Halollik cerkven list* Danica iehaja vsak petek na celi poli, in velji po posti z» celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. .SO kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXV. V Ljubljani 26. prosenca 1872. I Asi 4. Za novo leto. Kristus je povzdignil tiste t ki jih svet za nič ima; liberalizem v nič deva tiste, kijih je Kristus povzdignil. Naravna postava je, vera uči, da smo vsi enake cene kakor ljudje. Nobeden ne sme misliti, da je stvar-jen na kaki višji stopinji od druzega človeštva; nobeden ne sme nikogar pod človeštvo zniževati in teptati, ker vsak človek ima nezmerno veliko ceno, če je tudi revež, slabo-umen, pomanjkljivega in pohabljenega života. Divjaštvo in trinoštvo je toraj nad druge povzdigovati se, kakor je bilo pri neznabogih in nevernikih , da so ljudi ločili in nektere šteli v neko viši versto človeštva, ali celo med nekake polbogove ali bogove, druge pa v versto sužnjev, kakor da bi bili manji vrednosti mem navadnih ljudi. Trinoštvo je bilo, da so narode, na vojski premagane, kakor živinčeta klali, ali pa jih iz njih dežele v sužnost gonili. Trinoštvo in divjaštvo, da so stare, slabe, skvečene ljudi morili; trinoštvo in divjaštvo, da so sami sebe ali med seboj se ostudno skru-nili, onečastovali, poterli svojo viši vrednost in zavergli sami sebe. Da so starši nekaj otr6k pri rojstvu podavili ali pa izpostavili, to je bilo tako navadno, da jim je Tertulijan zamogel klicati: Koliko jih je med vami, ki žejate po kervi kristjanov, in med vašimi sodnijskimi ljudmi, ki so do nas ojstrejši, (koliko jih je), ki mi morejo pri svoji vesti priseči, da si niso nikoli rok oskrunili s kervjo svojih novorojenih otrok?" (Apolog. c. 10.) In kako preostudno so rimski olikani gospodje delali s sužnji, kterih je bila naj veči večina! Njih klanje v ainfiteatrih gledati, to je bilo teh sitih gospodov naj veči veselje; že celo pa, kadar so stekle zveri ali pa rabeljni pekli, tergaii, sekali take, kijih naši olikaši pitajo z ultra-montanci, papeževci, jezuiti, ,,trommIerji" itd. In ali niso dostikrat tudi nase glediša „koloseji" in ,.arene" trinoštva v drugem pomenu? Kako s poželjivimi očmi gleda olikana gospoda, kadar se z nespodobnimi burkami naj svetejše čutilo sramežljivosti in čistosti mori, kadar glumeži uelo v samostanski, v duhov-ski obleki kakor volkovi tistih poštenje tergajo, o kterih večna Resnica govori: „Kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje; — kdor se vas dotakne, se dotakne zerkla mojega očesa." In ali so liberalni in judovski časniki v svojem oziru bolji od paganskih in judovskih tiranov in njih duhovno orožje pohlevni še kakor so bile teze, kleše, železni škorpioni, kolesa, trinožice, germade itd.? Zraven svoje kulture, zraven svoje f i 1 o z o-f i j e, zraven raznih v e d in učen o s t pa lepih um et-nost so imele tako proslavi jane Atene o naj boljših časili svoje republike 2ke strani premišljujejo, naj le zgodovino prašajo in Ihto poglavje „nravnost nevernikov" — in prepričali se bodo. da Kim-ljanje v klasiškem času v človekoljubju v nekem oziru ne prekosijo divjakov v Avstraliji." i Martinet str. T'.« iz Chateaubrianda.) V resnici olikati učene in ne učene, visoke in nizke zamore edino keršanstvo. Strahovito neusmiljeno so delali ravno olikaši s sužnji, kakor Cha-teaubriand popisuje. Ako je posodo ubil, zda jci se je napovedalo: ga vreči za kermo priljubljenim morenam (ribam) v ribnik, ki so bile ozaljšane z oklepi in vrat-nieami. Bolne sužnje so izpostavljali ali pa pokončavali. Delavni sužnji so bili čez noč vklenjeni v podzemeljskih krajih; razdelili so med nje malo soli in skoz vozko luknjo so dihali nekoliko zraka. Gospodar je smel sužnja obsoditi, da naj se verže zverim požreti, ali ga prodati za borivca, gladijatorja, kakoršni so se borili na smert in življenje na boriših olikanim Rimljanom in ljudstvu za kratek čas; kar koli je nevrednega, vse so smoli z njimi počenjati. Tudi Rimljanke so svoje ženske sužnje prenousmiljeno terpinčile. Kako strašno je bilo postavodajstvo, ktero je izreklo, ne le, da so sužnji kaj malega (slabega), ampak da so nič, in ki je l*JO milijonov ljudi, nesrečne ostanke od oO podjarm-Ijenih narodov, znižalo pod divje alrikanske zveri! pravi omenjeni pisatelj. Kavno sem zopet bral, kar je že tako znano, da po Egiptu in sploh po Jutrovem so pri katoliških deržinah služeči čemi sužnji skoraj v.si ajdje in mahomedani. <'elo katoličani, sicer prav čednega življenja, so nemarni za dušni blagor teh revežev, jih imajo bolj kot blago za harantijo kakor za 1 udi in nikakor n čejo, da bi se pokatoiičili. Zakaj ne puste tega? Bili bi potlej prosti, .svobodni in smeli bi njih službo zapustiti, in ne mogli bi jih potlej muhamedanom naprej prodajati, katoliških zamureev turki ne kupujejo. Pa kdo je zmožen vse popisati, kar je strahovitega počenjala in še počenja „inteligeneija", „olika". „auf-klarunga'* brez pravega, živega kersanstva? Koliko te.laj je vredna kultura, ako se od vere loči? Koliko ona zamore dobrega storiti, ako sv. Cerkev zaverže? Nič, prav nič prida ne. Kristus je luč, kije prišla temo razsvetlit. On je barbarstvo zavergel, prepovedal, odpravil. on je povzdignil nizke, ponižal mogočne ter učil, da so vsi enake vrednosti, da le čednost človeka po vzdigne in mu veljavo da, da se moramo vsi kakor ena deržina med seboj ljubiti. Kaj čeino tedaj reči o tacih, ki v nejevero, brezvero. v divjaštvo ne le sami nazaj silijo, ampak tudi narode vanj pahajo? Ali niso to naj veči sovražniki človeškega naroda? Zveličar je učil postavo ljubezni do vsih, spoštovanje vsacega človeka, bodi si tako reven, si »b in zaničevan; celo med izvoljene je prištel tiste, ktere svet ima kakor izmeček in smeti. »1. Kor. 1, 1.'».). A ntikrisli v f Umu in ilrufjofl. V m-kem laškem mestu je jel izhajati časnik z imenom ..Antikrist", in laška vlada je v to privolila. — ,,1'nita" ni imenovala ravno mesta, kje se je ta netek izlegel, pristavlja pa, da ta časnik ima sicer zadosti hudobije, pa vender preveč butoglavosti, da bi bil vreden imena ..Antikrist.4' Tacih ,.antikristov" je pa tudi drugod dosti; nekaj jih je v Ljubljani, in sicer po Kranjskem. CVIo denar so in- rida sejali, ni davno tega; vender gi pa sedanji antikristi po Avstriji in drugod raji pobirajo, kakor >''j'jo, bodi si markvardi , antonači in drugi laž njivi preroki. Ni davno, je pisal msgr. Galune delo: ..Kje »ino?" premislek o dogo.lliah 1. IS.D in 1^71 , in to delce ima besede, ki u?egiej> umaega človeka spodbudo vati k rez-neinu J 1111 ~! je\ .