Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 TKLKT0H: CHelsea 3—3878 rt GLAS Entered ai Second Clan Matter September 21, 1903, »t tha Port OttU* at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 HO. 142. — STEV. 142. NEW YORK, MONDAY, JUNE 19, 1933. — PONEDELJEK, 19. JUNIJA 1933 I- The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLL — LETNIK XLL DRŽAVNI DEPARTMENT OSTRO POSVARIL FRANCIJO RAZEN FINSKE SO VSE EVROPSKE D0LŽN1CE DALEČ ZAOSTALE S PLAČILOM VOJNEGA DOLGA Namesto štirinajst milijonov dolarjev, je plačala Italija samo en milijon. — Jugoslaviji vsled slabih finančnih razmer ni bilo mogoče plačati. — Amerika se bo pogajala. — Ce bo Sovjetska Unija priznana v Washingtonu, jo bo zastopal Gregory Soko!nikov. WASHINGTON, D. C., 18. junija. — Med Zdr. državami in državami, ki niso 1 5. junija plačale svojega vojnega dolga, ali pa so ga plačale le deloma, je prišlo do večjega razkola, kot pa je bil do. sedaj. To je razvidno iz odgovorov, katere je državni department poslal vladam Francije, Belgije, Poljske, Italije in Finske. Odgovor francoski vladi je bil posebno oster. — Francija se ni opravičila, da ne more izpolniti svojih obveznosti 1 5. junija in ni prosila za odlog plačila. Vsled tega opozarja nadomesftni državni tajnik Phillips Francijo na dejstvo, da ni plačala svojega dolga l 5. decembra, vsled česar je zaostala v odplačilu za $60,000,000, navzlic pogodbi med francosko vlado in vlado Združenih držav. Poleg tega Phillips tudi opomni Francijo, da ni bilo niti še rešeno vprašanje glede plačila I 5. decembra lannske-ga leta in da o tem ni prišlo še do nikake razprave med obema državama. Phillips pravi dalje, da predsednik Roosevelt stoji na stališču, da se tudi Francija postavi v isti položaj zdrugimi dolžnimi državami, ki so saj deloma plačale Svoj dolg. Ob istem času je tudi italijanski poslanik Rosso prejel od državnega departmenta obvestilo, da je ameriška vlada sprejela na račun dolga $ 1,000,000 za dolg $14,000,000, kar vlada Združenih držav smatra za nezadstno odplačilo in s čemur ne bo zadovoljen niti ameriški narod, niti kongres. Državni department je poslal slične odgovore tudi ostalim državam kot Franciji, samo z razliko, da ameriška vlada priznava, da so te države že prej naznanile, da jim vsled slabih finančnih razmer ni mogoče plačati dolga. Te države so: Romunska, Ceho-slovaška, Estonija, Ogrska, Letska, Litavska in Jugoslavija. Belgija in Poljska pa sta prejeli slično poročilo kot Francija, ker se za neodplačilo dolga nista opravičili. V potrdilu za plačilo pravi Phillips med drugim: "Finska vlada je s tem svojim dejanjem opravičila visoko spoštovanje, katero čuti do nje vlada Združenih držav. Značilno je, da je finski narod smatral to pl act lo za važno narodno dolžnost in je svojo obveznost poravnal v celoti." Ameriška vlada je naznanila vsem državam, ki do sedaj niso plačale svojega dolga, da je pripravljena razpravljati o plačevanju dolga v bodočnosti. Glede francoskega dolga je predsednik odločen, da Francija prej plača svoj zapadli dolg I 5. decembra v znesku $19,000,000, in šele potem bo privolji pogajati se s Francijo glede nadaljnega odplačila. MOSKVA, Rusija, 18. junija. — Ako se predsednik Roosevelt odloči, da prizna sovjetsko Rusijo. bo za poslanika v Vi/ashingtonu imenovan Gregory Sokolnikov, ki je bil pred kratkim imenovan za nadomestnega zunanjega komisarja, in kateremu je bil že enkrat prepovedan vstop v Združene države. Sokolniku ni bil dovoljen vstop v Ameriko, ko je vodil trgovsko komisijo. Bil je sovjetski finančni komisar do leta I 925, katero mesto pa je izgubil, ker •c je v sporu med Trockijem in Stalinom pridružil Trockemu. Pozneje se je odpovedal Trockemu in i i .. i u Suhaci se oprijemajo zadnje bilke GOSPODARSKA KONFERENCA Va!ute bodo najbrž že v teku enega tedna stabilizirane. — Governer zvezne rezervne banke odpotoval. Londori, Anglija, 18. junija. — Vodilni krogi na svetovni gospodarski konferenci so mnenja, da bodo najkasneje v enem tednu stabilizirane »lavne valute. Nasprotje. ki .se je pojaivilo med Francijo in Ameriko, je začelo pojemati. Francoski strokovnjaki so sprva zelo nasprotovali Kooševeltove-mu načrtu, zdaj so pa prišli do prepričanja, da je treba prejkomo-jroče uravnati v.se razlik'. Oliver M. AV. Sprajrue. ki je po-močnik državnega zakladnrčarja "NVoodma. je rekel. Goemboes se je z /aeroplanom pripeljal iv Berlin, da se posvetuje s kanclerjem Hitlerjem. Poročilo nemške vlade o tem obisku poroča naslednje: — V razpravo so prišli politični in gospodarski problemi. S posebno natančnost j je b'lo raz-pravljano o gospodarskih »zadevah in razgovor med obema državnikoma je- bil največje važnosti in doseženi so bili veliki uspehi. — Razgovor je bil zaključen z največjo prijaznostjo in ozneje je Roger pri igri padel, in odprti nožič se mu je za pičil naravnost v srce. Fant je bil na mestu mrtev. BENESEVA IZJAVA Dunaj, Avstrija, 18. junija. — Tukajšnje časopisje ni niti z besedo komentiralo izjave čehoslo-vaškegfa zunanjega ministra Bene-ša, ki se je izavzel za restavracijo avstro-ogrske monarhije v gospodarskem smisla. Vladni krogi se spominjajo brošure. ki jo je izdal Benes leta 1915 ter je nosila naslov "Uničite Ma- strojne puške in krogle so švigale čez trg. Streli so bili namerjeni na avtomobil in so dobro zadeli svoj cilj. INash in policijski načelnik Reed sta se zvalila naprej; bila sta oba takoj mrtva. Grooms in Herman-son sta padla na tla. Caffrev je umrl nekaj .minut zatem iv bolnišnici. Laekey je bil nevarno ranjen in prepeljan v bolnišnico. Dobil je tri strele. džarsko!" V brošuri je prepričeval aaivezniške državnike, da boj proti Avstriji ne "zadostuje, ampak da je treba Avstrijo tudi razcepiti. JUTRI BODO TRI NADALJNE DRŽAVE GLASOVALE 0 PREKLICU WASHINGTON, D. C., 18. junija. — V torek bodo zopet tri države glasovale o preklicu osemnajstega amendmenta To dejstvo je napotilo F. Scotta McBride-a, superintendenta Antisalonske lige, da je izdal dolgo izjavo, v kateri poziva suhače k