Gradisovi največji objekti v letošnjem letu Leto XXVIII Ljubljana, januar 1986 štev. 332 Jeklarna na Jesenicah, silos v Kopru, PBK v Ljubljani, stanovanja klasirnica v Titovem Velenju, železarne Štore in Ravne, TAM itd. Tudi letošnje leto bo še eno leto težkih preizku-*e»j za gradbenike. Dobra angažiranost je v času, še bolj zaostrujemo naložbeno politiko, predpogoj za uspešno poslovanje, vendar je treba >revzete objekte zgraditi v pogodbenih rokih in (ar je še pomembnejše, tudi finančno uspešno, kavno slednje pa je pri gradbenikih večji problem, kot sama gradnja objektov, zakaj, objekti se prevzemajo pod slabimi finančnimi pogoji, z zahtevnimi in zamotanimi finančnimi konstrukcijami, investitorji le s težavo pristajajo na podražitve, ki med gradnjo nastanejo zaradi nenehnega dviganja cen gradbenega materiala, v cene gradbenikov se vtikajo vsi po vrsti itd. ■ ^rad tonskega silosa v Luki Koper je bila zaupana Gradisu Vse to in še kaj drugega nam na začetku leta ne sme vzeti volje in potrebnega elana. Gradis je kot celota"dobro angažiran, nekateri tozdi bolj, drugi manj. Gradisu so bili že lansko leto zaupani objekti, ki predstavljajo največje naložbe slovenskega gospodarstva v tekočem srednjeročnem obdobju. Naj naštejemo nekatere, ki po velikosti in zahtevnosti gradnje izstopajo, to so: jeklarna 2 na Jesenicah, klasirnica in drobilnica v Pesju pri Titovem Velenju, 60.000 tonski silos v Luki Koper, razširitev Železarne Štore na letno kapaciteto 210.000 ton. proizvodni prostori za TAM v Mariboru, nadaljevanje izgradnje Železarne Ravne in Tovarne usnja Slovenj Gradec, gradnja Ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani s43.000 kvadratnih metrov uporabnega prostora, stanovanjska gradnja v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Ravnah, Kranju itd. Na fotografiji ob članku je predstavljena gradnja 60.000 tonskega silosa v Luki Koper, ki ga gradijo delavci našega tozda GE Koper ob pomoči delavcev Novogradnje iz Novega Sada. K projektu sodi tudi gradnja nove obale dolžine 200 metrov, nasipa za železniško progo, ki bo šel 300 metrov daleč v morje in gradnja naklad alno-raz-kladalne postaje. Silos je sestavljen iz dveh baterij višine 50 metrov, od katerih ima vsaka 12 celic ter strojnice, ki bo visoka 64 metrov. Cveto Pavlin Iz vsebine: • Novo vodstvo Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije • Sindikat o ekonomski politiki v letu 1986 • Konferenca sindikata Gradisa je razpravljala o listinah za XI. kongres ZSS • Sedem sejmov bo posvečenih gradbeništvu • Likof po štiridesetih dneh • Nigrad gre v likvidacijo, delavci in sredstva Gradisu • Razpis štipendij, tečajev in seminarjev za leto 1986 • 20-letnica Uprave delavskih domov /oi A * — unMuiouv vcoimiv Plakete in priznanja Za najprizadevnejše delavce republiškega sindikata gradbenikov • Na skupščini sindikata gradbenih delavcev Slovenije so tudi podelili plakete in priznanja za prizadevno delo in prispevek pri delovanju republiškega odbora Sindikata delavcev gradbeništva Slovenije. Plakete so prejeli: — Stana Radovanovič, predsednica Zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Francka Herga, podpredsednica Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev SR Srbije — Jože Križmanič, dolgoletni aktivist ROS; sedaj SCT Ljubljana — Miro Primorac, podpredsednik ROS, Gradis Maribor — Katjuša Borsan, predsednica komisije za kulturo, Pionir Novo mesto — Matija Krnc, predsednik komisije za šport in rekreacijo, Gradis Ljubljana — Nada Muminovič, novinarka RTV Ljubljana — Milan Šinkovec, dosedanji predsednik ROS, Pionir Novo mesto Priznanja pa so prejeli: — Občinski odbor sindikata gradbenih delavcev občine Ljubljana-Bežigrad — Majda Jovan-Toplak, GIPOSS Ljubljana — Marko Primožič GIVO Ljubljana — Nikola Djajič, Hidromontaža Maribor — Nada Uršič, Salonit Anhovo — Franc Rat, Vegrad Titovo Velenje — Drago Peterlin, GIP Zasavje — Jolanda Polici, SGP Primorje Ajdovščina — Jože Mešl, GIP Ingrad Celje — Lojze Javornik, IMP Ljubljana Posebej so se na skupščini zahvalili dosedanjemu sekretarju Republiškega odbora Štefanu Prazniku, ki je to funkcijo prizadevno opravljal osem let. L. J. S skupščine Republiškega odbora sindikata gradba nih delavcev Slovenije Opreti se moramo na lastne sile Skupščina sindikata gradbincev Slovenije je v sredo, 8. januarja 1986 ocenila delo Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva v preteklem obdobju, sprejela program dela za naprej, izvolila novi Izvršni odbor in njegovo vodstvo. Predsednik je Franc Berginc iz Ingrada, podpredsednica Nada Uršič iz Salonita in sekretar, ki bo svojo funkcijo