-»n ju. Kardinal l'< larioin v bukvah „De Itoinaiio Pimtiliee" ka/e A n t ikri t - t ni /liamii jem: „>ovra/.il l»o liim: g-i I.....I"p.iio haln-hit li<>niam et eaiil e\pu_'iiaoit • ai"Hj m • !• »labit. V t«-li i »•--•• l. t i i. kakor je • •eituo. j - /a/:, mil j • Moje .! j.in j.* Antiki i>I< Vo /oper liim: -o\ r.,/.'-;, (e. « je. r,/,|ja. j ! Aii se vam ne zli, daje |»er\. d\oj.- /. -p..ii.|euw > Suarez (De Antichristo 1. V. c. 21.) pravi: Ni neverjetno , da proti časom Antikristovim, ali med njegovim kraljevanjem, bode Rim v novo napaden od narodov (nevernikov) in da se poverne v svoj pervi ne verski stan; da bode Cerkev pregnana iz Rima, ali preganjana tako, da se bode mogla kakor v kotu skrivati: Ut fjnnsi in nngnlo delitescat." Pa res je Cerkev prav v rimskega mesta, kjer je prisiljen sv. Oče Pij IX se skrivati! Malvenda, sodelavec Baroniov (De Anti Christo 1. IV, c. ;>) pravi: „Proti koncu časov bo Rim počenjal veči hudodelstva memo tistih, kterih se je vkrivičil, kadar je bil pagansk , ker zatajil bo vero, pregnal rimske- a papeža, pošiljal v smert mnihe in duhovne, in po-vernil se bo v malikovavstvo" itd. Da se dosti teh znamenj zdaj razodeva, ne dvomi nihče. Vender pa zamoremo upati, pravi „Unita", da to niso Antikristovi časi. Kar se počenja v Rimu, ni delo Rimljanov; oni ne odganjajo papeža, temuč mu na pomoč hite, ga časte in proslavljajo. Gotovo pa je, da sovražniki papeževi se na vso moč pehajo, da bi posnemali Antikrista in njegov čas. Že sv. Janez je v tem pomenu rekel: „Antikristov je zdaj veliko." So tedaj oznanovavci ali predhodniki Antikristovi. Njih dela se posebno kažejo v očitnem in potuhnjenem sovraštvu sv. Cerkve in katoliškega duhovstva, v vrivanji posvetnosti v cerkvene pravice, ter išejo novi antikristi svojega ma-lika na altar postaviti. ,,Zdravega nauka" ne terpe več, imenujejo ga sužnost; sam o pa š no s t in neoberzdana inesenost — to je njih „svoboda." Po Ecehielu, Danielu, skrivnem razodenji in druzih prerokih sv. pisma so dane o Antikristu mnoge znamnja in popisovan ja, n. pr.: Podverglo se mu bo deset kraljestev; njegova modrost bo politika, bahanje samega sebe. On bo žen-stven, ,,muherosus" (babež), ter bode pripustil svojim priveržencem množino žen. Častil bo boga „Moazim", to je samega sebe, in se dal častiti. — Zaterl bo sv. mašo in neusmiljeno preganjal pravo vernike.* j Pred njegovim prihodom bode veliko razkol-ništvo ali odterganje od (Cerkve, in njegovi predhodniki bodo krivo vere i in trinogi: satan bode v njem skaz »val vso svojo moč, njegovi čudeži bodo sleparije in laži, in pogubil bo le tiste, kteri bodo sami hotli. Hotel bo za Kristusa spoznavali in češen biti. Delal se bo, da hoče v nebesa iti, končan pa bo s sapo Kristusovih ust. Tudi njegovi tovarši, priverženci bodo imeli hud konec; njegovo vojsko bo zadelo maševanje iz nebes in bodo pobiti, od vsih krajev se bodo zveri zbirale žret trupla njegovih tovaršev itd. (Prim. Tir. Conam. Index nom. et rer. ime: „Antichristus.") \eliter*? misli o stadiji cerkve proti flersari. I. Ker se dandanašnje o pojmih, ki so se v naj novejšem času v razgovorih nemškega deržavnega zbora čez zgoraj omenjeni predlog jako jasno pokazali, premnogo klobuštra, bo morda vstreženo katoličanom — ne pa ,,novim" in „starim" (ne-)katoličanom, 'ker ti prava sv. kat. cerkve ne uniejo, odtod odpad), če stanje kat. ceikve proti deržavi nekoliko omenim. V teh mislih spoznam za pravo dati, kar gre deržavi , in kar cerkvi. 1. ..Očitno je, da cerkev ni hčer deržave, tedaj ne stoji pod deržavo. < Vrkev se ni vstauovJa iz deržave, temveč deržava je pristopila zarad greha k cerkvi." *) l*n.l iii s.« j.- bralo, kako s*rahovito lu>g >Mctno je lički bres-b žnik jiis.ii z j>« r i>rt.^v. Kisnje Telo. 2. „Cerkev deržavi ni zadi postavljena, kakor služabnica. Ona ni za deržavo vstanovljena, noče deržavi samo v postrežbo služiti ; svojih udov ne izgojuie za same deržavne potrebe. V vpravljanji svojih zadev in v izobraževanji vravnav ne sme cerkev svojega namena zgubiti, in v takem stanu višje oblasti ne priznava." 3. „Cerkev ne stoji zraven deržave kot tovaršica. Ona je prikaz, ki ga deržava enako sebi obravnovati zamore; ni družica, ki jo deržava vsakakor terpi, če ji je ljubo; ni vstanovitev, ktero deržava spoznava ali ne." 4. „Cerkev deržavi ni protivna, ni sovražnica. Ona si deržavnega gospodstva ne prisvojuje, deržavne naredbe ne imenuje odvečne. Cerkev ne uči nepokoršine zoper Fostave, — čemu neki se imenujejo današnji lučnjaki iberalce; kdor je „liberal" ali prostomiseln, tega ne vežejo postave ne posvetne ne božje (po liberalsko); imenujejo se marveč zarad tega, ker samosilno segajo v mirne društva, da bi tim zasejali satanovo ljuliko. — Cerkev nezaupljivosti in sumljivosti do vladarjev ne vdihuje; ona nemirne razpertije ne odobruje in ljudstva k prekuciji in puntom ne draži; ona pripoznava oblast-nije kot Božje naredbe, ljudem v dobro, in tirja, da so ljudje oblastnijam vdani, ne zarad kazni, temveč zarad vesti. Naj tedaj deržave prepuste cerkvi, kar ji gre, ker ona uči: „davek, komur davek; strah, komur strah; čast, komur čast; vsakemu kar mu gre." Cemu tedaj pasejo deržave sumljivost nad cerkvijo? čemu kratijo cerkvene pravice, češ, da so deržavi nevarne? Cemu jo pritiskajo k tlem ? Cemu tedaj so deržave nasprotne cerkvi v razvoju njenega duha?" Dglert po Siorensketn in dopisi. Iz Ljubljano. Občni zbor slovonske Malice v Ljubljani bode v četertek 15. februarja. Ob 8 bode sv. maša v stolni cerkvi, in ob 9 se zbor prične v čitalnični dvorani. Obravnave bodo te le: 1. Nagovor pervosedni-kov; — 2. poročilo tajnikovo od 1. grudna 1870 do 2. listopada 1871.; — 3. poštevbe od 1. mal. serp. 1870 do 1. mal. serp. 1871.; — 4. volitev 3 udov za pregled odborovih pošte v; — 5. proštev od 1. mal. serp. 1871 do 1. mal. serp. 1872; — 0. volitev 10 odbornikov, ki po pravilih letos odstopijo, namreč I izmed ljubljanskih naslednji gg.: Kosta, Lesar, Marn, Praprot-nik, Šolar; — II izmed vnanjih pa gg.: Cegnar, Cigale, Einspieler, Grabrijan, Kočevar. Na volitvi odbornikov je veliko ležeče, ker oni so duša vsega društva ter morajo biti umni in blagi možje, da društvo modro in koristno vravnavajo. Odsek za do-polnovanje volitev je storil nasvet, kteri udje naj bi se volili v odbor, da se glasi preveč ne razcepijo in se voljenje na občnem zboru olajša. Da vsak ima svobodo po svojem lastnem prepričanji voliti, ktere hoče, to sc tako ve. Želelo