vreščala.
Poleg gospodarice pa se je pojavil krokodil; zelenkast je bil in je mežikal z očmi.
»Morda kaj masaže?« je vprašal in je pokazal svoje sjiosobne tace, »morda kaj masaže?«
Stari opičnik 6e je pognal z neverjetno velikim skokom z obrežja in je izginil v varnem ozadju.
»Kako je vaše mnenje o slučaju, gospod kolega?« je vprašal tajni medicinalni svetnik, »ali je to izkušen maser?«
»Zdi se mi, to je bolj mas£r, ki je druge preizkušal,« je odvrnil medicinalni svetnik.
»O umetnosti masaže s krokodiljimi tacami klinične raziskave še niso zaključene,« je rekel tajni medicinalni svetnik.
»Maserja poznam«, je rekel medicinalni svetnik, »nekoč je masiral nekega mojega pacijenta, ki mu je grenil življenje rheumatismus musculorum. Revmatizem je z masiranjem izginil, bolnik pa tudi. Po tistem tega maserja nisem mogel več priporočati, gospod kolega.«
»Jasno, popolnoma jasno, gospod kolega,« je rekel tajni medicinalni svetnik, »so še zdravniki, ki branijo stališče, da ni vedno treba, da bi odpravili bolezen x boleznijo vred. Ali tudi tu klinične raziskave še niso zaključene.«
Svetnika sta se ozrla za starim opičnikom. Ali on je bil izginil s svojo rodbino. Niso mogli prenašati masferjeve navzočnosti.
Drugi dan sta oba medicinalna svetnika vzela pot pod noge, da bi obiskala starega bolnika.
Pa nisia prišla daleč. Stari je sedel na svojem drevesu in jima je metal kokosove orehe.
Oreh je zadel medicinalnega svetnika na glavo, da se mu je napravila buška, ki je zelo zatekla.
»Hladiti moram to buško, gospod kolega,« je rekel medicinalni svetnik, »sicer pa imam nejasen vtis, da bi kazalo opustiti obisk pri bolniku.«
»Jasno, popolnoma jasno, gosjx>d kolega«, je rekel tajni medicinalni svetnik, in oba sta se umaknila k potoku tam blizu.
Tu si je medicinalni svetnik hladil buško in tajni medicinalni svetnik je skrbno zabeležil uspeh zdravljenja v kopališču v svoj dnevnik iz palmovih listov.
Pisal je z uSenjaško natančnostjo:
»Pacijent — opičnik visokega položaja — rheumatismus musculorum v nogah — avtosugestivna metoda in psihoanaliza zaman — zdravljenje s ko-pelmi v blatu, balnea limosa — pacijent ozdravljen, ali on meče kokosove orehe, jactatio nucls — da se dela lastnemu zdravniku, medicinalnemf svetniku, buška na glavi, tumor capitis. — Da li je jactatio nucis posledica zdravljenja z balnea limosa ali bolezen po premaganem rheumatismu musculorum, o tem klinične raziskave še niso zaključene.« —	(M. Kyber.)
Strel na oklep
(Srednjeveški fragment)
»... Tedaj sem prebil dneve in tudi marsi-i kako noč v temni obokani kleti starega čuvaj-niškega stolpa. Ondi je bilo videti ko v kaki alki-I mistični kuhinji: mogočne bukve so ležale na mizi, veliki kotli, nešteto steklenic — vsega polno po : vseh kotih. V retortah je valovalo in pljuskalo. Vsi strupi sveta so bili v bukvah zapisani, vsi strupi sveta so vreli in se kuhali v kotličih in re-i tortah. Skozi sedem let sem iskal novih izsledkov na hribu t bujnim sadnim drevjem in dehtečimi rožami, ondi, kjer je vriskal moj otrok, kjer so je smejala moja žena, kjer eo brenčale čebele in so ptice prepevale. Sedem dolgih let vsega tega nisem niti videl, niti ne slišal, saj sem ■ čepel v svoji kleti, prekuhaval svoje strupe: sedem mrkih, dolgih let sem iskal veliki ,arkanij\
Seveda, svet tam zunaj je tudi živel v mrkih letih in smrt je strahotno kosila po naših deželah. Že dvajset let je besnela vojna vihra! — To se mora spremeniti, sem si vtepel v glavo in sem se zaprl v klet in tuhtal in iskal arkanij. In sem ga našel! Leta 1641 sem ga našel in zdaj imamo leto 1646, — a vojna je še zmeraj na svetu! Da bi jo Bog že skoraj končal! Jaz je nisem mogel...
Torej — bilo je leta 1641, nekega poletnega večera in imeli smo goste. Pred našo hiso je bila na ploščadi, posuti s peskom, miza pogrnjena in obložena s srebrnimi vrči in cinastim orodjem. Udobno se je zleknil cesarski poveljnik po kosilu, črne oči so se mu zaiskrile in zameketal je: »Vse prav in lepo! A človeka, človeka še nimamo, da bi streljali nanj!«
Osupnili smo. In moj svak Viljem, ki ga ni nobenega medveda strah, ta Viljem, orjak, iz čigar oči so švigale strele neukrotljive hrabrosti in železne volje, ta Viljem je prebledel in je za-jecljal: »Čemu? Saj smo tisto preizkusili že na psih in mačkah. .<
Toda poveljnik se je zahehetal, rekoč: »Pes in mačka nista človek!« in se je samozavestno ozrl naokoli in izpil iz vrča.
Žalostno je Viljem povesil glavo, a Regina jo je ponovno dvignila in bilo je, ko da so njene plave kite ko žareča krona. Njene sive oči, ki se tako čudovito svetlikajo, kadar so razdražene, so se zelenkasto zasvetile in se zazrle v neko daljno daljo. O, vedel sem, kam eo se zazrle! — Vsaka kretnja, sleherna poteza na obrazu s tega večera se mi je neizbrisno zarisala v dušo. In natančno se spominjam, da so se Reginine oči sinje zale-sketale, ko me je tako prisrčno, tako po božje pogledala. Iskrena prošnja ji je govorila iz oči in razumel sem to prošnjo.
Ozrl sem se na svojo črno obleko, pogledal na žalno obleko svoje žene Regine, planil sem kvišku in sem zaklical — tako tuj se mi je zazdel moj glas, ko da prihaja od nekod it drugih ust: »Jaz si denem oklep nase! Name naj streljajo!«
Tedaj so se oči moje žene zasvetile z nad-zemskim sijem, tedaj je celo poveljnik izgubil vso svojo trdoto in obraz se mu je v priznanju zare-žal„ ko je dvignil vrč: »Živijo, doktor! Vidim, da niste le bistroumni iznajditelj, ampak ste tudi hraber mož, ste junaški ko vojak!« In na dolgo in široko je začel govoričiti o vojaštvu in o tem, kako bodo naSi junaki spričo krogel, zabodljajev in udarcev popolnoma nedotakljivi v teh oklepih moje iznajdbe in bomo na vsej črti slavno zmagali.
Medtem pa sem se pri sebi smejal: saj sem skrivši poslal svojo iznajdbo vsem armadam in tudi sovražniku, ker sem hotel in upal, da se s takim orožjem uniči vsakršno vojevanje in bo slednji? za vekomaj mir na zemlji. »Vojsko bom premagal, umor bom umorili« Tako sem bil tedaj mislil in sem sebe prav tako varal kot se je varal zdaj ta poveljnik. Saj ie dandanes zmeraj streljajo
Otrolkl vosiekl nat- Dvokoteaa.	ttvalnl sire«
noveJMh modelov motorji, trlolkljl, pogTeillm Fo telo nitkt cenil Oenlkl flrankoi ^TRIBUNA" F.HTJI1, MUMIJAM«, Karlov fk» % Fodruinica; Maribor, AiMsanaieva cm M. M.
in še zmeraj trajajo vojne. In da bo kdaj večni mir na zemlji, tega nič več ne verjamem.
A tiste čase sem bil seveda trdno prepričan o večnem miru. Saj sem se prav zato vsa ta dolga leta mučil v svoji kleti. Neko čudovito tekočino sem bil iznašel in če daš kovino ali kako tkanino vanjo, pa dobiš oklep in nobena krogla ga ne more prodreti. Saj le zato so se kuhali in penili tisti strupeni plini v moji delavnici. Le zato so se mi pobelili lasje, se mi je utrdilo telo, da mu ni bil noben strup več kos! Moje telo pač, ne pa nežna pljuča mojega sinčka! MoJega ubogega fantka so strahoviti plini iz te čarovniške kuhinje, ko je bil nekoč stopil vanjo, umorili. Saj le tako si je bilo mogoče razlagati zagonetno hiranje mojega edinca in njegov mukepolni, predčasni konec.
Vse to in še marsikaj drugega mi je napolnilo misli, ko je govoril poveljnik, ki je tako iznenada postal zgovoren in se je že videl da je bodoči Wallenstein in dosega s svojo nepremagljivo armado zmago za zmago. »Jutri bo preizkušnja,« je nehal govoriti. »Dve četi mušketirjev privedeni s seboj.« Vstal je; Viljem ni nobene zinil in je žalostno strmel predse.
Spremili smo odhajajočega gosta po drevoredu s sadjem obloženega drevja. Spodaj so zažarele lučke, kakor so se visoko nad nami zablestele večne zvezde. Zdaj in zdaj je zaprhutala kaka po-nočna ptica, kak netopir; zdaj pa zdaj je padel kak zrel sadež na tla; krog rdečih in belih cvetic mojega vrta so frfotali ponočni metulji; tako spokojno je bilo vse.
A v naših srcih ni bilo pokoja. Nikakor! — Plaho, ne da hi druge pogledal, sem se splazil v klet in kmalu jo je razsvetlil čudovit, rdečkast sij. Mogočno grmenje je stresalo stari stolp. Jaz sem bil tisti, ki sem povzročil ta orkan, jaz sem bil tisti, ki sem vse sile rušenja in uničenja izpustil svoj oklep. Toda — oklep je zmagal, jaz pa sem slavil zmago nad demoni ...
Zunaj pa, v temni noči, sta sedela brat in sestra, Viljem in Regina; dolgo sta nemo sedela drug pri drugem. Ko je pa v kleti bolj in bolj grmelo in bučalo, je dejal Viljem, medvedji lovec, moji Ženi: »Pa čeprav tvoj mož zdajle grmi in treska ko sam Bog Oče, — zaman je! Jaz bom dal nase tisti oklep!«
Stal sem, ne da bi me bila onadva zapazila, za grmom zadaj za njima. In Viljem je spregovoril zdaj besede s svojim dobrohotnim, jasnim glasom, ki so mi bolj bučale v ušesih ko grmenje v kleti: »Saj se ne upal Tvoj mož je strahopetec!«
To je bila resnica. To je bila strašna resnica! Spet in spet, že dosti prej, preden je to zahteval poveljnik, sem se bil obdajal z oklepom, sem dvignil orožje zoper sebe — in ga spet povesil. Spet in spet! Zaihtel sem, a onadva me nista slišala. Zakaj, Regina, kt se je znala sicer tako premagati, je izbruhnila v vsej svoji prirodni sili, je skoraj zavpila to, kar ji je tako dolgo morilo in težilo duha: »Ne! Ne! Ne! — In čeprav, pa mora! Mora! Svet je hotel odrešiti s svojim oklepom in zato je moral umreti moj otrok. Nikoli več mu ne bom mogla odkrito pogledati v oči, če se ne bo premagal. — Moj otrok je umrl in zato se mora moj mož podati v smrtno nevarnost.«
Viljem, ki j« bil treznega duha, kakor so vsi hrabri ljudje, je suho dejal: »Ne razumem tel Ali je tisti oklep za nič, potem izgubiš po otroku le svojega moža. Ali pa Je dober —, tedaj pa tvoj mož sploh ne bo v nobeni nevarnosti. Sicer pa — Se bi bil jaz iznašel tak oklep, — mogoče bi bil tudi jaz tako razburjen.«
In tedaj, to je bil tisti trenutek, ki me je po polnoma predrugačil: nekaj se je razpočilo v meni. Mogoče sem imel tudi krog svojega srea kak oklep, oklep sebičnosti, samooboroževanja. Bodi tako ali tako: ko je tak dober človek, kot je bil Viljem izrekel o meni tisto, kar sem vedno skrival pred seboj in pred drugimi, me je od sramu tako vroSe »preletelo, da bi me bilo skoraj razneslo. »Kar pasti, Viljem,« sem dejal in stopil izza grma. Niti začudila se nista, ko sta me zagledala pred seboj. »Slišal sem vaju in res je, kar sta govorila. A kdo bi mogel do dna spoznati svoje srce? Bog mi je dal večjih darov ko drugim ljudem, a satan je zasadil v mojo dušo slini pohlep, da bi bil več ko drugi. Če sem sebi in vama de-ial da hočem dati svetu večni mir, tedaj sem na-
CRIKVENICA
Vodilno kopaliiče z izredno plažo In komfortnimi hoteli. Kompletni pension od 60'— do
120'— Din. Prospekte daj« kopališka uprava.
HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare z 62 ttv., Crikvenica s 45 tv,, Dom dr. Seidl s 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv. Wien s 21 tv., Crnkovič s 20 tv., Slavija 5 20 tv., Danica s 20 ttv., Esplanade s 10 tv., Julijana s 16 tv., Ivančič s 15 tv.
PENSION1 s Vila Ružica s 34 ttv., Adria s 23 tv., Vila Luisi s 16 ttv.
RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16, Europa s 8, Gjurašin s 7 tv„ Restavracija Vinodol.
GOSTILNE: Zelengaj a 6, Morava s 7, P.jchi s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5. Shang-hay « 5, Hrvat s 3.
KOŠER KUHINJE: »Kraus« in »Engel«.
S = soba, tv. = tekoča voda, ttv. = tekoča topla in mrzla voda.
V rasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah.
lagal sebe in vaju. Če bi bil iznašel kako morilno orodje, ki bi bilo strašnejše kot eo vsa druga, kar jih imamo, bi bil prav tako ponosen nase. Hotel sem ovekovečiti svoje ime, toda nesmrtni postanejo le tisti, ki ne hlepijo po tem. Kaznovan sem bil za svojo prevzetnost, zato me je Bog obremenil s tisto zagonetno strahopetnostjo, ki sem se je iznebil šele zdaj, ko sem sebe spoznal. — Pojdita! Nič več se ne bojim!«
In odvedel sem ju v svojo skrivnostno klet. Blede luči so se bliskale, plamenčki so begali po stenah sem in tja. Viljem, medvedji lovec, se je prekrižal. Regina pa, ki ni še nikoli prestopila praga tega zloveščega prostora, je stala ponosno pred menoj; plamenčki so jezljali po njej, a niti trenila ni in nobena poteza se ji ni zganila na bledem, ostrmelem licu.
Naglo sem vrgel nase obleko z oklepom in za-vpil: »Tam je pištola! Na srce mi pomeri!«
Regina je pograbila orožje.
Viljem jo je zgrabil za roko, a z nadčloveško močjo je pahnila orjaka od sebe, dvignila pištolo in pritisnila. Onemoglo je zdrčala krogla ob mojem oklepu. Tedaj so se izgladile trde gube in globoke brazde v obrazu moje žene, mil smehljaj ji je razsvetlil obraz, zagnala je orožje proč in razprostrla roke.
Viljem najn je začudeno gleda!.
Jaz pa sem odkimal, rekoč: >Ne! Pustita me samegal«
Odšla sta.
Zapah nil sem vrata kleti.
Usedel sem se k svojim bukvam.
Mešal sem nove, še nikdar preizkušene strupe. V sinjem, skrivnostnem odsevu se je lesketal ves prostor.
Pritisnil sem na pipe. Rameni tekočI curki ro se razlili. Mešali so se in sikall. Plameni so »e iskrili, iskre so švigale, majhni oblaki so plavali, majhni bliski so švigali, slabotni, majhni gromi so bucali. Tvorili so se majhni hribčki In majhne dolinice. Toda plameni so bili močnejSi in so oblizali in razglodali vse. Vse se je tajalo, izpuhtevalo, Izkadilo v modrem siju. — Moj oklep je bil nničen, mojega stvariteljskega sni je bilo konee.
Odprl sem okna, ki so bila že tako dolgo zaprta. Jutranja zarja se je porajala. Ko poslavljajoči se strahovi so valovili in plali hudobni plini mojega skrivnostnega življenja v kleti; izpuhfevali so ven v božji svet ko neškodljiva rosa, ko vešče spričo prasile stvarstva.
In ko je prišel zjutraj poveljnik že prej, kakor smo se bili dogovorili, s svojimi mušketirji, sem mu dejal: »Učenega mojstra ni več. Moj sklep je bil izrodek moje domišljije, oprostite mi! A če potrebujete hrabrega moža, drznega vojaka, tu me imate, gospod poveljnik!«
Odrinil sem z njim. Boril sem »e na vseh bojiščih in sem postal navaden najemnik. Nikoli več nisem videl svoje žene. Med nama stoji najin mrtvi otrok. In — to moram že priznati — da je tedaj ustrelila s pištolo name —« to morem razumeti — ne morem pa tega pozabiti.
