DRAGO MEZE HRIBOVSKE KMETIJE V SELŠKI DOLINI Uvod Raziskava hribovskih kmetij v Selški dolini*, ki je bila narejena leta 1983, in za vasi Osojnik, Potok in del Davče dopolnjena leta 1985, je delana po enotni metodologiji (M e z e, 1980), katere namen je osredotočenje rezultatov za končno sintezo o naravnogeografskih osnovah in gospodarsko-socialnem stanju hribovskih kmetij v SRS. Tu bodo prikazani glavni rezultati raziskave hribov skih kmetij v Selški dolini, podrobnosti stanja v naseljih pa so vidne v šestih tabelah in treh kartah. V okvir proučevanja so zajete vse kmetije s skupno posestjo 10 in več ha, ki leže v nadmorski višini 600 m in več, od nižjih pa tiste, katerih kmetijsko r.emljišče je strmejše od 11,4° oziroma 20 ('/o. Izjemoma so vključene tudi kme tije, manjše od 10 ha, če so z zakonom zaščitene. Raziskanih je bilo 359 kmetij v 39 naseljih. Vsa so na območju Selške doline, z izjemo Križne Gore, ki je na njenem skrajnem vzhodnem robu, torej že na obrobju Sorskega polja, h ka teremu tudi gravitira. Vključene so v devetih krajevnih skupnostih: Davča, Železniki, Sorica, Dražgoše, Selca, Bukovica, Zapreval, Lenart in Škofja Loka. Vse so na območju škofjeloške občine. Na severu meje kmetije na neposeljeno področje radovljiške občine z Jelovico in na poseljeno kranjsko občino, na zahodu pa na poseljeno mejno področje tolminske in idrijske občine Seznam kmetij po Krajevnih skupnostih (KS) in naseljih; kmetije so ozna čene z domačimi imeni: KS Davča. Davča: Jakopč, Pavlin, Urh, Pstinar, Jurež, Štulc, Zakovkar, Mo čnik, Vrhove, Podgozdar, Čumar, Bičkar, Jemc, Močilar, Žagar, Rovančar, Varžet, Dolinar, Pepi, Zahribar, Bregar, Šoštar, Hlip, Javor, Podgrivar, Čemažar, Bernard, Bitenc, Pogorišar, Mrovlje, Košan, Podmejač, Zaklančuš, Lovričk, Cenda, Krive, Sorčan, Slugov Janez, Klafir, Marjanet, Majdelc (Podporezen). *Hribovske kmetije v delu Loškega hribovja so na način, kakršen je prikazan v pričujočem sestavku, že obdelane in objavljene v: Drago Meze. Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rovtah, Geografski zbornik 25, 1985, Ljubljana 1986. Gre za 317 kmetij v hribovju na desni strani Poljanščice in v Zirovskih Rovtah, nahajajočih se v 38. vaseh, in sicer: Sv. Barbara, Andrej nad Zmincem, Ožbolt nad Zmincem, Hrib pri Zmincu, Staniše, Valterski Vrh, Kovski Vrh, Bukov Vrh, Kremenik, Vinharje, Bačne, Brebovnica, Prelesje, Lučine, Dolge Njive, Zadobje, Zirovski Vrh nad Gorenjo vasjo, Zirovski vrh nad Zalo, Kladje, Goli Vrh, Mrzli Vrh, Lanišče, Javorjev Dol, Račeva, Sovodenj, Goropeke, Opale, Koprivnik, Zirovski Vrh, Zabrežnik, Brekovice, Fužine, Sovra, Jarčja Dolina, Pod- klanec, Izgorje, Ravne pri Zireh in Breznica pri Zireh. Vključene so v Krajevne skupnosti Škofja Loka, Zminec, Log, Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Trebija in Ziri ter tri Krajevne urade: Škofja Loka, Gorenja vas in Ziri. 125 KS Sorica. Podporezen: Plašajter, Rovtar, Podhočar; Z g. So r i ca: Gosar, Sorlčk, Grovgarčk, Grof, Ebnar, Urlist, Sprednji Tolar, Zadnji Tolar, Kon- drat, Kejžar, Štodler, Robovs, Geblar, Kiržar; S p. Sorica: Koštnar, Jeberle, Fid- ler, Tole, Kemperle, Kristan, Šimen, Jurij, Mežnarčk, Jekar (Ekar), Simc. KS Železniki. Z g. D a n j e : Jurjovc, Koder, Sp. Trojar; S p. D a n j e : Lokar, Prežel je, Eget, Pegam, Rehter, Kejžar, Šoštarčk, Jenšterle, Štof, Mrkeljc; Zabrdo: Eberle, Cufer; Torka : Sp. Torkar; Ravne: Grohar, Hišerčk, Grabonč; P r t o v č : Lukove, Petričk, Matjaž; P o d 1 o n k : Markot, Notar, Žagar, Štinc, Zejc, Zeklar. Toba- kar, Gortner, Pavlin, Enžon, Lovre, Kovač, Rezar, Sp. Draboslar; Zali Log: Urba- nic, Lovre, Tajnet, Primož (»Zguba«), Jurčk, Kenda, Pohtar, Gregurij, Pavel, Hlip, Žagar, Ribar, Blaž, Gale, Jošk; MartinjVrh: Logar, Faronc, Megušar, Miznikar, Smrekar, Krbiiskar, Mšič, Škroba, Tone, Birt, Kamnar, Bitenc, Posečnik, Bendišč, Čemšišar, Mrznikar, Mohorč, Bohinc, Demšar, Jake, Dobre, Jan, pučar, Podpučnik, Mušter, Javh, Martinšk, Vancar, Selonc, Zapotokar, Rebrčan; Zala: Speh; Osoj- nik : Žagar, Koblar, Stulc; Potok : Ocvirk, Bregar, Ciril, Sturm, Hribovc, Matevšk, Marenkovc, Brlez, Smrekovnik; Ojstri Vrh: Peter na kraju, Ile, Boltarč. Kos, Krek, Kajžar; Smoleva : Švija, Pstotar, Kajžar, France; Davča : Špan, Žbontar, Hrovat. KS Dražgoše. Dražgoše: Novak, Pike, Hkavšč (»pri cerkvi«), Urban, Kovač, Jorca, Birt, Hkavšč (»na pečeh«), Bešter, Matic, Koritnik, Markon, Grogovc, Kopač, Markov, Miklavž, Mihov, Kosem, Mažovc, Dobret, Tine, Šimen, Paveln, Anžetovc, Brinovc, Megušar, Pavlin, Zg. Grogc, Sp. Grogc, B61čar, Gobove, Pestotnik, Brinar, Mžorar, Bite, Štiheln, Šturm. KS Selca. Topol je: Mrnak, Blažovc, Vrhunc, Šoršk, Švič, Matijovc, Zimant; Zabrekve: Habjan, Korošec, Zon, Hkavšč, Knapovc, Čemažar, Dušovc. Kajžar; Selške Lajše: Brinar, Stihi, Luke, Sp. Pire, Zg. Pire, Kos, Jakš; Kališe: Ožbovt, Pike, Jelene, Jorka, Megušar, Zan, Kave; Golica: Lavtar, Trojar, Ozebk, Krulc, Brna, Lajbon, Mačesnik, Kos, Palk. KS Bukovica. Str mi ca: Benetk, Koblar, Lunar, Poznk, Turk; Po zim o: Vrhunc, Princ, Matičk, Lesar, Rebernik, Jakon, Muja; Tomaž nad Praprot- nim: Orel, Blejc, Andrejšar, Smole, Martin, Muj; Bukovščica: Jak, Brnik, Debelnik, Kocjan, Novak, Jake, Tomažin, Kos, Kolenišk; Stirpnik : Brna, Vidmar, Šinkar, Škander, Nornovc, Buha, Strehar, Hribovc, Oblak, Sok, Sitar, Podnivč; S p. Luša: Miheve, Benedik, Sušnik, Ambrušč, Starman, Rant, Jernač, Korl, Vrtelovc; K n a p e : Lukman, Jeralovc. KS Lenart nad Lušo. Rovt v Selški dolini: Gričer, Gdel, Tine, Vidmar, Debelak, Matevže, Grosel, Potočnik; Lenart: Zahribovc, Vrbanovc, Bitenc, Jera- ševc, Lenart, Černovc, Mlinar, Sp. Zakrašnik, Debelobrdar, Hudičer, Debelačk, Kovskar, Rebernik, Cavnar, Miklavc, Ozebek; Z g. Luša: Gašper, Jurjevc, Mar kove, Medved, Bernoža, Cernivc, Polanc. KS Zapreval. Mlaka nad Lušo: Pompež, Temine, Jejlar, Hribovc; Krivo Brdo: Jernaj, Balantinc, Krivar; Jarčje Brdo: Matajc, Podmlačan. Drekar, Mežnar; Zapreval : Martinšek, Zgajnar, Hribovšek, Franc6n. KS škofja Loka. Križna Gora: Jurman, Kalan, Liiskovc, Alovc, Joženk, Jurjevc, Taret, Kalan (Ravnikar Franc), Bercman, Srednik, Kajžar. V hribovskem svetu Selške doline sta najbolj opazni naselbinski obliki samotna kmetija in zaselek, medtem ko so večje sklenjene vasi redke. Samotne kmetije so marsikje tako blizu druga drugi, da lahko govorimo o aglomeraciji samotnih kmetij kot vmesni obliki med samotnimi kmetijami in strnjenimi 126 SI. 1. Naselbinska oblika v Spodnji Sorici je v večjem delu aglomeracija samot nih hribovskih kmetij (na sliki), medtem ko so v gručastem središču vasi tudi pošta, zadružni dom, trgovina in gostilna. zaselki. Pozornost zbuja dejstvo, da so na pretežno osojni, desni strani Selščice (Selške Sore) v veliki večini samotne kmetije z redkimi manjšimi zaselki, na prisojni levi strani pa zaselki in večje vasi in le redke samotne kmetije. Kaže, da na tako oblikovanje hribovskih naselij kamninska podlaga in razčlenjenost reliefa ni imela večjega vpliva v primerjavi z mnogimi drugimi področji hri bovskih kmetij na Slovenskem. Samotne kmetije in manjši zaselki (Osojnik, Zapreval, Jarčje Brdo, Mlaka, Tomaž, Smoleva) so raztreseni tako na prepustnih karbonatnih kot tudi na neprepustnih paieozojskih tleh v jugovzhodnem delu obrobja Selške doline. Na levi, prisojni strani doline, ki je v povirju Selščice in na vzhodu med Cešnjico in Križno goro iz neprepustnih kamnin, v vmesnem pasu in na Križni gori pa iz karbonatnih kamnin, pa so večje, v glavnem sklenjene vasi (Zg. in Sp. Sorica, Dražgoše, Zg. in Sp. Danje, Podlonk, Križna Gora) in mnogi, tudi večji zaselki (Zabrdo, Ravne, Prtovč, Kališe, Selške Lajše, Topolje, Strmica), medtem ko značilnih samotnih kmetij ni; kolikor jih je, pa prehajajo v aglomeracijo teh (Zabrekve, Bukovščica, Pozirno). Kaže, da je pri oblikovanju hribovskih naselij imela pomembnejšo vlogo ekspozicija in verjetno tudi značaj kolonizacije, ki je, po izsledkih P. Blaznika (1928; 1934, 58) potekla v več samostojnih etapah. Tudi višina ni bila ovira naselitvi, saj so na prisojni strani med najvišjimi sklenjene vasi in zaselki v Podgori, hri bovski soseski pod južnimi ostenji Ratitovca (Zg. in Sp. Danje, Zabrdo, Torka, Ravne, Prtovč), ki v povprečku presegajo najvišje ležeče samotne kmetije, če izvzamemo skromne, napol opuščene kmetije v Slugovi dolini. Z obliko naselitve je v genetični zvezi zemljiška razdelitev. Po Blazniku (1928, 55-kartogram) je v hribovskem svetu na desni strani Selščice razdelitev, vezana na samotne kmetije in njih aglomeracijo, torej celki, z izjemo Smoleve, ki ima razdelitev na delce. S. 11 e š i č , (1950), uvršča smolevska polja med pre hodne oblike grud in delcev. Na prisojni strani Selščice je, po Blazniku, največ tako imenovane zaselške zemljiške razdelitve (po Ilešiču prave ali prvotne grude), ki je zastopana v večjem delu Podgore, v