se je po pravici, da se pomnoži število ljubljanskih odbornikov, ker tukaj je središč delavnosti v večkratnih shodih, kterih se zunanji težko vdeležujcjo, in pri vsakem shodu jih mora, brez ozira na delo in posvetovanje, biti pričujočih saj 11, da se mora sklepati. Odsek tedaj nasvetuje naslednje gospode voliti in narediti volilni list tako le (ali pa od odseka poslani volilni list podpisati): Po H. a) volim v odbor slovenske Matice za leto 1*72 tako le: a) V Ljubljani stanujoči novi odborniki naj bodo gg.: 1. Dr. E. H. Kosta: 2. Lesar A nt., profesor; 3. Marn Jož., profesor; 4. Pletersnik, profesor: 5. P ra p rotni k And., učitelj; ti. Šolar Jan., šolski nadzornik; 7. Zakol j Miroslav, profesor, bj Vnanji odborniki pa '. Cigale Mat.: Einspieler A li dr.: 1". Grabrijan Jurij. Kogar tedaj ne bode v občni zbor, naj blagovoli svoj volilni list poslati do odbora ali tajništva. Na en list lahko podpiše tudi več udov, ako vsi ene in ravno tiste volijo, in velja list za toliko glasov, kolikor je podpisanih. Razposlanih je že precej volilnih listov in pro-šeni so udje, da bi jih kmali poslali podpisane do odbora ali tajništva (g. Lesarja). Kteri pridejo na zbor, dobe pred volilvijo volilne liste. Tudi Danica se vjema s priporočilom odseka za obnovljenje volitev, in vsim udom priporočujc, naj bi blagovolili v odbor voliti gg., kteri so ravno imenovani. Politiko dovcrscnili silovitih djanj naj le hvalisajo dnevnikarji, kteri se zanašajo le na človeško vladanje, ne pa tudi na vladanje Večne pravice, ki samosilstev in ropov še nikoli ni sankcijonirala in jih nebo. — ,.Cnita" naznanuje iz Rima : Ne ve se, kaj je, poslanci ne gredo v Rim, pa ne gredo, in ne da se doseči njih postavno število. Nekteri se odpovedujejo poslanstvu, innogi drugi bi se, ako bi jim ne bilo bridko se znebiti za>tonjske vožnje na železnici. Ta nevolja 7a p«>t v Rini kaže po eni strani nezaupnost, po drugi strani pa sklep ne priznavati politike 20. sept. — Te dni sta poslala odpoved poslanca Morandini in Fenzi. — Se bolj pa se branijo v Rim starašini, senatorji," da bi ne priterjevali sistemi, ktere ne poterdijo. Ako se izločijo vradniški starašini, druzih nimate v Rimu, ako ravno so senatorje volili ro-govilski ministri in sicer iz tacih okrožij, ki niso ultra-montanske. Znamenito je posebno, da čez 30 senatorjev je v očitni seji napovedalo, da ne grejo v Kvirinal pervi dan novega leta. — Gotovo, ni čuda, da človek, ki ima le še malo vere, bodi si vradnik, poslanec, ali tudi časnikar itd., se boji tacih djanj poterjevati, s kterimi bi se vdeležil ropa in z njim sklenjenih duhovskih kazen. Kako terdno je stal Napoleon, in kaj se jc zgodilo kmali, ko je jel pomagati k oropan ju rimskega Stola? Tako je tudi na Nemškem majhne okolišinc treba in zvernil se bo Golijat nemške edinosti, ki je jel tako ošabno roge kazati Kristusovi Cerkvi. Amcrikanski in ljubljanski ..liorrnliulorji" — pa njill svolioiloljulinosl. V Ameriki je rarširjena svojbina, ktere priverženci sc imenujejo metod isti. Eno njih posebnih znamenj je slepa so vraži j i vos t do k a t o-ličanstva, in njih popotni predikanti se z vso moejo potegujejo za to, da naj se ohrani sužnost v južnih amcrikanski h deržavah. V nekaki sorodnosti so ti 8Vojbinci's „herrnhuterji", in leti zopet z angleškimi „kvakerji," ki se pa sami sebe imenujejo ,,prijatle luči"ali lučnjake, češ, da znotranja luč vse opravi pri človeku. Vse te svojstva so odrastki pro-testanštva. Metodisti se vsilujejo to dobo za „ovaduhe" pri amerikanski vladi in jo šuntajo, da naj izjemne postave da zoper katoličane, naj se od njih tirja prisega na podobo Križanega, da bodo deržavne postave stavili in čislali nad postave Božje.... Kdor vidi med temi in našimi avstrijanskiini lučnjaki kak nezmeren razloček, je vreden pogostovanja v v ljubljanski steklenjači, zlasti ako še pristavimo, da amerikanski svobodoteržci ne znajo manj kosmato in de rv as to Cerkve in duhovstva psovati od stekle-njačarjev in njih tovarša „Tagblatta". Koliko ravnoslednosti, konsekvencije, imajo gospodjo-„intelegenc", kaže tudi to le: Pr d kratkim so šo vsi kričali zoper ,,privilegije" ali pred>tva, da jim je sapa zastajala: zdaj pa že hočejo za se imeti met ji ]>o>teljieo, za katoliško duhovstvo pa ,.izjemne postave" ali nekak „obležni stan!" Kjer je v Avstriji le kopa ,.>\obodu-liarjev," vsi po nekaki ,,komandi" dunajski ga ,,d« utsch-Verein-a" prošnjo pošiljajo na Dunaj do vlad«-, da naj s«* katoliško duhov-tvo vklene v žele/.ui jarem. Ce/. noč so se »freiheits heldi" prepodobili v »freiheitskneblerje." — »Laibacherica", kakor da bi se bila z amerikan-skimi »metodisti" dogovorila, je v svoji »konsekventni" modrosti zaklicala : „Herrndienst geht vor Gottesdienst! Die unter dem Schutzc des Staates (Zapazite si to besedo!) lcbenden Religions-Genossenschaften miissen endlich oinmal die Rechtsidee auffassen sich dem Staate und den Staatsgrundgesetzen unterzuordnen !" . .. Kdo katoličanov se neki tega brani, samo da deržavne postave niso zoper postave Božje V »Staatsomnipotencler-jem" pa je deržavna postava naj viši postava, zato više postave od deržavne nočejo priznati, če tudi jo sami prenarejati hite — berž ko njih namenom več ne služi: postava Božja pa je večna in nespremenljiva. Neka posebna potuha, humbug. liberalskih listov vsake baže in narodnosti je zdaj ta, da s krokodilovim milovanjem lisičje popisujejo, kako, češ, je ljudstvo zoper duhovstvo itd. Primeri n. pr., s kakim vvodom „Laibaherica:< naznanuje »lutzovanje" celovških srenj skih vstavo vercev, kteri govore o strahovitih potresih, „von den turehtbaren Erschiitterungen", kterim je bila vstava izpostavljena pod Hohenwartom, zabavlja pa čez Vatikanski sklep in čez vsim narodom pravični »federalizem". Celovški srenjski načelniki so namreč tako velikodušni, da katoliškemu duhovstvu kratko in malo ne odrekajo tistih pravic, ki grejo vsakemu av-strijanskcmu deržavljanu, pa ,,le samo kakor deržav-ljanom": dass der katholischc (Jlerus sich nur als Staats-biirger betrachten diirfe," — tedaj brrz vsacega ozira na Cerkev?! Lepa hvala liberalnim koroškim »herrn-huterjem" za tako velikodušnost. Mi hočemo ostati tudi k a t o I i č a n i, in ne le samo avstrijanski deržavljani. — Usmiljenja napolnjena Laibaherica tedaj z nezmerno žalostjo (scilicet..) pravi: „Die Erscheinung is t >vahrlih keine erfreuliche, dass eine so grosse Anzahl von (iemeinden, Corporationen, Vereinen u. a. ihre govich-tige(?!?) Stimme gegen die clerikalen Agitationen (!!!) erheben und sogar Petitionen um Abhilfe an das Ge-sammtministerium riehten miisseii (? ??». Kdo neki mora liberalne viteze, da morajo rogo-viliti pri ministerstvu zoper svobodo katoliške Cerkve in katoliškega nauka ? .. Eden amerikanskih listov piše v oziru na poprej omenjeno metodistiško sovražljivost in pravi: »Protestanštvo se pač ne more nikoli zatajiti. Pravo keršan-stvo je bilo vstanovljeno z apostolstvom in mučenstvom, protestanštvo pa temu nasproti z nasilstvom posvetne moči in s potlačenjem katoliške vesti pri narodih. Po vsih deželah je protestanštvo s silo poderlo katoli-čanstvo, ropalo samostane, plenilo cerkve, prepovedalo službo Božjo___" Ali naj se mar tudi v Ameriki tako godi? Ali hoče odgospodarivši protestantizem tudi tukaj s svojim nasilstvom prozelite delati? ... Ste pač res vredni sinovi svojih očetov ... Luter je pisal: »Papež je hudič. Ako kaznujemo tatove z vervjo, morivce z mečem, kri-voverce z ognjem,*) zakaj si rok ne umijemo v kervi papeževi, kardinalov, škofov in v celem roju rimske Sodome?" In Melanhton, ki ga radi imenujejo »pohlevnega". je pisal: »Kar tiče jezuite, ki se nam naj huje ustavljajo,**) se morajo ali pomoriti, ali pa četo ne gre prav, jih pregnati, ali pa saj z lažjo in obrekovanjem *'*) zatreti." Tudi vi gospodje protestant je, ako bi z zoper-keršanskimi postavami dali na to pripraviti, bodete našli, ") Ali >lisite, ki Husovo sež^-tnje Cerkvi vrivate? Luter pa v resnici Intt-ran« m st-žijjanje kri v« vercev prilastnje, kakor kaj naravnega. In ktere imenuje Luter krivoverce ? Luteranov gotovo in; ! **) Ali ziitj vidite, zakaj , lirhtfreundi" jezuite tako do kože čertijo? ***) So ne mara unai hberaluhi k „pohlevueiuu1, Melauhtouu v šolo hodili V da amerikanski katoličani se bodo ravno tako malo uklanjali pred vašimi deržavnimi postavami, kakor malo so to storili na Angleškem in Irskem. Berž ko nam vest kaj prepove storiti, se z deržavnimi postavami nikoli ne bomo k temu prisiliti dali... Zakaj Bogu moramo bolj pokorni biti, kot ljudem. Sej katoliško ljudstvo je bilo vselej mučensko ljudstvo, toraj se tudi ne trese pred vašimi izjemnimi postavami... Sicer pa se utegne pri metodistih (tudi pri Bizmark-Lutzu" in njegovih even-tuelnih skutnikih drugod) pripetiti, da s svojimi izjemnimi postavami sami v tisto jamo padejo, ktero hočejo drugim kopati, zakaj vsak ravnoserčni človek mora vendar jasno spoznati, da njih intolerancija (stiskavska nesterpnost) je deržavi nevarniši, kakor pa vera katoličanov v papeževo nezmotljivost." Tagblalt prosi »Danico," naj mu pojasni, kako je to, da se je o 1 podražil ?... Natolcevati bi se smelo, da je to prašanje T. postavil v imenu tistih »poštenih katoličanov," ki so kvaterno sredo-večcr v steklenjači v družbi ljubij. katoliškega župana meso jedli in zraven tega govore brusili, kterih zlog je bil mnogotero bolj »pandurske" kakor pa „weiland Kniggetove" šege. Cika namreč po nekaj na tisto mesojedstvo, ki ga je »Danica" grajala. — Kar tiče odgovor na vprašanje, je znano, da so Pare i od nekdaj verli »bierkuharji" in ne slabeji »biertrinkerji"; svetujemo toraj, naj se gospodje »stekle-njačarji" in »vstavoverci" z omenjenim vprašanjem raji obernejo do svojega »patrijarha Dol 1 ingerj a" v Mo-nakovo, do kterega imajo več zaupanja kakor do »Danice", kar so pred nekterimi mesci s svojo zaupnico jasno pokazali. Iz Teržiča. Dovoli mi, draga »Danica," naznaniti smert našega občespoštovanega nekdaj nega učenika — g. Jak. Pehar c a. Hodil je mož pot in poštenja, hodil ternjevo pot šolstva, mladino iskreno podučevaje skozi 43 let; ali za njitn so vstajale iz bodečega ternja rožice hvaležnosti. Mnogo čislanih imen šteje naša domovina; košate drevesa pa so iz male mile naše doline pri pervem zalivu značaj nega pokojnega Peharca rasti pričele. Spominjali so se ga marsikteri večkrat hvaležno in z vročim sercem mu dajali hvalo. Zraven šolstva se je blagi mož mnogo pečal za osodo in zgodbe domačega kraja. Za časa francozkih vojsk je sam vidil prigodbe ob meji Koroške in Kranjske. Pozvedoval je skerbljivo od starih, že davno umerlih mož pričetek Teržiča; zaznamoval, opisal je marljivo znamenite krajne dogodbe. — Podučevati je bil pričel rajni v mali hišici, preselil se je v večjo, dokler ga miloserčnost ranjc. grofa Ra-deckega z ljubljenimi učenci v bolje solsko pribežališče ne pokliče. Vedno je ostal zvest svojemu srečnemu poklicu. Leta 18 >4 je dobil sreberni križec s krono za častne zasluge, ki si jih je od leta 18«7 kot učitelj na ter-žiški šoli pridno in vspešno pridobljeval. Moči mu opešajo tako, da je mogel 1. 1860 svojo preljubljeno šolo zapustiti. Živo se spominjam, kako goreče nam ja rajni uče-nik večkrat govoril o zgodbah svetega pisma, kako lepe zglede nam je dajal in nas pogosto opominjal, kako zvesto ljubimo Boga, kako starše, ter nas je vedno napeljeval k pobožnemu življenju. Bil je rad pri vsaki Božji službi, in mladino je v cerkvi pred očmi imel ter jo za Božjo čast bolj in bolj vnemal. Tako je govoril, tako delal pošteni mož čez 43 let. Morebiti mu je med marljivim djunjem marsikaka grenka solzica lica vroče pogrela, pa ljubezen ga sladila. Njo-govo blago djanje j«; zanesljivo zapisano v bukvah večnega življenja. Naj svojemu pokojnemu učeniku hvaležen učenec pokloni: Cvetko spomina! Vse že spi; Tje čez mirno grobovje Stopa tiheje angelj smerti, Z eno roko Kaže v rajsko domovje, Z drugo pa V grob dol odperti. Kak' sladko Angelj se resni smehljava, Zreč po grobeh, kjer ljubi spijo: Brati jih tu Spanje, mir ino sprava, Da se enkrat Zopet zbudijo. Migne zdaj: Starčka k sebi pokliče V senco pod verbo pelje počivat Zemlje sinu; Niže ga niže pomiče — Ni ga več tu! — V grob gre prebivat. Mirno spi! Zora enega dneva, Ncpozabljivi! Te bo zbudila; V kratko slovo Truplo v jami sameva , Vstalo živč V dan bo plačila. Hrabro slav Perne. Iz SV. Križa, 21. pros. — Krasni so bili dnevi božičnih praznikov za verne v Križki fari pri Ajdovščini, ne zarad nenavadno lepega in tihega vremena, ampak zarad milosti božje, ki se je čez to faro tiste dni razlila. Imeli smo namreč po prizadevanji visoko častite ga gospoda fajmoštra Jak. Logarja tukaj v resnici veličasten misijon. Radostno je pozdravilo ljudstvo sporočilo svojih duhovnov: letos bo v Križu o Božiču sv. misijon, in tega ni kazalo s hrumečim glasom, ampak dejansko pri sprejemu in odhodu v. č. misijonarjev oo. Franca Do-ljaka in Tomaža Lempel-a. — Zdelo se je v resnici, da se je te sv. dni vzdignila cela ipavska