In ne odpustiti...«
(E. Hoffer.)
»Moja suknja je od tvrdke .Koželj, Kos, Rfba-rič in drug'.«
»Kako si moreš radi ene suknje naprtiti kar Štiri dolgove!«
»Včeraj sem v stanovanju stotak izgubil.«
»NoT Saj imate pošteno služkinjo?«
»Seveda. In U ga takoj nese moji ženi, jar. pa ostanem brez denarja.«
>T0 st pa kar zapomnite: nisem tako neumen, kakor mi Je videti 1«
»Boga zahvalite!«
»Ljnha žena, že sedem dni Jp za kosilo zmeraj guljaž. Ali ne bi mogla kdaj kaj drugega skuhati?«
»Saj, ssj — ali kaj, ko je vse, kar hočem skuhati, zmeraj le guijažl«
Kurenckuva Neška ma tud beseda
>Ja, Juhanca, kua je pa tebe enkat h men prnesel? Kuku s mo pa najdla? Sej mende nis bla še nekol u našmu konc?* Kar začudila sem se, ke je kar naenkat, koker de b z lufta padla, stala Juhanca pred mana. Ke je bla sebota, sem jest glih vokne umivala, ke jih morem usaka sebota. Učaseh pa še elu večkat na teden, ke je taka packarija tlela __________ukul nas.
»Tu je pa čuden. Jeet jih kumi usake tri mesce enkat umijetn, pa sa zmeri tak, koker de b jih iz škatelce uzela.t
»Že verjamem, ampak vi tam dol u Kuri vas, ke s ti u kvarteri, nimate poštnega derekcjona glih nasprut, koker ga mama mi.«
»Kua ma pa pošten derekcojn pr tojeh vokneh za upraut? Če t jih poštn derekcjon pupacka, pa pugervi, de t jih pride tud umivat. Kua boš ti drugem tlaka delala?«
»Kua pa čem nardit? Sej sa se ie usi moj susedi tlela ukul prtužil zavle tega, ke use smeti in druga nasnaga kar kela u tistla kot stresaja, namest de b jih u pukrita jama, koker jih morma drug. Pa s poštn derekcjon iz tega še glihe ni sturu.«
»Pol se pa prtožte na pulcajderekcjon. Ta bo pa že vorenga naredu.<
»Juhanca, a s ti že kerkat slišala, de je urana nran uči izkluvala? Sevede, če b en navaden člouk kej tacga naredu, k biu že zdauni na gaugah. Če že ne zares, pogojno pa prou gvišen.«
»Pol mate pa križ s tem vašem poštnem de-rekcjonam. Veš, Neška, za kua sem pršla dones h teb? Uprašat sem to pršla, če b šla i mana n umetnška razstava. Kar šterd-eset mučeniku, čem rečt: umetnku ja je zdej priredel n Jakupičuvem paviljone. A greš?«
>0h, Juhanca, dons pa res na morem. Sej vi-defi, de morem vokne umivat. Juter b t tud na prpuročala, ke je nedela. Ub nedelah je zmeri tak drejn na umetnškeh razstavah, de ni za noter hodet. U pundelk bom mogla pa na perica čakat, ke m periu prnese, pa druzga s eaba uzame. U tork pa lohka greve, če s ajnfrštanden?«
»Asten gut,« je še rekla Juhanca, pol je pa šta. Jest sem pa naprej vokne pucala, ke sem jih že s sidolam pupackala. No in u tork zjutri sva že na use zgudi čakale pred Jakupičevem paviljo-nam, de sa ga udprl. Ke naj je kaeir gespud Pepe zagledu, s je hiter rukave zavibu, de mu bo šlu M ud rok, če bo kašen puseben naval, pa nama je dan ustopnce, de sva šle lohka noter.
Kumi sva stupile noter, pa jest že zagledam a desnem kot za uratem ena gespa. Tku je bla pa natirleh namalana, de som ji jest kar pu klubase punudla. Klubaee sva pa zatu uzele s saba, ke s pouhnem želodcam člouk velik loži umetnine ub-čuduje, koker, če je lačen. Ta mrcina se pa še zmenila ni rajna, če prou je bla videt apetitlih. Men ee je tn čuden zdel. Ke sem mal bl natančen pugledala, sem pa vidla, de ja je Škodlar kar brez trebuha namalu. Sevede, če eden nima trebuha, mu pa tud na more bit dost za klubasa, ke na ve, kam b ja djau. Ampak jest tega na zastopem, kuku more en malar namalat enga čluveka iz bulši družbe sam dn trebuha. Tu m na gre u glava. Sej trebuh ie vender glaun organ čluveka iz bulše družbe. Glava pa ruke nucaja ja sam ta navaden Ide, ke trebuh sam zatu ulačja s saba, de ea bulšem ldem mal pudoben. Nucaja ga pa prou mal. Sej nimaja kej not djat. Scer se pa jest nočem n malarske zadeve utikat. Tu prepestim raj umetnškem kritkarjem, ke se na tu bl zastopja, koker jest
Mal naprej u ta verk dvuran sem pa prec na tn zagledala ena ženica, ke je kar u priča nas nseh enga utroka dujila. Mal se m je zdela znana, pa se nisem mogla spount, ki sem ja že vidla. Kar naenkat me pa Juhanca dregne ke pud rebra, pa pran:
»TI, Neška! A ni tula tista ženska, ke pr Sou-vane na plač zmeri prou napucana u auslog stuji? Men ee prou zdi.«
»Lej ja no, sej bo mende res. Jest sem že tku štederala, ud kod ja puznam, pa se nisem mogla
Razvezano snopje
Kaj je bil krošnjarski red?
Krošnjarji so* pogosto mislili, da jim je dovoljeno trgovati z vsem inozemskim blagom brez izjeme. Tega jim pa vlada ni hotela priznati. Zato je 27. septembra 1814 izdal guverner Lattermann poseben krošnjarski red. Tu stoji, da se iz posebnih ozirov dovoljuje podložnikom kočevskega gospostva krošnjariti z blagom, kakor je: laško olje, hižno sadje, pomaranče, citrone, margarini, kostanj, lešniki, datlji," smokve, mandlji, rozine, cvebe, riž, kapere, sardele, želve, lovorjevi listi, ostrige, školjke, vino »Draga« itd. — Ta krošnjarski red določa dalje, da imajo iste pravice kakor kočevski tudi podložniki ribniške zemljiške gosposke. Razen tega pa so smeli Ribničani krošnjariti tudi še z lastnimi izdelki, s suho robo in kmečkimi kožuhi in polhovimi kožicami.
Trgovske zveze naših krajev pred 200 leti
Ko je Evgen Savojski dokončal boje s Turki na Ogrskem, se je ob splošnem miru razvila zlasti trgovina v naših deželah. Dunajski dvor se je bil že leta 1703 odločil, da napravi zaloge ob morju zaradi trgovine s Holandijo in Angleško in leta 1710 se je sklenila nova pogodba zaradi trgovine ob Jadranskem moriu. V Ljubljani so objavili 11. avgusta 1703 med bobnanjem cesarski patent, da je zagotovljena prosta trgovina z omenjenima državama in da se kmalu začne v pristaniščih kupčija z vsakovrstnim blagom, ker so holandske ladje že na potu. Ljudje naj pripravijo živila in druge trgovinske predmete, da jin zamenjajo in najx>lnijo ladje. Takrat pa se le ni še pričela kupčija, ker so ladje izostale. — Trgovina je bila v naših krajih skoraj vsa v tujih rokah. Na bivšem Kranjskem si je pridobil Benečan Rigoni v kratki dobi pol milijona
foldinarjev. — Takrat 60 popravili veliko cesto iz rsta na Dunaj, čez Predel in Ljubel. Trst je dobil prosto luko. Toda trgovska vladna politika ni imela zdrave podlage in država v tem oziru ni dosegla velikih uspehov.
Oglašujte v »Staveneu«!
zrajtat. Sam mal bl temne kože je ta, ket pa tista pr Souvan.«
»Kua pa je pol? Sedej ja je holt preh mal z urehuvem volam namazu, pa en čas na sonce pu-stavu, preden ja je začeu malat, pa je bla prec take farbe, koker se nemu dupade. No, a ne?«
»Mende bo že tku, koker prauš. Juhanca, puglej no, kašna nagraužna baba je pa tamla Jirak namalu. Men se kar uzdiguje. Fej tajksl. Viš tamla pa Tratnik glih ena taka packa. Svajneraj. Jest na vem, kuku 6e more ena vorng ženska pestit tkula namalat. Jest b se za eeu svet na pestila. Viš, tamla Je pa Vaupotlč čist ena fajn trajla namalu. Puglej, kuku ma eort ubrazek. Ta je pa res fletna. Jest se ja kar na morem nagledat. Nena uhlekca se men tud dupade. Če b bla jest bl pr gnarjeh, b s pestila prec tud taka naredit. Tu b ga pihnla. Koker sem tamla n ta stransk dvuran vidla, se pa ta mlad Vaujx>tič za babe na briga buhve kuku. On raj namala kej iz naše bele Iblane. Pa ma čist prou, de pesti babe prgmah. Babe ja tku nisa za druzga, ket mladem ldem za skušnava, starem pa za prglauca.
Ke sva s z Juhanca že use ta drug ogledale, sva stupila pa še u ta leva dvurana, ke ma ta 6tar
Vaupotič tud še ene šter purtrete ubešene. Usi sa prou fajn zrihtan in prou pu boži pudob nanialan. Marčiču murje je tud fajn narjen. Tku je sladek, de b ga člouk skori raj lizu, koker pa gledu. Jest na vem, kuku morja pol Ide rečt, de je murje slan pa še grenek pu vrh. Tu na more bit res. — U tiat ta mal dvuranc, ke je zadi, sem pa vidla Smrekarjuveh sedem naglauneh grehu. Noja sej jih ma gvišen še več, pa ni tku naumen, de b ldem glib use na nus ubešu. U te dvuran ma pa tud Gašpari ene par prou luštneh slike ubešeneh. Men se je puseben dupadu purtret gespud dohtar Ložarja. Tku ga je pa uštimu, de sem ga jest prec spuznala. Sam tu je škoda, ke ga je kar s tinta naredu. Nej b ga raj še mal pufarbu, sej gespud dohtar nas tud rad učaseh kej nafarba.
Naš kipari sa se tud puštrekal. Prou nč jim ni za rečt. Lde sa prou zaduvolen z nhnm feguram. Pa kar pu useh štereh dvuranah maja pustaulene. Ampak nej reče eden, kar če, Zajcu sa se m pa še ta narbl dupadel. Tu sa res kipci, koker se šika. Mejčken sa res pa muderen mende tud nisa, ke muderen sa dondones sam kašen kiči. Zajcu kipci sa pa res ta prave umetnine. Pa en negau akvarel je tudi u kataloge. U razstau ga pa nisem vidla. Mende ga zatu ni razstavu, de mu na more ta al pa un naprej metat, de malarjem u zele hod. No, pa adija za don6. Se boma pa še prhodnč kej pumenil.	K. N.
Šah
Veliko tekmovanje v simnltanski igri so priredili pred kratkim na Holandskem. Tekmovali so samo izbrani velemojstri in sicer svetovni prvak dr. Euwe, dr. Aljehin, dr. Lasker, Flohr, Fine, Bogoljubov in dr. Tartakover. Sodelovalo je okrog 270 amaterjev. Najboljši uspeh je dosegel Flohr, ki je pri šestih simultankah proti skupno 265 igralcem dobil 258 partij, šest remiziral ia samo eno izgubil, kar je skoraj 985 odstotkov. Za vse partije skupaj je porabil samo 14 ur 17 minut. Po tem sijajnem uspehu se mora Flohra smatrati za daleko najboljšega igralca 6imultank na svetu. Na drugem mestu je ameriški velemojster Fine, ki je v 16 urah 257 partij dobil, 5 remiziral m tri izgubil. Slede dr .Euwe, dr. Aljehin, dr. Lasker, Bogoljubov in dr. Tartarkover. Od najboljših igralcev simultank je manjkal pri tem tekmovanju samo Capablanca.
Na turnirju v Pragi je zmagal estonski velemojster Keres z 10 točkami. Na tem turnirju ni imel sebi ravnopravnega nasprotnika in je dosegel dve točki več kot češki mojster Zinner, ki je bil z 8 točkami drugi. Za Zinnerja je to zelo lep uspeh. Slede Eliskases in Foltys 7, Hromadka in dr. Trifunovič 6, Gilg 5 in pol, Opočen6kv 4, Prokop 3, Sonja Oraaf 2 in pol in Dobiaš Z Naš mojster dr. Trifunovič 6e je sorazmerno dobro uvedel, dosegel bi pa z malo več rutine mnogo lepši uspeli. Za primer naj bo samo naslednja partija z zmagovalcem Keresom, igrana v sedmem kolu.
dr. Trifunovič — Keres
1. d2—d4, e7— e6 2. Sgl—13, Sg8— f6 3. <3— c4, Lf8—b4+ 4. Lcl—d2, Dd8—e7 5. g2—g3, Sb8 —c6 (pričakovati je bilo b7—b6 itd. Črni poskuša tudi tu uveljaviti moderno potezo Sb8—c6, katere ideja je zasedba središča z e6—e5.) 6. Lfl—g2, Lb4Xd2+ 7. SblXd2, d7-d6 8. Sd2—fl! (izvrstna poteza! Beli hoče voditi konia na e3, odkoder bo kontroliral točki d5 in B, kateri poteza e6—e5 slabi.) 0—0 9. Sfl—e3, Sf6—e4 (namerava z f7—B priti do posesti točke e4, kar pa beli energično prepreči m jjotisne črnega v brezupno pozicijo. Bolje bi bilo s Tf8—e8 pripraviti e6—e5) 10. d4— d5, Se6—d8 11. Sf3—d4, Se4—e5 (na f7—f5? bl prišlo sedaj Ddl—<2! in črni bi izgubil kmeta in obdržal slabšo pozicijo. Malo boljše bi bilo sedaj Se4—f6, ker je črno kraljevo krilo že izpostavljeno nevarnemu napadu belih figur.) 12. b2—b4, Sc5—a6 13. a2—a3, e6— e5 )čmi nima izbire in mora dovoliti, da skoči konj na f5.) 14. Sd4— f5, Dd8—f6 15. Lg2—e4, h7—h5 (takoj g7—g6 bi stalo
črnega po Se3—g4! damo.) 16. g3—g4! (beli se je dobro znašel v tej zapleteni situaciji in energično izkorišča svojo prednost.) g7—g6 17. Ddl— d2! (zelo dobro! Črni bo težko branil napad na kraljevo krilo ker 60 njegove figure izgubile medsebojen kontakt.) g6Xf5 (tudi z odklonitvijo žrtve se črni ne bi mogel rešiti.) 18. g4Xf5, Tf8—e8 19. h2—h4 (beli napad je jasen. Obstoji v osvajanju pešca h5, ki blokira belega h pešca in jemlje belemu konju polje g4. Po padu pešca h5 ne bi nič oviralo vdor belih figur na kraljevem krilu.) Kg8 —f8 (vodi kralja iz največje nevarnosti in omogoči obrambo pešca h5.) 20. 0—0—0, Kf8—e7 21. Tdl—gl, Te8—h8 22. Tgl-g5, Sa6—b8 (črni se je za silo rešil in pripravil protinapad na damskem krilu z a7—a5.) 23. Se3—fl (dosledno. Zelo vpoštev je prihajalo tukaj Dd2—c3 s povečanjem pritiska. Beli bi namreč grozil jx>leg napada na jDešca h5 še z eventuelnim napadom c4—c5 in s tem zmanjšal izglede črnega na damskem krilu.) a7—a5 24. Sfl—g3, a5Xb4 25. Sg3Xh5, Th5Xh5 (izsiljeno, ker bi na Df6—h6 prišlo f5—f6+Ke7 —f8, Thl—gl in črni je izgubljen.) 26. Tg5Xh5, Sb8—d7 (še edina dobra obramba proti silni grožnji Th5—h6 in beli osvoji črno damo.) 27. Th5— h6 (Boljše bi bilo a3Xb4. n. pr. Ta8—al+, Le4— bl in na e5—e4 pride Dd2—e3, na Sd7—b6 pa Dd2—d3 z grožnjo Thl—gl itd.) Sd7—c5! (črni se s tem zopiet reši najhujšega in j>06favi belega pred nove probleme.) 28. Le4—c2, Df6Xf5! 29. Lc2Xf5, Sc5—b3+ 30. Kcl--c2, Sb3Xd2 31. Lf5 Xc8, Sd2Xc4 32. LcS—f5, Ta8Xa3 (črni je z žrtvijo figure dosegel menjavo dam in dobre praktične izglede na damskem krilu.) 33. Thl—h3!, b7—b5 34. Th3—b3? (s Th3Xa3 bi bila partija hitro dobljena. N. pr. Th3Xa3 b4Xa3 Kc2—b3 b5—b4 sicer pride Lf5—d3, Th6—h8 in beli h pešec bi prodrl.) c7—c5! (črnemu je le uspelo realizirati izglede na damskem krilu. d5Xc6 očividno ne gre, na TXa3 bi pa prišlo SXa3+, Kb3 Sb7 in črni bi zadržal h j)ešca, dočim bi črni pešci na damskem krilu odločili.) 35. Th6—h8, e5—e4! (jješca beli ne sme vzeti radi TXb3 in Sd2+) 36. h4—h5, Ta3—a2+ 37. Kc2-dl, Ta2—d2+ 38. Kdl—el, Td2Xd5 39. Lf5Xe4, Td5—e5 40. Le4-el, SdS-e6 41. e2—e3, Se6-f8 42. Kel—e2, Td5-g5 43. Lbl—e4, Tg5—g4 44. Le4—f5, Tg4—h4 45. Tb3— bl, So4—a3 46. Tbl—gl, b4—b3 47. Tgl—g8, Ke7 f6 48. Tg8Xf8, Kf6Xf5 49. Tf8Xf7+, Kf5—e6 50. Tf7-a7, b3—b2 51. Th8— h6+, Ke6—d5 52. Ta7 Xa3, b2—blD 53. Ta3-d3+, Kd5-c4 54. Td3X d6, Th4—hI in beli 6e je vdal.