opravljal poklicno, Jernej Jeršan iz Gradisa. Dosedanji predsednik sindikata gradbincev Milan Šinkovec je v svojem poročilu o delu povedal, da je bila osnovna usmeritev tega odbora naslonitev gradbeništva na lastne sile, vendar pa marsikje niso -bili sposobni ali pripravljeni narediti vsega, kar bi morali za učinkovitejše gospodarjenje. Šinkovec je tudi rekel, da je bilo v Sloveniji sprejetih precej dokumentov, pri katerih oblikovanju je Republiški odbor sodeloval oziroma je dal zanje pobude: Družbeni dogovor o izvajanju del v tujini. Panožni sporazum o delitvi dohodka in OD, Zakon o graditvi objektov, Sporazum o obnašanju pri prevzemanju objektov. Ne moremo pa se sprijazniti, da se ta določila počasi uveljavljajo in nedosledno izvajajo. Zahteve, ki jih družba postavlja pred gradbeništvo, je nadaljeval Šinkovec, so vse večje, kar je dejavnosti samo v prid. Toda, ker ima panoga skromne materialne možnosti za posodabljanje, je pomembno, kako jih bomo izkoriščali. Zato je po njegovem nujno razvijati takšno organiziranost, ki bo omogočala optimalno učinkovitost in zagotavljala večjo odgovornost pri delu. Vse to mora krepiti samoupravno vlogo delavcev, ki morajo postati iz uresničevalcev nosilci sprememb. — Bližajo se volitve. Dajmo karte na mizo: kdor nima s kom poravnati računov — zdaj je priložnost. Delež gradbeništva v slovenskem družbenem proizvodu se je v zadnjih štirih letih zmanjšal od 12 na 6,5 odstotka, v enakem obdobju pa se je število delavcev zmanjšalo za več kot desetino. Nekaterim delavcem so se precej poslabšale delovne, življenjske in socialne razmere, saj zaostaja dohodek v gradbeništvu za g:" • banji v gospodarstvu za približno 11 odstotkov. Nekatere gradbene delovne organizacije so zato poiskale delo v tujini, tako da so leta 1983 opravile za 400 milijonov dolarjev del. Predlani se je ta številka zmanjšala na 305 milijonov, za lani pa pravijo, da bo še dosti nižja. Novi predsednik sindikata gradbincev Slovenije Franc Berginc je v obrazložitvi delovnega programa nekatere poudarke postavil drugače, kot smo bili vajeni doslej: »Jasno moramo povedati in spoznati, da bomo uspešni le, če se bomo glede na objektivne možnosti, to je obseg del, primerno organizirali. Z drugimi besedami povedano: Pred slovenskim gradbeništvom je naloga izvesti ustrezno tehnološko, organizacijsko in kadrovsko prestrukturiranje.« Berginc je poudaril, da v minulem srednjeročnem obdobju to ni bilo doseženo. Medtem ko je delež investicij v osnovna sredstva v republiškem družbenem proizvodu padel od 31,4 odstotka v letu 1980 na 19,2 odstotka v letu 1985, gradbinci nismo temu primerno zmanjšali svojih zmogljivosti, pač pa smo jih poslabšali. Pri reševanju poslabšanih razmer gradbenega delavca smo se po njegovih besedah preveč zatekali k socializaciji. Seveda je treba zagotoviti delavcu primerno socialno varnost, toda ne brez ekonomsko podprtih rezultatov dela. Nadaljnja socializacija slabega gospodarjenja b° zmanjševala družbeni ugled panoge in pospeševala nezadržen kadrovski in tehnološki razkroj gradbenih organizacij, je opozoril Berginc i° dodal, da nas mora skrbeti, ker iz gradbene operative, inštalaterskih organizacij, industrije gradbenega materiala in nekoliko manj iz montažnih organizacij bežijo strokovno in delovno usposobljeni kadri. Nekateri se zanašajo, da je ekstenzivno usmerjeni gradbeni delavec preživel v naši družbi že marsikatero krizo, pa bo tudi to. Berginc meni, da je ta up prazen: Danes imamo takih delavcev vse manj, mlada generacija pa ne vidi dovolj strokovnega in ekonomskega moti-Va, da bi se usposabljala za gradbince poklice. Ravno to dejstvo, da mladih gradbinski poklici ne zanimajo, je po njegovem mnenju prava slika (majhne) veljave, ki jo ima gradbeništvo danes. Zato mora postati vsem jasno, da je razvoj panoge in usoda vsakega Posameznega delavca odvisna od ustvarjanja večjega dohodka. Razen redkih izjem opiranje na lastne sile v gradbeništvu še ni postala zavestna dolgoročna usmeritev, zato je Berginc podčrtal, da mora biti temeljna usmeritev sindikalnega dela spreminjanje razmer s ciljem uspešnega gospodarjenja in večjega dohodka. Nadalje je poudaril, da bo sindikat podpiral ukrepe zborničnega. Splošnega združenja proti nelojalni konkurenci, kajti takšne poteze imajo prej ali slej negativne učinke tudi za tistega, ki se jih poslužuje. In nazadnje, a ne kot najmanj Pomembno, se je dotaknil cen, kjer je rekel, da smo gradbinci pričakovali od Zakona o družbeni kontroli cen takšno ureditev, da bomo v enakopravnem položaju. Toda pri izvajanju takega zakona je toliko pomanjkljivosti, da mora sindikat