Dražgošah z Lajšami in Ka- lišami in v prostranem hribovju severovzhodno od Dolenje vasi in na Križni Gori. Celki so le v Zg. Sorici, prehodne oblike med grudami in delci pa, po Ilešiču, v Sp. Danjah in na Zalem Logu. Hribovske kmetije v Selški dolini sistematično še niso bile raziskane. Nekatere od njih je podrobneje opisal F. Planina (1969; 1971), fragmen- 127 SI. 2. Zgornje Danje na zahodu Podgore, na juž nem pobočju Ratitovca, najvišje ležeča (1092 m), tesno sklenjena hribovska vasica šestih kmetij na Slovenskem, so bile nekdaj polne življenja; danes so tik pred tem, da dokončno odmro. tarno pa (1956; 1961; 1961 a). S. Gliha in J. Čuden (1979) sta izdelala elaborat o kmetijstvu v škofjeloški občini, naslanjajoč se na podatke ankete iz leta 1979, in sicer po krajevnih skupnostih. Iz njih je mogoče, vsaj za nekatera hribovska območja v Selški dolini, dobiti pregled stanja v letu 1979. Različen metodološki postopek, njihov in naš, žal, onemogoča v celoti zanesljivo primer javo. Ker pa so mi na loški Kmetijski zemljiški skupnosti ljubeznivo dali v uporabo takrat zbrane anketne podatke, sem mnoge od njih pri svoji raziskavi zelo koristno uporabil, s čimer je vsaj za nekatere kazalce omogočena primer java. Naša raziskava in podatki so iz leta 1983 in je tako dana osnova za ugotavljanje tendenc razvoja v obdobju 1979—1983. Naravnogeografske osnove, sestava zemljišča in posesti Selška dolina zajema del alpskega sveta Julijcev in predalpsko Loško hri bovje. Alpske poteze so v povirju Selščice, ki je s pritoki (Davča, Sora, Zadnja Sora, Dajnarski potok, Nidrarska in Ravenska grapa, Plenšak) globoko zaje- dena v vzhodni del Bohinjskega grebena, v Jelovico z Ratitovcem, v Porezen in v Blegoš. Tam so hribovska naselja Podporezen, Davča, Martinj Vrh, Zala, Potok, Osojnik, Zg. in Sp. Sorica ter Podgora. Značilnosti alpskega sveta so visoka lega, obilne padavine, dolge in ostre zime, omejena izraba tal, velika gozdnatost, intenzivna reliefna razčlenjenost, redka naseljenost, predvsem v dnu rečnih dolin in grap, in težka dostopnost, ki jo večidel šele v zadnjem času mukoma premagujejo s strmimi, težko vzdrževanimi gozdnimi cestami. Večino hribovskih naselij, razen imenovanih, že lahko štejemo k predalpskemu Loškemu hribovju, nekatera, kot Dražgoše, Zabrekve, Rovt, Zapreval in Pod- lonk pa zaradi znatne višine (800 in več metrov) in blažjih klimatskih potez zaradi občutne oddaljenosti od alpskega sveta uvrščamo na prehod med alpskim in predalpskim svetom. Močna reliefna razčlenjenost, zato težka dostopnost in slabe osnove za naselitev so posledica kamninske sestave, tektonike in klime. Prvi dve sta najbolje vidni na Osnovni geološki karti SFRJ 1 : 100.000, list Kranj. Iz nje razberemo, da so v povirju Selščice in ob njej do Zalega Loga ter nekako vzhodno od črte Martinj Vrh—Selca—Selške Lajše—Zabrekve neprepustne kamnine (v povirju Selščice mezozojske, na vzhodu paleozojske); vmes, pred vsem v obsežnem porečju Davče in na levi strani Selščice med Cešnjico 128 SI. 3. Spodnje Danje (896 m), sklenjeno naselje v Podgori, leže na robu polja vzdolž vaške ceste. in vzhodno od Sorice pa so večidel prepustni triadni apnenci in dolomiti, v znatnem delu Davče obogateni z delno neprepustnimi ploščatimi apnenci z rožencem. Iz prepustnih karbonatnih kamnin je tudi hribovita Križna gora. Selško dolino preprezajo mnogi prelomi, med Lajnarjem in Ratitovcem ter na severozahodnem območju Blegoša pa izrazita nariva, kar vse daje osnovo za intenzivno reliefno razčlenjenost z globokimi, tesnimi in malo razčlenjenimi pobočji. Glavni povzročitelj razgibanega reliefa pa je razmeroma gosta hidro- grafska mreža, zlasti na neprepustnem svetu, od koder se stekajo v Selščico številni pritoki. Da se Selščica in njen glavni pritok Davča lahko obdržita na površju tudi v daljšem toku po prepustnih karbonatnih kamninah, se imata zahvaliti neprepustnim kamninam v povirju, ki ju zalaga z obilno vodo; ko prečkata prepustne kamnine, sta si v njih izdelali globoki, strmi, nerazčlenjeni, gozdnati in temačni, večidel nenaseljeni dolini, ki sta ponekod, predvsem ob Davči, že pravi kanjon. Tudi v Selški dolini, kot drugod v podobnem svetu, so se kmetije izogibale tesnih, globokih dolin in grap z malo sonca in veliko vlage in se raje namestile više v pobočjih. Izogibale so se tudi slemen, čeprav sončnih, a neugodnih zaradi izpostavljenosti vetrovom; tik pod slemenom na vzhodni strani Križne gore je istoimensko naselje in tako vsaj deloma v zaščiti pred zahodnimi vetrovi, ne pa tudi pred vzhodnimi, severnimi in južnimi. Večina kmetij je na pobočnih pregibih, nekaj jih je na pobočnih slemenih med grapami (Sp. Danje, Prtovč), Zg. Sorica je v širši povirni dolini Selščice, več kmetij in celo cela naselja ali njih deli pa so v dnu dolin, kjer je, vsaj v vegetacijski dobi, dovolj sonca (Zali Log, Knape, Bukovščica, Zg. Luša). Glede osončenja so na najboljšem pobočja na levi strani Selščice, Davče in Luše, kjer je tudi največja gostota kmetij. Sončna stran je bila nedvomno med najpomembnejšimi dejavniki naseljevanja hribovskih kmetij. Najzgovornejša potrditev tega so kmetije v povirju Selščice, tako rekoč sredi alpskega sveta, ki stoje najviše v pokrajini in so na izraziti prisojni strani (Podgora, Sorica). Mednje spadajo tudi kmetije v Podporeznu in Rovtu, le da so te obrnjene na vzhod-jugovzhod, kar jim daje kljub visoki legi veliko sonca. Sploh je značilno, da je vzhodna-jugovzhodna lega kmetij skega zemljišča obravnavanih kmetij, poleg izrazito južne, zelo pogosta, vse kakor pogostejša od smeri zahod-jugozahod; to se sklada s splošnim mnenjem kmetov, da je dopoldansko sonce za kmetijstvo ugodnejše od popoldanskega, 9 Loški razgledi 129 Tabela 1. Povprečna nadmorska višina kmečkega doma Naselje Davča Martinj Vrh Dražgoše Zabrekve Selške Lajše Kališe Golica Zg. Luša Sp. Luša Mlaka nad Lušo Krivo Brdo Zabrdo Torka Ravne Osojnik Zala Rovt Tomaž Bukovščica Stirpnik Metrov 949 840 853 845 728 750 713 478 531 727 681 1091 1166 1000 782 910 896 599 521 658 Naselje Zapreval Zg. Sorica Sp. Sorica Zg. Danje Sp. Danje Potok Zali Log Podlonk Prtovč O j stri Vrh Smoleva Topolje Lenart nad Lušo Strmica Pozirno Knape Jarčje Brdo Križna Gora Podporezen Hribovske kmetije skupaj Metrov 817 839 790 1092 896 847 538 775 1025 719 589 679 675 545 647 560 636 635 1023 780,5 ki da zemljo bolj suši. V vegetacijski dobi imajo vse hribovske kmetije dovolj sonca. Drugače je v zimskem solsticiju, ko kmetijam na osojah posije le za kratek čas (Osojnik, Osojna Davča, del Potoka in Martinj Vrha), nekaj pa je celo takih, ki so dalj časa brez njega. Na najslabšem je Stulc v Davči na strmem desnem pobočju Selščice, ki je brez sonca »od vseh svetih do svečnice«; le malo na boljšem je Zali Log, kamor sonce ne posije od 12. novembra do 12. febru arja, nekaj manj časa pa so brez njega tudi potoške kmetije v dolini Farjega potoka in Podmejač v Davči. Iz tabele 1 vidimo, da je najvišja povprečna nadmorska višina kmetij v Podgori, z izjemo Sp. Danj, in v Podporeznu, kjer dosežejo in presežejo 1000 m. Visoko se vzpno še v Davči in edina kmetija v Zali, več naselij pa je v povprečni višini 800—900 m (Rovt, Sp. Danje, Dražgoše, Zabrekve, Martinj Vrh, Zg. So rica, Potok), razen Rovta in Zabrekev vse v alpskem svetu. Pod 600 m je šest naselij, od teh je najniže Zg. Luša s povprečno višino 478 m. Najviše so sicer manjše in manj pomembne, med vojno požgane, a po njej le delno obnovljene kmetije oziroma kajže v Slugovi dolini (Marjanet — 1178 m, Slugov Janez — 1168 m in Klafir — 1122 m), ki so v prisojnem dolinskem povirju Kopačnice, pritoka Poljanščice; najvišji kmetiji sta naseljeni le poleti, Klafir pa stalno. Gravitirajo v Poljansko dolino, s cesto pa so povezane na cerkljansko stran. Od večjih kmetov v Selški dolini je najvišji Sp. Torkar — 1163 m (Zg. Torkar — 1168 m, je delno opuščen), 1100 m in več pa so še: Pavlin — 1120 m, Sorčan — 1116 m in Cenda — 1108 m v Davči, vseh šest kmetij v Zg. Danjah, od tega so štiri opuščene, in Podhočar v Podporeznu — 1100 m, le malo niže pa še Pod- gozdar v Davči — 1096 m, Majdelc v Podporeznu — 1080 m in Sp. Trojar — 1066 m (Zg. Trojar je opuščen). Nad 1000 m jih je še 11 v Davči, vse tri na Prtovču in tri v Martinj Vrhu. Povprečna višina hribovskih kmetij v Selški dolini je relativno visoka, saj doseže 780 m. Močno razčlenjeni relief je ovira kmetijstvu, predvsem poljedelstvu hribov skih kmetij v Selški dolini. Kaže se v naklonu kmetijskega zemljišča (karta 1). 