Križanica
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. postaja na Gorenjskem, R. kemična snov, U. kocina, 16. drevo, 17. jed, 18. razhod, 19. utrdba, 20, prst, 21. jugoslovanska reka, 22. bet, 23. številka, 24. pravoslavni duhovnik, 26. turški oblastnik, 28. jugoslovanska reka, 29. kulturna ustanova, 31. posmeh, 33. jed, 36. ud izumrlega naroda, 38. vodna napeljava, 41. sestavina zraka, 43. nadangel, 44. del glave, 45. pridelek, 46. kraj v Sveti deželi, 47. kraj v Julijski krajini, 48. prvi letalec, 49. žensko ime, 52. zgodovinski pojem za deželo, 54. japonsko mesto, 56. jugoslovanska reka, 58. nemška reka, 60. tvorba na železu, 61. žival, 62. del sobe, 63. ime krave, 65. mešanec, 68. del voza, 70. evropsko glavno mesto, 71. ogleduh, 72. ogrski vladar, 73. ranocelnik, 74. grič pri Bel-aradu, 75. papeževa krona.
Navpično: 1. suha zemlja. 2. japonsko mesto, 3. mamilo, 4. del soda, 5. izbrana družba, 6. kraj pri Igu, 7. finsko mesto, 8. južna rastlina, 9. švicarski kanton, 10. žensko ime, 11. moško ime, 12. oblika cveta, 13. zavetišče, 14. plin, 15. svetopisemska oseba, 23. vas na Gorenjskem, 24. umetnik, 25. sprevod, 27. drag kamen, 29. morski ropar, 30. blago, 31. vas na Kočevskem, 32. slovenski le-poslovec, 34. grška pokrajina, 35. azijska gora, 37. loščilo, 38. doba, 39. ruska reka, 40. sorodnik, 42. številka. 50. žensko ime, 51. izraz iz fizike, 53. del posteljnine, 54. oblačilo, 55. obrtnik, 56. udarec, 57. del očenaša, 59. ptica, 61. svetopisemski kraj, 62. ogljarska naprava, 64. žensko ime, 66. zabava, 67. stara lovska potrebščina, 68. tekočina, 69. pOsOiU.
Kaj pravi tehnika
Moderni težki avtomobili
Kakor v vseh vejah tehnike, tako moremo tudi v razvoju težkih avtomobilov v zadnjih desetih letih opaziti znaten napredek. Najvažnejše je bilo pri tem: 1. zboljšanje pnevmatik; 2. zboljšanje motorja; 3. vpeljava treh osi.
Prvotno so imeli tovorni avtomobili kolesa iz polnega gumija. Prehod k pnevmatikam je pomenil velik korak naprej. Postopoma se je tvornicam z vztrajnim delom posrečilo, da so začele izdelovati pnevmatike, ki ustrezajo zahtevam modernega prometa in njih cena ni previsoka. Moderna pnevmatika zdrži do 100.000 km in več! Ker odpade večji del teže na zadnjo os vozila, so začeli zadnji dve kolesi avtomobila ojiremljati z dvema pnevmatikama. Dosegli pa so še boljše rezultate, ko so začeli izdelovati avtomobile s tremi osmL Pozabiti ne smemo, da se pri vožnji pnevmatika zaradi trenja močno segreva. Zato moramo pri vozovih, kjer sta montirani po dve pnevmatiki na vsaki strani zadnje osi, pustiti med obema pnevmatikama najmanj 2 cm razstoja, da ima svež in hladen zrak dovolj prostora za vstop in hlajenje. Velike važnosti je tudi vpeljava platišč, ki se morejo z lahkoto in hitro menjavati. Z modernimi pnevmatikami so dosegli velike brzine, tako da je zdaj ekonomska hitrost te vrste voail 70—80 km na uro.

Vlačilec. — Prerez kolesa. — Ustroj zavore na čeljusti. — Tovorni avto s 4 osmi v vojaške namene.
Slika 1 a nam kaže konstrukcijo avtomobilske zavore. S tem, da zavrtimo čep, razmaknemo obe čeljusti, ki ju pero vleče skupaj. Čeljusti pritiskata ob obod zavore. Tako nastane trenje, ki zmanjša brzino vožnje. Obod zavore je pritrjen na kolo vozila, čeljusti pa s čepi L, 2, 3, 4 na okroglo ploščo, ki je tako pritrjena na okvir voza, da se ne more videti. Sila, ki nastaja pri zaviranju, se prenese preko čeljusti, čepov 1 in 2 ter plošče na okvir vozila. Pri zaviranju se razTija precejšnja toplota, tako da morajo biti teški avtomobili opremljeni s posebnimi rebri na obodih zavor, da pomagajo "hladiti (glej. sL 1 b!).
Pri mnogih velikih vozilih bo zavore tako urejene, da jih vozač ne upravlja direktno z vzvodjem, ampak i oljnim (hidravličnim) ali tračnim (pnevmatičnim) pritiskom (tlakom). Vozač regulira ta pritisk s pedalom. — Pri prevozu večjih količin je za podjetje velike važnosti tudi čas nakladanja in razkladanja tovora z voza, posebno tam, kjer zahteva nakladanje, oziroma razkladanje več časa. Da bi vozilo tndi v takih primerih čim bolje izkoristili, so začeli izdelovati vlačilce, to je vozila z močnim motorjem, ki vlečejo enega ali vei priklopnih voz za seboj. Shematična skica takega vlačilca je na si. 2. Med tem, ko z enega priklopnega voza razkladajo, gre vlačilec po drugega, ki so ga med tem naložilL
Omeniti moramo še eno vrsto tovornih voziL To so vozila, ki jih morejo uporabljati le v krajih, kjer še ni nadelanih poti in cest (po ameriških prerijah); seveda služijo taka vozila tudi za vojaške namene, da morejo z njimi voziti po naravnem terenu. Te vrste vozil imajo po 4 osi (glej sliko 3). Srednja os je postavljena nekoliko više in sprejema nase sunke, ki nastanejo pri vožnji preko večjih Jarkov, kotanj, skal itd., skratka sunke, ki nastajajo zaradi neravnega terena.
Rešitev agank z dne 16. maja
Rešitev zlogovne križanice:
Vodoravno: 1. binkošti, 4. koleda, 7. vne-bohod, 10. kočar, 12. pomada, 15. Golo, 16. batina, 17. nebo, 18. Jarnik, 19. milo, 21. letina, 22. lamela, 24. ščene, 26. prevzetnež, 28. pavka, 29. Panorama, 32. boter, 33. kosa, 35. razvajen os t, 36. Lipik, 38. zavod, 40. veža, 41. žičnik, 43. Monako, 44. Rama, 45. veha, 46. predlog, 47. kanape, 49. prašič, 50. rana, 52. sadra, 54. Riga, 55. popust, 56. želo, 58. pika, 59. voza, 61. nosilnost, 62. ga-jica, 64. lasulja, 66. dieta 68. Slavkovo, 69. Jeriha^ 72. norica, 74. raza, 76. Admont, 77. rok, 78. Jepa, 79. lesa, 81. madrigal, 83. napaka, 85. konvent, 86. Sele, 88. planetoid, 89. Piava, 90. kopa, 92. vesna, 94. solnica, 95. 6tikalo, 98. Kati, 99. Noni,
100.	detomor, 102. meča, 103. Sama, 105. kadivec, 106. Neapel, 107. zemlja, 108. kanarček, 109. Va-lona.
Navpično: 1. bingola, 2. kolo, 3. štibala, 4. kotišče, 5. Lena, 6. Dane, 7. vnebovzetje Marijino, 8. bojar, 9. hodnik, 10. komika, 11. čar, 12. poleno, 13. mati, 14. Dana, 20. lopa, 23. meter, 25. nerazkosanost, 26. prevara, 27. nežnost, 28. Pavliha, 30. Ravena, 31. maža, 32. božič, 33. komora, 34. Sana, 37. pik, 38. Zalog, 39. vodka, 4Z Nikšič, 45. Vega, 46. predpust, 48. peka, 49. pravoslavje, 51. nasilje, 53. Draga, 55. pola, 56. želja, 57. Lodi, 58. Piemont, 60. Zakopane, 61. novo leto, 63. carina, 65. 6ura, 67. tarok, 70. rima, 71. Hadrianopel. 73. capa, 75. zakon, 76. advent, 80. Said, 82. galvanizem, 84 .Kaves, 86. Seni, 87. leča, 88. plastika, 89. Pitia, 90. kodelja, 91. patoka, 93. nameček, 94. Solčava, 96. kadi, 97. lovec, 98. Kane,
101.	mornar, 103. salo, 104. mana.
Rešitev zlogovnice: Kmečko orodje:
Banja, igla, nečke, kosa, oje, ščetka, tajsefj, nitka, otka, bičnik, lagev, apno, tesla, ostrv, lemež, emajl, pehar, osla, bokal, oprt, greblja, ara, tolkač, okov. — Binkošlno blato lepo bogato.
Rešitev številnice:
Cmrlj, vzhod, Spi k, stan, beg. — Lepo vreme na praznik vnebohoda, potem dosti klaje, da se pruua: če pa tega dne rut>i, je še za potiebo ni.
	Trgovina		Obrt	
	prijave	odjave	prijave	odjave
1. četrti. 1935	170	387	223	461
1. četrti. 1936	203	528	251	478
2. četrti. 1936	183	283	232	365
3. četrti. 1936	169	142	103	246
4. četrti. 1936	212	197	326	325
J. četrti. 1937	208	211	241	279
	Gostinstvo		Industrija	
Normalizacija razmer
Zbornica za trgovino, gbrt in industrijo v Ljubljani je izdala statistiko o gibanju prijav in odjav v trgovini, obrti, gostinstvu in industriji za I. četrtletje 1937, ja katere posnemamo naslednje podrobnosti:
število odjav v obrti in trgovini je Se vedno nitje kot število prijav, dočim v gostinstvu prevladujejo prijave. V trgovini se posebej opaža zmanjšanje števila lesnih trgovin, z živili, sadjem in dež. pridelki, dočim narašča število trgovin z mešanim blagom. V ostalih strokah je položaj kolikor toliko ustaljen.
V obrti se opaža znatnejše nazadovanje pri čevljarjih, kolarjih, kovačih, mlinih, šiviljah in krojačih. Povečanje pa izkazuje število ključavničarjev, kleparjev, pekov, mesarjev itd. V gostinstvu je naraslo število bifejev in krčem, dočim število ostalih obratov skoro na izkazuje sprememb.
Kar tiče krajevno razdelitev gibanja, ugotavlja Zbornica, da je največji prirastek obratov v Ljubljani, dočim je v Mariboru število prijav in odjav skoro v ravnotežju. Nazadovanje kaže celjska okolica, Kočevje, Maribor levi breg. Murska Sobota in Novo mesto. Zbornica sklepa, da se polagoma približujemo normaliziranju razmer. Seveda pa vemo, da je položaj znatno boljši, kar dokazujejo podatki drugih zbornic, predvsem v žitorodnih pokrajinah naše države.
Da si naši čitatelji lažje predočijo gibanje obratov, smo v naslednjem podali nekaj statistike za primerjavo:
prijave odjave prijave odjave
I. četrti. 1933
1.	četrti. 1936
2.	četrti. 1936
3.	četrti, 1936
4.	čatrtl. 1936 1. četrti. 1937
59 67
58 65
59 87
85 76 69 43 46 59
Te številke potrjujejo lani opaženi preokret v gibanju števila obratov, Pomisliti je treba, da je v prvem četrtletju vsako leto število odjav prav znatno zaradi tehničnih razlogov. Vsekakor se vidi, da je n. pr. število prijav v trgovini že dalj časa na višini okoli 200 za četrtletje, da so pa odjave znatno nižje kot so bile prej, Isto velja tudi za obrt a to razliko, da je tu izboljšanje pripisovati pred vsam zmanjšanju števila odjav, dočim pri prijavah ni opaziti znatnejšega povečanja.
Stanje naših ktiringov
V	začetku leta 1937 je znašal naš aktivni
saldo v klirinškem prometu z Nemčijo 21.0 milij. mark. Do 18. marca letos se je ta saldo zvišal na na 36.4 milij. mark. Po najnovejšem poročilu Narodne banke je znašat 20. t. m. še 26.8 milij., kar pomeni v primeri s 13. majem zmanjšanje za 2.1 milij. mark. To zmanjšanje salda je pripisovati znatnemu zmanjšanju našega izvoza v Nemčijo v prejšnjih dveh mesecih.
V	italijanskem kliringu je naš stari aktivni saldo padel od 13. do 20. maja od 46.970.000 na 46.745.000 lir, naš pasivni saldo v novem kliringu pa se je zmanjšal od 29.5 na 27.3 milij. lir.
V	bolgarskem kliringu se je saldo zaradi plačil in neblagovnega prometa povečal od 40.000 na 290.000 din.
V	poljskem kliringu se je naša terjatev zmanjšala od 3.812.000 na 1.900.000 din.
V	turškem kliringu se stanje poslabšuje na Škodo izvoznikov ter znaša saldo že 3.24 (2.986) milij. din.
V	francoskem kliringu naš pasivni saldo stalno pada ter dosega le še 49 milij. din. V Franciji je bila izvoznikom izplačana zadnja aviza na računu A št 10.010 * dne 9. marca 1938.
Ljubljanski velesejem
v Ljubljani od 5. do 14 junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemeke tvrdke, zlasti onih panog, ki ae pri nae Se niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija itd. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: »trojna in kovinska, lesna iu tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt Naši napredni mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi ŠO sledeče specialne razstave: Gospodinjska v zvezi i modno revijo. Lovska, ki bo služila izbiri materijala za svetovno loveko razstavo v Berlinu. Avtomobilska, katera naj v cilju razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuneev, kanarčkov an drugih eksotičnih ptičev pokazali, kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic.
Enkraten vstop na velesejemske prostore bo stal 10 Din, skupine bodo imele znižano vstopnino. Velesejemeke legitimacije po ceni 25 Din bodo omogočale 20 poaetov dn 6icer 10 dnevnih in 10 večernih na veselični prostor.
Posetniki vejesejma imajo 50% popust na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za 2 Din še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku vele-sejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih progah 10% popust, na parobrodih »razred za razred«.
*
Dobava premoga za drž. železnice. Med gi.
ravn drž, Žel, in rudniki je bila dne 13. maja podpisana pogodba o dobavah premoga za proračunsko leto 1937-1608. Na podlagi te pogodbe bodo dobavljali drž. rudniki mesečno 48.060 ton, zasebni pa 76.560 ton. Napram lanskemu letu so dobave premoga zmanjšane za 10% in je bilo to zmanjšanje izvršeno linearno pri vseh rudnikih * eno samo izjemo, ki je v Srbiji. Cene so ostale ne-izpremenjene in plačajo drž. železnice za brikete 260 Din tono, za črni premog 190, rjavi premog 160, za lignit pa 120 Din za tono, seveda ne vpo-števajoč kakovostnih razlik.