temu vprašanju stalno posvečati pozornost. Dosedanji podpredsednik Miro Primorec je med drugim spomnil, da je slovensko gradbeništv, ki ima 85.000 delavcev, razbito na precej čez 500 tozdov, ozdov in sozdov. V eni enoti je torej okrog 160 delavcev. To je prevelika razdrobljenost. Po drugi strani pa je gradbena ope-fativa še vedno regionalno organizirana in vsaka organizacija »svašta-ri«. Seveda pa so pri specializaciji še druge težave. Tako je Primorac ' spomnil, kako je sindikat gradbincev pred začetkom minulega srednjeročnega obdobja vprašal vse nosilce planiranja, kaj se bo v letih 1980—85 gradilo: koliko stanovanj. kakšne ceste, kakšna industrija. Odgovorov ni bilo — a kako naj se gradbinec specializira, če ne ve, kaj se bo gradilo? Rekel pa je tudi, da v gradbeništvu razen industrije gradbenega materiala nihče ne planira v fizičnih kazalcih (kubičnih metrih betona, kv. metrov armature itd.) Pravijo, da se ne da, Primorac pa je menil, da brez takšnega načrtovanja, ki bo dalo konkretno obliko ra-r zvoja, ni mogoče pričakovati napredka. Zanimiva je bila tudi razprava predsednika Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavka Uršiča, ki je zavrnil trditve, da stanovanjska gradnja stagnira. Načrtovanih 58.000 stanovanj za obdobje 1980—85 je bilo preseženih za 3.000 — toda na račun individualne gradnje, ki je dosegla polovico vseh zgrajenih stanovanj, načrtovano pa je bilo, da bo 60 odstotkov stanovanj zgrajenih v družbenem sektorju. Družbena gradnja je po besedah Slavka Uršiča padla, ker manjka zemljišč in zlasti zaradi nenormalno hudih podražitev. Pri tem je Uršič takoj priznal, da gradbinci sploh niso glavni dražitelji, saj v mnogih soseskah delež gradbenega izvajalca v ceni kv. metra pada. Pri cenah stanovanj pa je po Uršičevem mnenju takšna zmeda, ker se v njihovo krojenje vmešava preveč poklicanih in nepoklicanih, pa tudi sam sistem določanja cen se je v zadnjem času kar naprej spreminjal. Lojze Javornik Dopisujte v vaše glasilo Novo vodstvo sindikata gradbenikov Slovenije FRANC BERGINC — novi predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Rojen 20. 11. 1936 v Lučah ob Savinji, je diplomiran psiholog in pred zaključkom študija na 3. stopnji na Kranjski fakulteti za organizacijo dela — smer izobraževanja. Njegova prva zaposlitev je bila v celjskem Emu, kjer je delal 10 let, nato 4 leta v Usnjarni Šoštanj, zdaj pa dela že dvanajsto leto v Ingradu kot vodja kadrovsko-pravnega področja. Je dolgoletni sindikalni aktivist in je aktiven tudi v Celjskem občinskem sindikalnem svetu ter v organihRepubliškega odbora gradbincev. Uspešno je opravljal tudi vrsto drugih pomembnih družbenih funkcij: Bil je dve mandatni dobi predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti v Celju ter eno mandatno dobo predsednik zbora uporabnikov posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo. Deloval pa je tudi v raznih delovnih telesih Gospodarske zbornice Slovenije. Mandatna doba predsednika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je 2 leti, opravljal je bo neprofesionalno. NADA URŠIČ — nova podpredsednica Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije.- Rojena 21.8. 1953 v Kozarčah pri Tolminu. Po poklicu je ekonomistka ter zaposlena^ot vodja službe za ekonomiko v anhovskem Salonitu — tozd Cement. Nada Uršič je aktivna družbenopolitična delavka v Salonitovem sindikatu — bila je tudi predsednica sindikalne konference. Aktivna je tudi v občinskem sindikalnem svetu Nova Gorica in je. bila že v prejšnjem mandatnem obdobju članica IO Republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije. JERNEJ JERŠAN — novi sekretar Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Rojen 19. 12. 1937 v Ljubljani, diplomiran socialni delavec in absolvent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo vLjub-"ljani. Leta 1962 se je zaposlil v GIP Gradis kot delavec na področju družbenega standarda. Gradisu je ostal zvest vse doslej, ko je bil direktor Kadrovsko socialne službe. Zdaj je bil za 4 leta izvoljen za dolžnost sekretarja republiškega odbora, ki jo bo opravljal poklicno. Jerneje Jeršan je že v Gradisu opravljal vrsto družbenopolitičnih funkcij — saj je bil podpredsednik in tajnik bivšega sindikalnega odbora, vodil je razne komisije, več mandatnih dob pa je bil tudi sekretar OOZK. V organih Republiškega odbora gradbincev dela že šestnajst let in je kar osem let vodil delo Komisije za šport in rekreacijo, 2 leti v zadnjem mandatu pa je,predsedoval Komisiji za dela v tujini. Od njegovih drugih družbenih funkcij omenimo še, da je predsednik Društva kadrovskih delavcev v