vztrajnosti, češ, da njihova stvar ne bo izgubljena, če bodo storili svojo dolžnost. NEMČIJA ZAHTEVA __KOLONIJE Dr. Hugenberg zahteva kolonije, katere je Nem-čija izgubila po vojni. — Nemški delegati se z njegovo zahtevo ne strinjajo. V torek bodo glasovale glede odprave osemnajstega amendmenta dnžaive Iowa, Connecticut in Xew Hampshire. Governer države Iowe. Clyde L. Herring, je že napovedal zmago mokračev. Connecticut je na glasu kot mokra država. Drža na Xew Hampshire je še pred dvema letoma veljala za su-haiko trdnjavo, toda sedanja zakonodaja je že dovolila prodajo dobrega piva. vsled česar se da domnevati, da 'bodo mokrači tudi v Xew Hampshire zmagali. CtfcBride prerokuje, da bo kaj lahko mogoče preprečiti preklic i osemnajstega amendmenta. dočim 'je J'ouett SJiause. predsednik dru- Fredsednik Hindenburg je poslal regentu Horthvju. iskrene čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu. Berlin, Nemčija, 18. junija.— Xa razgovoru med kanclerjem Hitlerjem in ogrskim ministrskim predsednikom Croemboesom je prišlo v pretres tudi vprašanje glede nadvojvode Otonra. Pred nekaj dnevi je Goemboes časnikarskim poročevalcem izjavil, da je odločno proti temu, da bi nadvojvoda Oto prišel na ogrski kraljevi prestol. Goemboes pravi, da je zato odpotoval v Xemčijo. ker je 28. junija žetev na Ogrskem in da hoče kot praktičen, cvladni zastopnik najti čim prej trg za ogrsko žito. Rekel je, tla mu je blagor naroda več kot pa obnovitev monarhije. Ooemboes. ki se je pripeljal v Berlin v Hitlerjevem aeroplanu. je bil g*ost fašistovskega načelnika za zunanje zadeve, dr. Alfred/i Roseniberga. V njuni družbi je bil tudi Theodor Habicht, prejšnji svetovalec avstrijskih fašistoiv. katerega je Avstrija pred nekaj dnevi izgnala. Budimpešta, Ogrsko, 18. junija. Nenadni obisk ogrskegu ministrskega predsednika Goemboesa v Berlinu je pouzročil veliko senzacijo med ogrskimi političnimi krogi. 1'radno poročilo je naznanilo, da je Goemboes odpotoval iv Berlin, da razpravlja o gospodarskih zadevah s kanclerjem Hitlerjem. Toda pozneje se je iz zanesljivih virov izvede-la. da sta razpravljala tudi o Apolitičnih zadevah, ki se tičejo obeh držatv. zlasti še o sporu med »Nemčijo in Avstrijo. Zagotavlja se celo, da se je Goemboes Hitlerju ponudil -aa posredovalca med Dunajem in Ber-. linom. London, Anglija, IS. junija. — žbp prati osemnajstemu amend-Nemški trgovski in poljedelski mentu, mnenja, da bo še tekom minister dr. Alfred Hugenberg, ki tega leta glasovalo 41 držav o preje dodeljen nemški delegaciji na klicu, česar posledica bo, da bo gospodarski konferenci, je pred prohibieija še pred koncem teko-gospodarsko komisijo zahteval; da čega leta odpravljena dobi Nemčija zopet nazaj izgub-1 McBride se tolaži z dejstvom. s ljene kolonrje. Vse nemške kolo-j da je bilo sedem izmed enajstih , mje so bile po izgubljeni vojni držav, ki so glasoma le za preklic, razdeljene med zmagovite zavez- mokrih ob času, ko je bila uvedene države. ] na prohibieija. Te države so: Wis-Asled te »zahteve so bili poseb- consin. New Jersev, Rhode Island, no presenečeni francoski delega- l5itead' kl Je setlaJ Pravni sve-vil nta naročilo kanclerja Hitler-1 tovalec administratorja za prohi-ja. ki je hotel videti, kako bi taka' !>.,1C1J0' na ^erozapadu, je neko-zahteva .vplivala na londonsko | konferenco. "" " je bil zopet sprejet v državno službo. Od leta 1929 do lanskega leta je bil poslanik v Londonu. Tudi Leon Karahan, ki je tudi nadomestni zunanji komisar in ki je znan po svojem delovanju i^a časa kitajske revolucije, je tudi kandidat za posla-nisko mesto v Washingtonu. / .jI _ _ / \ JAPONCI PREGANJAJO ROPARJE Č&ngčnng, Mandžurija, 15. junija. — V novi kampanji proti guerilla. 'Voparjem'^v državi Man-čukuo so japonski vojaki ubili 350 roparjev. V teh -bojih je bilo u-bitih 20 Japoncev,. _____ ne bo ničesar odločnega ukrenil. Commodore, v katerem se shajajo najodličnejši ljudje, je odprl nov vrt na strehi hotela. Vol- >Medtem pa se delegati gospodarske konference razgovarjajo, kako bi mogla priti nemška za-hte-j ~ -------- — va po izgubljenih kolonijah v so-!stea(?. ^ ^anuie v hotelu, toda glasje z nemško novo politiko, kij11^ piJe Plva- si je postavila nalogo očistiti nem- " ' --- ' ški narod vseh nearijskih narod- da bi bile nekdanje kolonije zo-nih primesi. Ako bi tedaj Nemči- pet vrnjene .Nemčiji, ja raztegnila svojo narodnostno | Vse e\-ropske države so se zavze politiko na kolonije, bi iz njih iz- j le, da bodo na jesenskem zaseda-trebila ves domaei živelj, ki je za- • nju Lige narodov zahtevale, da morski in mongolski. Tudi Liga narodov je mnenja, da vsled sedanje nemške sovražnosti proti vsemu, kar ni •cisto nemško, ne kaže, Liga opozori Nemfiijo, da mona> po vensailLski pogodbi in po pogodbi Lige narodov spoštovati pravi* co ananjiine v fogavi,'* CTW YOEK, MOKP1T, JUM»19,1933 Tin: LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. 4u "Glas Naroda " 1 - Omd kad Published by " lUTBOO PUBLISHING COUP A] <▲ Oorpsratlea) •fcMfc U Mi b 1 Btb, Tura. m m. m o* n and sddrerara of aboro officers: New T«d OHr. N. V. -G L A 8 NARODI" (Vetra mi tke Peipli) lined Ivm; Day Kxcept Sundays and Holidays iS rale t*** U btr lets tO • • • rta .. t leta • •••••••••• mm •••••• 91 .ao fca New Torb ca celo leto......$7.0L Bs pol leta •••«••••••••••(*•((« fSJO Ba tMKMtm m 0^0 Me......