130 Se najugodnejši naklon za kmetovanje je v predalpskem svetu jugovzhodnega dela pokrajine, kjer prevladujejo nakloni do 21,4° oziroma 39 °/o, ki omogočajo brez škode trajno pašo, v dolini Luše pa so ugodna tla tudi za napredno, me hanizirano poljedelstvo. Izjema je le v Smolevi in v delu Zaprevala, kjer je Tabela 2. Naselje Davča Martinj Vrh Dražgoše Zabrekve Selške Lajše Kališe Golica Zg. Luša Sp. Luša Mlaka nad Lušo Krivo Brdo Zabrdo Torka Ravne Osojnik Zala Rovt Tomaž Bukovščica Stirpnik Zapreval Zg. Sorica Sp. Sorica Zg. Danje Sp. Danje Potok Zali Log Podlonk Prtovč O j stri Vrh Smoleva Topolje Lenart nad Lušo Strmica Pozirno Knape Jarčje Brdo Križna Gora Podporezen Hribovske kmetije skupaj °/o SestavE posesti - M C ovp r elik c met i P< >x 44,18 31,31 24,22 26.23 18.78 13,59 28,75 17.70 31,93 28,76 24,03 22,44 54,82 16,29 32,64 31,69 39,11 28,47 24,40 15,04 25,07 25,82 25,70 23,76 16,71 45,50 24,58 32,51 16,34 22,95 31,28 26,40 24,86 30,76 27,01 28,77 27.96 21,45 74,62 28,62 — i zemljišča - povprečn (v ha) cd M met i tmlj , AS N 10,33 10,20 4,49 8,90 5,70 5,83 7,63 6,51 7,38 13,11 4,66 12,44 20,84 4,55 7,66 8,87 6,85 6,57 6,60 4,52 9,30 8,22 6,64 10,05 11,82 10,77 2,67 9,38 7,61 6,10 7,35 5,37 6,09 8,61 7,85 7,18 10,46 7,24 20,95 7,76 27,13 in velikost io na kmetijo oz d OD 33,36 20,84 19,04 17,19 12,90 7,10 19.42 11,07 24,10 15,61 18.56 9,29 33,94 11,25 24,72 22,74 32,07 21,84 17,68 9,78 15,53 17,53 18,78 12,63 4,81 34,14 21,34 22,22 8,66 16,82 23,80 20,96 18,66 22,07 19,13 21,10 17,37 14,02 53,12 20,39 71,23 tno ov i ero d C 0,49 0,27 0,69 0,14 0,17 0,66 1,70 0,12 0.45 0,04 0,81 0,68 0,04 0,49 0,26 0,08 0,19 0,06 0,12 0,74 0.24 0,07 0,28 1,08 0,08 0,59 0,57 0,91 0,07 0,03 0,13 0,07 0,10 0,08 0,03 0,48 0,13 0,19 0,55 0,47 1,64 Letni na ;lav c — 42,9 59,8 45,5 43,1 14,4 21,0 34,6 25,1 39,3 35,9 31,2 3,0 47,0 14,0 24,7 14,0 91,4 28,3 36,7 20,0 29,6 28,4 16,1 21,3 10,4 35,0 15,8 29,4 14,0 48,7 52,3 49,3 45,4 53,8 47,6 49,5 48,6 11,2 93,3 37,23 68,17 1983 etat — povprečno kmetijo (v m1) TJ sta v — 27,0 13,3 6,9 21,9 10,1 4,1 16,3 9,6 27,5 15,3 15,7 4,3 17,0 9,8 17,0 36,0 19,0 33,7 19,1 12,8 8,6 14,0 13,5 9,7 5,0 37,4 16,7 20,7 13,3 5,7 11,8 30,7 17,7 20,7 20,4 18,0 17,7 22,2 57,5 17,38 31,83 tup a Wl 69,9 73,1 52,4 65,0 24,5 25,1 50,9 34,7 66,8 51,2 46,9 7,3 64,0 23,8 41,7 50,0 110,4 62,0 55,8 32,8 38,2 42,4 29,6 31,0 15,4 72,4 32,5 50,1 27,3 54,4 64,1 80,0 63,1 74,5 68,0 67,5 66,3 33,4 150,8 54,61 — !)• 131 SI. 4. Prtovč (1025 m), mi-čni, visoki zaselek treh kmetij se na skrajnem vzhodnem delu Podgore razgleduje po Selški dolini. zaradi velike strmine kmetijske zemlje trajna paša komaj še možna, ali je zaradi uničevanja travne ruše s težko živino celo onemogočena. V severnem delu predalpskega sveta so razmere za kmetovanje še slabše, saj je naklon kmetijskega zemljišča povsod večji od 31 °/o, tako na območju Dražgoš, Selških Lajš in Kališ, kot tudi Knap, Strmice, Zabrekev in Topolj. Bolj ko se bližamo alpskemu svetu, bolj strmo je kmetijsko zemljišče. Ze v Martinj Vrhu je v povprečku strmejše od 31%, mnogokje pa je celo večje od 45°/». Še slabše je v Potoku in Osojniku, nekaj boljše v južnem delu Davče (na severnem, osrednjem delu Davče, je naklon 30—45 % in celo še večji od 45 °/o). Kot kaže karta 1, pa so največje strmine kmetijskega zemljišča v zahodnem delu Davče, v Podporeznu, v celotni Podgori, deloma pa tudi še v Sorici. Stanje glede pitne vode je v splošnem zadovoljivo. Prevlada neprepustnih kamnin z mnogimi izviri studenčnice omogoča lastna zajetja, ki jih ima velika večina hribovskih, predvsem samotnih hribovskih kmetij. Hribovska naselja na območju prepustnih karbonatnih kamnin imajo v glavnem javne vodovode iz močnejših kraških izvirov, deloma pa tudi lastne vodovode. Izjema je Križna Gora, ki je še vedno, razen dveh kmetij, vezana na kapnico, kar je velika ovira za modernizirano gospodarstvo, predvsem govedorejo, pa tudi za gospo dinjstvo; v načrtu je vaški vodovod z zajetjem močnega studenca blizu središča vasi. Ob suši je problem tudi na kmetijah z lastnimi vodovodi na Stirpniku, ko izviri presahnejo; izjema so tam tiste kmetije, ki so že vezane na javni vo dovod. Javni vodovod imajo Dražgoše, Zali Log, Topolje, Kališe in deli vasi Zg. in Sp. Sorice, Selških Lajš, Golice in Sp. Danj. Ne preseneča, da zaradi neugodnih tal za kmetovanje v sestavi zemljišča zelo prevladuje gozd, 71 °/o ali povprečno 20 ha na kmetijo, kmetijske zemlje pa je le dobra četrtina ali 7,8 ha na kmetijo (tabela 2). Kolikšen je v kmetijski zemlji delež njiv, statistični prikaz ne pokaže realno, saj so podatki vzeti iz katastra, ti pa kažejo starejše in ne sedanje stanje, ko je njiv malo, saj so jih v zadnjih desetletjih v večini prepustili travniku zaradi pospeševanja govedo reje; kmetijci računajo, da je danes njiv povprečno manj kot hektar na kme tijo. V tabeli je zato kmetijska zemlja prikazana v celoti, zajemajoč poleg njiv še travnike, sadovnjake, pašnike in košenice. Ker je zadnjih dveh malo, glavni delež kmetijskega zemljišča odpade na travnike, tako košne kot pašno-košne. Malo kmetijske zemlje je na Zalem Logu, v Dražgošah, Topoljah in Krivem Brdu, nadpovprečen delež gozda imajo kmetije v Rovtu, glede na površino pa 132 v Podporeznu, 53 ha, kar je daleč največ v obravnavani pokrajini; tamkajšnje štiri kmetije se odlikujejo tudi po površini kmetijskega zemljišča (21 ha ali 29'% vse površine), po količini letnega etata, 151 m-3 in po velikosti kmetij. 75 ha, ki močno presega vse ostale. Povprečna velikost kmetijske zemlje, večja od 10 ha na kmetijo, je predvsem v hribovskih naseljih alpskega sveta (večji del Podgore, Davča, Martinj Vrh, Potok) in na Mlaki in Jarčjem Brdu. Večina kmetij z večjimi površinami in deleži gozda ima tudi nadpovprečno visok etat, tako npr. poleg kmetij v Podporeznu še v Rovtu, Davči, Martinj Vrhu, Potoku, Topoljah in Strmici. Znatno nadpovprečno velike kmetije so, razen v Pod- Tabela 3. Sestava posesti — v 1983 Naselje Davča Martinj Vrh Dražgoše Zabrekve Selške Lajše Kališe Golica Zg. Luša Sp. Luša Mlaka nad Lušo Krivo Brdo Zabrdo Torka Ravne Osojnik Zala Rovt Tomaž Bukovščica Stirpnik Zapreval Zg. Sorica Sp. Sorica Zg. Danje Sp. Danje Potok Zali Log Podlonk Prtovč Ojstri Vrh Smoleva Topolje Lenart nad Lušo Strmica Pozirno Knape Jarčje Brdo Križna Gora Podporezen Hribovske kmetije skupaj Nad kmetij 4,6 12,5 25,0 1,08 75 ha e posest 9,6 21,7 29,9 3,26 51— kmetij 32,6 12,9 5,4 20,0 20,0 100,0 37,5 25,0 12,5 25,0 13,3 7,1 25,0 6,3 75,0 11.11 75 ha e posest 45,5 24.3 14,1 33,5 40,7 100,0 52,9 52,8 29,6 36,3 31,8 12,2 40,5 16,2 70,1 23,11 26— kmetij 37,2 51,6 32,4 75,0 28,6 66,7 14,3 30,0 40,0 66,7 66,7 100,0 50,0 57,1 55,6 16,7 25,0 54,5 75,0 9.1 37,5 13,3 57,1 25,0 50,0 25,0 85,7 37,5 80,0 57,1 100,0 50,0 27,3 38,75 50 ha e posest 35.8 56,4 46.6 88.5 40,1 80.4 20,3 36,5 47,5 78,1 81,4 100,0 42,6 79.9 73,7 44,9 37,9 76,4 92,8 14,3 33,2 20,2 66,1 43,6 78,9 34,5 96,7 55,8 80,7 77,2 100,0 76,7 40,7 47,86 Pod 25 ha kmetije posest 25,6 35.5 62,2 25,0 71,4 100,0 33,3 85,7 50,0 40,0 33,3 100,0 100.0 33,3 12,5 42,9 44,4 83,3 75,0 62,5 45,5 25.0 90.9 25,0 73,3 35,7 75,0 50,0 50,0 14,3 56,2 20,0 42,9 50,0 72.7 49,05 9,1 19.3 39.3 11,5 59,9 100.0 19.6 79,7 30,0 11,7 21,9 100,0 100.0 18,6 4,4 20,1 26,3 55,1 47,2 32.4 23,6 7,2 85.7 8,8 48,0 21,6 56,4 21,1 24,9 3,3 28,0 19,3 22,8 23,3 59,3 25,78 133 poreznu še v Davči, Rovtu, na Torki in v Potoku, manjše od 20 ha pa v Ka- lišah (13,6 ha, kar je najmanj v obravnavani pokrajini), na Stirpniku, Prtovču, v Ravnah, Selških Lajšah, Sp. Danjah in Zg. Luši. Sestavo posesti kaže tabela 3. V njej je razčlenjen odnos deležev posa meznih posestnih velikostnih kategorij do deleža kmetij, ki predstavljajo te posestne velikostne skupine. Tudi v Selški dolini je največji delež hribovskih kmetij, 49 °/o, manjših od 25 ha, imajo pa le četrtino vse zemlje. Kmetije v sku pini 26—50 ha, ki jih je blizu dveh petin, imajo v lasti skoraj polovico vse zemlje; v višji kategoriji, 51—75 ha, pa je le dobra desetina kmetij z malo manj kot četrtino vse zemlje, medtem ko ima preostali odstotek kmetij v lasti dobre tri odstotke zemlje v posestni kategoriji nad 75 ha. Največjo posest imajo vse štiri podporezenške kmetije, ki so zajete v najvišjih dveh kategorijah. Velike kmetije z velikim deležem posesti so tudi v Davči, Martinj Vrhu, Rovtu, Po toku, Podlonku in Smolevi. Velik delež najnižje kategorije pa je v Kališah, Zabrdu, Ravnah (vse tamkajšnje kmetije), Sp. Danjah, Zg. Luši, na Stirpniku, v Zaprevalu, Zg. Sorici, na Zalem Logu, Prtovču in Križni Gori. Elektrifikacija in komunikacije Razen propadajoče kmetije Špan v Davči, ki je brez elektrike, so vse druge hribovske kmetije priključene na daljnovodno električno omrežje. Brez nje je bil do nedavnega tudi Rovtar v Podporeznu in ostale tri tamkajšnje kme tije, enako pa tudi Cenda in Zalar iz Davče, ki sta imela lastno elektrarno (Zalar na odročnem in zelo neugodnem svetu je kmetijo pred kratkim opustil). Vse kmetije so danes vezane na osrednjo daljnovodno cestno žilo v dolini Selščice, ki pa predstavlja v zimskem času najbolj neugodno cestno povezavo med Ljubljansko kotlino in Soško dolino. Z nje so speljani številni