občini Moste-Polje, predsednik Komisije za organizacijo in kadre pri Splošnem združenju gradbeništva in IGM in že drugo mandatno dobo sodnik združenega dela. L. J. MAjBoljšE f Klasimica in drobilnica v Pesju pri Titovem Velenju sodi med največje objekte Gradisa v letošnjem letu — Malce pozno so se spomnili... Mnogi so za boljšim zaslužkom odšli drugam?! Povečati akumulacijo, vendar ne izključno na račun nižjih osebnih dohodkov Sindikat o ekonomski politiki v letu 1986 Tako zvezna kot republiška resolucija sta v tem obdobju deležni velike pozornosti. Zato smo tudi v sindikatu ob razpravi o osnutkih resolucije temeljito spregovorili o ekonomski politiki v letu 1986, saj je prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Zvezna resolucija kot temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 postavlja: bistveno zmanjšanje inflacije, pospešitev rasti proizvodnje, izvoza in zunanje likvidnosti, povečanje produktivnosti dela in življenjskega standarda. Ti cilji so zastavljeni tako, da jih gotovo podpira vsak dobro misleč državljan, tudi v sindikatu jih. Pač pa ob dejstvu, da še niso sprejeti vsi sistemski zakoni in da z resolucijo predlagani ukrepi in aktivnosti ne opredeljujejo vseh pogojev gospodarjenja — lahko vsakdo ugotovi, da je družbenoekonomski razvoj v letu 1986 še precej nejasen. Temeljna sindikalna pripomba na zvezno resolucijo je — da je to plansko direktivni dokument — ne pa plansko usmerjevalni. Tako na primer osnutek resolucije ureja politiko skupne porabe in splošne porabe v republikah in občini — kar je pristojnost republiških resolucij. Ozdom narekuje, da svoje samoupravne splošne akte s področja delitve uskladijo neposredno z resolucijo (mimo družbenih dogovorov!). Osnutek, kot že tolikokrat doslej, preveč temelji na linearnosti in indeksiranju. Predlagana protiinflacijska politika pa je pretežno usmerjena k ne- * posredni kontroli cen in omejevalni posojilno denarni politiki — pre- * malo pa k odpravljanju pravih vzrokov — to je — prenizki proizvodni in premajhni učinkovitosti. Resolucija bi morala, po mnenju predsedstva RS ZSS, več pozornosti nameniti spodbujanju povečanja proizvodnje, sproščanju delovanja ekonomskih zakonitosti, zagotavljanju realnega. vrednotenja vseh dejavnikov proizvodnje, dvigu produktivnosti dela in podobno. Dobro organizirana trgovina bi lahko veliko prispevala k racionalizaciji zalog, vendar pa to ni realno pričakovati z administrativnim določanjem marž. Stališče sindikata je, da se morajo vse oblike končne porabe (tudi zvezni proračun) gibati v okviru razpolož-. ljivega narodnega dohodka. Spremembe v davčnem sistemu ne bi smele zajeti le neposrednih davkov, temveč tudi temeljni prometni davek in sistem carin. Osnutek zvezne resolucije predvideva, da naj v prihodnjem letu skupna in splošna poraba naraščata za 10% počasneje od nominalnega dohodka. To bi v Sloveniji pomenilo, da bi bila ogrožena celo enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih, zato nat aka določila sindikat ne more pristati. i Osnutek slovenske resolucije pa kot temeljne cilje razvoja določa — usmerjanje akumulacije v tehnološko posodobitev proizvodnje, hi-: trejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejši odziv na spremenjene razmere na domačem trgu. Prihodnje leto moramo doseči temeljit premik v kakovosti gospodarjenja ter zaustaviti negativna gospodarska gibanja, zato je predsedstvo RS ZSS menilo, da je ob navedenih ciljih treba poudariti še: povečanje učinkovitosti investiranja, dosledno uresničevanje politike in stališč do izgub, racionalizacijo zalog. V sindikatu se zavzemamo, da bo ekonomska politika spodbujala tiste gospodarske subjekte, ki bolje izkoriščajo proizvodne dejavnike, ki svoj razvoj temeljijo na kakovostnem izvozu in moderni tehnologiji. Podpiramo usmeritev v povečanje akumulacije, venar ne izključno na račun nižanja osebnih dohodkov. Za naslednje leto pa je tudi predvidena povečana obremenitev osebnih dohodkov zaradi zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb. Za uresničitev teh nalog je po mnenju predsedstva RS ZSS treba poiskati tudi druge vire sredtev (tako je na rimer sredstva za občinske prora- une mogoče zagotoviti z učinkovitejšim izvajanjem davčne politike). Ob sprejetih samoupravnih sporazumih dejavnosti in .republiškem družbenem dogovoru (tik pred sprejetjem) je predvideni »letni dogovor o delitvi OD« nepotreben, zato v sindikatu predlagamo, da se ga iz resolucije črta. t V osnutku resolucije pa ni usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Zato v sindikatu predlagamo, da je treba proučiti vse sistemske