$7*0 Za pol leta....................S3.50« Subscription Yearly 96 00 Ad re **Qlas Narod*" mtt dan tiraemil nedelj la pnmdkor. pod pi— In osebnosti m na prtoMajeja Order. Pri spremembi kraja m Denar naj ee blagovoli ro&olker, pro*Ime. da se tudi prejinja blvaliifie nsznsni, da hitreje najdemo naslovnika. NARODA". SIC W. ISth Street. New York. N. T. CHelsea J—1878 NEMČUA IN AV6TBUA v* Nem^Kj minister za propagando, Joseph Goebbels, jo ponovno zatrdil, da Nemčija zelo siiupatizira z avstrijsko republiko, navzlie temu pa postaja napetost med Berlinom in Dunajem od dne do dne večja. Prav nič čudnega ne bo. če bodo prekinjene med obema državama diplomatske zveze Pred kratkim se je vršilo neko mednarodno zborovanje, in pri tej priliki je izjavil načelnik avstrijske vlade, da ne more najbolj miroljuben človek živeti v miru, če tega noče njegov zlobni sosed. / Kako so se v par letih razmere izpremeuile! &e pomladi leta 1931 sta bila Dunaj in Berlin največja prijatelja. Ni dosti manjkalo, pavedal je nošo jo rjavih srajc in razobešauje zastav z roglatiin križem. Nemčija jc prepovedala svojim ljudem hoditi v Av-btrijo, oziroma mora tisti, ki hoče iti, plačati tisoč mark za potni li»t. Tako se bori ena oblika fašizma proti drugi. Kakšen bo koue V DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Ur Lir Lir Lir Ur Ur V ITALIJO 100 ............................ $ 7.— 200 ............................ $13.70 300 ........................... $20.— 400 ............................ $26 .50 500 ............................ $33 .25 1000 .......................... $45*5 v dinarjih V JUGOSLAVIJO Dki 200 ......................— t 3 90 Din 300............................ $ 5.70 D»n 400 ........................... $ 7.«0 Din 500 ....:.......................$ « 25 Dtol 10M..........................$1B — Din 6000 ........................... $87.50 Za IspU&lo vetjih zneskov kot navedeno, bodisi ali Urah dovoljujemo ie bolje pogoje. • IZPLAČILA T AMZKlftdH DOIARIII Za Izplačilo $5:00 morate poslati— $ 6.75 " » $10.00 " " _______J1035 m •• §1$j)0 " _____ 9* " $20.00 " " _______421.— •• _ » » ______441.26 ~ •» $6$.0$ » •• .......46146 ▼ Mrn kraja tspftatOo * dolMfl*. iawiujttno po ' SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Am Narod*" jr.!«. :________ Mrs. Rezn Ma.sle nas je poprej zapusti! a. Matija je bil tudi do zadnjega in se potem malo. Zdaj *<» j itn ho »-nkrat lepo /.«-hvalim, in jim želim, da bi v.siaj trikrat v lotu obhajali svoj god. Pozdrav vsein čitateljem in či-tateljieam! "odo v njem v.priaarjali samo defla Klavnega rojak« tega mesta. Gledališče je eno najmodernejših na svetu. Pri njem je velika knjižnica*, ikjer so abrana Shakespearova dela rv vseh prevodih. a ravnatelj knjižnice Alfred Wareing dobiva vedno nove in nove rzdaje in prevode del -slavnega pisatelja. Tako je nedavno dobfl nov prevod "Beneškega trgovca", kii je bil preveden v južnoafiški jezik secuhana. Obrnem so ravnateljn »poročili, da bosta prevedeni v ta jozik tudo Shakespearovi deli "Julij Cerar" in "Mnogo hrupa za nič". Shakespearova dela prodajajo celo v pojedina narečja, med drugim v narečje tirolskih kmetov "ladinštino". Lani je feil preveden "Hamlet" tudi v tataršemo in vprrzorili so ga v Simferopol u. V" Indiji imajo 186 izdaj S>hakespea* rovih del w 14 indijskih natreč-jih. Tudi aa Japonskem in na Ki-; tagakem imajo ie Bbakespetarea v prevodu, v Palestini se lahko po-jo, da ga igrajo v novi he- Kdo bi si bil mislil, da bo kamen. ki se je sprožil 26. julija 1911, tako neusmiljeno pomandral Evropo in jo do temeljev preobličil. Kdo izmed nas bi si bil domišljal tedaj na fronti, da bo rodila svetovna vojna tako nedogledne posledice. Pač smo slutili, da s«* bodo meje držav vsekakor premaknile, a mnoge se celo j>odrle; toda da se bo tudi človeška morala prav do temeljev zrušila, o teui pač nismo tedaj sanjali. Pač, slutili smo. da se bomo haš bojevniki močno ]>odivjani vrnili s front in da bomo kar od kraja pobijali in klali. Kajti rednega in poštenega življenja smo se bili docela odvadili in ga v resnici nismo bili več pričakovali. Toda čudo božje, kako se vse na svetu okrene. Namesto da bi se vrnili ni i z razdivjanih front divji, z okrvavljenim bodalom v rokah, grozni in preteči, smo prišli kakor čreda ova<\ krotki, naveličani trpljenja. željni miru. In toliko je po vojni f>rekucuhov, ekstremov in krvavih elementov — pa hi bilo popolnoma naravno in razumljivo, kot bi bili vsi ti sami bivši frontar-ji. ki so siti gorja, pa hočejo prekucniti današnji, recimo krivični, družabni red. Popolnoma razumljivo hi bilo, ako bi mi uganjali t<* razne ekstremne komedije. Toda ne! Bojevniku je komedije in morije dovolj, on hoče pomagati in koristiti izmučenemu človeštvu z resnim in por'tivnrm delom, slonečini na legalnih temeljih. On ve, da vsaka sila rodi protisilo. vsako nasilje nesrečo in vojno. Bojevnik skuša s pozitivnim delom in propagando odpraviti socialne krivice, ki jih trpi delovno ljudstvo. Poglejmo pa. kdo so ti današnji junaki ekstremov. ki hočejo odrešiti trpeči svet in mu ustvariti raj na zemlji. To so trume fantinov. ki ko med svetovno vo»no pohajkovali in žalostno životarili v zaledju ter ir. dalje prisluškovali peklu front. S) tako rekoč izrodek vojne, v nji so rasli, videli njeuo bedo in njeno nemoralo. Rasli so brez vajeti, brez pravega varstva — in koso po vojni dorasli, so planili na cesto in podivjali v nebrzdanih hordah. In teli jc nabral seda.i lahko vsak, kolikor je hotel: medtem ko so bili pravi italijanski bojevniški organizaciji, ki pa je bila pozneje od fašistov razgnana. Ruskega carja ko bili odstavili pravi bojevniki, ki so tudi izvedli nekrvavo revolucijo pod Korenskim, katerega vlada bi Ttufciio dovedia do drugačnih rezultatov. kakor jih vidimo danes; toda Lenin s<- je poslužil drugačnih metod in ljudi drugačnega tipa. da so zamogli izpremeniti krotko matuško Rusijo v grozotno klavnico. Mi smo spoznali ruskega 1*>-jevnika do bistva in vemo, da ni bil zmožen krvavih orgij ne na fronti ne doma. toda Leninov in Stalinov nauk iu pa injekcija sovjetskih židovskih apostolov so odgojile današnje komsomolce. ki so zmožni pomoriti lastne matere in čete. Medtem ko sta Mussolini in Le- nin udarila in zapalila nenadoma, je zbiral Hith-r delj časa svoje krive križarje. Mi vemo. da je bilo v Nemčiji mnogo milijonov pametnih socialistov in 250 tisoč treanih frontnih čelada rje v, ki jim ni bilo do konn dij, temveč samo do resnega dela. In vemo, da si je poražena Nemčija v 14 povojnih letih mnogo mnogo opomogla gospodarsko spričo svoje žilave marljivosti in neverjetne vztrajnosti, zaradi katere si je pridobila občudovanje in ugled v svetu. Toda Hitler je u-mel s svojo spretno