cestni od cepi, različne starosti in kakovosti, k vsem hribovskim kmetijam. V sami dolini Selščice stoji ob modernizirani cesti Zali Log. Moderniziran je z nje tudi odcep do Zg. Sorice, iz Železnikov do Dražgoš z nadaljevanjem proti Selškim Lajšam, iz Železnikov do Podlonka in s Praprotnega po dolini Luše do Lenarta. Ostale ceste so večidel gozdnega tipa, zgrajene po vojni, največ v zadnjih dveh deset letjih, in različne, večinoma slabše kakovosti; nekatere so še v gradnji. Pose bej velja omeniti cesto v Davčo skozi sotesko istoimenskega potoka, podaljšano do Jemca v središču vasi s šolo in cerkvijo, zgrajeno do leta 1961. Do danes so jo razširili in utrdili v želji, da jo asfaltirajo, a se je ustavilo pri denarju. Z ob- davške ceste so številni odcepi k vsem davškim, osojniškim in potoškim do mačijam. Leta 1985 so z razširjeno cesto mimo Vrhovnika čez preval Razpet povezali Davčo skozi Zg. Novake in Cerkno z Idrijsko in Soško dolino. Neugod no zemljišče v Podporeznu onemogoča cestno povezavo med Maj delcem z dav- ške strani in Podhočarjem s Petrovega Brda. Tudi nekatere druge gozdne ceste so najmlajšega datuma, med njimi nekatere komaj zadovoljive: Zg. Sorica—• Zg. Danje—Torka—Ravne; Grapar—Sorčan; Vrhove—Podgozdar—Zaprvič; Petrovo Brdo—Podhočar; Luša—Jarčje Brdo—Mlaka. V slabem stanju je tudi pred vojno zgrajena vojaška cesta Podpulferca—Zapreval—Murove, s katere so odcepi v Krivo Brdo, Rovt, Martinj Vrh in Potok. Slugova dolina je po cesti dostopna s črnovrške ceste, medtem ko je s Sorčanom povezana, žal, le s slabo vozno potjo, ki jo za silo zmore le traktor. Kot drugod v hribovskih področjih je tudi v Selški dolini vzdrževanje hri bovskih, predvsem gozdnih cest, problematično. Gozdarji za redno vzdrževanje 134 SI. 5. Torka, zaselek dveh velikih hri bovskih kmetij (Zg. in Sp. Torkar), od katerih je ena že delno opuščena, stoji najviše (1165 m) v obravnavani pokra jini. ne poskrbijo dovolj, kmetje pa zaradi preobilice drugega dela popravila cest ne zmorejo. Ker so gozdne ceste v večini na hitro in nesolidno narejene, pred vsem s slabimi odtoki, jih obilno in močno deževje v intenzivno razčlenjenem alpskem in predalskem svetu Selške doline hitro uničuje. Do nekaterih hribovskih vasi vozijo tudi redni delavski in šolski avtobusi ali vsaj kombiji: Zali Log, Sorica, Dražgoše, Davča, Podlonk, Potok, Stirpnik, Eukovščica, Martinj Vrh, Križna Gora, Sp. in Zg. Luša. Gospodarstvo Glavni vir dohodka iz kmetijstva na hribovskih kmetijah v Selški dolini je govedoreja, tako mlečna kot mesna, medtem ko je poljedelstvo drugotnega pomena. Se pomembnejši vir kot govedoreja pa je v splošnem gozdarstvo, saj je izkupiček od lesa na večini kmetij pomembnejši od govedorejskih pro izvodov. To pa velja le za čiste kmetije, medtem ko je na polčistih in zlasti mešanih kmetijah v glavnem zaslužek v nekmetijskih dejavnostih pomembnejši od dohodkov iz kmetijstva, vštevši izkupiček od prodanega lesa. Obdelovalno zemljišče je v primerjavi z minulim obdobjem samooskrbnega gospodarstva močno skrčeno. Na njivah sadijo hribovski kmetje predvsem krompir, krmilne rastline, nekaj zelja, nekateri naprednejši pa na klimatsko ugodnih površinah tudi silažno koruzo. Od žit, ki so jih v preteklosti veliko sejali, sejejo danes le redki kmetje še oves in ječnem, a še to na majhnih po vršinah, medtem ko je pšenica na njivah prava redkost. Glavni vzrok za pre- 135 Tabela 4. Stanje goved in konjev, strojev in drugega zadrugi prodanega mleka in mesa (povpr. na prodajalca), pomembnih kmetijskih 136 1983 Naselje Davča Martin j Vrh Dražgoše Zabrekve Selške Lajše Kališe Golica Zg. Luša Sp. Luša Mlaka nad Lušo Krivo Brdo Zabrdo Torka Ravne Osojnik Zala Rovt Tomaž Bukovščica Stirpnik Zapreval Zg. Sorica Sp. Sorica Zg. Danje Sp. Danje Potok Zali Log Pod Ion k Goved a (i.l ;,\2 4.1 7.3 5,7 Ji.7 8,3 7,3 10,4 8,2 4,3 3,0 11,0 2,3 5,0 4,0 11,1 20,8 8,0 3,4 11,5 7,5 3,4 0.7 3,9 6,6 2,1 (i.4 Od teg a krav e 2.3 3,2 1.!! 2.!) 1,7 2,4 2,9 3,4 4,3 2,7 1,3 1.0 3.0 0,7 2,7 2,0 3,6 6,3 2.;; 2,5 2.0 2.1 1,8 0,3 1,0 2,7 0,9 1.1! g Števil o k v naselj u 11 7 li — 3 M 3 2 2 2 — — 1 1 3 — — 3 4 — 2 1 2 — 3 1 1 (i CO -C 0> os a h os Povpreč n količin a v litri h 1 5.486 4.895 2.797 2.300 — 5.500 4.500 6.067 8.543 — — 1.000 — — 3.500 1.000 14.033 17.300 4.800 2.887 — 4.575 2.492 700 698 5.569 2.458 600 CO C/3 01 co G Povpreč n količin a v k g 197 9 977 1.185 770 1.100 686 1.669 1.408 1.255 1.317 900 800 1.450 800 757 612 1.300 1.236 4.780 1.114 960 2.887 1.159 1.628 1.450 994 771 486 959 Število kmetij v trakto r 30 2.1 32 8 5 li ii 5 7 1 3 2 1 — — 1 8 6 7 12 4 8 7 5 8 9 11 kosilnic a 40 29 35 8 7 7 9 6 8 4 3 2 1 3 3 1 ii 6 8 12 4 10 9 7 8 10 13 C0 nakladal r prikolic a 11 12 6 1 3 2 4 3 5 2 1 — — 6 5 4 1 1 4 2 1 1 — naselju 01 dosuševa l 4 17 — — 4 2 1 2 1 — — 1 4 2 — 2 2 4 3 1 2 z (s) 'c? molzn i s t 2 — 3 — — — — — — — — — — 3 1 1 — 4 2 — — in delež teh silo s 6 U — 2 — 2 3 1 (i 1 — — 1 .1 1 1 1 — __ 1 1 C3 '2 strojn a l i o za sprav i sen a 9 11 4 3 2 2 3 2 Ti 1 •— — 5 4 1 1 2 4 2 1 2 v regiji ira n moderni z hle v 2 — — — — 1 — — — — — — 1 2 — — — — 1 — — nov a hiš j 12 ii 2 4 2 3 4 6 1 — 1 — — 4 3 3 (i 2 — 4 3 — I paš a 10 1 — — — — 1 — — -- — — — 1 — — — — — 1 — — — 137 SI. 6. Znana, velika Zbon-tarjeva kmetija, 875 m, v Zaliloški Davči, je bila med vojno požgana, a po njej v vsej svoji nekdanji le poti obnovljena. nehanje gojenja žit in opuščanje njiv na splošno je preusmerjanje kmetijstva v tržno govedorejsko proizvodnjo in s tem opustitev avtarkičnega gospodarje nja, mnogokje pa tudi razmah divjadi, predvsem srnjadi, ki prisili kmeta v opuščanje njiv. Gojenje žit je danes neracionalno tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, omejene uporabe poljedelskih strojev in nezanesljive klime, katere značilnost v zadnjem času je podaljšanje zime v pomlad in skrajšanje vegetacijske dobe, ki bi zavirala ali celo onemogočila pravočasno dozorevanje žit predvsem na višinskih kmetijah. Opuščene njive so preusmerili v intenzivne travnike, ki so najboljša osnova napredni tržni govedoreji. Govedoreja je v obravnavani pokrajini na splošno srednje dobro razvita. So pa velike razlike od vasi do vasi pa tudi od kmetije do kmetije. To najbolje kažejo podatki o številu goved leta 1983, za primerjavo pa tudi podatki o ko ličini zadrugi prodanega mleka in mesa (tabela 4). Najbolje je govedoreja raz vita pri Tomažu nad Praprotnim, v Zaprevalu, Rovtu, Sp. Luši, na Jarčjem Brdu, v Kališah, Martinj Vrhu in na Križni Gori, tako v povprečnem številu goved na kmetijo, tržni proizvodnji, stanju kmetijske mehanizacije, le deloma pa tudi v modernizaciji govedoreje; ta v Selški dolini v splošnem zaostaja za nekaterimi tovrstno razvitejšimi hribovskimi pokrajinami (Gornja Savinjska dolina (v nadaljevanju GSD), Logaške Rovte, Črnovrška planota in del idrijskih planot (M e z e, 1969; 1980 a; 1982; 1986). Leta 1983 je bilo le 10 ali 2,8 Vo vseh obravnavanih kmetij, ki so imele 20 ali več goved, med njimi daleč največ pri Tomažu (štiri ali 67 %> vseh tamkajšnjih kmetij), po ena pa še na Jarčjem Brdu, Križni Gori, Stirpniku, v Rovtu, Martinj Vrhu in pri Lenartu, torej predvsem na najugodnejšem jugovzhodnem delu pokrajine. Nadaljnjih 16 kmetij ali 4,5 °/o je imelo 15—20 goved (Sp. Luša 4, Zapreval in Martinj Vrh po 2, po eno pa Mlaka, Zg. Luša, Rovt, Kališe, Potok, Podlonk, Zg. Sorica in Davča). Največ med vsemi jih je imel Andrejšar pri Tomažu (30), dve manj Kalan na Križni Gori, po 27 Orel in Smole pri Tomažu itd. Slabo je razvita govedoreja v večjem delu Podgore (najslabše v Zg. Danjah, kjer ne pride na kmetijo povprečno niti eno govedo), na Zalem Logu, Stirpniku in v Sp. Sorici, torej v krajih, kjer, razen na Stirpniku, vzrejo večjega števila goved ovirajo tudi naravne razmere. To je v glavnem eden najpomembnejših vzrokov za relativno skromno razvito govedorejo tudi v večini ostalih hribovskih naselij, izvzemši zgoraj imenovanih osem, ki izstopajo v razvitosti govedoreje. Glede na odročnost večine naselij, 138 SI. 7. Mogočna in intenziv no tržno usmerjena Blei- čeva kmetija (640 m) pri Tomažu nad Praprotnim. V tej hribovski vasici še stih kmetij je daleč najbolj razvita govedoreja v obravnavani pokrajini. kljub povezanosti s cestami, ne preseneča relativno majhen delež krav, ki se izraža tudi v manjši količini oddanega mleka. Za trg redijo selškodolinski hribovski kmetje predvsem klavna goveda: leta 1979 je iz 73 °/o obravnavanih kmetij, ki so oddala zadrugi goveda za zakol, odpadlo povprečno na eno od njih 1169 kg. Tudi pri oddaji mleka in mesa izstopa imenovanih osem naselij (tabela 4). Pri pregledu stanja kmetijske mehanizacije preseneča dokaj visok delež traktorjev in kosilnic, vsega ostalega pa je manj kot v večini drugih, do sedaj raziskanih hribovskih področjih. Veliko manjše število nakladalnih prikolic je zaradi neugodnega