Kje najbolj narašča število zaposlenih delavcev. Srbski gospodarski listi prinašajo podatke o številu zavarovancev na področju belgrajskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Iz teh podatkov je razvidno, da je število zavarovancev v letu 1936 presegalo število iz leta 1931 za 2%. Toda samo mesto Belgrad izkazuje zmanjšanje za 8.6%, dočim je v provinci zaposlenost narasla za
18.73%.
Konkurz je razglašen o imovini Strelca Konrada, trgovca v Ljubljani, Celovška cesta 81, prvi zbor upnikov 31. maja, oglasiti se je do 10. junija, ugotovitveni narok 14. junija.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Podlogarja Alojzija, trgovca z mešanim blagom v Dol. Logatcu, narok za sklepanje poravnave 25. junija, oglasiti se je do 20. junija.
Borza
Dne 23. maja 1937.
Denar
Ta teden je zna.šal devizni promet na ljubljanski borzi 6316 milij. Din v primeri z 10.388, 6698, 6058 in 9691 milij. Din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.51, London 21.61, New York 4A7.875, Bruselj 73.75, Milan 23, Amsterdam 240.475, Berlin 175.625. Dunaj 81.50 (81.80), Stockholm 111.425, Oslo 108.60, Kopenhagen 96.475, Praga 15.24, Vaišav« 83, Budimpešta 86, Atene 8.90, Carigrad 8.45, Bukarešta 3.25, Ilelaingfore 9.54, Buenos-Aires 133.25.
Hmelj
Žalec, 22. maja. L Uradno poročilo banov, brnel,ske komisije:
V hmeljskih nasadih se je obrezovanie letos zelo zavleklo, kar je za velikonoč še zapadel sneg in je tudi potem bilo vreme trajno deževno. Poleg tega je bilo v aprilu in tudi še v začetku maja tako hladno, da je hmeljska rastlina zelo zaostala v razvoju. VkLjub neugodnemu vremenu pa je ko-renika v splošnem dobro prezimila. Zadnji čas prevladuje toplo in sončno vreme ter se sedaj hmelj splošno napeljuje in, kakor je bil pač obrezan, deloma tudi že drugič privezuje. Rastlina je v splošnem zdrava; semtertje se sicer pojavljajo v večjem obsegu bolhači, ki pa zaenkrat še niso povzročili občutnejše škoda.
Hmeljišča se letos izdatneje gnoji, da se na ta način pospeši rast in razvoj zaradi poznega obrezovanja in neugodnega vremena zaostale rastline. Po izkušnjah zadnjih let posvečajo hmeljarji posebno pažnjo zatiranju peronospore teT si skuša vsak preskrbeti pravočasno neobhodno potrebno in dobro škropilnico,
Novi nasadi so se pojavili sicer tudi letos, vendar pretežno le kot nadomestilo za ostarele, ki jih bo treba opustiti,
Preteklo leto je znašal pridelek v vsem okolišu, ki obsega ožji oznamovalni okoliš »Južno-štajensko-Savinjeka dolina« in obrobne kraje pod imenom »Dravska banovina«, skupno 40.000 kvin-talov. Fakultativno je bilo na zahtevo izvoznikov po banovinski hmeljski komisiji uradno znamko-vanih z znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina« 7,478 tovorkov v čisti teši 1,289.300 kg, z znamko »Dravska banovina« p» 593 tovorkov v čisti teži 121.404 kg in z znamko »Hmelj« 243 tovorkov v čisti teži 37.279 kg, skupno torej 8.314 tovorkov v čisti teži 1,447.992 kg ali 28.960 kvintalov, to je 72.5 odstotkov celokupnega pridelka. Z znamko
»Hmelj« se j* znarokovalo le melan hmelj n obeh
okolišev.
Neprodanih pri producentih leži od lamtkega pridelka ie kakih 350 kvintalov hmelja, ki je glede kakovosti večinoma prvovrstno
Živina
Cene na živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju ia Mariboru eo bile naslednje;
Voliš
Ljubljana: 1. vrste 5—5.50 din, II. vrste 4.50— 5 din, 111. vrste 4—4,50 din.
Kranjl I. vrste 6 din, II. vrste 5.50 din, III. vrnete 5 din.
Maribor: Debeli voli 4—5.50 din, poldebeli voli 3.75—5 din, vprežni voli 3.40—4.50 din.
Krave;
Ljubljana: Krave debele 3.50—5 din.
Knmj: Krave I. vrete 5.50, II. vrste 5 din, IU, vrste 4.50 din.
Maribor: Klavne krave, debele, 3,50—4.50 dinarjev, plemenske krave 3—4 din- krave klobasa-rioe 2—2.75 din, molzne krave 3—3.75 din, breje krave 3—3.40 din.
T e l i o e i
Kranj: I. vrste 6 din, II. vrste 5,50 din, III, vrste 5 din.
Te 1 e t a i
Kranj: 1. vrste 7.50 din, II, vnste 6.50 din.
Ljubljana: 6.50—7.50 din.
Maribor: 5—6.50 din,
K o n j i i	,
Ljubljana: 400—3500 din. Prašiči:
Kranji Prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže.
Pujski za pleme 8 tednov stari 160—200 din
komad.
Ljubljana: Prašiči 6—12 tednov stari 140—230 dinarjev komad.
Maribor: 5—6 tednov stari pujski 85—95 din,
7—9	tednov stari 113—125 din, 3—4 mesece stari 140—175 din, 5—7 meseoev stari 200—290 din,
8—10	mesecev stari 365—440 din, 1 leto stari 580 ---900 din za 1 komad.
Cene za 1 kg žive teže je bila 5—7 din, za 1 kg mrtve teže pa 9—11 din.
SEJMSKO POROČILO IZ KRANJA 18. MAJA.
Cene goveje živine so bile sledeče: voli I, vpete 6 din, voli II, vrste 5.50 din, voli III. vrste 5 din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 6 din, telico II. vrste 5,50 diq, telice III. vrste 5 din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 5.50 din, krave II. vrste 5 din, kirave 111. vrste 4.50 din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7.50 din, teleta 11. vrste 6.50 din za 1 kg žive teže.
Prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive težo.
Pujski za pleme 8 tednov stari 160—200 din komad.
Goveje meso I. vnste 10—12 din, II. vrste 8 do 12 din, III. vrat« 7—9 din za 1 kg.
Svinjina |6 din, svinjska mast 19 din, čisti med 24 din, neprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg.
Kmetijski pridelki: pšenica 200 din, ječmen 195 din, rž 195 din, oveis 190 din, koruza 140 din, fižol 300 din, krompir 100 din, lucerna 2000 din, seno 75 din, slama 50 din, suhe češplje 1. vrste 1000 din, II. vnste 900 din, III. vrste 800 din, pše-nffcna moka 300 din, koruzna moka 250 din za J q,
Mleko 2 din liter.

Danes bo padla odločitev
Pod vodstvom italijanskega sednjka g. Matfea iz Turina se bo skušal naš zastopnik rešiti izpada iz lige. Glavna tekma Ljubljana : Concordia bo ob 17., predtekma Ljubljana juiijor.ii in juniorji Atletikov iz Celja ob 15.30.
Ban dravske banovine
prevzel pokroviteljstvo prve plavalne tekme
Gospod ban dr. Natlačen je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad otvoritveno tekmo v plavanju v letošnji sezoni, ki se bo vršila med nemškim klubom »Was6erfreunde HannoveF« in ljubljansko »Ilirijo« dne 27. t m. na kopališču SK Ilirije.
Tekma, ki bo nudila ne samo revijo ilirijan-skih sil in podala rezultate zimskega treninga, temveč tudi velik športni užitek, saj startajo v Ljubljani Nemci prvič in to ravno s svojim najboljšim rezprezentantom, nemškim državnim prvakom, v čigar moštvu se nahajajo kar štirje olimpijci.
Program bo obsegal plavalne točke, nato skakalne in končno waterpolo, V plavalnih disciplinah bo nastopil najbrž tudi Wilfan, vendar do danes Se ni določen njegov nastop defjnitivno. — Ilirijani bodo poskusili rušiti par obstoječih državnih rekordov, kar je z ozirom na začetno sezono najboljši dokaz o njihovem dobrem zimskem treningu in njihovi moči.
Vstopnice bodo v predprodaji v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici, in sicer po 20, 15 in 10 Din. Dijaške in članske vstopnice pa bodo naprodaj 6atiio pred pričetkom tekme.
Točen program prireditve, kakor tudi točen začetek objavimo naknadno, zato zasledujte stalno športne notice.
Mariborski šport
Državno prvenstvo damskih ekip v tenisu.
Danes se je na krasnih igriščih ISSK Maribor odigral dvoboj za državno prvenstvo damskih ekip med zastopnicami Maribora in Rapida. Odigrale sta se dve igri singla, dočim se je double igra morala zaradi teme prekiniti in ee konča jutri popoldne s preostalimi 2 singla igrami- Rezultati so bili naslednji: Hribar-Voglarjeva (M) I Cutič (R) 6:4, 3:6, 1:6. Voglarjeva je odlično pričela, toda opazilo se je tekom igre pomanjkanje treninga, in ker so postali njeni udarci nesigurni, je morala prepustiti zmago svoji žilavi nasprotnici. — Babičeva (M) : Lirzer (R) 1:6, 6:4, 1:6. Gospa Babičeva je nudila prvakinji Slovenije odličen odpor, z malo sreče bi mogla tudi zmagati. — Hribar-Voglarjeva—Babičeva (M) : Lirzer—Cutič (R) 1:6, 5:5, zaradi teme prekinjeno. Izvrstna igra Voglar-jeve. — Damam Maribora ee pozna pomanjkanje : treninga in tudi rutine, dame Rapida pa navzlic intenzivni vaji niso pioglc popolnoma zadovoljiti, j So pa mnogo vzdrijljlvejše jn manj nervozne, kar 1 jim je pomagalo do zmage.
Lahkoatletika v Atenah
Atene, 22. niaja. A A. (Atenska agencija.) Lahkoatletski troboj nied Poljsko, Čehoslovaško in Grčijo se je začel v navzočnosti članov grške vlade, poslanikov Poljske in Čehoslovaške in mnogih drugih uglednih oseb. Ko so lahkoatleti vkorakali na igrišče, jih je ogromna množica navdušeno po-zdravila .Uspehi prvega dne so naslednji:
110 m z ovirami: 1. Mantikas (Grčija) 13.1, 2. Popel (Poljska), 8. Komanek (ftehoslovaška).
—	Skok v višino: 1. Galanda (C) 190, 2. Hofman (P) 185), 3. Fiedler (C) 185. — Skok v daljavo:
1.	Runke (P) 7.11, 2. Palbrakis (G) 6.99, 3. Vosol-sobe (C) 6.91). — 800 m: 1. Kuharski (P) 1.57.4,
2.	Grašovski (P) 1.57.9, 3. Geogesulos (G) 1.58.2.
—	400 m: 1. Silvak (P) 50, 2. Šic (C) 50.5, 3. Mantikas (G) 61.2. — 5000 m: 1. Noj (P) 15.18.7, 2. Arvanitis (G) 15.10.2, 8. Kirijakldis (G) 16.50.4,
—	Kopje: 1. Lokalski (P) 63.90, 2. 1'apagiorgiu (G) 61.27, 3. dr. Ries (C) 60.81. — 4 krat 100 m: i. Grčija 43.2, 2 Poljska 43.5, 3. Cehoslovaška 44.6.
—	Stanje prvega dne: 1. Poljska 82 U)čk, 2. Grčija 56 in pol, 3. Cehoslovaška 46 in pol.
WM
Brex Bayer-jevega križa ^ nI Asr'-'-- tablet.
Vsaka Aspirin teleta ima Bayer-jov križ.
HifEmnSfaCtj	_
Ogl«, |> rojulr. pod i Si IVi) ai t. XI! I IM,
iUIIIIMIMUMJIMHMM^iniM
Divjanje toče
Ljubljana, 22. maja.
Iz raznih krajev severno od Ljubljane dobivamo poročila o velikem divjanju toče, ki se je vsula na sveže nasade in posevke danes okoli pol treh popoldne. Med neurjem in nalivom je padala ko grah debela toča, ki je okoli Ježice potolkla mladi grah, po»so, čebulj, krompirjeve in fižolove lističe, deteljo ln travo. Močno pa je škodovala tudi sadnemu drevju in žitu. Skoda je zelo velika. Najbolj poškodovan je pae okrog vasi Savlje, medtem ko višje proti Rojam in proti Črnučam ni toliko škode, čeprav Je tudi tam med dežjem padala toča. Burjo s točo in nalivom je nekoliko zavrl črnuški hrib, tako da toča tam ni napravila toliko škode. Pač j>a so močno poškodovani posevki ob vsem Posavju, ki ni zavarovano s hribi, to je od Ježice mimo Smartna proti Dolu in Št. Jakobu. Ponekod je loča tako pokrila polja, da so bila kar bela.
O veliki škodi, ki jo je toča povzročila, nam poročajo tudi iz raznih krajev v kamniškem okraju in iz gorenjske kotline vzdolž Save.
Jesenice
Danes ob 3 in pol 9 predvaja Kino Krekov dom dvojni 6pored: »Izgubljeni sin« po istoimenskem romanu L. Trenkerja. V glavni vlogi L. Trenker in Marija Andergast. Drugi film »•Pobegla nevesta« poln svežega in zdravega humorja. Kot dodatek se predvaja še zvočni tednik. Vabljeni!
Razpis
medklubske moto-dirke na dirkališču 2SK Hermes v Ljubljani, dne 6. junija 1937 ob 15. popoldne. Prireditelj: Moto — Hermes, Ljubljana. Dirkališče: dolžina 450 m, oblika ovalna, širina 10 m, na zavojih 12 m.
Program: a) Turni motorji: I. kategorija do 125 ccm in pomožni motorji, II. kategorija do 950 ccm, HI. kategorija do in nad 1000 cm. — b) Športni motorji: 1. kategorija do 250 ccm, II. kategorija do 350 ccm, III. kategorija do 500 ecm, IV. kategorija do in nad 1C00 ccm, — i. Juniorji brez ozira na jakosl in tip motorja. II. Rekordni poizkus posameznih dobro plasirnnih tekmovalcev.
Vsaka točka, za katero se ne prijavijo vsaj trije vozači, avtomatično odpade. Zaključek prijav do vključno 31. maja t. 1. Trening v petek in soboto, t. j. 4. in 5. junija, od 14. dalje.
Na Olimp v Grčijo pripravlja Slovensko planinsko društvo izlet planincev. Na visokih vrhovih še stojijo ostanki starih stavb. Na Olimpu se prepletajo tri kulture in ga zavijajo v zgodovinski mrak: helenska, krščanska in turško valaška. Znanstveniki so bili prvi, ki so poskušali doseči vrh, zanimala jih je flora iin fauna. Olimp je nenavadno razčlenjen gorski sklop, slikovit in izredno zanimiv. Planinci se bodo povzpeli na vse tri glavno vrhove na Mitiko (1920 m), Zevsov prestol in Sko-lion. Razen tega si bodo ogledali Solun, Delfe in znamenito mesto Athene. Povratek je določen s parnikom iz Pireja v Splil. Odhod planincev bo 30, junija, povratek domov 13. julija, Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je skupno v Grškim planinskim društvom že preskrbolo razne ugodnosti pri voznini, prenočnini, prehrani, vodnikih itd. Iz Ljubljane bo vodil skupino planincev turist, ki je že poselil vrhove Olimpa. Stroški so sorazmerno nizki. Prijave sprejema in podrobne informacije daje pisarna SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1, Rok za prijave do 31. maja t. I. *
Trill. SK Svoboda Je Imela rvoJ redili otiflni ahor 15. t. m. Na dnevnem rodu, »o bile mod drugim tudi volitve novega odbora in »premomba pravil, V odbor so bili izvoljeni: za predsednika e- 1'adar Franc, za tajnika Rudolf Prošeren, za blagajnika Franc Per-ko. Vodja nogometne sokolje fitefe Anton tn rtmjri. Po uklonu obfinega zbora se je ifne kluba Izpremonile v SK Ljubelj v Tržiču. Vsi dopisi v športnih zadevah naj se pošiljajo na predsednika g. 1'adar Franca, Prcdilniška ulica it. 2 v Tržiču.