komedijo vse to podreti v enem samem letu. kar tako naprej. Bognie. res ne* želimo : nikomur hudega, ali prej si bo sto-jkrat razparal Hitler čeljust v svo-•jih grožnjah, preden bo padel svet t pred njim na kolena. In prej bomo mi zasedli našo Koroško, kakor jo bo skušal oskruniti okovani Hitlerjev škorenj! I Pa se dobe še celo pri nas ljudje, ki jim Hitlerjeve vratolomnosti impouirajo. Raj čitamo, da tu celo snuje nekaka podobna organizacija ka-li. In da za to reč nabirajo mladino. Kaj pa. mladina naj bo za komedije, kakor da nima resnejšega smotra. Bi hoteli nekateri mar zopet poskusiti z raznimi eksperimenti žalostnega spomina ? Da se razumemo, povemo kratko in odločno: za fašizem se bojevniki prav nič ne ogrevamo, ker njegova metode so zlo in nesreča za narod in državo! Mi stojimo in bomo stali vedno zvesto na strani zatiranih in teptanih, najsi bodo to naši delavci, kmetje ali invalidi. Pravico njim, pa mir naši bedni raji na zemlji! , "Bojevnik' ZGODOVINA KLJUKASTEGA KRIŽA Danes ga nosijo v Nemčiji milijoni kot simbol šovinističnega nacionalizma in antisemitstva. Zato je trditev socialdemokratskega poslanca Heinejn. da je kljukasti križ prav za prav židovskega izvora, nemalo razburila nemške šoviniste. Sledila je burna debata in nekateri so celo trdili, da so s«- pojavili prvi križci v Indiji ali celo v Vzhodni Aziji. V splošno zmedo je posegel znani hitlerjevec Scheuermann s svojo zadnjo knjigo. Po niegovih raziskavanjih se je pojavil prvi kljukasti križ na Sedmogravkem ob konen kamene dobe. Našli so ga pa tudi pri odkopavanju trojanskih razvalin. V drugem tisočletju pr. Kr. se je prikazal na mikenskem ozemlju, odkoder je prišel čez Grčijo v Italijo. Šele v 5. stoletju pr. Kr. se je razširil v Indiji. Vzhodni Aziji in prišel v Ameriko. V Siriji, Mezopotaniji in tudi v Palestini, kier prebivajo Židi. ni mogel Scheuermann nikjer zaslediti kljukastega križa, kar dokazuje, da ne more biti židovskega izvora. In Ilitlerjevci so se zopet pomirili. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION POR MONEY ORDER Z herewith declare that Money Order No. __________________________ 1« cent by me for the purpose of-—- sad Lb not Intended for the purpose of »peculation, placing savings or making investment In a foreign country. I certify that this tfanaactibn la no way contravenes the act of l&arch 9th, 1033, tllft executive order of March 10th, 1033 or any regulation Issued thereunder. / (Purchaser 1 Signature) (Date) MX .BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠUJ VSAKO. POdHjJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY X9RK N. I. mm Kot sem jslišal. je bil iv soboto popoldne otvorjen v Gre-ater New Yorku prvi slovenski "b?er-gartlen". Xpkje na prvi Avenue, nižje »nI osme c-e.ste, Jiišno številko .sem pa pozabil. •Xewyorski Slovenci napredujejo. Dolgih trinajst let .so bili brez brez vsake pijfjee. ki je močnejša nefrofvoda. Trinajst let .so se voljno pokorili suhaiskim postavam. Tninaj.st let ni nihče okusil niti kapljice vina in žganja. Slovenski "beer-garden" bo torej zanje pravi blagoslov. Naiša doba je doba premikov. Vsak dan v letu je posvečen kakemu svetniku. Svetniki .so vsakovrstni. Devic je baje tako dosti, da jih niso mogli »vtakniti v me«pce in tedne, ampak so vsem skupaj določili en dan. •Pratika pozna *anio štirideset murenikov. Točka trpinov in mu-cenikov je dandanes toliko, da bi moralo imeti leto najmanj šestintrideset milijonov dni, <;e bi hotel vsak trpin posebej godovati. Ada^m in Eva imata malo pred Božičem nvoj praznik; Past je nestanoviten in skače po februarju semintja. posta je pa pri nekaterih dosti skozi v.se leto. Po svetovni vojni so nastali novi prazniki. .Vaprimer praznik Pre-mirja. j To je s-kromen zaeptek. to je steza proti prazniku Miru. ki še ni postavljen niti po cerkvenih niti po političnih postanrab. •Praznik Mater praznuje svet šele nekaj let. Da se ptf ne bo nikomur krivica | godila, s<» tudi očetom prisodili j dan : včeraj so imeli očetje svoj praznik. Ubogi očetje! Prav radi bi bili brez tega praznika. Ali so ga praznovali v tvoji družini, prijatelj 7 Po prani c i mi povej. koLiko s-i moral dati otrokom, da so ti rože in cigare kupili, in koliko si moral dciti ženi. da se je »zapeljivo oblekla tebi na časi ' Z;i v.se praznike in vse godove, kar jih je v letu mora družinski oče prispevati. Očetom res ni bilo tr-ba prirejati posebnega praznika. Praznik štiridesetih mučenikov naj se u-ma.kne prazniku očetov. To je precej drzna propozici ja. in ne vem, če em se leta 1M00 odpravljal v Ameriko, me je iz koroškega Beljaka zanesla pot v Beojrrad. In ko sem dve leti prrwieje ponovno kre^-nil proti Beogradu. «era- se po par dneh vkrcal v Hamburgu na par-nik. ki me je pripeljal tv to deželo. Ce hočete citati zares lep zanimiv roman, čitajt?- "Dve wroti" na tretji strjani. Roman bo izhajal trikrat hn j«- hil Mar w-wtd^t let, a ni i/yMal kot se^tdevtletnik ter ni nikdar pridal svoje starosti. Zadnjih d«let ni več volil, ker bi moral pri rejjlvtraeiji na-turn-no |>ove»l«tj pravo sta- rost. Kadar je »topil priil ogledalo, j«* bil prepričan, da ga lahko vsakdo smatra /.a dobro ohranjenega mii-rideset let neg" človeka. Skrbno > > je oblačil, in ko je šel *večer v blesku luči po veliki in odlični reMavmeiji, v kateri je bil Eapoiden ki»t vrhovni natakar, je marsikatera deklica občudovala njegovo elegantno postavo. Tekom vojne .si je John na v-e mogoče načine prizaluževati le domače ameriške in manj vredne barve za lase ^drugih sredstev nif»o importirali) je postaial vedno htarej.ši. mesto mlaj-ši. Kljnb temu pa je utripalo njegovo srce v mtadeniškem ognju. Prav nič se nam ni treba čuditi, če ga je vzljubila -edemuajstletna blagajničarka v restavraciji, kjer je bil zap<*drn. John in blagajničarka sta se nastanila v okupnetn stanovanju. Tr.-prva sta se ljubila kot dve grlici, po preteku dveh tednov je prišlo med njima d*> par neprijetnih prizorov. Blaga vničarka je na v>ak način rahtevala. da m> John |>or'M"i žnjo. a John tega nikakor ni hotel. V mislih ni iiu.