terena delno razumljivo, močno pod splošnim stanjem pa je število dosuševalcev in molznih strojev, deloma pa tudi silosov, ki so hribovske mu kmetu še kako potrebni. V modernizaciji govedoreje, kamor poleg napajalnikov štejemo predvsem nove ali preurejene stare hleve na splakovanje ali na strojno spravilo gnoja, se naša pokrajina ne more pohvaliti. Res je, da imajo skoraj povsod v hlevih napajalnike, modernizirane hleve pa le na 2,2 °/o kmetij. Relativno veliko pa je kmetij s tako imenovano linijo za spravilo sena, saj je v povprečku takih kmetij skoraj četrtina. V ospredje stopajo naselja z razvito govedorejo, predvsem Martinj Vrh, Sp. Luša, Rovt in Tomaž nad Lušo. Z uvedbo napajalnikov so korita pred hlevi ali na dvoriščih danes, kolikor so se še ohranila, le še za okras, odpadlo pa je tudi napajanje živine na potokih, ki je bilo ponekod v navadi, a neprijetno zlasti pozimi. Prašiče redijo le za domače potrebe. Z nabavo traktorjev je močno opešala konjereja. Leta 1983 je bilo v vsej obravnavani pokrajini 87 konj ali 2,2 na naselje oziroma 0,24 na kmetijo. Nekaj konj redijo tudi za potrebe vojske. Ovce, ki jih je bilo včasih v alpskem svetu veliko, so skoraj popolnoma izginile. Se največ jih je v Davči, 65 (od tega jih imata Zbontar in Pstinar po 15 in Cenda 10), 16 pa jih ima tudi Lunar v Strmici. Paša okrog kmetij, nekdaj močno razširjena zlasti na samotnih hribovskih kmetijah, je danes skoraj zamrla. Ohranila se je le pri slabi petini obravnavanih kmetij, še največ v Davči (na slabi četrtini kmetij, včasih na vseh kmetijah). Vzrok opuščanja ekstenzivne pašne govedoreje in prehod na intenzivno hlevsko ni le v modernizaciji govedo reje, ampak predvsem v pomanjkanju delovne sile in prodoru cest na kmetije, ki so odpravile lese. Oboje sicer nadomeščajo električni pastirji, teh pa je v hribovskih področjih Selške doline zelo malo. Tudi planinske paše, ki je bila 139 včasih dobro razvita na Blegošu, Poreznu in na jelovških planinah, je danes veliko manj. Še največ se je je ohranilo na Soriški planini, nekaj tudi na Blegošu (ovce in nekaj jalovk), medtem ko je na Poreznu, kjer so pasli tudi s cerkljanske strani, zaradi pomanjkanja pastirjev paša pred nedavnim opu ščena, kaže pa, da bo v kratkem spet oživela. Opuščena je tudi Danjarska pla nina, kjer so pasli kmetje iz Podgore; po vojni je bila nacionalizirana, s čimer so bili prizadeti dotakratni uporabniki in tudi to je eden od vzrokov za današnje odmiranje podgorskih kmetij. Še najbolj je razvita planinska paša pri Dražgo- šanih, ki pasejo na Selški planini, Rovtarici, Golici in na Kališniku. — Precejš nja ovira paši na območju samotnih hribovskih kmetij so, poleg že imenova nega, tudi dragi električni pastirji in v splošnem težja goveja živina, ki v str- mejšem svetu uničuje travno rušo. Kot že omenjeno, je pomembna, včasih celo glavna postavka v dohodku večine kmetij izkupiček od prodanega lesa. Ta zavisi od letnega etata in seveda kvalitete lesa; večji dohodek dajejo iglavci, predvsem macesen, in nekoliko manjšega listavci, od teh še največ bukev za predelavo v industriji pohištva. Kolikšen je etat, kaže tabela 2, s katere razberemo, da je povprečni etat v ob ravnavani pokrajini 54,6 m:j, od tega iglavci 68 °/o. Glede na ostala, že proučena hribovska področja, je etat višji v večini alpskih pokrajin, vključujoč Slovenje- graško Pohorje, manjši pa v večjem delu ostalega predalpskega sveta (M e z e, 1963; 1965; 1969; 1981; 1984; Gams, 1984, Natek, 1983). V naši pokrajini je bil daleč največji v Podporeznu, močno nadpovprečen pa še v Rovtu, Strmici, Martinj Vrhu, Potoku in Davči, presenetljivo nizek pa v vaseh Podgorja (eden glavnih vzrokov za katastrofalno stanje večine tamkajšnjih kmetij), Sp. Sorici. na Križni Gori, Zalem Logu, Stirpniku, v Kališah in Selških Lajšah. Kmečki turizem S kmečkim turizmom se ukvarjata le slaba 2 °/o obravnavanih kmetij. Po dve kmetiji sta na Jarčjem Brdu in v Zaprevalu, po ena pa v Rovtu, Sp. Luši, Dražgošah in Sp. Sorici. Na začetku uvajanja kmečkega turizma je bilo zanj tudi v Selški dolini več zanimanja, ki pa je z leti uplahnilo. Vzrok je v čedalje zahtevnejših pogojih zanj (težji pogoji plačevanja in najemanja kreditov; kme tija mora biti modernizirana in tržno usmerjena; premalo usposobljene delovne SI. 8. Lični kažipoti k ne katerim turistično usmer jenim hribovskim kmeti jam v Loškem pogorju. 140 sile; zahtevnost gostov). Obstajajo primeri, da so turizem, ki so ga že uvedli, opustili, kot npr. pri Vrhovcu v Davči, kjer sobe, pripravljene za goste, uporab ljajo dorasli otroci. Prebivalstvo Po podatkih ankete je septembra 1983 živelo na obravnavanih kmetijah 1793 ljudi ali povprečno pet na kmetijo, od tega 2,3 kmečkega stanu (tabela 5). Največ jih je bilo v Davči, 205, in sicer na 43 kmetijah; slede Dražgoše, 202 na 37 kmetijah, Martinj Vrh, 184 na 31 kmetijah itd.; Martinj Vrh odlikuje največja gostota prebivalstva, saj živi na kmetiji 5,9 prebivalcev, od tega 3,2 kmečkega stanu. Razmerje med spoloma je uravnoteženo. V primerjavi z drugimi že pro učenimi hribovskimi področji preseneča relativno visoko število predšolskih in šoloobveznih otrok (šoloobveznih je bilo nekaj več le v Polhograjskem hri bovju leta 1981 in v GSD leta 1977 (M e z e , 1980 a; 1986). So pa med naselji velike razlike. Tako npr., razen v Sp. Danjah in na Prtovču, v vsej ostali Pod- gori ni ne predšolskih ne šoloobveznih otrok, enako tudi ne na Zalem Logu, predšolskih tudi ni v Golici, Osojniku in Knapah; če se bo to stanje nadaljevalo, so vse te vasi prej ali slej zapisane propadu. Glede predšolskih otrok so na sla bem tudi Davča, Selške Lajše in Topolje, po dobrem stanju pa močneje izsto pajo Zabrekve, Krivo Brdo, Zg. Luša, Zapreval, Strmica in Križna Gora. Majhen delež šoloobveznih otrok je tudi v Zabrekvah, na Mlaki, v Zg. Luši, Sp. Sorici in Pozirnu, močno nadpovprečen pa je v Davči, Osojniku, Golici, Selških Lajšah, Topoljah in pri Tomažu. Največji delež mladine je v Kališah, Osojniku, Sp. Luši, Krivem Brdu in na Križni Gori, deloma pa tudi še v Martinj Vrhu, Dražgošah, pri Tomažu, v Potoku, Podlonku in Ojstrem Vrhu, kar daje upanje za možen obstoj in nadaljnji razvoj hribovskih kmetij v njih. Skupne delovne sile, to je starostnih letnikov 16—64, je blizu 60 °/o vsega prebivalstva, 65 let in starejših pa 14%: delež delovne sile in starih ljudi je približno enak kot v drugih že proučenih hribovskih področjih. Velik de'ež starih ljudi je v Zabrdu. Zg. Danjah, Zabrekvah, na Mlaki, v Krivem Brdu, Bukovščici, na Zalem Logu, v Smolevi, Pozirnu in na Jarčjem Brdu. Relativno veliko je kmečkega prebivalstva, in sicer nekaj manj od polo vice, kar je precej nad republiškim povprečjem, a približno enako večini raz iskanih hribovskih pokrajin, izvzemši GSD, Kokre s Krvavškim predgorjem in Polhograjskega hribovja z bližnjo okolico, kjer je kmetov še več; za okoli desetino pa jih je manj v idrijski občini. Razpon v deležu kmečkega prebival stva je med 100% v Zabrdu in 12% na Zalem Logu. Nad 75% kmetov je v Zabrekvah, Rovtu, Osojniku, Golici in pri Sp. Torkarju, 60—75 % pa v Bukov ščici, Pozirnu, na Mlaki, pri Tomažu in v Zali. Presenetljivo malo jih je v od daljeni Davči, na Prtovču, v Ravnah, Podlonku in Sp. Danjah, pa tudi v do stopnejših Dražgošah, Selških Lajšah, Zg. Luši, na Stirpniku, v Zg. in Sp. Sorici in Smolevi. Dejanske kmečke delovne sile je v obravnavani pokrajini povprečno 1,5 na kmetijo (tabela 5). Trije so pri Sp. Torkarju, več kot dva v Zaprevalu, pri Tomažu, v Zabrekvah, na Križni Gori in v Rovtu ter po dva v Strmici, Knapah in Martinj Vrhu. Malo ljudi za delo na kmetijah pa je, razen v Podlonku in pri Sp. Torkarju, v Podgori, Zali, na Zalem Logu, v Dražgošah in Zg. Sorici. 141 Tabela 5. Prebivalstvo 1983 Skupaj g Na kmetij« Naselje e, o ^ v - * jI , , > J , % «1 »II °o T^ 1= 1-° g,- B-5 3S-? J* 2« ??