Trodnevne bfciklistrčne dirke okrog Hrvatske in Slovenije
<9 MARIBOR
& /TVV
SI Bistrici /
.•' Konjice
Žalec
Vransko	C E L j E
\LJUBLJANA
-».Šmarje
Višnja>—«». gora	^•^Treb
'..">... NOVO Mesto •
'n.A
Metlika "
VARAŽDlf^č ^poglava-*-"* ivanef
l ovci-
C
Sv. Kri i / . /f
Notreti
r
"Jakovlje. <\.v \PodMjs.ed •
j Nedelja »j^^DZAGREB
:;ovpotoU^« *5tupnik / lastrebarsko \ J Draga m 6 [r^
ic KARLOVAC
V dneh od 28. do 30. maja t. 1. se vršijo tridnevne kolesarske dirke okrog Hrvatske in Slovenije, katerih se udeležijo najboljši dirkači Jugoslavije. Dirke priredijo »Hustrovane šporlske no-,,/jejj^ *«ihi.j£»,,Q j-veriho p-a Ima Kolesarska zveza kralj. Jugoslavije. Dirka obsega te-le etape:
V potek 25. maja: Zagreb—Karlovac (52 km In Karlovac—Ljubljana 131 km; v soboto 30. maja: Ljubljana—Celje 75 km in Celje Maribor kra; v nedeljo 80. maja: Maribor—Varnždin 68 km fn
Vh r n ¥,l i n-/ilirreh 125 !.'I>1 PolnUnrma r,rn„« »„a»<
• •■■ ............--r- — .... ...... " —	.m i„wutt	>
520 km. Prijavili se je Kolesarski zvezi y Zagrebu do 25. maja L L
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienftovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mat! oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S nun visoka peUtna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
* K I NO*		
»».. SI	LO 1	>A
NaiveSJa pomorska pustolovščina
Upor na brodu Dountg
Charles Langbton, Clark Gaole, Franchot Tone (v nemškem Joilkuj
Badl Izredne dolilne filma predstave danes
ob 18., 18. ln 21. nrt
ramaoEM
Največji originalni španski pevski film z operno pevko IMPER1A ARGENTINA
Spartska kri
BBfKBjčJ
VeleHlm la 41vl|en|a raske carice Elizabete
CarlCin ljubljenec
Olga Oebova	WUlv Elchberger
Adela Bandrock
Predstave dane«, razen v Slogi ob 16„ iT.,
1». in 21. nrl.
Starejša kuharica
poštena, a dolgoletnimi spričevali, Išče službo pri fini boljši oblteljt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 8216.	(a)
Diplomiran jurist
trtvfil otlclr, z dolgoletno vojaško ln sodno prakso, vešč tudi nemščine, srbohrvaščine, Italijanščine ln angleščine ter nemške stenografije — Išče pol-dnevno zaposlenje. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« St 8183.
Dekle
poštena ln pridna, vrnjena vseh hišnih del. Išče delo 2 do S ure na dan. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod St 8162.	(a)
Dekle
JSČe službo v krščanski hiši, najrajši na kmetih. Naslov v upravi »Slov.« Maribor St. 937.	(a)
Zanesljiv fant
IB6e službo hlapca, skladiščnika ali sluge. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 7977.	(a)
Gospodinja-kuharica
starejša, varčna, 1 S č e službo pri starejši manj-81 družini Izven Ljubljana. Cenjene ponudb® na naslov: Pavla Kuhelj, Stara, vas, p. Dvor pri Žužemberku.	(a)
Pošten fant
■ rvojtm kolesom t S 8 e službo sluge ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Vesten« 8119.
Dobra kuharica
tS letna, z znanjem šivanja ln nemščine. Išče mesto gospodinje na Sp. Štajerskem. — Ponudbe upravi »Slovenca« Mafi-bor pod »Varčna«. (a)
Boljša kuharica
perfektna, srednje starosti, z letnimi spričevali, Išče mesto samo pri boljši oblteljl. Naslov v podružnici »Slovenca« Maribor.	(a)
1000 Din nagrade
dam onemu, ki ml preskrbi stalno službo v tovarni, skladišču ali sluge. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija« št. 8240.	(a)
Mesarski pomočnik
atar 24 let, prost vojaščine, vsestransko sposoben, dober nakupovalec živine Išče službo. Ponudbe pod »Poštenjak« podružnici »Slovenca« Celje. (a)
Pošteno dekle
mlado, vajeno nekoliko gostilne, šivanja, hišnega dela — išče kakršnokoli službo. Tomažič Mlnka, Clrkovce 43, Dravsko polje.	(a)
Oglašujte v edino uspešnem dnevnika »Slovencu«!
fliizbodobe
Trgovsko usposobljen
absolvent nižje srednje trgovske šole aH trg. tečaja, dobi mesto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Papir« št. 820L (b)
Pekovskega pomočnika
sprejme pekarlja Verje 86, Medvode.	(b)
Mehanika
sprejmemo. Navesti dosedanje službovanje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mehanik« 8242. (b)
Za hišnika
sprejmem državn. uslužbenca b majhno družino. Ponudbe pod »Centrum« 8262 upravi »Slovenca«, b
Tovarna išče
zanesljivega, energičnega skladiščnika. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Skrben« 8247.	(b)
Voznike
za prevoz materiala lz struge Ljubljanice, sprejme podjetje Ing. Dukič in drug. Javiti se je na delovnem prostoru na Ljubljanici.	(b)
Gostilniško sobarico
pridno ln pošteno, srednjih let zmožno slovenščine ln nemščine, sprejmem. Predstaviti se osebno. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 952. b
Sprejme se praktikant
za milarsko stroko. Predpogoj : S do 4 razr. gimnazije, popolnoma zdrav ln močan. Stanovanje prosto. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Praktikant« 8079.	(b)
Služkinja
zdrava, snažna, ki je tako poštena ln zanesljiva v delu, da se jo lahko zaposli vsaj eno leto, za pospravljanje boljših sob, pranje, likanje ln za pomoč pri kuhi, se sprejme h krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8264.	(b)
Dekle
mlado, snažno in pošteno, ki zna tudi malo šivati, za vsa dela, razen kuhanja, z dobrimi spričevali lz boljših hiš, dobi mesto pri majhni obiteljl. Mesečna plača 400 Din. Ponudbe na: Franjo Strei-cher, ekonom — Zemun, Svetozara Milettča 14. (b
Iščemo osebe
ki bi za svoje bivališče z večjo okolico takoj hotele Imeti podružnico (Abgabestelle). - Kraj in poklic postranska stvar. Dotičnl dela pod vodstvom direkcije. Glavno Je skladišče blaga. Brez potovanja, brez lokala. Za mesto ln deželo lahko, re-elno delo. Nlkak rizlko! Sedanji poklic so lahko obdrži. Za nakazani rajon mesečni dohodek 5000 Din ln tudi več. Natanč-• nejša pojasnila pri Hupo, I Celovec (klagenfurt) — J Avstrija, Dopisuje se v j-vsakem Jeziku.	tM
Dekle
srednjih let vajeno kuhe In vseh hišnih del — se sprejme k 6 članski družini v St. Vid nad Ljubljano. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Samostojna« št. 8193.	(b)
3 krojaške pomočnike
sprejmem takoj za konfekcijo In boljša dela, — Dolinšek Karel, Kamnik.
Kuharico
samostojno, za boljšo meščansko kuhinjo, takoj rabim. Ponudbe na Kari Koželj, Tržič.	(b)
Prodajalca ali prodajalko
za trgovino s šivalnimi stroji ln dvokolesi, Iščemo. Prednost s strokovnim znanjem. Ponudbe na Interreklam, Zagreb, Ma-sarykova 28, pod št 228-A-74.	(b)
Dve vezilji
za vezenje v zlatu tn »Nadelmaleret«, perfektnl, sprejme takoj N 1 k o 1 a I v k o v I č , Novi Sad. (b
Prodajalko
povsod uporabno, pridno ln pošteno, dobro moč — sprejme takoj trg. s meš. blagom na Gorenjskem. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod St 8021.
Žagarja
samskega ali oženjenega, brea otrok, za kmečko žago (lohnschnitt), ki se razume tudi na polno-Jarmenlk, iščem. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Le resne ponudbe a potrebnim znanjem v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Žagar« 8041. b
Prodajalka
ki Je vajena tudi gostilne, pridna ln poštena — dobi službo. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št 925.	(b)
HsllolNnl (lah
j« na jidealnejii pod za kuhinja, kopalnice, lokale, trg. lokal«, tovarn«, hodnik« i. t. d. Zahtevajte proipekt« in cenike pri izdelovalcu
NAlfRIAl, Ljubljana
Telefon 27-16
Tyritva cesta 36 •
Vfcnif T ieTr0"0« bok**1 >n laku, v vseh bar-yaj,i Se vedno po gtarih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo. — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, nahrbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah
TMN€ ERJAVEC, zaloga usnja Ljubljana, Stari trg 18.
Pozor krejafl, šivilje!
Kloti, serži, žepovine, rokavine, trda platna, original »Hansel«, Škarje, gumbi, sukanec, svila
najceneje
pn Peteline, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Denarni zavod
sprejme mlajšega uradnika z bančno prakso, ln pripravnika a trgovsko Izobrazbo. Ponudbe s prepisom spričeval In priporočili v upr. »Slovenca« pod »Lepa prlhodnjost« št. 8090.	(b)
Ključavnič. in mizarski
pomočnik, do 19 let »tar, dobi službo na Dolenjskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 7972. (b)
Iščem gospoda
zmožnega voditi Informacijsko pisarno, ki bi pristopil eventuelno tudi kot družabnik. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Družabnik« 7790.	(b)
Raznašalko ,..
čez dan, Išče cvetličarna.
»Slov..
Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8180.	(b) št. SI59.
Knjigovodja
mlajša moč, dobi mesto. Ponudbe s podatki v upr. »Slov.« pod »Sposoben« št 8190.	(b)
Prodam
ali Bprejmem družabnika v vpeljano trgovino v LJubljani. Ponudbe v upr.
pod »Trgovina«
(b)
Poštenega hlapca
16—18 letnega, vajenega kmečkega dela, Iščem. Po potrebi bo zaposlen v skladišču v Ljubljani. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hlapec« St 8146. (b
Sluga
ki Je obenem Šofer, dobi mesto. Naslov v upr. »SI.« pod št 8149.	(b)
Hlapec
doM takoj službo. Setnt-kar Jože, Brdo 30, LJubljana.	(b)
Knjigovodjo
samostojnega, zmožnega Italijanskega Jezika — sprejmem takoj k lesni trgovini. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Samostojen ln zmožen« St. 8161. (b)
Tapetniški pomočnik
mlajša moč, dobi mesto takoj. Franc Jerman, ta-petnik ln dekorater, Novo mesto.	(b)
Eeg. br. 5007/32.
čevljarja
za fino delo Bprejmemo. Trlumf, Kolodvorska ul. št. 11. (b)
Štcparico
mlado, pošteno, vajeno gospodinjstva, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St 8231.	(b)
Strojnika za lokomobilo
ki Je vešč tudi popravila, sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« Maribor pod »Strojnik« 8278.	(b)
Kleparskega pomočnika
dobrega, takoj sprejmem pod ugodnimi pogoji. — Franc Sramek, klepar-stvo, Tržič.	(b)
Prodajalko
ki zna tudi nekoliko kuhati, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Sposobna prodajalka« št. 8004.	(b)
Krojaškega pomočnika
prvovrstnega, za. veliko delo, ln vajenca, sprejmem takoj za stalno. Naslov r upravi »Slovenca« pod St. 8232.	(b)
Pletilje
pridne tn zmožne, Bprejmem v stalno zaposlitev. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Stalno« St 8129. (b
li
Vajenci
ii
Krojaškega vajenca
in pomočnika, z dežele, sprejme takoj krojaštvo Tomšič, Slomškova ul. 6.
Kuhinjsko učenko
sprejmem brezplačno. Gostilna Marija Bučar, Ljubljana, Tržaška c. 22
Vajenec
z Gorenjske Išče mesto ▼ trgovini. Naslov v upravi »Slov.« pod št 8134. (v)
INTERNATIONALE
MAJNIK - NOVEMBER 1937
ŠTEVILNE UMETNIŠKE, ZNANSTVENE, LEPOSLOVNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE
PROPAGANDNI ODBOR ZA JUGOSLAVIJO: BEOGRAD, KRALJA FERDINANDA UL.3
Vajenca
za pekovsko obrt takoj sprejmem. Potokar, Litija
Krojaškega vajenca
z dobro vzgojo sprejme salon SUbar, Resljeva cesta 8.	"	<v)
Mlinarskega učenca
sprejme umetni mlin Kari Goldschnlg, Fram. Učna doba dve leti, hrana In stanovanje v hiSl. Dobi tudi mesečno plačo. Ostalo po dogovoru.	(v)
Vajenka
z malo maturo, ■ Izrednim veseljem do trgovine, želi mesto kjerkoli z vso oskrbo. Je bre* matere in bi pomagala tudi V gospodinjstvu. — Dopise: Ljubljana, Gradišče 11, I. Zaje.	,<v)
iiJIffll
17 letni dijak
ki je prišel pravkar Iz Pariza, instrulra francoščino in latinščino do 4. razreda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8177. (u)
Zaslužek
Dober zaslužek
nudim potnikom, ki bi vložili malo kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resno« 8102. (z)
1000 dinarjev
In tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem materijal, prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. • »Hemlpa«, Pančevo, Grače Jovanovič br. 20.
Ženitbe
Mladenič
z 70.000 Din, poroči gospodično z boljšim posestvom ali s kako dobro-ldočo obrtjo, event. tudi s primerno doto. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca« St. 8188. (2)
Gumbe, plise, entel, ažur
predttsk ln monograme hitro izvrSI Uatek A Ml-keS. Ljubljana, poleg ho. tela Štrukelj.	(t)
Novost za dame!
Izvršujemo trajno ondu-lacljo na najnovejšem ter najlažjem aparatu, kar jih je do danes naredila moderna tehnika i Za vsake lase uspeh garantirani Prepričajte se ln boste presenečeni t — Frizerski salon »Rakar«, Prešernova ulica 9, dvorišče, na-sproU slaščičarne Košak.

Kupimo
Trgovske stelaže
in pult kup)m. Miklošičeva 14, trafika. (k;
Gostilniški; ventilator
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ventilator« št 8204.	(k)
Polnojarmenik
najmanj 65 cm — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »777« P 7717. (k)
Drobilee kamenja
(Stelnbreeher), velikost grla (Maulweite) od 25X 30 cm naprej, b rešetom za sortiranje (Sortter-trommel) kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Drobilee« 7971.	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne Krone
kupulem no nalviijih dnevnih cenah. A. KAJFE2
ur ar
Cfubtlana, Miklošičeva 14
Parni kotel ali lokomobilo
s 25—30 m« ogrevne površine in za minimalno 8 atmosf. pritiska, kupimo. Pismene ponudbe pod št. 46.331 na Publlcttas, Zagreb.	(k)
Stare obrabljene pile
kupuje po najvišji dnevni ceni pilarna Figar — Vošnjakova ulica C. (k)
Vsakovrstna
zlato kupuie
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica it 3.
Lokomobila
35 KS, stabilna, z Izpuhom, odnosno na protl-tlak, cca 2.5 Atm., s kuriščem za les ali premog, v dobrem stanju, se Išče. Ponudbo z detajlnim tehničnim opisom na upravo »Slovenca« pod 8096. (k)
Cunje
krojaške odrezke, atarl papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER ■ MARIBOR
Dravska II
Denar
HRANILNE VLOGE
Mestne hranilnice ljubljanske, več stotlsoč takoj proda, prevzame tudi v Kameno hranilne vloge Ljudske posojilnice alt Banovinske
hranilnice. Vlogo Hranilnega In posojilnega zavoda, večji znesek, pa proda, vnovčl pa hranilne vloge raznih drugih zavodov po najvišji cent tako] v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14 Telefon »6-10
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermea. Informacije. Tavčarjeva I.	(d)
sprejmi nadomestil —
pjpBB**-n*domestilo ne ubija muh!

I
dgF

w
n) \
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice ln vrednostne papirje nakup 1n prodajo lzposluje najbolje proti gotovini takoj kon-eesijonlrana tvrdka AL. PLANINŠEK, LJubljana, Beethovnova ulic«. 14/1., telefon »5-10.	(d)
Vrednostne papirje
▼aeh vrat kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Jtre' ov trg 10, tel. 87-52.
Posojilo
r hranilnih knjižicah Kreditne banke ljubljanske do SO.000 Din Iščem proti vknjižbi na vrednost 400 tisoč dinarjev. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hipoteka« St. 810«. (d)
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam vnovčl
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite ae le na nas zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti sa Din t.— snarak.
■Tli
Tvrdka A. & E. Skaberne
&JUBLJANA, javlja, da lemlja do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnico. Ljudske posojilnic«.