dolina na pot proti sv. Križu; ceste in steze so bile kar nasute s pobožnim slovenskim ljudstvom; zdelo se mi je vidivšemu romati te blage ljudi, kakor da bi jih Zveličar sam s križa vabil: „Pridite vsi, ki ste revni, k meni, jaz vas bom potolažil". In v resnici, koliko stotin je potem, ko je svojo butaro s serca pri sv. spovedi odložilo, lažje se na svoj dom podalo. Nešte-vilno je bilo ljudstva tukaj zbranega, po šest ur daleč so dohajali, cele dneve se od spovednic ne ganili, le da tam prostora niso zgubili in enkrat na versto prišli. Govori oo. misijonarjev so bili izverstni. Pa kai vas bom, iskrene vojščake Kristove slavil; čaka vas drugi venec slave nad oblaki, in ljudstvo še vsaki dan poklekuje v goreči molitvi v kapeli pred misijonski križ in se gotovo na vas in vaš trud hvaležno spominja. Nad tisuče ljudi bilo je vsaki dan pri pridigah; nobenega nereda, nobene ne najmanjše nesreče se ni, hvala Bogu, zgodilo. Čuda, da ni Tagblatt že s svojo tantazijo za to poskerbel, saj je morda tudi tukaj imel kakega špiceljna, akoravno ne plačanega. Obhajancev je bilo gotovo nad 40'K). Pridno so delali čč. gg. duhovni sosedje. Dosti je bilo spovednikov, pa vendar ne zadosti za tako število. Bog jim plačaj, ljubezen, nam skazano. Ogromno, v resnici ogromno je bilo število zadnji dan pri blagoslavljanju misijonskega križa. Glej deržava, kdo zn& mir ohraniti, ali puhli liberalizem, ki ima za te Janov obraz, in brezverna moderna paganska načela, — ali sv. vera s svojim duhovstvom? Moško, resno, pobožno se je obnašalo ljudstvo v cerkvi in na javnih krajih, po noči in po dnevi, pri nas liberaluhov ni, županstvo je katoliško, skazali so se vsi verne sinove sv. kat. cerkve. Naj Boj svojo milost še nadalje nam ohrani. Izmed beneških Slovcneev. (fačenje ene lepe duše in nekaj za pred pust.) Slovensko cvetlico na Beneškem je pokosila nemila smert: Judita Jušieeva ji je bilo ime. V 21. letu, v cvetju svoje mladosti se ie ločila. Naj „Danica" drugim devicam v zgled nekoliko o nji pove. Rojena v Ažli, v duhovni j i sv. Petra Slovenov, jo bila po svojem stricu č. g. J. Jušič-u, kaplanu pri sv. Silvestru v Landarni, izučena v laških učilnicah v Vidmu. Do zadnje ure življenja serčno hvaležna svojemu oskerb-niku, kterega je imela za druzega očeta in drugo mater, je tudi pri njem v Landarni sklenila svoje mlado življenje 29. pretečenega decembra. Okinčana s krasoto pri pohlevnem obnašanji je bila prelep zgled svojim tovaršicam. Njena resnična pokor-šina, pametna pobožnost, neoskrunjeno življenje, poter-pežljivost, radodarnost, priprostost v besedi, priljudnost odkritoserčna jo je prikupila vsim. Edina med svojimi tovaršicaiui je napredovala tudi v slovenstvu. Vedno in f>azljivo je slovenske knjige in časnike čitala. Se v bo-ezni, ktero je z vso keršansko poterpežl jivostjo prenašala, je pretečeno jesen vedno popraševala po snopkih društva sv. Mohora, in ko je zvedela, da so dospeli, berž je po nje poslala. Do sv. Očeta papeža je imela veliko spoštovanje, marsiktero serce mu naklonila in vedno je hrepenela videti njegovo zmago. Kadar je kaj nasprotnega zoper njega slišala govoriti, je zaplaintela na obličju in pogumno je zavčrnila liberaluha. Ce je v časnikih slovenskih ali laških čitala kako nesrečo, ali pa koristno napravo, tudi ona s svojo radodarnostjo so je vdeležila. Previdena je bila s ss. zakramenti ob II po noči 28. pretečenega mesca. Kako lepo in pobožno se je obnašala! Bolezen ji vzame besedo, njena pamet pa je bila vendar čista do smerti. V tem času zdaj obrača umirajoče oči proti nebu, zdaj v sv. razpelo, ktero je pobožno v roki deržala, zdaj spet v svojo klaverno mater, v ktere naročji je počivala. Ob eni po polnoči se je njeno utrudeno oko zaperlo in sladko zaspi, dane vedo kdaj, in že je bila njena duša pri Bogu. Žalostna novica se je od ust do ust verstila na jrtro: Judita je umerla! 30. dan je bil njen slovesni pogreb. Povabljenih ie bilo 20 čč. gg. duhovnov, h kterim se je pridružilo še 48 belo oblečenih tovaršic, in 2 pri trugi černo oblečeni, pa obilo druzega ljudstva. Pri sprevodu jc otrok pri 4 letih, zetec ranjce, belo-oblečen, nesel okinčani nadgrobni križ. V cerkvi je bilo vse pobožno, v dveh dolgih verstah so stale tovaršice; sveta tihota je povsod kral jevala, samo časoma so se slišali dolgi zavzdihi iz potertih sere. Na gomili pred pogrebom so še enkrat tovaršice želele viditi obličje svoje drage prijatlice. Odpre sc truga; ah, tužni pogled! Vsaka jo želi pogledati, jo pogleda — in po bledem obličji solza solzo zaliva. Z Bogom, Judita! z rajske visokosti oberni doli oči na potertc roditelje, na klavernega g. strica, in moli za nje. Bog jim polajšaj tugo . ki jo je tvoje ločeuje jim naklonilo. Pa še nekaj. Deklice po vsem Slovenskem , poslušajte! Predpustni dnevi so; pravijo, da se tu in tain pripravljate na plese in drušine, — pa še na take, ki so hudo nevarne za vas! Oh nikarte; —doma raji osta- nite, in mislite, kako srečna presrečna je zdaj Judita med angelci v nebesih, ker se je skerbno ogibala vsih slabih drušinj. Hočete tudi ve biti lepe, čiste njene sestrice? Vem, da hočete. Tedaj doma ostanite; pojdite obiskat Jezusa v sv. Režnjem Telesu v cerkvi: plese in nespametne drušine pa pri miru pustite! Tako storite tudi vi, pošteni in modri mladenči. Prijatel. Iz Mokronoga. — Predobrotni gospod Jožef Go-renec! Ne najdem spodobnih besedi, s kterimi bi se Vam zahvalil za prelepi znesek: 50 gld., ki ste jih poslali za tukajšne siromake , kteri bojo po slabi lanski letini res kmalo začeli stradati. Bog Vam stoterno po-verni! V imenu obdarvanih Vam v duhu poljubim zlato desnico. V Mokronogu, 23. pros. 1872. Miha Vindišar, župnik. Iz Amerike. Bavfield, 2*. nov. 187!. (Pismo prečast g. misijonarja J. Čebulja.) (Konec.) Mesca febr. 1*71 je bila Duluthiška cerkev toliko dodelana, da se je služba že zamogla v nji pričeti. Plačal sem nad 4MHI tolarjev in pustil še tol. dolga. To se ve, da znotranja naprava cerkve je bila le začasno in revno vravnana, ali to se bo vse lahko dalo sčasoma čedno napraviti ter bo cerkev potem, dobro dodelana, veljala blizo 7(HH) tol. Mesca marca 1*71 sem prepustil Duluth in vse druge minisotiške misijone čast. g. Kelerju, francosk. duhovnu, pobožnemu misijonarju, ki je že mnogo misijonov v Mi-nesoti vstanovil. Superior in Donglaško okrožje na vi-škonski strani je pa prevzel čast. g. l)e CJoev, holandišk duhoven. Ali ker ta dva gospoda indijansko ne govorita, sem Indijane v teh dveh misijonih še sebi prihranil. Čudno je, kako se vse na svetu spremeni. Naravno tistem kraji, kjer stoji zdaj Duluth, lepo bogato mestice s r>< n h > prebivalci, ^red tremi leti še ni bilo druzega kot gosto, temno, neprijazno lesovje. Kjer je zdaj poglavitna gostilna (hotel), velikansko poslopje, ki je gotovo veljalo 1 < H >.