*l drugega kot i/-prememlM«. in razcntega ne je bal, da bo treba v uradu, kjer izstav-Ijajo po rot'na dovoljenja, izdati svojo star<*-t. katero j«' zamolčal »voji liilbiei. Naveličal *e je je t^r razmišl jal, kako bi se je enkrat 7a vselej prontil. — Dragiea. — ji je r«*kH nežno. — slaba si. — P«»jdi za par lednov v Atlantic ('itv. V .vi v/rad ščetia, ga }o objela. frtiri tedne |>< 'jieje se j«> vrnila, ker ni dobila že osem dni od svo* jega Johna niti denarja, niti pisma. Hodnik ji* bi! teman, ko j.« jMttr-kaia na vrata. \ih«'*e >e ni odzval. Potrkala j«* /nova ter pri«"ela tresti vrata in klieati. Nihče ji ni odprl. Pričela je prisluškovati t -r naenkrat čula prita-jen smehljaj. ' »dšla je na dvorišče! ter sji|.-zal-i >ko/.i ovHjc. Zgodaj naslednjega jutra je mo- RAZŽALJENI PONOS ral znova v sodišče, da nastopi kot. jrala zanj. in kadar se je hotel paj-tožitelj proti blagajničarki. dašiti z drugimi ženskami v restav-. Zelo mu je bil » žal. ko je moral raciji. >o ga smeje vpraševala: — sporočiti sotlnijskemu uradniku, da Kaj bi rekla blagajničarka? jie star (»0 let. | Ker ni mogel drugega je sklenil j — To je res pravi star o>el. I poročiti se žnio. » j Njegova punca je pa odgovori-j Ko je stal zjutraj po poroki pred ogledalom, je vzdilial: — Z
  • toliko star. John je prebledcl. ko je to slišal. Vso noč 11 i mogel spati, kajti po glavi so niu vedno šumele besede blaga ju ičarke. da je namreč star osel. Zgodaj zuitraj se je oblekel ter šel k odvetniku. — Kaj je to. če hoče kdo dokazati resničnost .svoje izjave? — .je vprašal. Odvetnik je vzel debelo knjigo, ter brskal po nji dolgo ča^a. — Tukaj je slučaj, ki se je zavr šil prfd \*»č leti. 7. aprila leta 1893 je rekel John Green prijatelju .Tonesu, ila je osel, S tem je razžalil njegovo čast. Jones je a-peliral na pravno sodišče. Prizivno sotliSče ni moglo dokazati Jonesu. da je pravi osel. pač pa izjavilo, da ;c imel njegov nasprotnik prav. kn mu je očital neumnost. — Razentega pa. — je rekel e odpravijo trije drzni raziskovalci na ekspedici-jo proti južnemu tečaju. Odpeljali se bodo na nemški ladji "Fana-fjord". ki bo plula pod norveško zastavo. Pobudo za ekspedicijo je dal a-meriški polkovnik W ilk ins, ki j? prvi preletel severni tečaj z letalom : nadalje se bosta ekspedieije udeležila še slavni norveški letalec Bert Balehem in ameriški raziskf*-\ialee Lincoln Ellsworth. Ekspeili-eija odide na pot prve dni julija. I\ak rajajo nove zamisli in načrti, ki jih podjetni Američan prav velikopotezno tudi izpcl;e. Te dni je prispel w. Pariza na Norveško, kjer >e s svojim tovarišem Balehenom pripravljata na ekspedicijo. Drzni raziskovalci so ?»i zbrali za svojo zastavo norveško, ker hočejo na ta način počastiti spomin drznega raziskovalca Roalda Amundsena. ki je žrtvoval svoje življenje za rešitev No-bilove ekspediri.ie. Ekspedicijo bo vodil Ellsworth, ki je ek^pedicij že va jen. EHswortli je sam kupil ladjo "Fa na fjord", na katero bodo naložili posebna letala, a katerimi hočejo letalci preleteti južni tečaj. To so ogromna letala s tremi motorji. Podrobnosti o letalih še niso znane. Kolikor so mofrli doslej prodreti v javnost načrti za ekspedicijo. sta znani dve poti. po katerih naj se drzija ekspedicija izvede. — Ellsworth in Balehem menita, da bi bilo najbolje, da bi se ladja zasidrala v Kitovem zalivu. Od tod naj bi se letala dvignila proti južnemu tečaju. V tem letalu na i bi letela Ellsworth in Balehem. Preleteti bi morala progo 4800 km, za kar bi potrebovala približno 20 ur. Hubert Wilkins bi med tem ča-Him ostal fia ladji "Fa na fjord", odkoder bi proučeval meteorološke j razmere in bi bil stalno v stiku po radio z letalom. Hubert Wilkins sam ima še bolj drzen načrt. On je celo mnenja, da bi se dal južni tečaj preleteti s celine na celino, to je, letalo naj bi se dvignilo od najjužnejšega rtiča Afrike in pristalo ob najjužnejši točki Amerike. Toda letalo bi moralo preleteti silno daljavo, skoraj 9 do 10 tisoč kilometrov in vprašanje je .ali bi motor wsdrzal tako dolg polet. Toda Wilkins se tega načrta prav nič ne straši in je prepričan, da se da tudi izvesti. — Saj je znan že njegov polet iz Ala-jske na otoke Spitsbergen. 1 Ekspedicija na južni tečaj po zraku naj bi imela poleg znanstvenih namenov zemljepisnega značaja tudi praktičen namen. Pripomogla naj bi k politični razdelitvi 5 svet a okoli južnega tečaja. Ni izključeno, da bodo raziskovalci odkrili doslej neznano eelino. ki bi utegnila biti človeštvu v veliko korist. Hubert Wilkins še vedno ni j opustil načrta, da bi se i>odal v ; podmornici na severni tečaj Tudi admiral Bvrd. znani ame-. riški letalec, namerava to poletje j preleteti južni tečaj s trimotornim ' letalom. Pripeljal se bo na ladji v Kitov zaliv, odkoder se namerava i dvigniti z letalom. NAJBOLJ PREPROSTA stvar na vetu je kuhati z električnimi pripravami. Spojite jih v. električnim spojilom... pa ?n-morete kuhati na njih skoro vse . . . iah-ko in hitro Ta obeti* je bil gotov na električni namizni peči v .'IH minutah.> Ali so vam znani cookerji .' Voljno skuhajo ves obed za vas . . . dočim imate vi prost popoldan. Ali če greste na piknik, lahko pripravite svoj obed v cooker ju ... ga vzamete seboj (še vedno v cooker ju) ... in po več urah predložite gorak obeti lačni družbi. Dosti se da tudi napraviti s senvič toaster-gril-lont. Za toastauje senvičev seveda. Pa tudi praži čopse, slanino, klobase . . . Oglejte to poletje električne pripo-močke za kuho. Pripravni »o. Niso dragi. I "poraba stane samo par centov na dan. Pokažejo naj jih vam. * 411 / za pripravo tega obeda za štiri |4?Z ELEKTRIKO NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kmč) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "CLAS NARODA" ena n so - S 1. Julijem 1!».::: IhhIo vaše električne družbe |ir»ilhrtu prdijill vsakot ntfne električne potreb&Mue in Jncfmdeacenčn^ žarnice. Te so IAPHMAJ PSI PRODAJALCIH ELEKTUCJIH POTREfltCM TEK V lEPAftTMEVT IN lONTIK UMI TNE NEW YO«K EDISON COMPANY • MOOKtYN