« '57 E« «} J3 « c S- 6»- r- S~ S5~ KS- to S- M a S- « a > ^a> -a^-a Davča 43 205 50,2 4,9 21,5 63,9 55,0 9,7 38,0 4,78 1,81 1,70 Martinj Vrh 31 184 52,2 10,3 17,9 60,9 52,7 10,9 54,3 5,93 3,22 1,97 Dražgoše 37 202 49,0 14,4 15,8 57,4 52,6 12,4 32,2 5,46 1,76 0,95 Zabrekve 8 38 50,0 18,4 7,9 52,6 60,0 21,1 89,5 4,75 4,25 2,12 Selške Lajše 7 38 44,7 2,6 28,9 57,9 40,9 10,5 34,2 5,43 1,86 1,71 Kališe 7 34 47,1 14,7 20,6 52,9 50,0 11,8 50,0 4,86 2,43 1,86 Golica 9 37 51,4 — 29,7 64,9 79,2 5,4 75,7 4,11 3,11 1,89 Zg. Luša 7 39 46,1 23,1 7,7 53,8 42,9 15,4 30,8 5,57 1,71 1,36 Sp. Luša 9 44 47,7 15,9 18,2 52,3 52,2 13,6 72,7 4,89 3,56 1,83 Mlaka nad Lušo 4 18 61,1 11,1 11,1 50,0 77,8 27,8 72,2 4,50 3,25 1,75 Krivo Brdo 3 14 42,9 21,4 21,4 35,7 40,0 21,4 42,8 4,67 2,00 1,16 Zabrdo 2 4 50.0 — — 25,0 — 75,0 100,0 2,00 2,00 0,50 Torka 1 4 50,0 — — 100,0 50,0 — 75,0 4,00 3,00 3,00 Ravne 3 7 57,1 — — 85,7 66,7 14,3 28,6 2,33 0,66 0,83 Osojnik 18 55,5 11,1 38,9 44,4 62,5 5,6 77,8 6,00 4,67 1,83 Zala 1 3 66,7 — — 66,7 50,0 33,3 66,7 3,00 2,00 0,50 Rovt 8 39 48,7 15,4 10,3 56,4 40,9 17,9 82,1 4,87 4,00 2,06 Tomaž 6 35 54,3 8,6 22,8 54,3 47,4 14,3 68,6 5,83 4,00 2,25 Bukovščica 9 39 53,8 12,8 10,3 56,4 54,5 20,5 74,4 4,33 3,22 1,50 Stirpnik 12 62 38,7 8,1 16,1 58,1 47,2 17,7 35,5 5,17 1,83 1,46 Zapreval 4 22 59,1 18,2 13,6 50,0 45,4 18,2 50,0 5,50 2,75 2,50 Zg. Sorica 14 60 53,3 10,0 16,7 56,7 52,9 16,7 38,3 4,28 1,64 1,00 Sp. Sorica 1 67 46,3 13,4 6,0 65,7 50,0 14,9 29,8 6,09 1,82 1,14 Zg. Danje 3 4 25,0 — — 25,0 — 75,0 50,0 1,33 0,67 0,33 Sp. Danje 10 36 55,5 11,1 5,5 66,7 50,0 16,7 38,9 3,60 1,40 0,70 Potok 9 46 45,6 10,9 19,6 58,7 51,8 10,9 47,8 5,11 2,44 1,39 142 Zali Log 15 59 47,4 11,9 11,9 35,9 45,4 20,3 11,9 3,93 0,47 0,70 Podlonk 4 75 56,0 9,3 21,3 62,7 53,2 6,7 30,7 5,36 1,64 1,64 Prtovč 3 20 45,0 10,0 10,0 65,0 61,5 15,0 15,0 6,67 1,00 1,00 Ojstri Vrh 6 31 45,2 9,7 22,6 54,8 46,5 12,9 48,4 5,17 0,67 1,50 Smoleva 4 20 60,0 10,0 15,0 55,0 63,6 20,0 35,0 5,00 1,75 1,25 Topolje 7 48 41,7 4,2 31,2 50,0 45,8 14,6 56,2 6,86 3,86 1,86 Lenart nad Lušo 16 73 53,4 6,8 15,1 63,0 50,0 15,1 56,2 4,56 2,56 1,78 Strmica 5 27 48,1 18,5 11,1 51,9 50,0 18,5 59,2 5,40 3,20 2,00 Pozirno 7 32 53,1 9,4 9,4 59,4 68,4 21,9 71,9 4,57 3,28 1,71 Knape 2 9 55,6 — 11,1 88,9 62,5 — 62,5 4,50 2,50 2,00 Jarčje Brdo 4 12 41,7 — 16,7 58,3 57,1 25,0 58,3 3,00 1,75 1,37 Križna Gora 11 69 52,2 17,4 23,2 52,2 44,4 7,2 36,2 6,27 2,27 2,09 Podporezen 4 19 52,6 10,5 21,1 63,2 50,0 5,3 63,2 4,75 3,00 1,87 Hribovske kmetije skupaj 359 1793 5,00 2„32 1,53 °/o — — 49,97 10,65 17,18 58,50 52,62 13,66 46,46 — — — 14 3 Tabela 0. Klasifikacija kmetij 1083 Nasledstvo — °A> g D > (""iste — G O c +3 Naselje 8 « OJ,^ ^ o 3 -2'S >^ >.2tS -S & g S i S-Sjs 3 ,8 » Ni ?ii o« oSi S š, Š :s >w c 3 « r-i 'g S? 3« J5« MB M"» •-> o? 2^ cd a « o ^OT3M» P IS '- t- ^ Od D« DOB ?> o -Si = c O, « NS- Ps- «S- oos- Pn s 3 si c ac eccac & S- S s,- N o s- Davča 97,6 56,1 12,2 20,0 31,7 56,1 34,1 9,8 2,4 31,7 21,9 26,8 12,2 14,6 Martinj Vrh 93,5 51,6 29,0 11,1 35,5 35,5 58,1 3,2 3,2 25,8 9,7 51,6 3,2 6,1 Dražgoše 35,1 18,9 13,5 20,0 21,6 64,9 51,3 2,7 5,4 32,4 8,1 18,9 5,4 Zabrekve 75,0 37,5 75,0 16,7 25,0 — 87,5 — 12,5 75,0 Selške Lajše 100,0 37,5 — 37,5 62,5 62,5 12,5 12,5 12,5 12,5 12,5 Kališe 87,5 57,1 28,6 — 28,6 42,9 71,4 14,3 — 14,3 28,6 Golica 88,9 55,6 44,4 — 44,4 11,1 11,1 22,2 11.1 33,3 22,2 55,6 — 10,0 Zg. Luša 57,1 28,6 — — 57,1 42,9 71,4 — — 14,3 14,3 57,1 Sp. Luša 66,7 55,6 44,4 25,0 33,3 22,2 33,3 22,2 — 22,2 22,2 55,6 22,2 10,0 Mlaka nad Lušo 75,0 50,0 — 25,0 25,0 50,0 25,0 — 25,0 50,0 25,0 20,0 Krivo Brdo — — 33,3 — 33,3 33,3 33,3 — 66,7 — — — 25,0 Zabrdo — — 100,0 100,0 — — — — 100,0 — 100,0 33,3 Torka 100,0 — — — 100,0 — — — — 100,0 — — — 50,0 Ravne 66,7 — — — — 100,0 — 33,3 — 66,7 — 33,3 50,0 Osojnik 100,0 33,3 66,7 — — 33,3 66,7 — 33,3 — — 33,3 — Zala 100,0 — — — 100,0 — — — — 100,0 — — — 50,0 Rovt 75,0 62,5 62,5 — 37,5 62,5 12,5 12,5 12,5 75,0 12,5 11,1 Tomaž 100,0 83,3 33,3 — 33,3 33,3 50,0 — 16,7 16,7 16,7 83,3 — 25,0 Bukovščica 77,8 55,6 22,2 — 33,3 44,4 44,4 22,2 — 22,2 11,1 55,6 22,2 — Stirpnik 25,0 16,7 8,3 — 33,3 58,3 58,3 — — 33,3 8,3 16,7 — Zapreval 75,0 75,0 — — 75,0 25,0 100,0 — — — 50,0 — 20,0 Zg. Sorica 57,1 21.4 7,1 — 35,7 57,1 42,9 7,1 14,3 35,7 35,7 14,3 12,5 Sp. Sorica 54,5 36,4 9,1 — 36,4 54,5 27,3 — — 72,7 27,3 9,1 Zg. Danje 66,7 — 33,3 100,0 — 66,7 — 33,3 — 66,7 — 100,0 62,5 Sp. Danje 70,0 30,0 30,0 66,7 40,0 30,0 20,0 — — 70,0 10,0 10,0 20,0 144 Potok 87,5 75,0 25,0 — 12,5 62,5 50,0 — 37,5 12,5 37,5 — 11,1 Zali Log 86,7 13,3 6,7 — 6,7 86,7 20,0 13,3 — 53,3 13,3 6,7 26,7 — Podlonk 71,4 21,4 7,1 — 21,4 71,4 28,6 7,1 14,3 14,3 35,7 21,4 7,1 6,7 Prtovč 66,7 33,3 — — 33,3 66,7 66,7 — 33,3 — — — 25,0 Ojstri Vrh 50,0 33,3 16,7 — 33,3 50.0 66,7 — 33,3 — — 33,3 — — Smoleva 75,0 — 25,0 — 25,0 50,0 75,0 — — 25,0 — — Topolje 100,0 42,9 28,6 — 42,9 28,6 28,6 — 42,9 14,3 14,3 57,1 Lenart nad Lušo 68,8 50,0 31,2 60,0 56,2 12,5 31,2 6,2 12,5 43,8 6,2 37,5 18,8 Strmica 100,0 40,0 20,0 — 40,0 40,0 100,0 — — — — 60,0 — — Pozirno 85,7 42,9 28,6 50,0 57,1 14,3 13,5 28,6 — 28,6 14,3 28,6 14,3 — Knape 100,0 100,0 — — 100,0 — — 50,0 50,0 100,0 — — Jarčje Brdo 75,0 50,0 25,0 100,0 50,0 25,0 25,0 50,0 — 25,0 — 25,0 25,0 — Križna Gora 45,4 36,4 27,3 33,3 45,4 27,3 36,4 — 9,1 36,4 18,2 54,5 — Podporezen 100,0 50,0 50,0 — 25,0 25,0 25,0 — 75,0 — 25,0 — 20,0 Hribovske kmetije skupaj 72,55 38,93 22,41 20,00 33,33 44,26 43,70 7,56 6,44 31,09 11,20 34,73 10,08 8,70 10 Lošk i razgled i 14j j Klasifikacija kmetij Tabela 6, ki jo podrobneje na tem mestu ne moremo razčlenjevati, pove v glavnem še največ o splošnih razmerah na selškodolinskih hribovskih kmeti jah, deloma pa tudi o možnostih za bodočnost; delni izsek iz klasifikacije kmetij je grafično prikazan tudi na kartah 2 in 3. Z zakonom je zaščitenih 72,6 °/o kmetij, kar je manj kot v podobnih, do sedaj proučenih pokrajinah; še na slabšem so Zirovske Rovte in zlasti območje idrijske občine, kjer je zaščitena le četrtina kmetij. V oči bode predvsem Stirp- nik s komaj četrtino zaščitenih kmetij, le nekaj na boljšem so Dražgoše s 35°/o in Križna Gora s 45 °/o. Polovica kmetij je zaščitenih v Ojstrem Vrhu, 50—60 °/o pa v obeh Soricah in Zg. Luši. Je majhnemu številu zaščitenih kmetij v Draž- gošah. npr., kot so tam zatrjevali, res glavni vzrok, da je na zemljišču neza- ščitnih kmetij dovoljena zidava? Usmerjenih kmetij je v naši pokrajini skoraj dve petini; v doslej raziska nih področjih jih je nekaj več le v GSD in v ostalem Loškem hribovju (na levi strani Poljanščice 56 %, na desni strani 48 °/o (Orožen Adamič; M e z e . 1980 a; 1986). Največ, in sicer nad štiri petine, je usmerjenih kmetij pri To mažu, v Potoku in Zaprevalu jih je tri četrtine, polovico in več pa še v Davči. Martinj Vrhu, Kališah, Golici, Sp. Luši, Rovtu, Bukovsčici, pri Lenartu, na Jarčjem Brdu in v Podporeznu. Osem naselij pa je brez usmerjenih kmetij. med njimi skoraj vsa Podgora, Mlaka, Krivo Brdo in Smoleva. Malo, in sicer do ene petine, jih je tudi v Dražgošah. na Stirpniku, v Zg. Sorici in na Zalem Logu. Železniki z bližnjo Češnjico, kot močno urbanizirano središče Selške doline s številnimi delovnimi mesti, so privlačni in dosegljivi tudi hribovskim kmetom v zahodnem in osrednjem delu obravnavane pokrajine, medtem ko vzhodni del gravitira k Skofji Loki. Veliko se jih je s hribovskih kmetij Selške doline za stalno odselilo predvsem v Železnike in manj v Škofjo Loko. V zadnjem času pa se zaradi zgraditve cestnega omrežja izseljevanje ustavlja. Zamenjalo ga je dnevno odhajanje na delo, kar se kaže v naraščanju števila mešanih in pol- čistih kmetij in vzporednem upadanju deleža čistih kmetij. Teh je manj od četrtine, od tega pa je petina ostarelih, zapisanih propadu. Mešanih kmetij je kar 44 %>, polčistih, kjer so zunaj kmetijstva zaposleni otroci, ne pa tudi starši, pa ostala tretjina (tabela 6 in karta 2). Nekoliko presenetljiv je visoki delež čistih in ostarelih čistih kmetij v Zabrekvah (preostale so polčiste kme tije, nobene pa ni mešane) in na Mlaki, ker nista daleč od urbaniziranih središč in imata relativno dobro cestno povezavo z dolino. Zaradi oddaljenosti in slabih cest pa ne preseneča zelo nadpovprečno število čistih kmetij v Podpo reznu, Rovtu in Zabrdu. Naselij brez čistih kmetij je petina, nadaljnja četrtina pa jih ima manj od petine, med katerimi je, presenetljivo, tudi Davča z le 12 %> čistih kmetij! Delež mešanih kmetij je največji v oddaljenih in do leta 1985 za motorna vozila nedostopnih Ravnah, precej nadpovprečen (polovica in več kmetij) pa v tretjini obravnavanih kmetij, od teh najvišji na Zalem Logu, v Podlonku, Selških Lajšah in Dražgošah, relativno visok pa je tudi v Davči s 56 °/o. Brez mešanih kmetij je med drugimi 15 odstotki obravnavanih na selij tudi Rovt, najagrarnejša hribovska vas v pokrajini, z manj od četrtine mešanih kmetij pa nadaljnja petina naselij. Zanimivo in poučno je tudi stanje naslednikov na kmetijah. Kot kaže tabela 6, smo jih razvrstili v pet kategorij. Tu bo nekaj več govora le o kmeti jah z urejenim nasledstvom in kmetijah brez nasledstva. 