< M H > gold., je stala nekdaj majhna iz brezovih kož napravljena kočica, v kteri sem pred nekoliko leti sede ali kleče na golih tleli umirajočega Indijana kerstil in za smert pripravil. — Kdo bi se bil nadjal, ko sem še pred malo leti po divjih gojzdih šent luiške reke po kcrpljah koračil in mnogokrat v snegu spal, da bo tam Še o mojih dneh železni voz derdral in vozovlak tulil. L. 1 S»>1 konec mesca aprila sera peš popotval v šent-Pavel — 1»milj hoda od Dulutna. Imel sem spremljevavca seboj. Sla sva od doma (Superior) v po nedeljek okoli dveh popoldne in prišla v šent Pavel v petek-zvečer. Kakih 5»> milj je bilo treba po kerpljah hoditi, ker je bih« še snega dva ali tri čevlje globoko na tleh. Bolj k<» sva se šent-Pavlu bližala, manj je bilo snega. Zadnjih 40 milj , ko prideva že na golo ravnino, ni bilo več stvarice snega, toda bilo je pa toliko prahu na potu, da sem si nazaj želel v gosto lesovje in globoki sneg gornjega jezera. Spala sva dve noči pod milini nebom. Reka Kcttle-Rivcr je bila takrat silo velika in brez mostu, ki ga je bila deroča voda nekoliko dni poprej poderla. Zvezala sva torej tri hlode z vejami skupej ter se prepeljala. Ko prideva blizo nasprotnega brega, se hlodjc narazen loči jo ter oba v vodo padeva, ki nama je bila do vratu. PrMa sva lahko h kraju, ali kaj je zdaj storiti? Že se je takrat mračilo. pomična ojstra sapa je jela pritiskati, bila sva mokra <>d noj; (h. vratu, prižigavni klinčki s<> milj . da prideva «h> pervega človeškega prebivališa (Snake River), kjer sva se posušila, pogrčla in se dobro počila. Tako je bilo poprej; ali vse drugač je zdaj, ko železnica sklepa šent-Pavel z gornjim jezerom. Zadnjo spomlad, ko sem šel v šent-Pavel, sem v Superiori na gornjem jezeru zajuterkoval, v šent-Pavlu pa večerjal. Tudi je zdaj dokaj tergov in stališč med št.-Pavlom in gornjem jezerom, ki jih prej ni bilo. Tako svet napreduje, časi se spreminjajo — et nos inutaraur in illis. — Ravno zdaj ko pišem, ledeni sever žvižga tudi krog moje koče, da je groza, ter mi naznanja, da se čas približuje, ko bo Večni mojster v malo urah stesal ledeni most, ki bo sklepal Lapoinški otok z Betieldom. — Snega imamo že dovolj , skor dva čevlja debelo; vreme je že več dni prav suho in merzlo. Bil sem te dni v liad-Riveri, kamor se gre 20 milj po vodi. Ko smo nazaj proti Befieldu jadrali, je bilo jezero zlo viharno, tako da je dokaj valov čez nas in čez ladijo vdar-jalo; v malo trenutkih je bila ladija in obleka naša in vse naše orodje z ledom pokrito. Zrak je bil ta dan tako ojster, da ko sera veslaje veslo iz vode vzdignil in kaka dva čevlja visoko nad vodo v zraku deržal, so kaplje padajoče od visečega vesla že ledene zernica postale, preden so v vodo padle. Se nekaj boni opomnil, če vas moja kuhel-sloven-ščina *) ne bo prehudo utrudila. — Opomnim namreč, da je bil konec mesca septembra (1871) veliki shod in zbor Indijanov v Bad-Riveri (ob Hudi reki), pri kterem je bilo izmed 4000 viškonskih Indijanav in Polindijanov — blizo 2500 pričujočih, ki so prišli po letno plačilo. Kerstil sera pri tej priložnosti pet odrašenih Indijanov iz znotranjih viškonskih gojzdov, med njimi lOletnega rala-denča, sina pervega poglavarja Lac-des Courtes-Oreilles-skih Indijanov. Ta mladeneč je bil ves navdan z nenavadno pobožnostjo in sveto gorečnostjo. Po prijetem sv. kerstu, obernivši se proti zbranim pričujočim Indijanom , poln svetega navdiha zavpije: „0 ko bi me Veliki Duh precej iz tega sveta poklical, zdaj ko je duša moja očiščena in še brez madeža." Ostali so lndijani 14 dni skupaj. Bil sem takrat prav v svojem elementu. Naključilo se je namreč , da so bili pričujoči večidel vsi pevci in pevkinje, karkoli sem Indijanov in Polindijanov za petje izuril. Cversto so se prepevale indijanske pesmi v izverstnem čveterospevu ter privabile tudi marsikterega ajda k vsakdanjim ju-ternim in večernim molitvam. — Tudi sicer smo za kratek čas spevali različne nedolžne pesmi, za ktere je Vincenc Rov, Polindijan, dobro podučen in mož bistrega uma, besede zložil (nekaj sera jih tudi jest skoval). Nehote sera se takrat v duhu nazaj povernil v nekdanje čase, ko smo z Boštjanom, Matijem itd. po novih mašah Bogu slavo prepevali in sicer z nedolžnimi kratkočas-nicarai se razveseljevali. Dva dni, preden so se jeli razhajati, so se lndijani vsi snidli ter so njih glavarji (ogiraag) imeli govore in posvete z amerikanskimi vradniki o zadevah svojega naroda. Posebno izversten je bil govor nekega Indijana, ki sera ga pred 4 leti kerstil. Ta Indijan je najprej dokaj časa govoril o različnih rečeh, zadevah in potrebah Očipvejeev: potem se britko pritoži, da se njegovi rojaki, lndijani njegove domovine (t. j. ob čipvejski reki, 1<»<> milj od gornjega jezera) večidel ne dajo pokristja- * Kavno naproti; v prav lepi slovenščini je vse pismo pisano. To pa se je zahvaliti lepim, našim rojakom od Boga podeljenim zmožnostim, d* pri tako nevgidnih časih za olikanje v doma em jeziku sevendar velik del njih nain-i pravilno pisati. Kaši lastni, domačinom in ljubi slovenšini zagrizeiio-sovražni rojaki so krivi , (1h nikak' r in nikakor ne moremo dospeti «lo natornih pra\ie, kakoraiie se v n-beni deželi pjd solne-m od (lavno tako ne odrekajo, kak-.r Jšl vencem. Vr. niti, ter svoj krepki govor s sledečimi besedami sklene: „Odpovem se vsi zvezi s svojimi ljubimi rojaki, ki nočejo spoznati prave sreče, ki se jim ponuja, ampak raje stokajo v temoti neverstva in divjaštva. Kar mene tiče, služabnik Velikega Duha (masnik) mi je sv. kerst podelil , in sv. kerst mi je odperl vrata in stezo do prave sreče pozemeljske in nadzemeljske. Sveti kerst, postave Velikega Dulia in zakoni katol. vere so mi oči odperli in mi jasno razodevajo pota, po kterih se zamorem pre-roditi iz divjaka v izobraženega človeka. „Zdaj, ko že sam nekoliko poznam luč prave izobraženosti, želim tudi svoje ljube otroke v svitlobi edine sreče voditi in ohraniti. Torej se ločim od svojih oslepljenih, v ostudni temoti paganstva tavajočih bratov, če ravno s težkim sercem. Odpovem se letnemu plačilu, zapustil bom kraj svojih očetov, se podal med belo ljudstvo, postal amerikanski deržavljan, kupil kos zemlje bliz cerkve in šole in potem