rešitve, ki zavirajo selektivno uvajanje skrajševanja delovnega časa ter ukreniti vse potrebno za spodbujanj e uvaj anj a skrajševanj a delovnega časa delavcev ter podaljšanja obratovalnega časa strojev v ozdih, kjer so izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji. Sindikalne organizacije v ozdih pa naj poskušajo doseči, da bodo ofenzivne razvojne usmeritve vsebovali tudi letni načrti (gospodarski plani) ozdov. i AAAAA/VSAA/V\AAAA/^AAZWVSAA>A/'/l>A/VV\A/\A/VVWVVVVVSAAAAA.VVvA/^ Aktivna vloga sindikata pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja Ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja za preteklo leto sindikat spet čaka obilo dela. Predsedstvo RS ZSS priporoča, da sindikalni or-’ gani in organizacije v razpravah pred in ob zaključnih računih največ pozornosti namenijo naslednjim problemom: i /• Pri pripravljanju in sprejemanju letnih in srednjeročnih planov so ; za sindikat pomembni predvsem tile planski ciljit povečanje realnih ; ; osebnih dohodkov, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delav- ; ; cev, krepitev reprodukcijske sposobnosti, zadovoljevanje skupnih in '• splošnih družbenih potreb. Zato je treba planirati tak dohodek, ki bo ' ! omogočal doseganje teh ciljev —hkrati načrtovati in sprejeti take ukre-; pe, ki bodo omogočili oziroma zagotovili ustrezen dohodek —to je pre-j strukturiranje, tehnološko zahtevnejša proizvodnja, izvoz, zrhanjševa- \ \ nje stroškov na enoto proizvoda, boljša organizacije dela in drugačno razporejanje delovnega časa. ■ 2. Pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja in možnosti razvoja v ! prihodnjem obdobju pa je nujno primerjati rezultate v lastnem ozdu z rezultati sorodnih ozdov v podskupini dejavnosti —ter sprejeti ukrepe za dqseganje najmanj takih rezultatov, ki jih dosegajo najuspešnejši ; ozdi (Gospodarska zbornica Slovenije je izdala primerjalne podatke). .?. Sindikalne organizacije in organi naj bodo pozorni, da bo napravljena temeljita analiza vzrokov (ne)učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja, predvsem v tistih ozdih, kjer so fizični obseg proizvodnje, produktivnost in izvoz manjši od planiranega. Prav tako pa je treba razčleniti rezultate poslovanja v tistih ozdih, kjer je ob visokem do-. hodku manjši obseg proizvodnje oziorma storitev in manjša produktivnost. d. V razpravi naj sindikat zahteva preverjanje, ali je bila politika de- : lit v e skladna s samoupravnimi sporazumi dejavnosti (razmerje med bruto OD na delavca in akumulacija na angažirana sredstva v primer- ; javi s sorodnimi ozdi v podskupini dejavnosti). 5. Tam, kjer je organizacija pošlo vala z izgubo je nujno zah tevati tak j sanacijski program, ki bo predvsem s prestrukturiranjem proizvodnih programov dolgoročno odpravil vse vzroke za izgubo. W^AA/V^AA/WWV^A/yWWW^AAAAAA/WVWW^AAA✓VVWWWVW^/^/'^/'' — Neverjetno?! Že tretji. Pa so trdili, da bo Inženiring v Gradisu najbolj zdrav in trden tozd... XI. kongres ZS Slovenije bo 21. in 22. marca Konferenca sindikata Gradisa je razpravljala o kongresnih listinah y Gradisu smo se dovolj zgodaj vključili v obravnavo kongresnih listin, sai so prva mnenja bila podana že avgusta lani, ko so bile listine še v pred-osnutku. Aktivnost je vodila Konferenca OO ZS, Id je o naših pripombah ponovno spregovorila na seji 16. januarja letos. 11. kongres ZS Slovenije bo 21. in 22. marca v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Osnutki kongresnih listin vsebujejo tri dokumente in sicer: poročilo o delovanju ZSS med 10. in 11. kongresom, socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo — najvišji vrednosti življenja in temelj našega napredka ter spremembe in dopolnitve Statuta ZSS. Poročilo o delovanju ZSS med kongresoma je sestavljeno iz dveh delov, V prvem se govori o izpolnje-Vanju temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije, o uveljavljanju sistema socialističnega samoupravljanja, o uveljavljanju sistema delitve po delu ln rezultatih dela, o zagotavljanju gmotne in socialne varnosti delavcev 'n o humanizaciji dela in kakovosti življenja delavcev. V drugem delu je nekaj več zapisanega o organiziranosti in metodah dela ter o kadrovski politiki v ZSS, o usposabljanju sindikalnih aktivistov, o SLO, obveščanju in mednarodni dejavnosti ZSS. Socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo — najvišji vrednoti življenja in temelj našega napredka Predstavlja osnutek resolucije za 11. kongres. Razdeljen je na tri poglavja. Prvo poglavje govori o halogah ZSS v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, drugo o usmeritvah ZSS Pri uveljavljanju