CDISON COMPANY, INC. THE UNITED EtECIRIC LIGHT AND POWEB COMPANY NEW YOIK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY ■ DVE SIROTI . Spisal A. D. ENNERY PRVI DEL Proti koncu vladanja Ludvika XV., v času, ko je bil prišel naslednik Ludvika Velikega tako daleč, da se je branil dovoliti žitni monopol, nastopajoč sani kot verižnik z žitom, je težila Francijo silna beda. Da bo nesrer-a še hujša, je pritisnila še zima, kruta zima, kakršne so v Franciji zelo redke, ki pa se je žal ponovila čez nekaj let in imela še hujše posledice. Nemir, bolje rečeno, nekakšna groza je vladala povsod. Sam Pariz, navadno tako poln življenja in vrvenja, to središče vrvenja, dela in naj-izbranejšega veselja, ta Pariz je bil do»bil žalostno lice. Čim je nastopila noč, so ugasnile vse luči in zavladala je mučna tišina. V stari hiši v ulici de la Mortellerie, ki je bila takrat ena naj mračne jšili in najstarejših ulic starega Pariza, je stanovala v šestem nadstropju delavčeva družina, zelo srečna, da je našla zavetišče za trideset du-katov letno; najemnine so bile že takrat ja-ko visoke! Stanovanje zares ni bilo razkošno; tesna podstrešna sobica, stene: pobeljene z apnom, strop, ki si ga prav lahko dosegel z roko, niti sledu po peči, namestil okna pa tako ozka odprtina, da sta se morala dva objeti čez pas in se tesno stisniti skupaj, če sttf hotela vdihavati svež zrak ali veseliti se solnčinh žarkov. ster in ki ga je takoj sprejel v svojo delavnico. > Dve leti pozneje se je Mihael zaljubil v dražestno in pošteno dekle, ki je bilo tudi brez roditeljev in seje preživljalo z delom svojih rok. Lastnik delavnice, kjer je bil zaposlen, mu je zaman dopovedoval, da bi bila največja neumnost, če bi se tako mlad oženil in da bi bilo mnogo pametneje, če bi počakal, da doseže ugodnejši položaj; še to pot je storil Mihael po svoje. Vzel je za ženo Terezo. In ljubila sta se tako, da je moral Mihael že čez dobrega pol leta opozoriti ženo, da postane kmalu nujno potreben nov kos pohištva, zelo važen kos; ženina zunanjost se je namreč močno izpieminjala. — Ah, torej si končno le opazil to. — je odgovorila; — sicer je pa trajalo dolgo, pred no si začel misliti na to. Jaz sem mislila že od prvega dne na tvoj kos pohištva in da boš vedel, imeti hočem vse, kar je v tem liaj-boljšega; lepo zibelko za prvi dve leti, iz finega lesa. nog iz imitranega mahagonija; saj se spoznaš na to, gospod mojster v umetnem mizarstvu. — Bogme, izdelal sem že mnogo postelji© za male knegin j Nič ne skrbi, najino dete bo spalo v posteljici princa. In naša zakonca sta eele tedne marljivo delala. Mihael je delal zibelko, pravo umetniško delo, Tereza je pa pripravljala lepe prtičke, vezala čepice iz mehkega sukanca, j nogavičice iz bele volne in sploh vse, kar bi Mlada zakonca, slanujoča v tej sobici, ni- mogla potrebovati velika osebnost, ki sta jo sta videla v tem nič nedostojnega, prav ta- s toliko radostjo pričakovala, ko. kakor se nista pritoževala, ko sta zapu- — Da bi le bila punčka! — sta želela oba ščala ulico, da bi se vrnila domov, da sta morala hoditi roko v roki pod nizkim, vlažnim obokom po vijugastih, v vsakem nadstropju samo skozi okroglo okence razsvetljenih stopnicah; okenca so (bila obrnjena na dvorišče^ če lahko tako imenujemo nekakšen vodnjak, kamor se je stekala vsa nesnaga, kar so je stanovalci zanemarjene hiše na-metali in izlili čez dan skozi okna. Pohištvo je bilo v vsakem pogledu dostojno stanovanja. Postelja iz navadnega lesa, ne posebno široka, s slamnjačo in blazinico. kjer sta lahko ležala zopet samo dva in sicer le če sta se tiščala skupaj; dva stola. m se vsa srečna gledala. Mihaelove in Terezine slutnje so se izpolnile: nebo je jima naklonih) hčerkico. Zdravo, cvetoče dekletce, ki je dobilo pri krstu ime Henrika. In ko je končal svoje vsakdanje delo, je delal Mihael vsak večer dve ali tri ure več, ne da'bi se zmenil za utrujenost. Delal je za svojo hčerko. Vse je šlo v mladi domačiji srečno in gladko. Toda gorje — sreča prvili dni ni trajala dolgo. Zamolklo in neprestano bobnenje, oznanjajoče socialno krizo na predvečer izbruha, je imelo za prvo posledico velike miza, nekakšna nizka kredenca, kamor sta j zmešnjave v finančnih in industrijskih kro-spravljala jestvine in perilo in kjer je stal trili. velik ufnivalnik s kamnitim loncem, vrč za vodo in dva svečnika. Na stenah je bilo nekaj kaveljčkov, kamor sta obešala obleko, pri oknu je pa stal štedilnik in na njem velik lonec za juho. In to je bilo vse. kar sta imela mlada zakonca, ko sta združila svoje prihranke in si spletla skromno družinsko gnezdo. Za srečo nista potrebovala nič drugega.' Kriza je bila od dne do dne hujša, delodajalci so najprej znižali mezde, potem so pa ustavili delo in odslovili delavce. A kot nalašč se je naglih korakov bližala zima, moka je bila vedno redkejša, a to je pomenilo bedo in glad za premnoge rodbine,, ki so živele samo od sadov svojega tedenskega trdega dela. Tako daleč je bilo prišlo tudi z našo inla-Tmela sta mladost, veselje do dela, in oho- j do družinico. Skromni moževi prihranki so ževala sta se! se polagoma razlezli v vedneni pričakova- Mož, Mihael Gerard, je bil doma iz Ev-reuxa in starši so bili napravili iz njega dobrega, poštenega delavca. Nesreča je pa hotela, da mu je bilo komaj dvajset let, ko mu je silna epidemija v nekaj dneh ugrabila očeta in mater. Po smrti skrbnih roditeljev se je mogel zanašati samo nase in na svoje delo. Ubogi fant je preživel dve ali tri leta v globoki ža- otrokom, Če bi ne imel več tvojega mleka. p ii<*a Kovanju, da bo zopet dovolj dela; pa ga ni hilo in tako so bili kmalu prisiljeni skrčiti svoj že itak prepičlo odmerjeni vsakdanji kruli na polovico. — A kljub temu si ne smeš toliko odtr-govati, — je prigovarjal Mihael svoji ženi; — nikar ne pozabi, da si obenem mati in rednica. Pomisli, kaj bi se zgodilo z najinim _ losti; varčeval je, kar se je le dalo, da hi si prihranil nekaj denarja, ki bi mu omogočil uresničiti že dolgo sanjane sanje: ogledati si Pariz. Prijatelji so si na vse