bom svoje otroke izredil v tisti luči izobraženosti, ki mi jo je pokazal sv. kerst in katol. vera. „Kakor ojstri zimski sever pretresa ude trudnega lovca, tako me zdaj pretresa kot huda merzlica žalostni spomin slepote, neizobraženosti in divjaštva, v kterem sem bil pokopan, in v kterem bi bil tudi poginil, ako bi me sv. kerst ne bil prerodih" Prečastiti g. vrednik, ali ni ta Indijan pravi modro-slovec? Mislil sem si takrat, o ko bi ta Indijan znal nemško govoriti, precej bi ga poslal v Avstrijo, da bi avstro-liberalske lučnike prave modrosti učil. — — Serčno pozdravljam Slovenijo in Slovence. Veseli me, da je Slovenija tako verna; zato jo pa tudi ljubim 111 jo bom ljubil do smerti. Dalje ko grem po svetu, bolj ko grem v leta, bolj cenim in ljubim svojo miro-dovnost in svoj narod slovenski. Imam še dokaj starih daničnih listov, ki jih dostikrat berem. Prebiraje jih, vživam zares sladke trenutke. Karkoli berem, mi je novica, akoravno se je že pred več leti prigodilo. Nektere liste sem več ko desetkrat pregledal, in vender mi je le vsakokrat enako novo, vsakokrat se enako čutim zamaknjenega v ljubo slovensko domovino. Z Bogom. Pozdravljam vso žlahto, — znance Velesovce, Kranjce, Poljance itd. Vam zvesto vdani Janez Čebul j. Hazgieti po sreiu. Iz tiralica pišejo, da so novi nejeverci, prostomišljaki imenovani, prosili deržavni zbor za civilni zakon, ajdovske šole, odpravo prisege itd. Tacih prošenj se kmali dobi, kolikor kdo noče; nekteri vitezi pri poliču in kaki navadni zagrizenci zoper Cerkev se z bero, spišejo peticijo z nekterimi podpisi, in s tem se dela hrup in lagoj, če je tudi stotisuče in milijone poštenih deržavljanov temu nasproti; sej kar hočejo pošteni ljudje, kar hočejo keršansko-katoliški starši, to je „ultramontanstvo, je-zuitovstvo, hujskarstvo". zato, ker judje in mavtarji tako zabavljajo! Na Milliajll je nekak „deutscher Verein," kteri mnogo rogovili po cesarstvu in nadlega, da naj srenje peticije, prošnje, na Dunaj pošiljajo v vstavover.skem pomenu, zlasti za neposredne volitve v deržavni zbor. To pa je naravnost zoper pravice in veljavo deželnih zborov, še celo zoper liberalcem ,.nedotikljivo" decembersko vstavo, in na to gre. da bi si liberalci za stanovitno zagotovili gospostvu in vse, kar jo s tim ze-dinjenega zoper cerkvene in narodovske pravice. Toraj „\ atld." svari zoper take počenjauja. IliTŽailli /bol'. Med predlogami, kijih ima deržavni zbor obravnavati, >e tolikrat imenujejo le plače pa plače! Od kod pa vender vedne plače in povišanje plač? Po- višanje plač ni nič druzega kakor povišanje dajatev, Če se po drugi strani kaj ne prigospodari ali pa drugim plače znižajo, kteri preveč vlečejo. Ce eden več dobi, m<.ra drugi več plačati, ali pa se morajo vsako leto deržavni dolgovi poviševati in poviševati, do nezmernosti. Da bi sc kaj prihranilo, o tem dandanašnji ni govorjenje, dokler se na vsih voglih vedno boje nove vojske in je toraj toliko vojaštva na nogah, da pogoltne silovito denara. Kar tiče povišanje plače za nižje duhovstvo . je razširjeno to natolcevanje, da bi se utegnila Cerkev drugod še bolj z datvami pritiskati, iu od tod bi morebiti liberalizem kaj malega privošil duhovstvu! — V vstavili odbor 24 udov gospodje vstavoverci. blezo po načelih ravnopravnosti ? niso izvolili nobenega Slovenca in nobenega Tirolca. Med deržavniini predlogami zadeva ena jetnike, da se zamorejo pod pogoj o spustiti, pa zopet poklicati v ječo. Kteri so tri četertine svoje kazni že prestali in saj eno leto že v ječi bili, se smejo zanašati, da bodo pu-šeni naoddili iz svojega hudega terpi jen ja in stradanja. se ve, ako je bilo njih obnašanje v ječi potem. To je gotovo kaj pametna naredba. samo d i I• i se pred. začela, zlasti pri tacih, ki so bolj po nesreči kakor iz hude volje zašli v hudodelstvo in s tim v ječo, ktera je za marsiktere zato še naj veči teza iu terlici, ker morajo bivati med taciini tovarši, ki preklinjajo in klatajo, kakor bi bili iz pekla izpušeni. Kar tiče postave zarad samotnih zaporov, se je bati, da bi samo na sebi d«>-brega poiuoeka preinehke stranske naredbe preveč ne oslabile ali dostikrat celo v nič ne djale. Katoliška (Icpiltarija. ki je bila undan pred ministrom Aiidrasi-em zavolj stisk, v kterih se nahaja sv. Oče, jc dobila od njega čuden odgovor. Uekel je ne- l drugim, da po njegovi misli ni nobene katoliške deržave . ktera bi bila smo/.na sv. Očetu stalno pribcžališe podeliti, ktero bi v prid katoliške vere in v rabo njegove duhovske oblasti tudi le toliko koristno biti zamoglo, kolikor je Rim v svojem sedanjem stanu! — Tacega „ar-mutszeujrnissa" menda še noben katoli-k minister ni dal katoliškim vladam, odkar svet stoji, kakor Andraži. IJ sv. Stelan, preslavni ogerski kralj, ali s,» tudi o tvojem času ogerski sinovi tako govorili? — Andraši se izgovarja nadalje s skerbljivostjo za mir iu praša deputacijo, če meni. da naj v Italijo marširamo? Toda med mar-širanjem v Italijo in med tem , kar je delal Beust in kar dela Andraši v oziru na pravice papeževe in sv. Cerkve, je še veliko druzih stopinj, s kterimi bi se bilo inarširanjc v Italijo prihranilo, in vender kaj doseglo, ako bi bil n. pr. Beust take stopinje o pravem času storil. Beust pa še dobre volje ni pokazal, razun do Viktor-Enianvelove vlade. Iz Ljubljane. Letni zbor katoliške družbe se je prav dostojno in slovesno opravil. Lepo število udov je bilo pričujočih pri slovesni sv. maši gosp. korarja Vol ca, ktero je priserčno petje z orglanjein čast. g^. 1,'ršulinaric kaj prijetno pozdigovalo. K shodu popoldne s(. j.-. l,ilo zbralo čez 3 »O oseb vsili stanov. Bogato z lepotijaiui za srečkanje obložena miza, in druga miza z novim , še le nekoliko pa [»rezalo zlato-vezen in batiderotu ~te kaj mično nase vlekli oči prihajalcev. Ilosp. predsednik ^r. \Vurnibran«I. tajnik društva Flis in tajnik za dobrotni oddelek g. st..!ni k ip! in Klun so prav mičuo razlagali djanje katoli-ke^a .!r i-tva v pretečeiiem letu. pa tudi velik«* nasledke, ktere j-* pri svoji tilii delavnosti vzrokovalo. K »lik • ' i-t j« io-e^la \>a naša de/ela v tem |.-tu - tim, k n- j dr i-v,-.. /. i -v. Očeta storilo ter sr skaz ila /.a nar bolj k r -lisko »n « l Slovenci, je po\darjal gosp. I* lis. Ko '»i i, .-tvo t;e !.j}.i prav nič druzega storilo, kakor da je zbralo čez 119.000 podpisov za sv. Očeta in pa zbudilo tako veličansko razsvitljavo za 2oletnico papeštva Pija IX , je že s tira si pridobilo neumerljive zasluge. In da molčimo drugo, koliko dobrega je storil dobrodelni odsek, pričajo šolski otročiči, ki jih je s pripomočjo dobrodelnih gos pej in go-spodiein in druzih oblekel, pa čez gl., ki jih je pri dobrotnikih nabral in med uboge ljubljanskega mesta razdelil. Razdali so s.