ustvarjalnosti de-'avcev, razvoju proizvajalnih sil in njihovega učinkovitega izkoriščanja za rast produktivnosti dela in tretje o nalogah ZSS pri usposabljanju za uveljaljanje vloge v političnem sistemu socialističnega samouprav- ljanja. Spremembe in dopolnitve statuta ZSS so potrebne zaradi utrjevanja družbenoekonomskega položaja delavcev. Spremembe bodo usklajene tudi upoštevajoč prihodnje spremembe statuta ZS Jugoslavije. O poVočilu smo bili v Gradisu mnenja, da je napisano dokaj optimistično in da prikazuje delovanje ZSS za učinkovitejše in uspešnejše, kot je dejansko v obdobju med kongresoma bilo. Menimo, da bi morali realno oceniti vlogo in položaj Zveze sindikatov v sedanjih družbenoekonomskih razmerah, ki so težavne in toliko težji je tudi položaj sindikata. V Gradisu podpiramo usmeritev, da mora biti resolucija kratka, jasna in akcijska, usmerjena na najbolj kritična vprašanja družbenoekonomskega položaja delavskega razreda v sedanjih razmerah, naravnana tako, da se bodo sedanje razmere spreminjale. Podpiramo spremembo statuta predvsem v tistem delu, ki govori o dvoletni obravnavi in oceni dela organov ZS. Menimo, da je sedanje določilo o letni oceni dokaj formalistično in bistveno ne prispeva k učinkovitejšemu delu ZS. C. P. — Upam tovariš Betonček, da lahko pri volitvah računam tudi na vaš glas... ■ \ Povečanje zmogljivosti v železokrivnici Nov MER SOV v Mariboru V železokrivnici mariborske Gradbene enote Gradisa so bogatejši za nov avtomatski stroj za krivljenje betohskega železa. Krivilec MEP 80 V. izdelek istoimenske italijanske tovarne, je eden najsodobnejših tovrstnih strojev, saj si vtisne v svoj spomin kar 21 operacij krivljenja v obeh smereh, ter zmore 54 različnih oblik armatur. Posebnost tega stroja je tudi možnost krivljenja železne armature do debeline 14 milimetrov, saj so do sedaj lahko avtomatsko krivili le železne palice premera 12 milimetrov. Kako hiter je novi stroj pove že podatek, da skrivi na uro 810 komadov v naprej programiranih kosov armatur posamezne dolžine 1500 milimetrov s petimi upogibi. Dokupiti nameravajo še napravo za odvijanje betonskega železa v kolobarjih, ki pa je izdelek beograjskega proizvajalca Tehnograd. Tako opremljeni bodo močno povečali zmogljivost mariborske žele-zokrivnice, ki‘z ozirom na opremljenost skrivi sorazmerno veliko armatur. Franjo Štromajer V Letos bo v Jugoslaviji 140 sejmov Sedem sejmov bo posvečenih gradbeništvu »Sejmi, kot ekonomska kategorija, spodbujajo blagovno izmenjavo v vseh njenih razsežnostih in tako še enkrat dokazujejo svojo ekonomsko upravičenost in vlogo v vseh družbeno-ekonomskih sistemih. Sejmi so med drugim tudi tržišča na katerih se srečujejo tudi druge komplementarne vsebine — propaganda, marketing, strokovna srečanja, ki dajejo sejemskim prireditvam novo, bogatejšo in specifično kvaliteto,« je v uvodniku letošnjega Svetovnega sejemskega vodnika ’86, ki ga je izdal zagrebški Privredni vjesnik, zapisal predsednik Skupnosti jugoslovanskih sejmov, Dušan Stepančev. Unija mednarodnih sejmov — UFI (Union des foires internationa-les) je bila ustanovljena 1925. le'ta. Danes šteje 137 članic iz 57 držav, ki bodo v letošnjem letu priredile 358 sejmov v 109 mestih. Gre za sejme, ki jih UFI priznava za sejme naj višjega mednarodnega ranga, ki lahko uporabijo simbol Unije mednarodnih sejmov kot neko vrsto etiketo za kakovost. Jugoslovani bomo letos priredili 14 sejmov, ki bodo nosili simbol Unije mednarodnih sejmov. V Jugoslaviji bomo letos sicer organizirali 140 sejmov v 15 mestih. Med temi sejmi je tudi sedem sejmov, ki sodijo na področje gradbeništva, opreme za gradbeništvo, gradbenega materiala in projektiranja in sicer: 12.—17. 5. (Beograd) Mednarodni sejem »Gradbeništvo ’86« 21.—27. 4. (Zagreb) 13. mednarodni sejem gradbeništva 26,—30.5. (Sarajevo) Sejem gradbenih materialov in opreme za gradbeništvo 29. 5.—6. 6. (Reka) 14. jugoslovanska razstava izumov, inovacij, tehničnih izboljšav in novitet 14.—21. 9. (Zagreb) Jesenski mednarodni zagrebški velesejem 9. 9.—3. 10. (Budva) 7. medna-. rodni sejem gradbeništva, gradbenih materialov in opreme za gradbeništvo. 20.—24. 