146 Kmetij z urejenim nasledstvom je razveseljivo veliko, 44 °/o. Med doslej proučenimi področji je ugodnejše stanje le v GSD in Logaško-žirovskih Rov- tah. V Zaprevalu in Strmcu je tako z vsemi tamkajšnjimi kmetijami, tri četrti ne in več jih je tudi v Zabrekvah in Smolevi, nad polovico pa tudi še v Martinj Vrhu, Dražgošah, Kališah, Selških Lajšah, Osojniku, Zg. Luši, Rovtu, na Prtov- ču. v Ojstrem Vrhu in na Stirpniku. Zelo na slabem so kmetije v Podgori, kjer v nekaterih naseljih nima nobena kmetija naslednika, v Sp. Danjah pa ima naslednika le 20 °/o kmetij, dalje v Golici, na Zalem Logu, Pozirnu, Podlonku in na Jarčjem Brdu. Brez naslednika je na srečo relativno malo kmetij, manj kot desetina. Največ takih je na Jarčjem Brdu, v Zg. Danjah, Pozirnem, Rav nah, na Mlaki, v Golici in Sp. Luši. Razveseljivo je, da kar v 54 odstotkih na selij ni kmetije, ki bi bila brez naslednika, manj kot desetina takih kmetij pa je tudi v Martinj Vrhu, Dražgošah, Zg. Sorici, Podlonku, pri Lenartu in v Davči, torej v večini večjih hribovskih vasi. Med ostalimi tremi kategorijami je najmočnejša skupina z negotovimi na sledniki, saj je takih malo manj od tretjine; nizek je delež s potencialnimi na sledniki, nekaj več od desetine pa je kmetij z negotovimi in potencialnimi na sledniki skupaj. Zelo poveden in poučen je pregled stanja perspektivnih in neperspektivnih kmetij, torej takih, ki jim je zagotovljena prihodnost, v nasprotju s kmetijami, ki so na tem, da bodo prej ali slej opuščene. Prvih je dobra tretjina, drugih pa desetina (tabela 6 in karta 3). Od pomembnejših hribovskih naselij stoje naj bolje Martinj Vrh, Rovt, Zabrekve, Sp. in Zg. Luša, Golica, Tomaž, Križna Gora in Topolje, kjer je povsod več kot polovica perspektivnih kmetij, na naj slabšem pa so naselja, kjer ni nobene take kmetije. Tako je skoraj z vsemi na selji v Podgori (izjema so Sp. Danje z 10 odstotki perspektivnih kmetij), s Kri vim Brdom, Zalo in Smolevo, manj od desetine jih je še na Zalem Logu, od pe tine pa v Dražgošah, Selških Lajšah in na Stirpniku. — Največ neperspektivnih kmetij je spet v vaseh Podgore, razen teh pa še na Zalem Logu, v Bukovščici in na Mlaki. In kako je z znanimi opuščenimi kmetijami (tabela 6 ter karti 1 in 3)? V celotni obravnavani pokrajini jih je 34 ali okoli 9 odstotkov vseh kmetij. To je delež, ki je približno enak večini že proučenih hribovskih področij, iz- vzemši GSD, predvsem Solčavskega ter Jezerskega in doline Kokre in še po sebej kraške Javorniške planote, kjer je takih kmetij kar 40 odstotkov. Tudi v številu opuščenih kmetij je, razen Sp. Danj, daleč pred drugimi Podgora: v Zg. Danjah, vštevši oba Trojarja, je bilo od osmih kmetij opuščenih pet, na Torki od dveh ena, v Ravnah od šestih tri, v Zabrdu ena od treh, v Prtovču ena od štirih, skupaj je bilo torej od 23 kmetij opuščenih 11 ali 48 odstotkov, nadaljnjih 6 ali skoraj tri četrtine vseh tamkajšnjih kmetij pa je na tem, da jih v kratkem opustijo. Med naselji v Podgori so izvzete le Sp. Danje, kjer ni nobene opuščene kmetije, je pa v njih petina neperspektivnih kmetij. Relativno veliko je opuščenih kmetij tudi v Davči, 7 od 48 ali 15 °/o (več o kmetijah v Pod gori in Davči glej: Planina. 1969; 1971). Fiziognomija kmečke pokrajine in njene spremembe V večjem delu hribovskega sveta Selške doline se je ohranila značilna kmečka fiziognomija, katere karakteristika je predvsem večstavbni kmečki dom: poleg hiše še hlev, kašča in kozolec, ponekod pa tudi še čebelnjak, koča 10' 147 SI. 9. Pri Sitarju na Stir- pniku (700 m) je stara, če prav že delno modernizi rana kmečka hiša v sose ščini nove, meščanske hiše, ki ne sodi v obdajajoče jo kmečko okolje. za preužitkarje in še kaj. Hiša je v večini loško-cerkljanskega tipa, ponekod tudi manjša osrednjeslovenska hiša, danes krita v glavnem z industrijsko opeko, ponekod pa tudi še z znanimi zaliloškimi skrilavci; teh je več na gospodarskih in pomožnih stavbah. Skodle so redke, še redkejša je na strehah slama. Prese netljivi so masivni vezani pa tudi stegnjeni kozolci z betonskimi stebri in to sredi bogate gozdne pokrajine: tudi ti so v večini kriti z zaliloškimi skrilavci. Veliko hiš je prenovljenih. Prenova je spremenila predvsem okna. ki so danes večja, večinoma industrijska in kvarijo prvotni videz hiše. V Dražgošah in še v nekaterih krajih, kjer so Nemci med vojno požgali ali razrušili kmečke hiše, so se pri obnavljanju v glavnem držali prvotne oblike; ločijo se predvsem po rdečih opečnih strehah in novih fasadah. Spremembe v kmečko fiziognomijo so prinesle tudi ceste, drogovi električne in ponekod tudi telefonske napeljave in predvsem odprava les, ki so bile značilnost samotnih hribovskih kmetij; ponekod so jih nadomestili električni pastirji. Vseki in nasipi gozdnih cest so marsikje zarezali hude rane v hribovsko pokrajino. V neprepustnem peščeno- ilovnatem svetu se ponekod nad strmimi vseki prožijo zemeljski plazovi, od našanje svežega, slabo zavarovanega gradiva ob gozdnih cestah pa povzroča na strmih pobočjih erozijo, v dolinah potokov pa povečano akumulacijo, katere posledice so tudi pogostejše kratkotrajne hudourniške poplave. Nekaj sprememb v fiziognomijo kmečke pokrajine je prinesla tudi moder nizacija govedoreje. Ker je ta v splošnem razmeroma skromna, so tudi tovrstne spremembe majhne. To velja tako za najbolj opazne pokončne betonske ali lesene silose, ki jih ima le 14 °/o kmetij, zelo redki so modernizirani ali novi hlevi na splakovanje, z velikimi betonskimi gnojničnimi zbiralnimi jamami, ki tudi spremenijo zunanji videz kmečkega doma, enako pa tudi dosuševalci, ki so s prezračevalci na čelnih straneh hlevov manj opazni. Na srečo je v naši pokrajini tudi malo počitniških hiš, ki marsikje v negativnem smislu močno vplivajo na fiziognomijo kmečke pokrajine. Največje spremembe pa so v kmečko okolje prinesle nove hiše, ki so brez izjeme meščanskega tipa. Nove hiše ima v obravnavani pokrajini četrtina kme tij (tabela 4). Sem niso štete obnovljene kmetije v Dražgošah. Največ je novih hiš v Davči, Zg. Luši, na Stirpniku, pri Lenartu, v Rovtu, Podlonku, Golici in Zabrekvah. Večina novih hiš je na mešanih in polčistih kmetijah, ker so zunaj 148 SI. 10. Nova meščanska hiša pri Taretu. 665 m vi soko ležeči kmetiji na Križni Gori. kvari fiziog- nomijo okoliške kmečke pokrajine. kmetijstva zaposleni imeli možnost dobiti za gradnjo kredit; marsikatera od novih hiš zato ni neposredno vezana na kmečki dom, čeprav stoji na njegovem območju. Sklep Gospodarska usmerjenost hribovskih kmetij v Selški dolini je v glavnem gozdarsko-govedorejska. To velja predvsem za kmetije v alpskem svetu in večji del kmetij, ki so na prehodu alpskega v predalpsko Loško hribovje. V vzhod nem delu obravnavane pokrajine, ki je že vsa v predalpskem področju, pa moč gozdarstva nad govedorejo pojenjuje in marsikje že stopa govedoreja v ospredje. Več kot tri četrtine kmetij v pokrajini pa je odvisnih od zaslužka zunaj kme tijske dejavnosti (mešane in polčiste kmetije), med njimi tudi mnoge v alpskem in prehodnem alpsko-predalpskem svetu. Naseljevanje hribovskega sveta je potekalo v etapah. Po B 1 a z n i k u (1928; 1934, 58), ki je proučil kolonizacijo celotne Selške doline, so Slovenci do konca 13. stoletja poselili najprej obsežni vzhodni del pokrajine. Levo stran doline Selščice na zahodu pokrajine so po letu 1238 (z zaključkom v 14. stoletju) kolo nizirali tirolski Nemci, njeno desno stran pa v obdobju mlajše kolonizacije (ok. 1560—1660) z južne tolminske in vzhodne loške strani Slovenci. Značaj kolo nizacije se izraža tudi v zemljiški razdelitvi: pri samotnih kmetijah so celki, pri zaselkih grude in prehodne oblike med grudami in celki, na območju nem ške kolonizacije pa, kljub višini in strmemu kmetijskemu zemljišču (Zg. in Sp. Danje, Zabrdo, Ravne, Prtovč, Torka) tudi nepravilni delci. Najmlajša koloni zacija pa je potekala pretežno individualno v obliki samotnih kmetij. Zgodnji naseljenci so v hribovitem svetu poselili najugodnejša kmetijska zemljišča, zato so potrebovali tudi manjše površine obdelovalne zemlje (Blaž- nik, 1928) v nasprotju s kasnejšimi naseljenci v Podporeznu, Davči. Martinj Vrhu, Osojniku, Potoku, Zali in deloma tudi na območju nemške kolonizacije, kjer so si morali za preživetje pripraviti več kmetijske, predvsem obdelovalne zemlje. Dediščina tega se deloma kaže tudi še v današnjem obsegu kmetijskega zemljišča na kmetijo (tabela 2). Hribovske kmetije na zahodu, poleg teh pa tudi tiste v višjih predelih, so si prilastile tudi večje gozdne površine, katerih del so prvotno s požiganjem obdobno tudi izkoriščali za njive, kasneje pa so 149 jih trajno prepustili gozdu, kar vse se prav tako še danes kaže marsikje v posestnem stanju (tabela 2). Ker je les, predvsem smrekov, v zadnjem stoletju in pol začel dobivati večjo veljavo, je narasla tudi vrednost takih kmetij. Hribovske kmetije v Selški dolini so glede na ostali, do sedaj raziskani hribovski svet v Sloveniji, srednje razvite. Med naselji pa je nekaj takih, ki v kmetijski dejavnosti in perspektivnosti povprečno stanje znatno presegajo (Tomaž, Rovt, Martinj Vrh, Sp. Luša, deloma tudi še Zg. Luša, Strmica, Topolje. Zabrekve) in. žal, tudi nekaj takih, katerih stanje ni dobro in nimajo ugodnih možnosti za bodočnost. Med zadnjimi so skoraj vse kmetije v Podgori z izjemo Sp. Danj. ki so si v zadnjem času precej opomogle. Še pred dvema desetletjema je bila slika v Podgori dosti ugodnejša (Planina, 1969). Kmetije so v splošnem premajhne (28,6 ha), da bi danes lahko živele samo od kmetijstva, zato ni