načine prizadevali odvrniti ga od tega koraka. Opisovali so mu Pariz kot žrelo propasti, kjer je bilo življenje nizmerno drago in kjer je bilo na tisoče nesrečnikov, obsojenih na bedno životare-nje, ker niso mogli dobiti dela. Toda Mihael se ni dal prepričati in nekega jutra je povezal svojo obleko in orodje v culo, skočil veselo na streho poštnega voza in pomahal v Slovo svojim tovarišem, ki so ga spremljali in mu klicali: Obilo sreče in na svidenje!" Čez dva dni — v tistih časih je bilo namreč treba potovati trideset milj daleč dva dni — je Mihael Gerard končno zagledal Pariz. To je bilo edino veselje, ki ga je bil deležen odkar so mu (bili umrli starši. Naslednjega dne ne je predstavil lastniku umetno obrtne delavnice, ki mu je bil ^ ___ y»l _ . - fi - a . Te besede so bile nož v Terezino srce. (Dalje prihodnjič) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in ▼ njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne* Knjigarna a 19 _ T LAI I A I O D A" HSW YOU, HOBDAY, JUNE 10. 1033 THE LARGEST 8LOVEHF DAILY ta V. 8. A. DEDŠCINA 50 *»I>r«*j<-tr to vabilo je žarela Ralfu iz oči. Saj je vendar hrepenel ? Ralf nekolrko ,pnm:*li. nato pa tie mu izjasni obraz. — Da. to je dobro! Povedali mu boin, da ste me povabili in ti mc;° obna-ienje je ie preveč očito. Ralf prikima. — Dobro, iztlaj bo mislil, da je vaSe povabilo posledica tega. da ate preptvčani, ]u>>ak večer v vaši družbi in v družbi vaše go^piee svcstre. Ali ji pa ne bom nadležen Porodno zasijejo Ilonrikove oči. toda pri tem Ralfa ne po-irled«. — nii je vendar naročila, muj vh« povabim in .se nc iho ni." tnanj vevelila kot jaz. Samo na kak način do povejte Mertensu, da MM bo* te večkrat obkkovali. Zdaj imava zelo enolično življenje, posebno še sestra in privošč m ji ta.ko prijetno družbo, kot je r. Ileriul jr re* dopovedal Mertenam, da bo dobro in koristno, ako prekije kak večer v Kodenbergovi vili. Ralf ga je obLskafl v njegovi pisarni in »e je ž njim najprej razgovarjal službeno. Nato p« mu reče: — Gotsjmd Henrik me je ravno prej prosil, da bi nocoj prišel ▼ Rodenbergovo vilo. da ž njim in njegovo sestro večerjam. Temu »e zelo čudim, ker je nenadoma postal zopet zaupljiv proti meni. Merterts se zvito nasmeje. — Torej je vendarle bil ^amo sum. da ste mi v poročali o nje-Ruvetn živ t jen ju. Ta sum sem mu danes pregnal, da mi nek moj prijatelj v mestu pošilja o njem poročila. Sploh pa sem res iovodel od nekega gostilničarja, da je bil Henrik pri njem. Mož mi je to sicer povedal popolnoma nedolžno. Ralf si misli, kako dobro je bilo, da je š<4 včasih s Henrikom po ta k Hi krajih. — Zato mi je sedaj razumljivo, zatkaj se je Henrik tako naglo premenil. Najbrže hoče ta svoj sum popraviti s tem. da me je povabil k *ebi. Bil *eni tako .presenečen, da sem že enkrat oMjuhi.l. Toda ne vem. ako j«* to po »vaši želji, ako r s grem v vilo Itoden-berg. Ako vabilo odklonim. 4>o mogoče užaljen. — Ne. ne. nikar ne odrecite, samo pojdite, — pravi naglo Mer-tena. — l'ek) rad b ryedno skritega kaj dragega. Mcrvek .postavljen za ;ro.spodarja takega podjetja, ko je bil vendar na raa|x*lago mož kot ste vi, ki je za to kot nalašč ustvarjen in kej- ste kot zatrt opniik uvoje gospp. soproge imeili do tega isto pravico. To je zopet tipalka, katero je Ralf izstegnil iu Merten.s mu je zopet šel v past, dasi 'je hfrtel izbrisati ae neka'j svojih neprevidnosti. Tesno prime Ralfuvo roko. — Ali si morete .misliti, kako me je to zabolelo? O, da vi me razumete — in — iv vas bi imel trdno oporo. Poleg mene morete ►tati na prvem mestu, kadar — no, sedaj se nočem dregati iv nežne atvari, ki ne sinejo biti pomešane s službo. Toda, kar je mogoče, naj ae tudi tzgodi. gospod doktor. Ta .mladič je popolnoma nezmožen, da bi načelo val tako velikemu podjetju in zato to tudi ne bo nikdar sposoben. Človeku ne srce obrača v telesu, kaj 'bi se agodi-lo z Rodenbergovimi tovarnami pod takim ivodstvom. —wMoja edina tolažba je, da boste vendarie samo vi ostali na prvem anestu. do tega ne sme prhi. da gi gospod Ilenri'k v resnici porital ra/vnatelj. Saj bo 'vedno živel ljno iz dneva v dan. Ali : al, toda tudi z njim ao tezkoc^. nik in ki je imel milijone angIe;kHi k^»«tt predor p ni b.braltar- Odkar hoče Spanca izpremeniti funtov, še na smrtni postelji je mo^o «zmo k, naj h, vezal svojo pogodbo z veliko ameriško 73-letni starec upaJ da bo ozdra- Evropo R Afnko' ° tnn Pravljič- telefonsko družbo v njeno škodo, so vel in da znova zavzame svoj pr- nem Predoru * P« '^enkrat znano pstali Američani previdnejši, ker votni položaj v angleški javnosti Kamo toliko' da bi bil° W nofejo r«kirati' da bi sc Pri Dvakrat v življenju se mu ce po- ^^ Po,kovn^ ^nlro Jeve- čih pogodbah delale naknadn-srečilo spraviti skupaj milijonsko noix j<> ^ SPansko vla<1° pripra- spremembe v nuhovo škodo. Ce u-premoženje. Bil je ustanovitelj in vil P0^1-^" gradbeni načrt. Kot poštevamo vse to, je skoraj gotovo, finančnik, politični vodja, izdaja- izhodi^'e v Evropi priporoča Ta- da o»tane predor med Evropo in telj listov, gledališki podjetnik. rif°. kot izhodišče v Afriki pa Pun- Afriko še dolgo'"samo na papirju lastnik dirkalnih konj in odličen ta Ferdigua. So pa skoraj nepre-1 pravnik, čeprav nikoli ni študiral magliive ovire, ki bodo najbrž ?e j prava. Ce javnost še Kdaj orne- dolgo zadrževale graditev predora nija njegovo ime, velja ta spomin med Evropo in Afriko. ^ { v prvi vrsti zloglasnemu sleparju,' Predor bi sicer vezal Španijo z ki je bil obsojen na 7 let težke je- njenim protektoratom v Maroku, če. toda Španija je vojaška sila samo Od leta 1890 do 1922 je ustano-' druge vrste in ji ni treba računati vil Bottom lev nešteto podjetij, ki « strategieriftn pomenom predori, so pa vsa brez izjeme propadla in drugi strani bi pa imela Fran-Ijudje so izgubili v njih mnogo de- c;ja poseben interes na tem. da Vi rcarja. Sam je pa >znal tako sprert- se predor zgradil, da hi lahko po no lavirati. da 'je ostal vedno čist potrebi hitro prepeljala svojo k >-in da Je kmalu spravil skupaj de- lonijalno voVko v Evro]>o. Seveda nar za novo podijetje. Leta 1922 je hi bila Španija v tem primeru pre-objavil po njegovi krivdi hudo o- hodna dežela, sama se pa iza to čast škodovani tiskarnar Bigland pro- ne poteguje posebno, ti njemu pamflet. ki ga je v njem p{)!ef? ^ p(>lit^.nih ovir So pa še splošno gospodarske ovire. Do predora in sk^zi predor bi morali » J MILIJONI NEZNANE UPNICE SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. 1. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE HmimiiiiiaiiiiiiniiHmiaiiHHiimiiiiiimimw dolžil sleparije. Bottomlev ga je tožil, toda obtoženi je bil oproščen. Botktonile.v je predlagal po- '"^'V'" i".' . , . , • ,: . . . ' . zgraditi zelcznieo, a zdaj pre:ojajo tem proti sebi preiskavo in to je pctsbalo zanj iwodno. Preiskava je namreč pokazala. da je porabil vrednost železniških pr<^ splošno zelo skeptično. Poleg tega ko že- Cudno 'zadevo je obravnavalo te dni pariško sodišče. Šlo je z:i neko avstrijsko nadvo;tvodtlcinjo. za san.jie lahkoživca o milijonih in pravljični gozdni gradič nekje na Madžarskem. Starejša priletna dama de Romanelia. s pravim imenom Lemandova, je tožita trgovca iii posestnika. Geonga Bre:i,ra. naj ji vrne 10 milijonov frankov, ki mu jill je bila -potsodila. Zatrj:*-va'la jie. da je s tem. da> Brear ru^-če vrniti denarja, hudo oškodovana neka na dvoj votlin.;«.. Brear je bil trgovec z Lesom, imel je lepo prenw*ženje. ki mu ga. je pa požrla gospodarska kriza. Bil ;e znan kot po/Itenjak in nihče bi Bottomlev zase dober milijon bz ^"^e v Španiji in na Portugal- \mn ne pris(>dl ^parije .Morda ga lke.r jj rnor^i vsakih šest me- Brear je pogosto zahajal k se- s-eocv obnoviti dolžno pismo na dvojni znes-ek. Samo pod tem po-! ?.!iV''sti,c v _ 1 1 li itterdam gojeni mu je -posojala denar. Le- 12. avgusta: mandova j? i>h zatrjevala, da je' ^"tallL^ Brear i/.si-'jeval od nje denar .s 15. avgusta: tem, da je govoril o ogromn h I. julija: 1'aria v Havre L^iTa> ei*e v btvrt 3. julija: Europa v Bremen 5. julija: Saturnia v Tr«t A<(uitana v Cherbourg UeutKchiatid v Cherbourg 6. jul jo: lie de France v Havre 8. julija: Conte dl Sslvoia v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija?. New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Champlaln v H»vr» Rotterdam. Rotterdam 15. julija: Rex v Genoa Berenparia v Cherbourg 18. julija: Leviathan v Cherbourg 19. julija: Manhattan v Havre Albert Hallln v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: T.afavette v Havre F!" ropa v Bremen Statendam v Boulogne 26. julija: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre 27. Julija: Bremen v Bremen 28. Julija: Vtendam v Boulogne lie de France v Havre 29. julija: V u lean ta v Trst Aquitania v Cherbourg /3 A tss^rama Lemanid. 1K0 v trgovini ni imel več sreče, se je obrnil ua sestri s prošnjo, naj mu pomagata s posojilom. V ji?imstivo je ponudil svoja .pc»estva na Madžar 2. avgusta: Washington v Havre D.-utsehland v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa Berengariu v Cherbourg 8. avgusta: Leviutliun v Cherbgurg Europa v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: l*aris v Havre Cherbourg v Boulogne Trst v Cherbourg stotem, ki jih pa ni mogoče spra.vi- i posest vili. ki jih v resnici nima. J ti v denar. Lemandova se pa ni j Njegova predrznest je š!.t eelo ta-v *L in knjige Vam bodo poslale naravnost m dom. F vročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. niti informirala o njegovoh pose-stvoh. temveč se je zadovoljila s fotografijo nekega« gradu in je Bream, posodila denar. Posojala ga mu je še peizneje. trdeč, da ga ima od neke nadvoj votlin je. Ta- kt) daleč, da slika gradu n-i predstavljala resn.ičnega gradu, tern-vtč kulise irc filnnskega ateljeja. Obravnava je morala biti preložena. ker sodišče še nima v rokah vseh dokazov proti Brearu. / DNI DO JUGOSLhVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIMI NA SVETU BREMEN • EUROPA Posebni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljauo. lzborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. A*i potujte z Elcspresnim Parnikom COLUMBUS Za podrobnosti vpraiajte kateregakoli loka'nega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD S7 BROADWAY, NEW YORK CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo MMaUSa SLOVENE IMOUl Bum ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane....... .$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 / . _*•__ "ILE DE FRANCE" preko Havre-------- — 6. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Itanilte fa pel KNJIGARNI 'GLAS NAR0UA HI «MI 1M Ml«* Utm Sail Kdor se je odločil za potovanje ▼ stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE D AXES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 Wwt 18th Street Hew York, N. T. Bremen v Iirpm«»n Suitfiidjim v Boulogne 16. avgueta: Manila I tan V Havre Alb-rt BaJlin v Hambuig 19. avgusta: l'e d»? France v Iiavre Itex v flenoa 21. avgusta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourgf 24. avgusta: Champlain v Havre Kuropa v Bremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Itoma v Onoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: L.eviathan v Cherbourg 30. avqusta: I)c (JrnsMi- v Havre ' Slaj^Ktk v Cherbourg Manhattan v Havre Tieutachland v Hamburg 31. avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mbra: Conl«- dl Kavola v flenoa Volendam v Boulogne 5. septembra: lit* (Ic France v Havre Statendam v Boulogne 6. septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg B. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vulcan la v Tr«t Kuropa. v Bremen 13. septembra: Tnte di Savola v Genoa vt <. f- / __________________________________________________ r V JUGOSLAVIJO Fraka Havr« Na Hitrem Elupresnem Parnika PARIS 1. JVLhJA 1t. Avgusta — 9. Septembra CHAMPLAIN 24. Junija—li. Julija (ob polnoči) ILE DE FRANCE 6. Julija — 28. Julija NLSKE CENE DO VSEH DELO* JUGOSLAVIJE Za p«Jisnila In potn« lista »pr«. to|t« nalt poeblalftan« shiiM 9reaeK -Qao 19 STATE STREET, NEW YORK