Ureditev dolgov
potom sodnih ln laven-sodnih poravnav. Pa sveti v konkurenta aa-devab Ml vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-
baclja bilanc. Preskrba kreditov, val posli kmečke ■ a I č 11 e. Edina koncesij on I ran a komercl jalna pisarn«:
Lojze Zaje
Mubljana, Gledališka nI. -1 Telefon lf-18
Družabnico-vdovo
«ill samostojno samsko manufakturlatlnjo z 10— It tisoč Din gotovine — Itčem v svrho povečanja trgovine. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod It 123.	(d)
Denarne posle:
Posredovani« Kreditov —
f nevCenJe vlod vrl denarnih zavodih - NalOZbe kapitala Porot nate - Upravo nepre mtcntn — Dnttne napovedi — Inlormncllc — Ureditve revizije, bilance m mainc kontrolo knjigovodstva tet VN druge trgovsko gospo-darske posle Izvede
SVETOVALEC
koncesllonlrana i-gospodu nlca t LlDbllanl,
Irttfsk* -oospodsrsha posltro:
Cesta 39. oktobra (Bi»niki Mita) štev. 7
Hranilne knjižice
hranilnice Kmečkih občin skupaj za 129.000 Din — prodam ali ugodno zamenjam. - Ponudb« upravi »Slovenca« pod »Takoj lahko« 8287.	<d)
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovim zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zor*
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10
\/
FLIT je vodeči proizvod v 90 dria-vmh, — najboljši snak mod tn ubojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ga drugod nt. FLITOVA para ne puSta madežev in Je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod imenom Fllt. Pravi FLIT Je samo v plombirani ročki. Pasi na garancijo:
rmeno barvo, — črn rob In FLIT vojaka.
Hranilna knjižica
Ljudske hranilnice v Ljubljani, v znesku 30 do 35.000 Din se kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 826«.	(d)
Motorno kolo »Ariel«
5B0 ccm, dobro ohranjeno, naprodaj. Vehar, Log 61, Brezovica.	(f)
Dieselmotor DWK
16—18 KS, brez kompresorja, malo rabljen, se poceni proda ali zamenja za manjši avto nove ega tipa. — Milan Petrovič, Kraplna.	(f)
Avto »Opel«
dobro ohranjen, skoraj nov, poceni naprodaj. — Polzve se: Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska 26
Avtobus
kupimo takoj. Ponudbe s podrobnim opisom na: »Triglav«, avto - družba. Bohinjska Bistrica. (f)
Avto Senechai
dvoaedežnt, . dobro ohranjen, proda Aparnlk v Kamniku.	(f)
Motorno kolo »Triumph«
takoj uporabno, prodam aH zamenjam za karkoli. Pačnlk Viktor, Mlsllnje. f
Motorno kolo
Harley David., 1200 m«, s prikolico, generalno pregledano in novo lakirano, prodam. Cankarjeve nabrežje 21.	(f)
Moderno ln kvalitetno
P O ti I $ T V O
vse zajamčeno — že od 1700 Din flperane spalnice «75 Din kuhinjske oprave lf5 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din postelje — Itd. Oglejte si veliko izbero pohištva pri
»OPRAVA«
zaloga pohištva Ljubljana, Celovška e. 50
Malenšekovo pohištvo
ie najkvalitetnejše in najcenejše!
Prepričajte sel Najnovejši modeli 1 Tovarna ln razstava: Dravlje, tik tramvajske postaje — »Slepi Janez« - Ustanovljeno ▼ 6vid. - Dolgoletna
Inozemska praksa I Zaradi dvajsetletnega Jubileja 5% ekstra-popustl
Letoviščarji pozor!
Oddam preprosto sobo * 1 ali 2 posteljama s hrano ali bres% po primerni ceni. Mlnka Gartner, Železniki nad Skofjo Loko.
Medijske toplice
Idealno letovišče In termalno kopališče pri Zagorju o. S. Odprti bazeni, krasni sprehodi, dobra In solidna postrežba, nizke cene. Prospekti in Informacije pri upravi kopališča in Putntku. (L)
Dvostanovanjsko hišo
prt novi Soli v Zg. Slškl, prodam. Polzve se v gostilni Kavčič, pri remlzl.
Hiša s parcelo
v bližini Dobrove pri LJubljani, prlbl. 7000 m', naprodaj za 20.000 Din. Kranjske dežel, elektrarne, Gajeva ul. 1, LJubljana.	(p)
Vinogradno posestvo
9 oralov, lepa stanovanjska hiša, v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni - naprodaj. - Pojasnila daje : Prane K I r b i S , Murska Sobota.	(p)
Dvostanovanjska hiša
z gospodarskim poslopjem, vodovodom, električno Razsvetljavo, okrog 2000 m* zemlje, na prometnem kraju, poleg drž. ceste, naprodaj. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu pod »Redka prilika« št. 8025.	(p)
Tovarna pletenin
dobro uvedena Sirom cele države, naprodaj. Sprejme se cvent. družabnik. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »100.000« št. 8160. (p
Posestvo:
hiša, hlev, skedenj, svinjaki 10 oralov zemlje, kjer se redi 10 glav živine, na lepem prostoru blizu cerkve ln postaje -naprodaj. Ivana Gaber, Vnanje gorice 54. (p)
Parcela
v Industrijski četrti za tovarno kleja, ob Pokopališki cesti, tik Smartin-ske ceste, 3600 *, naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 8168.	(p)
Kunaver Ludvik
gradheno - strokovno na-obraženl posredovalec, Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 ■ Ima naprodaj večje število parcel. Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hI S ln vi). Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Trgovska hiša
r. več stanovanji, donos 9%, v Ljubljani naprodaj. Dopise pod »Center« 7801 upravi »Slovenca«. (p)
Ugodno naprodaj gostilna
na prometni točki — ter eno posestvo. Pojasnila daje Občinska hranilnica v Krškem.	(p)
Hišo
s 4 sobami, kuhinjo in
kletjo ter velikim vrtom prodam. Zavodna 63, Celje.	(p)
Nova hiša
s 3 sobami, kuhinjo 1n vsemi prltiklinaml, naprodaj. Okoli 20 oralov zemlje. Prečna St. 17 pri Novem mestu.	(p)
Na Dolenjskem
naprodaj posestvo: vsa gospodarska poslopja, njive, travnik, gozdi, vinogradi, sadni vrt, vse obdelano, s premičninami. -Cena 125.000 Din. Pojasnila daje Jože Urbanč, Ostrež, p. Mirna, Dolenjsko.	(p)
sem svojo
mehanično delavnico 11 DlUilVCiie UliCC 2
m Zaiošho ccsf© 22 (čih šole)
Vsa popravila izvršujem točno, solidno in poceni. Zaloga koles najboljših znamk po najugodnejših cenah. Cenj. strankam se priporoča še nadalje
Ugodne cene! MOSTE, HAtiSM CCSfd 22
Novozgrajena hiša
dvostanovanjska, z vrtom se lahko dobi za 56.000 Din 20 minut od kolodvora Celje na lepi legi. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 82 60. (p)
Posestvo
z vodno močjo, žago, mlinom ln s nekoliko zemljišča, na Gorenjskem — naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8171. (p)
Čedno posestvo
okrog 2 ha s hišico, gospodarskim poslopjem in mladim sadonosnikom z okrog 150 drevesi, nedaleč od Rogatca ln Rogaške Slatine, prodam. Posestvo je idealno za upokojenca in weekend. — Vprašati: K. Kolterer, Rogatec.	(p)
Hiise, pareele
vseh vrst, kupite ali pro-daste najugodnejše potom pisarne Adamič - Ljubljana, Gosposvetska S-II. Telefon 32-8«.	(p)
V Brežicah
in okolici so naprodaj hlSe, krasna etavblSča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Stavba s parcelo
ln hišo z gostilno ln mesarijo, primerno za Industrijsko podjetje, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Industrija« podružnici »Slovenca« v Celju.
Dve hiši
blizu zagrebške tramvaj, remize, naprodaj. - Ena Ima 2 sobi, kuhinjo, klet ter 80 sežnjev zemlje. -Druga Ima eno sobo, kuhinjo ln druge prostore. Elektrika v obeh hišah. Pri manjši hlSl je naprodaj Se velik vrt četrt orala s sadjem, Spargljl; dobra prilika za vrtnarja. -Informacije v Zagrebu, Ilica 73, pri Seppelfeld Makso Rot ln v trafiki Petrinjska 33.	(p)
V Kranju kupim hišo
najrajši v bližini gimnazije. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina Ljubljana« «047. (p)
Dve hišici
v Zgornji Slškl St. M In 207, nasproti remlze — naprodaj. - Informacije daje restavracija Mali Triglav.	(p)
Lepa hiša
tik pred cerkvijo, na najlepšem delu Zogreba, na renti, sestoječa lz 2 sob in drugih hišnih shramb, velik vrt, elektrika napeljana, vodovod pred hišo, naprodaj za 28.000 Din. Vprašati: Knežija 23, Zagreb.	<p)
Prodam v Ljubljani
na prometnem kraju hišo • poslovnim lokalom, z delavniskim in skladiščnim poslopjem. V kupnino vračunam tudi manjšo hlSlco v okolici. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod St 8005.	(p)
Majhno posestvo
primerno za upokojenca, za gotovino takoj naprodaj. Polzve se v gostilni Belšak, VIčava, Ptuj. (p)
Zelo ugodna prilika!
Tik cerkve bv. Jožefa v Ljubljani naprodaj polovica stavbne parcele (cca 440 mi) v svrho skupne zidave dvostanovanjske vile. Gramoz, voda, plin. elektrika ln kanalizacija na mestu. Cena z ozirom na lego zelo nizka. Načrt pripravljen. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca-pod »250.000« 1231. (p)
Prodam
3 stan. vilo v centru za 850.000 Din, hipoteka 650 tisoč Din; 2 stan. hlSo v Rožni dolini za 150.000 Din, hipoteka 16.000 Din: t stan. hiša na Gllncah za 410.000 Din, hipoteka 60.000 Din; 3 stan. hlSa na Kodeljovem za 200.000 Din, hlpot 110.000 Din; manjše posestvo v okolici Ljubljane r.a 160.000 Din; hiša in 4600 m« sveta na Viču za 120.000 Din, hipoteka 30.000 Din; tovarno živilske stroke v obratu v Ljubljani s kll-Jentelo vred ter cca t ha sveta okrog tovarne za 1,600.000 Din, hipoteka 600.000 Din; dve stavbni parceli blizu gorenj, kol. 654 In 700 m* po 220 Din; več parcel ob Linhartovi cesti cca «00 m« po «5 Din; za artilerijsko vojašnico 500 m> po 75 Din; center mesta za trinad-stropne hiše po 1000 Din vel. cca 450 m«; Vič 700 m1 po 34 Din; Prule 750 m* po 240 Din; Rožna dolina 450 m1 po «t Din. KUNAVER LUDVIK, posredovalec kupoprodaj nepremičnin, Ljubljana, Cesta 2». oktobra «, telefon 37-3».	(p)
Vnajem
IŠČEJO:
Mesarijo
event. tudi gostilno, na prometnem kraju, vzamem v najem za takoj ali pozneje. Naslov v upr. »SI.« pod St. 8141.	(m)
ODDAJO: Mlin
odda za več let v najem. Janko Krsnlk. Rlbno — Bled.	(n)
Oddam košnjo
travnik 7 Johov na Viču. Pojasnila daja V. Kunstel na Vrhniki.	(n)
Suha lepa klet
ae odda takoj v najem. -Polzvo so pri hišniku Ce-klnovega gradu. Celovška cesta 22.	(n)
Vilo z velikim vrtom
oddam ▼ najem. Naslov v npravl »Slovenca« pod St ti««.	(n)
.i def^i
/S^jt,
Hiš« v Kolodvor, ulici 25
oddam v najem za delavnice ali skladišča. Sporn O, Vzajemna zavarovalnica«.	(n)
Lokal v bližini Ljubljane
za mehanika ali slično -oddam. Polzve m : Sne-berje 4T.	(n)
Lokal
v sredini mesta, oddam a
1. avgustom t 1. Naalov v upr. »Slov.« pod 11*5.
Delavnica
4x8.6, na dvorišču, Mestni trg », ae takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno obrt	(n)
Kmečki mlin
v dobrem stanju, Id melje na kamnih, na stalni vodi, vzamem v najem. Natek Ivan ml.. Sv. Jurij ob Taboru.	(n)
Gostilna
se odda na račun aH z
osebno pravico. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 110«.	(n)
Ključavničar, delavnico
obsežno, z vsemi stroji in pogoni na elektriko, oddam v najem ključavničarju z mojstrskim Izpitom. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« 8101.	(n)
Trgovski prostor
uveden, v sredini LJubljane, na zelo prometnem kraju, a skladiščem ozir. stanovanjem, ae odda v najom. Za prevzeti trgovski inventar. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Ugodna prilika« 128«. n
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
se odda. Vodovodna 77.
Restavracija
enonadstropna hlSa s tujskimi sobami, mesnica, lep vrt. hlevi za. živino, garaže, vse lepo moderno urejeno, v Prekmurju — se odda takoj v najem ali proda. Podjetje stoji n« zelo prometni točki. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zlata Jama«.	{n)
ODDAJO:
Prazno sobo
oddam. Postavi se lahko Štedilnik. Idrijska ul. I.
Dve sobi
s Štedilnikoma oddam; prvo za 130 Din, drugo za 60 Din. Ccrude, Ga-ljevica «0.	(s)
Prazna soba
v novi hlsi se takoj	od
da. BoljaSka ulica 34,	pri
novi cerkvi v Slškl.	(s)
Soba s štedilnikom
se odda. Florljanska nI
St. 14.	(s)
Soba
z dvema posteljama brez ali z oskrbo se odda. — Sv. Petra c. 43, priti. <s)
Prazno sobo
parketirano, s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj a)I 1. junija boljšemu gospodu nll gospodični, ov. z zajtrkom. Zajec, Sv. Petra cesta 14. (s)
Dvosobno stanovanje
sončno, oddam. KavSkova ulica X«.	(č)
Dvosobno stanovanje
odda s 1. junijem Ceh. Ljubljana, Celovška cesta 61/1. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam takoj. Vprašati: Predovlčeva ui. lt, Mo-ste.	<č>
Trisobne stanovanje
lakoj oddam. - Poljanski nasip 34, Ljubljana. (č)
Trisobno stanovanje
prostorno, takoj poceni odda Trlbuč, Gllnce, Tržaška cesta «, tel. »«-0*. č
Stanovanje
eno- ali dvosobne, išče samrkl gospod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« P 8211. č
Petsobno stanovanje
komfortno, v aredlnl mesta, oddam s 1. Julijem t 1- event. a avgustom. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 8166.	(č)
Trisobni stanovanji
s kopalnloo, eno v Dalmatinovi ulici, drugo na Opekarski (750 Din), novi, takoj oddam. Poizvedbe : Gradbena pisarna. Rimska cesta S-L («)
Dvosobno stanovanje
v centra mesta, v I IT. nadstropja, sončno, parketirano, lepa lega, ze odda manjši družini ■ 1. julijem. Naslov v opravi »Slovenca« Maribor ped St »58.
Trisobne stanovanje
s kopalnice za • d d a : Beethovnova ah ca lt. L. II. In in. nadstr.; Zrtnj-skega a 1, in. nadstr-: Prisojna utira 1, 1 eno sobno In I dvosobni stanovanji ; Prisojna ul. I, trisobno, III. nadstropje event visoko pritličje, t
Trisobno stanovanje
sončno, s balkonom ta souporabo vrta, v novi vlit, bllsn nova eorkve v Slflkl, oddam ▼ najem. • Goriška nI. 1», to )• a* stare mitnice skoEl Ale-Sevčevo cesto do prog«, druga vila desne. Pojasnila pri blSnlko.	<«)


Preklic
Podpisana prekllcujeva, da nisva plačnika nobenih dolgov, katere bi napram vfl »ln, oziroma brat Anton Kralj. — Jožefa m Vlado Kralj, Gosposvetska cesta 25, Jesenice (o)
IHBSffl
Breip/aten fingk r /granjtrt VČ&jtjt TI	i ff.)
TIEL'HEROLD',7/ MARIBOR« m
Različni gramofoni
popolnoma novi, zelo primerni za gostilne, kakor
tudi gramofonske plošče poceni naprodaj pri Špediciji Ranzlnger, Masa-rykova cesta 19.	(g)
Zn mal dnarla do«* miuke I
Plošče, gramofone,ra. (tlo gramofone radia aparata Itd. prodaja, mo po ugodnih cenah tudi n« obroke.
Pianino
v dobrem stanju prodam Naslov v upravi »Slov* pod St. 8248.	(g)
Širite »Slovenca«!
Damsko konfekcijo za p©!eSs@
posebno cenejše vrste ima v največji izbiri na zalogi
F. I. GorKar, LJublsena
naprej
Sv. Petra cesfia 29
damske perilne cefir obleke ....	od Din 48'-
damske perilne športne bluze . . .	„ „ 28"—	„
športna krila v vseh velikostih . .	„ „ 38'—	„
pisarniške in jutranje halje . ...	„ „ 65'—	„
otroške perilne oblekce......„ „ 24'—	„
kakor tudi vse vrste boljšeo bleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna!
Mnogo ceneje
tn boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Presker, Sv. Petra c. 14.
Zahtevajte povsod
pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17.