naključje, da čiste kmetije po velikosti presegajo po- vpreček (34,7 ha) in da je med njimi, predvsem v alpskem svetu, veliko takih, ki so med največjimi v obravnavani pokrajini. Na splošno je najpomembnejši vir dohodka, ki ga daje hribovskemu kmetu zemlja, tudi v Selški dolini izku piček od lesa. Velikemu številu hribovcev pa daje zaslužek bližina urbanih središč (Železniki, Cešnjica, Škofja Loka) in s tem dviga njihov življenjski standard. Ta se marsikje kaže tudi na zunaj v novih ali prenovljenih hišah, ob istočasnem siromašenju kmetijstva, katerega rezultat je skromnejša tržna proizvodnja na mešanih in polčistih kmetijah, in to kljub temu, da so te kme tije relativno dobro opremljene s kmetijskimi stroji. Povojna socializacija sel ških hribovskih kmetij ni prizadela, saj ni bila nobena tako velika, da bi za padla pod agrarno reformo. Ce bi kmetje vso srenjsko zemljo pred reformo razdelili, bi nekaj kmetij agrarna reforma prizadela; na srenjski, danes po državljeni zemlji, kmetje kmetijsko zemljo lahko še izkoriščajo, z gozdovi pa upravlja Gozdno gospodarstvo. V Selški dolini v splošnem razvoj hribovskega kmetijstva zaostaja za sosednjo Poljansko dolino. Ne kaže pa znakov stagniranja, ampak je še vedno v vzponu, čeprav ga splošno gospodarsko stanje in strožja merila za najemanje in vračanje kreditov upočasnjujejo. Vzpon se kaže v nadaljnjem izpopolnje vanju in modernizaciji kmetijstva (narast števila silosov in nakladalnih priko lic). Zaposlovanje mladih napreduje. Dekleta, godna za možitev, se selijo na druge kmetije ali v urbana središča; pri fantih so tovrstne selitve manjše. Na kmetijskem zemljišču opuščenih kmetij ponekod pasejo bližnji sosedje, nekatera pa zarašča gozd. Poseben problem je z velikim opuščenim kmetijskim zemljiščem v Podgori, predvsem v Zg. Danjah in Zabrdu; tamkajšnje prisojne. čeprav strme lege kmetijskega zemljišča so posebej ugodne za pašo drobnice. Kmetijska zadruga tovrstno pašo resno načrtuje. Velika pomanjkljivost na selškodolinskih hribovskih kmetijah je slabo razvito telefonsko omrežje, saj so kmetije s telefonom redke, mnoga naselja pa so sploh brez njega. Pošte so le v Železnikih, Selcih, Sorici in Skofji Loki. Osnovne šole, na katere so vezani hribovski otroci, so v Železnikih, Selcih, Skofji Loki, na Bukovici in v Dražgošah (podružnična šola); šole v Sorici, Davči, Zabrdu in Martinj Vrhu so bile v povojnem obdobju opuščene. Šolski center s tremi srednjimi šolami (družboslovno-jezikovna, lesarska in kovinarska ter cestnoprometna) je v Skofji Loki. Kmetijska zadruga je v Skofji Loki, s po družnicama v Selcih in na Zalem Logu. Trgovine so, razen v Železnikih in Skofji Loki, še v Sorici, na Zalem Logu, v Selcih in Dolenji vasi. Sedež Gozd- 150 nega gospodarstva je v Skofji Loki. Zdravstveni postaji sta v Skofji Loki in Železnikih, Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske ima izpostavo tudi v Skofji Loki. LITERATURA Blaznik, P., 1928, Kolonizacija Selške doline. Inavguralna disertacija. Str. 120, Ljubljana. — 1934, Posestne razmere v Selški dolini. Geografski vestnik 10/1934, 4—66, Ljubljana. Gams, I., 1984, Hribovske kmetije Slovenjegraškega Pohorja. Geografski zbornik 23/1983, 141—199, Ljubljana. Gliha, S., Čuden, J., 1979, Stanje in možnosti razvoja kmetijstva v občini Skofja Loka. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana. Ilešič, S., 2950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela SAZU, 2, Ljubljana. Meze, D., 1963, Samotne kmetije na Solčavskem. Geografski zbornik 9'1965, 223—280, Ljubljana. — 1965, Samotne kmetije v Lučki pokrajini. Geografski zbornik 9 1965. 183—244, Ljubljana. — 1969, Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline Geografski zbornik 11/1969, 5—97, Ljubljana. — 1980, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem. Geografski vestnik 52/1980, 145—154, Ljubljana. — 1980a, Hribovske kmetije v Gornji Savinjska dolini po letu 1967. Geograf ski zbornik 19/1, 1980, 11—99. Ljubljana. — 1981, Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. Geograf ski zbornik 21/1981, 73—115, Ljubljana. — 1982, Hribovske kmetije in tržna proizvodnja. Geografske značilnosti pre obrazbe slovenskega podeželja. Posvetovanje geografov ob 60-letnici GDS, 68—75, Ljubljana. — 1984, Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbor nik 23/1983, 99—139, Ljubljana. — 1986, Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rovtah. Geografski zbornik 25/1985, 9—70, Ljubljana. — 1986a, Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem. V pripravi za tisk v Geografskem zborniku 27/1987, Ljubljana. Natek, M,. 2983, Gospodarstvo hribovskih kmetij na vzhodnem delu Dobroveljske planote. Savinjski zbornik 5, 220—253. Žalec. — 1984, Hribovske kmetije v vzhodnem delu Dobroveljske planote. Geografski zbor nik 23/1983, 201—271, Ljubljana. Orožen Adamič, M., Hribovske kmetije na levi strani Poljanske doline (tabelarično gradivo). Planina, F., 2956, Blegoš in kraji pod njim. Loški razgledi 3/1956, 147—160. Škofja Loka. — 2962, Po belih bregovih okrog Sorice. Obzornik 1961, št. 12, Ljubljana. — 1961a, Dve prečnici čez Loško pogorje. Planinski vestnik 17, 114—123, 616—627, Ljubljana. — 2962, Poljanska in Selška dolina. Slovenske pokrajine. Mladinska knjiga, str. 147, Ljubljana (predvsem str. 85—114). — 1969, Samotne vasi pod Ratitovcem. Loški razgledi 16 1969, 128—140, Skofja Loka. — 2972, Davča in Podporezen, geografski opis in gospodarska slika. Loški razgledi 18/1971, 107—127, Skofja Loka. 151 S u m m a r y MOUNTAIN FARMS IN THE SELCA VALLEY This study is a part of a more widely planned long-term research of the moun tain farms in the SR of Slovenia. So far, about 70 %> of ali mountain farms have already been studied. These researches are methodologically uniform and follow "The Basic Guide-lines for the Geographic Research of the Mountain Farms in Slovenia". In 1983 the investigation of the Selca vallev covered ali of its 359 mountain farms which form 39 settlements. These are the farms situated at an altitude of 600, or more, metres above sea level and possess the least 10 ha. of land tenure each, as well as the lovver situated farms vvhose rural ground has an inclination of more than 11.4°, or 20°/o, and those smaller farms which are protected by law from further subdivisions. Their economic and social situation can be seen in the plates 2—6, and on the maps 2 and 3, \vhile the plate one shovvs the altitude above sea level of the farm- house, and the map one the inclination of the rural ground. The vvestern part of the area discussed in the present study reaches into the sphere of the Alpine region of the Julian Alps and in the east it passes into the subalpine Škofja Loka hills. These regional characteristics are reflected in the cli- matic conditions (from austere alpine to milder subalpine). The geologic-tectonic structure and the petrographic structure of the area as well as the hvdrographic conditions are to be seen clearly in the intensively dissected relief vvhich directed the settling and the development of the mountain farms. Until about 1960's. the eco- nomy of this area was distinctly autarchic. After the electrificatiion of the area and the construction of roads, vvhich connect the farms, as well as with the possibilitv to earn money in the two urbanized centres of Škofja Loka and Železniki, the economj* began to develop tovvards the market-oriented one. This transformation, hovvever. was not possible to ali mountain farms: till now, 8.7 %> of them have already failed, some 10 % of them are prospectless, some stili continue to vegetate, vvhile onlv a good third of them can be considered as prospetive. To-day, the two main branches of economy on these farms are forestry and cattle breeding. For the majority of them, the income from wood is more important than the oncome derived from the products of cattle breeding. For mixed and half- pure farms the income from non-agricultural activity is even more important. There are a little less than one fourth of pure farms, that are those farms vvhich support themselves exclusively from income obtained by farming (including the income from vvood). Some farms use their agricultural products entirely by themselves. Fortunatelv, 44 %> of farms have the question of their successors solved, only 7.6 °/o of farms have no successors, vvhile the remaining farms have either uncertain or potential successors. With the exception of electricity and road connections vvhich have reached ali these farms, ali the remaining infrastructure is comparatively vveak. There are onlv a fevv telephone connections. The post offices, schools, and shops are located. vvith a fevv exceptions, only in larger settlements in the vallevs. The medical centres exist only in Škofja Loka and Železniki, the veterinary surgeon is in Škofja Loka. 152