10. (Skopje) 8. mednarodni sejem gradbenega materiala, strojev in opreme za gradbeništvo. Pa odprimo še malo okno v svet in poglejmo kako je s sejemskimi prireditvami v tujini. Letos bo na vseh celinah organiziranih natanko 800 različnih sejmov, od splošnih do specializiranih. Med temi bo tudi 34 sejmov, ki bodo posvečeni gradbeništvu, industriji gradbenega materiala ter strojem in opremi za gradbeništvo. Na katerih sejmih bo v letošnjem letu sodeloval tudi Gradis bomo pisali v prihodnji številki Gradisovega vestnika. j Cveto Pavlin Za strokovne izpite po Zakonu o graditvi objektov Imenovane strokovne komisije Skladno s pravilnikom o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po Zakonu o graditvi objektov je Republiški komite za industrijo in gradbeništvo imenoval izpitne komisije in sicer: 1. za področje gradbeništva in arhitekture, 2. za področje strojništva, 3. za področje elektrotehnike, 4. za tehnično-tehnološko področje, 5. za pravno področje in splošni del in 6. za ekonomsko področje. Med člani izpitnih komisij je tudi nekaj strokovnjakov iz Gradisa in sicer: 1. za področje gradbeništva in arhitekture: — Milan Arnež, dipl. inž. arh. — Mitja Kilar, dipl. inž. gr. — Štefan Žemva, dipl. inž. gr. m — Franc Hren, dipl. inž. gr. — Andrej Peteln, dipl. inž. gr. — Božo Sef, var. inž. — Peter Vrhunc, dipl. inž. gr. 4. za tehnično-tehnološko področje: — Edo Ravbar, dipl. inž. gr. — Janko Strajnšak, dipl. inž. gr. q p j Delavci tozda GE Maribor prekosili sami sebe Likof po štiridesetih dneh Čeprav ima industrijska dvorana Ledinek v času, ko to berete že čisto drugačno podobo kot ta na fotografiji, smo se vendarle odločili za objave te, ki je nastala v času montaže. Gre za nekakšen rekord v postavitvi take montažne dvorane namenjene proizvodnji lesnih strojev. Neobičajen, vsaj za naše pojme, je že sam investitor. To je združenje parih obrtnikov, ki jih združuje inž. Pavel Ledinek, znan tudi v tujini kot proizvajalec specijalnih strojev za obdelovanje lesa. Gre za montažno dvorano tipa Pohvale za to je treba pripisati G H-7 z nosilnimi fasadnimi elemen- dobri organizaciji na gradbišču, poti. Poleg glavne proizvodne dvorane sebrio pa vsem delavcem, ki so sode- v velikosti I K) x 35 metrov so tu še lovali pri gradnji. S pomočjo dveh •energetski objekt in drugi stranski avtodvigal so presenetili celo irive- objekti. Celotna investicija znaša stitorje- obrtnike, za katere na splo- 400 milijonov dinarjev, samo grad- šno velja, da so navajeni in znajo bena dela pa so ovrednotena na 290 delati, milijonov dinarjev. 9. oktobra lani sd pričeli prvi stroji * ° Je dokaz več. da znajo delati z delom na bodočem gradbišču, dvo- tuc*' gradisovi delavci gradbene rana pa je bila v celoti sestavljena enote Maribor. 20. novembra. Franjo Štromajer Z 10. in 11. seje Odbora za načrtovanje in delitev dohodka __________________________ Za DSSS in Inženiring bo treba _^družitM^^riilijardedin_ Odbor za načrtovanje in delitev dohodka je eden najbolj delavnih izvršilnih organov DS DO. To nič ne preseneča, saj se nahajamo v času, ko pripravljamo zaključne račune tozdov in delovne organizacije ter snujemo načrte za letošnje leto in za srednjeročno obdobje 1986—1990. Tako seje odbor sestal 16. decembra lani na 10. seji in 10. januarja letos na 11. seji. Naslednja seja pa je napovedana za 6. februar. Na decembrski seji je bila osrednja točka dnevnega reda gospodarski načrt 86 za tozd Inženiring. Predstavniki Inženiringa so pojasnili svoja izhodišča, ki so jih vodila pri pripravi plana in osnovne pripombe na regijskih sestankih v Mariboru in Ljubljani. Največ pripomb jebilo na višino gospodarskega načrta (595 milijonov dinarjev naj bi tozdi združili za letos), višino sredstev za DO (40 odstotkov) in investicije v Inženiringu (360 milijonov dinarjev). Nekaj vprašanj je bilo tudi glede povečanja števila zaposlenih. Po razpravi je bilo ugotovljeno, daje GN 86 za tozd Inženiring narejen v skladu s pravilnikom o planiranju v Gradisu, tako da je bil poslan tozdom v razpravo, ki je bila do 31. 12. Na januarski seji so bile obravna--vane pripombe, ki so jih poslali tozdi: GOL GE Maribor, NG Maribor, Ravne, KO Maribor, OGP in oba biroja. Pripombe so se nanašale v glavnem na zgoraj že omenjeno, tako da je po dodatnem pojasnjevanju gospodarski načrt Inženiringa bil potrjen. V nadaljevanju je bil obravnavan osnutek GN 86 za DSSS, za katerega je bilo po krajši razpravi ugotovljeno, daje narejen v skladu z našimi samoupravnimi akti in se ga pošlje tozdom v razpravo do 3. februarja. Nekoliko več je bilo težav z obravnavo pripomb na osnutek skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov SP 90. Težava je bila v tem, da je na primer 12 tozdov dalo 12 različnih mnenj in pripomb samo na tisti del skupnih temeljev, ki se nanašajo na združevanje. Zato je bila imenovana posebna skupina, ki naj bi do prihodnje seje uskladila te pripombe. Na koncu je bila podana informacija o pripravah gospodarskega načrta Gradisa (tudi ta naj bi bil narejen do 6. februarja), o minulem delu in o povišanju zneska za zajamčeni OD na 