Nanovo prispela pošiljka holandskega
litofona .....po 12 Din
drugI litofoni . po 10 Din
Bam - laki:
R. Hafner
Ljubljana, Miklošičeva 36 (v bližini kolodvora)
Damsko kolo
naprodaj. Društvena ul. 4 .- Moste.	(1)
Trgovske stelaže
za manufakturo ln spece-rijo, dobro ohranjene, in 'itirl stara okna, ugodno naprodaj pri Rozi Snoj, trgovina na Ježlci 56. (1)
Stavbno ln pohištveno okovje si nabavite najugodneje, tudi na knjižice ljubljanskih zavodov pri »JEKLO« Stari trg.
Zaradi takojšnje selitve
ceno naprodaj : kuhinjska kredenca, kuhinjska večja omara, postelja. Ogleda se danes, 23. maja na Celovški cesti 63-11. (1)
vseh vrst, v solidni izdelavi, se dobe najceneje pri
»IKIUKIPR«
prodajalna čevljev, Kolodvorska ulica št. 11 (prej Dunajska, Pollak). Za birmo in za leto izredno ugodni novi modeli. Roba je samo sveža, garantirana, iz prvovrstnega usnja.
Tako poceni
močnega kolesa, nemškega izvora, pa že nikjer ne kupite kot v Sodražici pri Sušteršiču, kleparju, štev. 147.	(1)
a
ročne kovčege, torbice, nahrbtnike Itd. v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Kušar, Na Kodeljevo 11.	(D
STVRIA I PAG, izd. PUCH PREMIER LEGNANO VOLSIT PERLA
«o kolesa odgovarjajoča Vašim potrebam. Dobite jih po ugodnih cenah pri
Justin Gustincii
MARIBOR
Tattcnbachova 14
Mehanična delavnica in »aloga rabljenega železa, strojev i. t. d.
Izdelovalci opeke
ter zidarski mojstri! Za polovično ceno prodam stroj za izdelavo različne zidne opeke (kvadre). -Pačnik Viktor, Mislinje. 1
Elektrolux hladilnike
na električni, plinski in petrolejski pogon, prodamo po povoljnih plačilnih pogojih. Techna družba, Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 25-SO.	(1)
Sveže najfinejše norveško
Modroce,
otomane, kauče, fotelje, zajamčeno solidno izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetniku Kobilica Avgustu, LJubljana, Tyrševa 36. Tel. 22-23
Jedilnico
mecesen, kmetski slog — prodam. Ogled : skladišče »Balkan«, Tyrševa št. 33, dnevno med 11 in 12 pri vratarju.	(1)
Za birmo
ročne torbice od 8 Din naprej v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1
Palme
Latania borbonlca, dve 2 m visoki, s ca. 30 listi, ter palme Dracena indivi-sa z lepimi kronami različnih velikosti, ima naprodaj vrtnar Misijonske hiše, Ljubljana, Tabor 12
Velika izbira
najnovejših motorjev, dvokoles, otroških vozičkov na oljnatih ležiščih, igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov po najnižji ceni. Ceniki fran-ko! »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.	(1)
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Jabolčnik
prvovrsten, večjo množino, proda oskrbnlštvo veleposestva Langental, p. Pesnica pri Mariboru.
»Jaghurl«
je odlično osvežujoče sredstvo, pripravljajo ga I iz prave bolgarske kul-| ture (Bacterium Bulgari | cum) : Gorenjske mlekar, zadruge, Naklo-Ljubljana, Maistrova 10, telef. 24-46
Svetoviioznano nemško znamko
»BRENNAiBOVl« DVOKOiES
petkrat kromiranih in odporno emajliranih, z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
§(g@Henst&PoMh
Maribor. Aleksandrova cesta 44
Kadi
po 1000 do 3000 litrov, ln sode od 50—3000 litrov, mecesnove deske od kadi in vinski kamen po ugodni ceni naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(1)
Kolesi
moško in žensko, v dobrem stanju, po nizki coni naprodaj. Zg. Šiška, Vodnikova cesta 71. (1)
Seno
sladko, prvovrstno, v balah stisnjeno, več vagonov, poccni odda oskrbnlštvo veleposestva Langental, p. Pesnica pri Mariboru.	(1)
~»SIKER«
skoraj novi šivalni stroji in kolesa, ki odgovarjajo novim, po Izredno nizkih conah naprodaj prt
»PROMET«
(nasproti križan, cerkve)
600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmetič, p. Dob 110.	(1)
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 (Jgoden nakup morske trave. žime. cvilha ee modroce tn blaga za prevleke pohištva.
Kolesa
najcenejša	tn najboljša samo pri	Remec Oskar, Ljubljana.	Dolenjska cesta 5.	(1)
Srajce, moške kravate,
in nogavice dobite vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1)
Ugodno prodam
2 nova bencin-motorja 4-5 k. s., 1 Diesel Deutz 5-6 k. s., ter 2 mlatilnici. — S. Skrbinšek, Hajdina, Ptuj.	(1)
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 26-05.	(1)
Kosilni stroj
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ogleda se pri Suhadolnlku, kovaču, Borovnica.	(1)
KOLESI
skoraj nova, moška ln ženska, najboljših znamk ter večja Izbira starih poceni naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križan, cerkve)
Lončena peli
ln razno staro pohištvo ugodno naprodaj. Hotel »Slon« Ljubljana. (1)
Otroški voziček
globok, naprodaj. Munlh,
Zgornja Slška 20.
Zložljivo lestvo
tridelno, prodam. Vošnja-kova ulica 6.	(1)
KAUCE
Kolesa
dobite po nizki cent na Resljevi cesti 16, trgovl-
(1) na Triglav.
(1)
SVEZOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom »Soir de Pariš' Bourjois.
BOURJOIS
* Soir de Pariš ★
Za birmanke
»Tafet« svila vseh barv po Din 12'—
pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
Priloga »Teden » slikah« se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še z vsemi izišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem z naročnino za list.
Radio
Programi Radio Liublianai
Nedelja, 23. maja: 8.00 Koncert tamburaškega septeta — 8.30 Telovadba: a) za dame, b) za gospode (vodi g. prof. Marjan Dobovšek) — 9.00 Cas, poročila, spored — 9.15 Koncert tamburaškega septeta — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10.00 Prenos cerkvene glasbo iz salezijanske cerkve na Rakovniku — 11.15 Kylopbon igra (plošče) — 11.30 Otroška ura: Trije godci — 12.00 Koračnice (plošče) — 12.15 Koncert zbora -Tabori — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — (oddaja prekinjena od 14.—16. ure) — 16.00 Ura lahke glasbe (Magistrov trio) — 17.00 Kmetijska ura: Pravočasna košnja in pravilno spravljanje seua (g. ing. Ivan Lah) — 17.30 Koncert Radijskega orkestra, vmes vesela deteljica — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Prenos iz Pančeva — govori predsednik občine g. Vasa Isajlovič — 19.50 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani — 20.10 Slovenska božja pota IV.: Legenda o Gospe Svoti.
—	Za radio napisal Niko Knret, izvajajo člani rad. igr. družine, vodi Ivan Pengov — 20.45 Rabaud: Nočni sprevod (plošče) simf. pesnitev, izvaja simf. orkester
—	31.00 Koncert komornega tria Brandl—Lobe—Sker-janc: Uvodno besedo o skladatelju sporeda govori L. M. škerjanc — 22.00 Cas. vreme, poročila, spored
—	22.15 Lahka glasba (Radijski orkester) — Konec ob 23. uri.
Pondeljek, 21. maja: 12.00 Uverture (ploSče) — 12.45 Vremo, poročila — 13.00 Čas. spored, obvestila — 13.15 Pevske jazz skupine (plošče) — 18.00 Socialno medicinsko raamotrivan je o vajeniškem vprašanju (g. dr. Albert Trtnlk) — 18.20 Old musical ©omedy goms (plošče) — 18.30 Slovenska narodna pesem (g. France Marolt) — 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored. obvestila — 19.30 Nac. ura: Kače in njih lovci v Jugoslaviji (dr. Bragutin Pired) (Zagreb) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Koncert TIT. drž. realne gimnazje pod vodstvom prof. Viktorja Schwcigerja. Mladinski zbor spremlja pri klavirju prof. Marjan Lipovšek — 21.30 Radijski orkester — Konec ob 33. uri.
Torek, 2.5. maja: 11.00 ftolska ura: Začarani gozd, igra v trcli dejanjih (izvajajo brezposelni učit. abitn-rijenti, vodi g. Silvo Meliora) — 12.00 Roproducirnn koncert na wurliSkih orglah — 12.45 Vreme, poročila
—	13.00 Cas. spored, obvestila — 13.16 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Pevski zbor mestne ženske realno gimnazije — 18.40 Kultura in svetovni nazor (g. prof. R. Boje) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — i.9.30 Nac. ura: Primož Trubar in njogovo dejo na jugoslovanski ideji ( Božidar Kotačevič) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20.00 Ravel: Valček, simf. pesnitev (ploščo) — 20.20 Alojzij Remce.: Zakleti grad romantična igra v 4 dej. (Izvajajo člani rad. igr družine)
—	22.00 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Igra Radijski orkester) — Konec ob 23. uri.
Sreda, ?/>. maja: 12.00 Pesmi severnih Slovanov (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 10.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče., kal kdo hoče (ploSče po željah) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Mladinska nra: Varstvo prirode v slovanskih državah (g. dr. Valter Bohince) — 18.20 Kako si napravimo model brezmo-lornega letala (g. Janko Čolnar) — 18.40 Pravo in gospodnrstvo (g. dr. Jože Voršič) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestil« — 19.30 Nac. nra: Naša žena z vidika higljenske Izobrazbe (dr. Mtlutln Zellč)
—	19.50 Suh — 20.00 Prenos Iz ljubljanskega opernega gledališča Prenos koncertne revije Glasbene Matice iz Maribora — 22.00 Cas. vreme poročila, spore«' 22.15 Plošče. - Konec ob 23. url.
Telefon 34-84
najmodernejše oblike
kupite še vedno najugodneje pri
EGON ZAKHAJSER
LJubljana, Miklošičeva c. 34
Šivalni stroj
prodam za 460 Din. Novi trg: 4.	(l)
Voz zapravljivček
naprodaj po ugodni cent. Dollnšek Franc, Ilovica št. 34.	(l)
VINA
Za težko delo je močn< vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Fige, pomaranče!
Grške fige, male vence in rinfuza, pomaranče španske in italijanske oval, limone, suhe slive, kokosovo moko, luščene lešnike, čebulo egiptovsko — vse kvalitetno blago, kupite ugodno v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 48, »Zaloga južnega sadja«.	(1)
Naslednik
restavracije Čarman
ob Večni poti — toči res pristna izbrana štajerska vina I. t. d. - po solidnih cenah. — Se priporoča: Tomo Kosi.	(r)
Kmetovalci!
Kosilnice »Deering« ln nadomestni deli zanje, so dospeli. — Pr. Stupica, železnTha, Ljubljana, Gosposvetska 1.
nn
Slike
gostilniškega zborovanja v Kranju, dobite pri fotografu Jug, Kranj. Plačajte v znamkah.	(r)|
Otrok
se vzame v oskrbo na. deželi za gotovo plačilo. Naslov v upravi »Slov.« Maribor St. 9S4.	(r)
Lep travnik
za košnjo oddam in prodam gnoj. Streliška ulica št. 26.	(r)
Vedno najnovejše modele
steznikov ln nedrčkov, od najcenejše do najfinejše izdelave, kakor tudi trebušne pasove ln gumi nogavice — nudi tvrdka,
ADELA BESEDNIK, Selenburgova 6, Ljubljana
ležalni stol Din 60'-ležalni stol Din 90'-
vrlnf fotell
zložljiv Din 60'-
veronda foteli
zložljiv Din 160'-
polelna postelja
tapecirana „,sr>.
zložljiva D,n 200 " vse z dobrim Sirapacnlm
platnom prevlečeno.
Tvrdha
WEKA
MARIBOR
Pri odjemu nad 400 Din franko vsaka železniška postaja.
I
Živali
i
Bernardinca
1 leto starega, krasnega, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8207. (p)
Prepelice
samce, doma vzgojene, s kletko, prodam. - Andrej Ahčan, Borovnica. (j)
Lovski pes
nemški kratkodlakar, poceni naprodaj.,- Gostilna Šlegl, Graben, Kamnik.
Ljubitelji psov!
Lepo vam ostrižem psa proti vročini; pridem tudi na dom. Cesta 29. oktobra 17, dvorišče.	(r)
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
Tužnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak, gospod
MARTIN ZORKO
jrvaničnik državne železnice
dne 21. maja po kratki in mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, 24. maja ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Raka pri Krškem, Dobrunje, dne 22. maja 1937.
Globoko žalujoča JERICA roj. LEVIČNIK, soproga in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Neizmerno potrti se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi in spremili našo nad vse dobro in nepozabno ženo, hčerko, sestro, svakinjo, teto, nečakinjo in sestrično, gospo
Ružo Perovič roj. Gosak
Zlasti se prisrčno zahvaljujemo č. g. župniku Tomažiču Antonu za obiske in pripravo na zadnjo pot ter njegov ganljiv govor na grobu, č. g. dr. Mešku, katehetu iz Pobrežja, za zadnje spremstvo, gg. šolskima upraviteljema Jožetu Gosaku iz Teharij in Klemenčiču iz Pobrežja za njihove prisrčne govore, šolski deci iz Zič in njenemu pevovodji g. učitelju Ulagi za ganljivo petje, sokolski godbi iz Šmarja pri Jelšah, ki jo je spremila z godbo, gasilski četi iz Zič, kakor tudi vsem, ki so darovali lepe vence in šopke, in vsem, ki so drago pokojnico v tako mnogobrojnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj!
Žalujoči soprog RADO PEROVIC in rodbine: GOSAK, GORIČAN, PODBUKOVŠEK in dr. DOBOVIŠEK
Edinstveno priliko <.«*
IZREDNA PRODAJA
prvovrstnih JARA • čevljev
po silno znižanih cenah
JARA ČEVLJI:
Ljubljana: Sv. Petra c. 20 Zagreb: Ilica štev. 61
CATEŠKE TOPLICE
poita Brežice železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vrofii 55' C radioaktivni vrelec v Dravski banovini Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekt«, Z neprekosljivim uspehom m zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, r«vmatiz«m, vnet j«, protin, iSias, nevralgifino trganj«, kronični katarji, ženske bolezni Itd,
VESflA VEST l\ ONt KI JIH DOLE NOGE?
Skoro v vsaki tvornic! naliv« nih peres skušajo posnemati rum TACU MATIC črnilnik v nalivnem peresu, Id ima kot prvi popolnoma trenila i —v
3-dinarski sv. Roka zavojCek je dospel I
fo bivši dvorni lekarni, sdaj Zvexnl lekarni Izdelana la sedanjema stanju znanosti primerno Izpopolnjena, z okslgenom nasičena tal sv. Roka » 3-dinarsklh zavoieklb la dospala t prodala
Dovolj ie bolečin 1 Nocoj na večer dobra noina Kopeli
• prgiščem prave soli rr. Roka. — Takojšnje olajšani« i — Bolečine tako) ponehajo.
Sol sv. Roka napravi nove noge I
Otekline popuščajo, kurja otoma, poataaojo mehka, tako da jm lahko kar i roko odstranit« tolečlne Izginejo, šlvljenaka mos polj* zopet po vsem telesu. Ure dolgo lahko stojita ali hullto brez najmanjšega napora ln lahko nosite za eno številko man]Se čevlje. Zanamar lene noga pridejo zopet v popoln red. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Proti ozeblinam čudovit učinek. Tudi najbolj trdovratne ozebline odpravite v 3 dneh.
vidno aalogo dokaz, da j« to edini črnilnik,ki pride za vse v poštev. parke« vacumatic je odkril vae napake dragih brea-cevnlh Črnilnikov ln jih premagal. Na ta n»čin so razumljive naslednje prednosti parksl vacumatic črnilnika 1
•	vidna zaloga Črnila t dria-lu r mloti—te ne sama r
zadnjih ostankih črnila.
•	14 prejšnjih aealavnih de-ČRNILNIK : Ma. 7S0.--450,- PRIKLADNI SVINČNIK : Ma. 150.- h> 150..
lov je odstranjenih, da ae j« dobil prostor aa loa% večjo aalogo črnila, ne da bi ae pri tem format povečal. Zvaa-ko napolnitvijo je dosežen« tako dvaknu daljša vpoca-bljivoat.
•	mehanizem je vdelan v zgornjem delu črnilnika, hjtr m Mort priti • slik i črnilom in kjer je oksidi« tanje in razkrajanje onemogočeno.
•	edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, a oblogo i* platina in s precizno konico, /standard modeli imajo navadna zlata peresa.