- nato listi za volitev novega odbora in g«»sp. predsednik je v čverstem sklepnem govoru bičal lažnjivi liberalizem ter pojasnoval, kako se je do tacih ljudi obnašati. Za loterijo so dobili pričujoči listke zastonj, in 80 veči del prav lepih in koristnih dobitkov je čakalo na mizi. Veliko veselja in kratkočasa je srečkanje delalo pričujočim, pa tudi mnogim koristnih dobitkov prineslo. Od ;') blizo do 8 se je veršilo zborovanje. Tiskano naznanilo, ki ga bojo udje brezplačno dobili, bode djanje družbe in druge okolišine bolj natanko popisovalo. Bog daj družbi še dalje svoj blagoslov in vedno obilnišega sadu! — Božjo pol V Jeruzalem in druge svete kraje Svete dežele je tudi za to leto za velikonočni čas osnovalo veliko namostništvo Svete dežele na Dunaju. Kdor se želi pridružiti tem popotnikom, se oglasi pred 10. sveč. (febr.) pri namestništvu Svete dežele na Dunaju (Napis: lloehw. General-Commissariat des h. Landes in Wien, Franciskaner Platz Nr. 4), in saj do 18. sveč. vloži po-potnino, ki znaša (za drugi prostor na Lojdovih paro-hrodili i sera ter tje iz Tersta do Tersta nazaj: 44«) gl. v srebru. S tem je plačaua vsa vožnja in ježa po morji in po suhem, živež, darila, tolmači, spremljevavci itd. Popotni list, pri duhovnih škofijsko privoljenje za raaše-vanje je petrebno; že pri komisarijatu vsak naznani svoje ime, stan in stanovanje, in neduhovni prilože farno spričalo zastran vere. — Najposledniše do konca febr. s'- vsak popotnik skaže osebno pri vel. namestništvu na Dunaju, ali pa naznani, da se bode v Terstu sošel s tovarši. Iz skupne denarnice se začne trositi pri vstopu na parobrod v Terstu in v Aleksandriji denarničar po-štev »bravna in ostanek med potnike razdeli. (Parobrod in živež na njem je do Tersta plačan.) — Odhod iz Tersta je 2. sušca o poldan; pot zadeva Kerv (Corfu), Siro, Siniruo, Kod, Ciper in Jafo. Iz Jafa se popotva po suhem < jezd« M skoz Kanilo v Jeruzalem, ter so sprejeti in z vsim oskerbovani v avstrijanskem sprejmišu (hospicu), in ondotno vodstvo jih spremlja pri obiskovanji in ogledovanji Betanije, Jerihe, Jordana in mertvega morja, pa Kniavza, Betleliema in sv. Janeza v pušavi, kakor tudi svetiš v Jeruzalemu in krog mesta. V velikem tednu so v hospicu duhovne vaje za spodobno pripravo k velikonočni spovedi. - 4. mal. travna odrinejo iz Jeruzalema in nastopijo tridnevno pot skoz Samarijo v Nazaret ; od ondod gredo na Tabor, v Tiberijo itd., potem skoz Kajfo na imenitni bril. Karmel. V Kajti jih zopet Lojdov parobrod sprejme 12. aprila in pelje skoz Port Said v Al« ksandri jo, od koder lahko gred«'« v Kairo in k piramidam. 21. mal. travna je odhod iz Aleksandrije proti Terstu. I/. Kranjskega nam j«' dozdaj znan en sani veri go->od, i/. Loškega okraja na Gorenskem, ki se bode vde- ležil tega znamenitega popotvauja. INimagajle tlm/jii iii'adiiii k delu. diti. «la bo dober in pošten, bi rad m«»j>tru. in gosp. mojster Jož. Sventner ve o tem več povedati. Xa Želczniei med Ljubljano in Postojno je bil v vo-zovlaku te dni pušen 1 del b revirja, kterega je že-leznično pošteno vodstvo oddalo pri gosp. prof. A nt. Lesarji, ter naj ponj pošlje, kdor ga je pozabil v vozu. Kerske škofije pastirski list za postni čas kaj čversto in podučljivo obravnava glavne misli in načela, ki dandanašnji po svetu vladajo in dokazuje, kako naskriž so z vero Kristusovo. Prihodnjič več. V (iorici so .0. tega mesca pokopali pridnega bo-goslovca 3. leta g. Jan. Sova, ki ga sošolci serčno priporočajo v molitev in spomin vsim gg. bogoslovcem. R. I. P.! (Za dopis je bilo prepozno. Vr.) Iz Moiiakovega, 2. pros. V Madridu na Spanjskem so zaperli protestanško molitvenico, ker dosedanji pastor s svojimi tremi vikariji se je podal v naročje sv. Cerkve. Škof v Madridu, patrijarh iz Indije, in škof iz Havanne bili so pri tej slovesnosti nazoči. — Anton Bernard, znani starokat. duhovnik v Kiefers-feldenu, je pred kratkim poslal nekaj posvečenih Hostij in nekoliko sv. olja po pošti v Straubing. (Ali ste že slišali kdaj, da se je presv. R. T. po „pošti" pošiljalo?) 18. prosenca se je obhajala obletnica, odkar je nemško cesarstvo oklicano. - Viljemu so k tej obletnici voščili srečo kralji in knezi nemškega cesarstva, in sicer veči del telegrafično, in on je tudi telegrafično odgovarjal in se zahvaljeval. Minister obredov, gosp. žl. Miihler, je pa pred svojim odstopom oskerbel, da se je tudi razglasil odgovor, kterega so pa pruski škofje od njega (Miihlerja) dobili o priliki njih vloge do cesarja. Modrost tega ministra je segala tudi v katoliško Cerkev in menil je, da katoličan, kteri pred 18. iul. 18 <0 ni veroval na versko resnico, ktera je bila ta dan okli-cana, ostane še katoličan, če tudi pozneje noče verovati, kar je sv. Cerkev določila, češ, sej veruje, kar je pred tem dnevom zadostilo, da je bil kdo katoličan!... G. Miihler je protestant, tedaj mu ni zameriti, ako ima tako slab zapopadek od uka sv. Cerkve. V protestantizmu je vse mogoče , ker tam je dosti prostora za tiste, kteri verujejo v Kristusa in za tiste, kteri Krisusa taje, za deiste, panteiste itd. Katoličan je pa po nanuku sv. vere le taisti, kdor veruje, kar je Bog razodel in kar sv. Cerkev verovati ukazuje. To ve vsak kato-lišk otrok. Tako je bilo že nekdaj, tako je je zdaj in tako bo ostalo do konca; ne protestanti in ne odpadni katoličani tega no bodo prenaredili. Na Parskem je veliko katol. družb, ki se vse prav živo gibljejo; vstanovljajo se pa vedno še nove; ravno včeraj se je imela tudi v Tolc-u nova kat. družba pričeti. Kmalo bom zgotovil tri podobe^ križevega pota za Š tango, ktere bora precej poslal v Šentvid; takrat bom pridjal tudi podobo M. B. za Bosno. DuliorsHe spremembe. V lavanlinskl Škofiji. Č. g. Janez Šribar, je imenovan za župnika pri sv. Jakobu v Pamečah; čast. g. Andrej Filež, župnik pri sv. Martinu na Paki, je 18. t. m. uraerl (R. I. P.) — Župnija Paki je do 4. marca t. 1. razpisana. sv. Martina na Deček, ki je vi-prišel k kakemu Dobrotni rta rovi- Za sv. Očeta. P. G. v M. na Kočevskem * gl.; da- kmalo naj zmaga rilci prosijo blagoslova in serčno vošijo: km; katol. Cerkev! - G. M. G. Piju IX 5 gl. Za afrikanski misijon. T. Vučar 1 Martinak 1 gl. o kr. — s'- 5 kr. — A. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Hlazuik v Ljubljani.