10 Iu Hlih bii
BOL7ŠEGA OD
HROVATovega
FIRNEŽ
Razglas
arker I

NOTIll I DRUO, OUNDULICEVA «1 S, ZAGREB.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
V nedeljo 30. maja 1937 a« bo vrtila prostovoljna dražba nekaj gozdov, travnikov in njiv na Vič«, v Zgornji šiiki, Podsinrcki tn Dobrovi Začetek ob 9. uri dopoldne na Brdu. Pojasnila daje okrajno sodišče v Ljubljani, soba Stev. 37 in Sušnik Anton, Vič 39,
mn
Poljanska cesta 12, in odnosnih stav-bišč vse vpis. v zemlj, knj. št. 40. k. o, Poljansko predmestje in št. 278. k. o* Poljansko predraestie v Ljubljani a« bo vršila dne 29. maja 1037 ob 11. Uri dopoldne pri sreskem sodišču v Ljubljani odd. E Va soba št. 16. Dražbeni pogoji na vpogled pri sreskem sodišča v Ljubljani E Va J 393/35-47.
SVINJSKO MAST
s p • < I a I ■ o raflnlrana
čisto soljeno slanino, krušno slanino, kakor tudi vse mesne proizvode najboljše kvalitete dobavlja po najnižjih dnevnih eenah
PREDOVIC Beograd
Zahtevajte ponudbel
Brate Jugoviia 17
Stara, dobro vpeljana
konfekcijska trgovina
v Ljubljani
se proda ali da v zakup.
Natančneje potom Aloma Company d, z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 2/L
Pokromanje,
ponlkl&nje, posrebrenje,
pomedenje, pobakrenje, moderno patlnlranje prevzame po nizkih eenah ln dobri Izvedbi
»Ruda«
Melje, Trstenjakova at. 5 (pri prevozniku) ln zbl- J raliSče : Trgovina Frank. j Frankopanova 16, Maribor
Naročajte in širite »SLOVENCA«
.i-ii-n^rKfKA^-i.r.,^ jt;'.,< .-v i.•••*.*:' *:S,*.•••.>.-■«•••• ,v.» v'.v^.vitM: '-r/."^■:<.:■;■.	■■■:
Odprli so po popolnem renovlranlu domovi druitva „KO.OP":
Dom „Mihailo Avramovk" (bivši hotel BMPERIJID Dom »Sveti Djordje" (bivši sanatorij »Sveti Djordje") Dom „Kosta Stojanovič" (bivša vila Kaitmas)
Popolni komfort, prvovrstna garantirano dietna kuhinja pod nadzorstvom društvenega zdravnika. — Cene zelo nizke.
Menu za kosilo ali večerjo Din 12'— in 15'—.
V restavraciji igra orkester I. Kustana iz hotela »Srbski Kralj«, Beograd. Vsak dan dancing. Podjetje ima v svojih hišah 149 sob z 222 posteljami in 50 otomanami.
Društvo je uvedlo prevoz potnikov s kolodvora z lastnim autobusom.
r
Rudolf Tlmmermans:
52
Junaki iz Alcazarja
Toda sovražnik ne naskoči le gobierna militar, marveč iznova napade še severno pročelje Alcazarja, da bi čez ruševine vdrl v notriiio trdnjave. Toda branilci so na preži. Na severnem koncu vzhodnega krila, sredi razvalin, je postojanka strojne puške, na drugih krajih pa je moštvo s puškami.
Na >zobčasti potk se plazijo rdeči in prihrumijo nato čez trg. Toda ogenj branilcev zastavi pot napadalcem, ki se umaknejo.
Pojavi se oklopni avto, ki ima 7.5 centimetrski top. Iz razdalje štiridesetih metrov strelja na postojanke branilcev. A ti se v spretnem izmikanju izogibajo zadetkom topa in zaeno zabranijo s svojim streljanjem, da sovražnik v varstvu tanka ne more prodirati dalje.
Po raznih izjalovljenih poskusih prodiranja, se tudi tank spet umakne. Zdaj pa nastopijo rdeči s poslednjim poskusom tega dne in sicer z bencinom, ki ga z »zobčaste poti« v velikih množinah brizgajo v nasprotnika. Zaeno mečejo vžigalne l>onibe. Toda curek bencina, ki seže komaj preko tega do ruševin, ne najde ondi med kamenjem, ki so ga razstrelile topovske krogle, ničesar, kar bi se moglo vneti in tako se bencin izsika v visokih zubljih, ne da bi povzročil niti najmanj škode.
Napadalci se umaknejo, a zdi se, da so se na >zobčasti poti« nekako utaborili in da kanijo ostati
ondi, zakaj, kar brez prestanka padajo streli odondot.
To je za branilce nevarna bližina. Predvsem se je bati, da bo ponoči kak nenadni naskok. Zatorej odredi
M os ca rd <5 odločen izpad, navzlic zopotnemu hudemu obstreljevanju s topovi
To je naskok z nasajenimi bajoneti in razvije se krvava bitka, ki povzroča izgube tudi branilcem, a sovražnik je odbit in nevarnost za zdaj preprečena.
A že se prikaže nova, jako resno vprašanje.
Poškodbe, ki jih rdeče baterije povzročajo na zahodni fronti Alcdzarja, so hujše in hujše. In deloma radi zadetkov, deloma radi z vrha padajočih ruševin, se vhodi v Alcazar na tej strani vedno bolj zasipajo. Če bi bili popolnoma zasuti, potem bi bilo vse moštvo, ki brani trdnjavo zunaj, popolnoma odrezano od nje, nemogoče bi mu bilo vrniti ae vanjo — bilo bi izgubljeno.
Po >pasu čurbo«, navadnem dohodu v Alcizar na zahodni strani, ni moči več hoditi. Ostane le še en sam dohod, nekako v sredi te fronte, a tudi ta je že na pol zasut in ga je moči podnevi le v največji nevarnosti uporabljati, ker je popolnoma izpostavljen obstreljevanju strojnih pušk z onstranskega brega reke Tajo.
Vsi ti preudarki primorajo Moscardčja, da nujno sklene: Vse zunanje postojanke pri trdnjavi je treba prepustiti sovražniku.
Pri tem pa je eno, kar ga izredno boli. 7. drugimi zunanjimi postojankami vred mora prepustiti sovražniku tudi sestreljeno jahalnioo — poslednje počivališče mrtvih iz Alcdzarja. Toda — radi mrtvih ne sme žrtvovati živih.
Za sedmo uro zvečer odredi Moscardč umik. Vse poteče nepričakovano dobro. Mirno in v redu in z vso previdnostjo se izpraznijo postojanke. Ničesar ne pustijo ondi, kar bi bilo količkaj vredno in pomembno.
Ob enajstih ponoči je umik dokončan in izvršili so ga tako urno in tako brezslišno, da je sovražnik — bodi, ker za to ni vedel, bodi, da se je zbal kake pasti —, šele čez dva dni kasneje zavzel opuščene postojanke.
Za odlolitev.
Umik, ki je postal tako potreben, ni mogel omajati hrabrosti in moči branilcev. Vsi čutijo, da je napočil poslednji del njih brambe in da je zdaj poglavitno to, da držijo Alcazar pod vsakršnimi pogoji in s čim najmanšimi izgubami.
2e večkrat so »e prikazali letalci Francovih čet nad Toledom in so bombardirali sovražne postojanke, tako da so dali rdeči celo nekaj topov za obstreljevanje letal pripeljati semkaj, a njih uspehi so enald ničli.
Branilci Alrfizarja so vzhičeni in navdušeni. Kolona polkovnika Yogileja, ki naj prinese svobodo, je zavzela Maquedo in je neposredno na poti v Toledo.
Rdeči oblegovalci poskušajo vse, da dobijo Alcfi-zar v roke.
Topovski ogenj naraste tako silno, da ni bil še nikdar hujši. Štiri sto tri in sedemdeset strelov iz težkih 15.5 cm topov na dan — in še brez števila lažjih granat — to je najvišja številka teh dni in sploh vse dobe obleganja!
Neka granata zaide celo v štabno pisarno Mosca-doja, kjer tedaj polkovnik zboruje z večjim številom častnikov. Granata rani sedem častnikov, a vsi dobijo samo lažje rane; poveljnik ni ranjen. To'je skoraj neverjetna novica, ki jo vsi v Alc&zarju sprejmem z navdušenjem
K
8.
esrS
žž-i 5
o o 8. •»
Bg-I S £-g°
s s* e
pr -
8
o" T
S^r. r- (V
rS-EEL
■3.5.8: &
"S g i ®
I"
C
o o
© S 2 3
< B " K
cn S.B.S
n s « ff
s ul
»3 ° °
0 dd9 ^ o 5 »
© n» y
r—■ • • •
rili
Zahvala
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi našega ljubljenega soproga in očeta
Eleršek
in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo tudi železniškemu osebju in Udruženju strojevodij za zadnje spremstvo pokojnika, ter V9era darovalcem cvetja in vencev. Ljubljana, dne 21. maja 1937.
ss Prestolonaslednik Peter
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK
Dnevna hitra paroplovna sluftba ■ Sniaka ca Dalmacijo ln obratno. Odhod ■ gosaka ob 18 url.
Dnevna večkratna zveza sa vsa kopališča ln letovišča luproslorsnske obale. Ugodna turistična potovanja a Butaka za Dalmacijo ln GrSko po nlskih panSal-
nlh cenah.
EKspresne toristoreke proga lz Benetk za Dalmscllo.
Prvovrstni parnlkl — Izvrstna knhinla.
Prospekte ln pojasnila daje direkcija na Bulakn, vse n]«ne agencije ln vsi uradi „Putnlka" ln društva ,,Wagon-Llt,«-Cook".
Vsak parni kotel brez razlike
bodisi v Indastrlfl ali centralni hurlavl
lohomobtle, stabilne moforie, razne mladinke
avfomobllshe ali aeroplanshe hladilnike
morete očistiti kotlovca (Kesselstein) v obratu brez razkladanja in de-montiranja z ameriškim preparatom »TEPALIN-om«, s katerim se tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili so ga in ga priporočajo najslovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte t navodili pošilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R., Beograd, Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega »oproga, dobrega očeta, starega očeta, brata, strica in sraka, gospoda
Ivana Zupančiča
železniškega zvaničnika v pokoju
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči čč. duhovščini, gg. zdravnikom, darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnega v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 23. maja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega sina, brata, strica itd.
Franca ioiiček
župnika ▼ Kamnici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki »o ob tej bridki izgubi z nami sočustvovali.
Najiskrenejšo zahvalo izrekamo preivzvišenemu g. knezoškofu dr. Ivanu Tomažiču, ki ie pokojnika blagoslovil pred župniščem in se v ]>relepi besedi od njega poslovil. Nadalje mil. g. dr. Maksu Vrabru, stolnemu proštu, za njegov ganljiv cerkveni govor, mil. g. kanoniku Mihaelu Umeku, ki je daroval v župni cerkvi sv. mašo zadušnico in vodil pogreb k podružnici sv. Urbana, g. msgr. Ivanu Vrežetu za njegovo prijateljsko-prisrčno slovo ob odprtem grobu ter vsem čč. sobratom, ki so ga v njegovi bolezni obiskovali in ga Sfvremili v njegov zadnji dom.
Nadalje izrekamo jx>sebno zahvalo g. zdravniku dr. Janku Pihlarju, ki je z očetovsko skrbjo obiskoval rajnega, ga tolažil in mu lajšal trpljenje, kakor tudi čč. sestram, ki so mu z ono požrtvovalnostjo stale postrežljivo ob strani ves čas njegove bolezni.
Zahvaljujemo se domačemu učitiljskemu zboru in šolski mladini, ki se je od svojega bivšega kateheta poslovila po gosp. šol. upravitelju in s pesmijo pred župniščem; občinskemu odboru z g. županom, domači gasilski četi in godbi iz Maribora; pevcem za žalostinke pred hišo žalosti in ob grobu, kakor tudi dobrim sosedom za vence in cvetje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Buče, Kamnica, Rajhenburg, dne 22. maja 1937.
ŽALUJOČE SORODSTVO.
nad Draflnlo nlle Pfufshe nore t Halozah
se odpre i junijem 11. Kopeli ▼ Dravinji, obširni izprebodi po brezprašnih dolinah, senčnatih gozdovih in med vinogradi — Penzija od 25'- do 35'- dinarjev dnevno.
Polasnlla dale Posolllnlca t Pluto
Vila
»Savski Tivoli"
v Črnučah pri Ljubljani
■ • odda takoj t najem.
Tujske sobe, deloma opremljene, restavracijski prostori, krasen vrt, kopalne kabine, brezprašna sončna lega, ugodne železniške in avtobusne zveze. Resnim ponudnikom daje natančnejša pojasnila: Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva e. 7 med uradnimi urami od 8—12.
Razpisujemo
sukcesivno dobavo večje količine zdravih, dobro suhih
drv (cepanic)
brez okroglic in klad zimske sečnje 1936/37. Plačljivo takoj po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 kg, fco. vagon nakladalne postaje poslati na: Nabav-Ijalna zadruga usi. dr!. Sel., Ljubljana, Maaarykova caata 17.
wSOFRA". kartoteke
predstavljajo viSek preglednosti. Prihranile Vam bodo mnogo (asa, napora in denarja.
Pišite po prospekte. Zastopniki se sprejemajo.
.SOFRA'-MARIBOR
Jklektandrova 43 Tel. 2510
Zahtevajte
ki garantira 100°j0rti uspeh znamke
Za Din 40-—
oblice dvojnike
(Doppelbobel) od 42—61 mm ter razno drago orodle po zelo nizkih cenah nndl
Stanko FlorjanIK
2ole. nlna
Resljeva 3
(Vhod skozi dvorišče Vli a na Medio-Zanki
zato prodajam
ČEVLJE
prvovrstnih znamk deloma Izpod nabavne cene
FRANJA SNOJ
PreSernova ulica it. 32
TRGOVINA ČEVLJEV
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino ca »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobit* razne informacije — Poslovno ur« od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne.
Telefonska Itevflka 3030.
ZAHVALA
Vsem, ki bo ob prebrldkl Izgubi nagega dragega, nepozabnega eoproga ln očeta, oziroma brata, strica ln svaka, gospoda
PIRC MARIJA
uradnika okrožnega sodišča
z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti ln ga. obsull ■ obilnim krasnim cvetjem, izrekamo prisrčno zahvalo.
Zahvaljujemo se posebno g. dr. Vrečku za zdravniško pomoč, 88. duhovščini, gg. stanovskim tovarišem, g. predsedniku okrož. sodišča dr. žiherju, pazniškemu osebju, sošolcem sinčka pod vodstvom g. razrednika ter vsem prijateljem in znancem od blizu ln daleč, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Mariboru, dne 23. maja 1937.
MARIJA, soproga, MILOŠ, sinček, hi ostalo sorodstvo.
Prodaja bivšega lertaega posestva v Podbopštu pri Črnučah
nasproti postajališča Podboršt Na razpolago lepe stavbne parcele ob drž. cesti pripravne za vile, pa tudi za weekend-hišice. Solnčna lega. Prodaja se proti gotovini. Pojasnila daje
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Naznanjamo žalostno vest, da je dne 17. maja nenadoma umrla v Bukarešti naša predraga mati, stara mati, sestra, taiča in teta, gospa
Terezija Polley
roj. Gmeiner
v starosti 74 let.
Začasno počiva v kripti katoliške cerkve t Bukarešti in bo prihodnjič prepeljana ▼ domovino k večnemu počitku v rodbinskem grobu v Radečah.
Bukarešta, Hrastnik, Zagreb, Graz, Maribor, Radeče, dne 22. maja 1937.
Žalujoče rodbine: Botez, Pečnik, Govedič, Polley, Gmeiner.
Zahvala
Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene soproge in zlate mamice, gospe
Marije Juvan
se vsem prijateljem in znancem, za vsa nam izražena sožalja in sočutja, naj-prisrčneje zahvaljujemo.
Prav posebno se zahvaljujemo še preč. duhovščini za tolažilne obiske v bolezni in za cerkvene obrede, gg. zdravnikom dr. Merčunu, dr. Blumauerju in dr. Jerebu za ves trud, da bi rešili pokojnici življenje. Enako se zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba, zlasti g. ljubljanskemu županu dr. Jure Adlešiču, g. okrajnemu glavarju Franjo Maršiču, občinskemu odboru občine Šmartno pod Šmarno goro, gasilnemu in pevskemu društvu »Ljubljanski zvon« za žalostinke, šmartinskim faranom ter vsem darovalcem vencev in Šopkov in vsem, ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku.
Gameljne-Ljubljana, dne 23. —
Za Juaoslovanslro tiskarno v Liubliani: Karel Ceč	Izdajatelj: Ivan Rakovet	Urednik: Viktor Centit
LETOVIŠČE DOBRAVA
Rabim denar