30.000 dinarjev. C. P- Tudi v tujini vse težje do novih del Slabša angažiranost Nizkih gradenj v začetku leta v Angažiranost gradisovih tozdov je v začetku letošnjega leta zelo različna. V GE Nizke gradnje Maribor imajo tudi nekaj težav z zagotavljanjem del v zimskih mesecih. V prvem polletju bodo delali v glavnem v Mavčičah in na hitri cesti skozi Maribor ter še na nekaterih manjših objektih. V drugem polletju pa računajo, da bodo lahko pridobili nekatera nova večja dela kot so: obnovitev in dograditev HE Fala, tretja etapa hitre ceste skozi Maribor in začetek gradnje elektrarne Vrhovo na Savi, ki naj bi bila prva v verigi savskih elektrarn. To so tudi objekti na katerih gradijo svojo perspektivo za letošnje leto. Rezultati poslovanja v preteklem letu bodo zadovoljivi, vendar to ni garancija, da bo tudi letos tako. Zato bo treba vložiti veliko napora, da bo dela dovolj in da bodo tudi finančni učinki temu primerni. Konkurenca na trgu je zelo močna, vendar se bodo v Nizkih gradnjah potrudili, da bodo tudi v prihodnje med najboljšimi ponudniki in potem tudi izvajalci del. Nekateri organizacijski prejemi so že lansko leto dali željene pozitivne učinke. Tako se je zelo obneslo pospešeno delo na gradbišču HE Mavčiče, ugodni pa so tudi rezultati pri zmanjševanju bolniškega stale-ža, saj so Nizke gradnje med tistimi gradisovimi tozdi, ki imajo najnižji odstotek izostankov zaradi boleznin. Ravno tozd GE Nizke gradnje je tisti gradisov tozd, ki je v preteklem srednjeročnem obdobju največ delal v tujini. Februarja bo potekla garancija za mostove v Qurni, novih del pa trenutno ni. Iz tega sledi, da Vkolikorne bodo pridobili nobenega novega dela, bodo morali v šestih mesecih zapustiti Irak. Nekoliko upanja je bilo pri licitaciji za most v Basri, vendar je bila ponudba previsoka, tako da so delo dobili Turki. Sedaj je v pripravi nova ponudba za gradnjo velikega nadvoza in vkolikor bo uspešna, bo to pomenilo kontinuiteto našega nastopa na iraškem trgu. C. P Rajši kak dan kasneje, pa zato varno Velikokrat navadnim državljanom zastaja dih, ko gledamo naše montažerje pri delu. Prav vratolomno hodijo po betonskih montažnih elementih, ker pač to zahteva njihova narava dela. Velikokrat je res marsikaj odvisno od človeka in velikokrat je res potrebno veliko spretnosti in korajže, preden se, kak nosilec na primer, pritrdi na pokončne stebre. Velikokrat) to prikazuje tudi naš posnetek, pa gre za precenjevanje svojih sposobnosti, oziroma bi tak način dela lahko imenovali kar nespoštovanje osnovnih varstvenih predpisov. Več sto kilogramski betonski stenski element položen na šibko desko, pod njim pa delavec, ki pripenja element na jekleno vrv dvigala. Da bi bila stvar še bolj zastrašujoča, pa je delavec pod elementom mirno počakal, da je dvigalo dvignilo element, šele nato je delavec vstal. Kaj če bi... Ja, kaj če bi morebiti popustila jeklena vrv, odpovedalo dvigalo, kaj če bi se poškodoval element oziroma priprava za dvigovanje? Ja, kaj če bi... Na vse to je potrebno misliti že prej, ne šele takrat, ko izgubi življenje naš sodelavec. Kaj pomaga, če slavnostni govornik na likofu omeni, da je bila zgradba zgrajena v roku. Rajši kak dan kasneje, pa zato varno. Franjo Štromajer ______________________________________________________________________ Ob 40-letnici Gradisa so bila nekaterim delavcem v naših tozdih podeljena državna odlikovanja. V Kopru so jih prijeli: Ivan Pudgar, Jože Andrejašič, Jože Geržina in Mladen Grgurič Dobitniki državnih odlikovanj V Mariboru so odlikovanja prejeli: Franc Cor, Roman Mernik, Franc Mur-šec, Anton Sikošek, Jože Štingl in Franc Čontala Kje je naša srkb za varno delo? * << * * * * * * * # * \ * * * * * * Potem ko referendum v Nigradu ni uspel_ Nigrad gre v likvidacijo, delavci in sredstva Gradisu O neuspelem referendumu v Nigradu smo pisali v decembrski številki Gradisovega vestnika in na koncu zapisali, da bo končna odločitev v kratkem skupno sprejeta. S sklepom zbora občin mesta Maribor je sedaj določeno, da gre Nigrad v likvidacijo, med Nigradom in našimi Nizkimi gradnjami pa bo sklenjen sporazum o prevzemu dela njihovih delavcev, ki jih potrebujemo za našo dejavnost. Gradis pa bo pridobil tudi tista sredstva za katera je zainteresiran npr. asfaltno bazo v Mariboru, gramoznico Duplek itd. V nizkih gradnjah se zavedajo, da bodo ob prihodu nigradovih delavcev imeli nekaj težav, vendar upajo, da se bodo Ic-ti hitro vživeli v novo okolje in da bo la priključitev dolgoročno gledano, pripeljala do boljših rezultatov. O nadaljnjih postopkih v zvezi z likvidacijo Nigrada in njihovo priključitvijo v Gradis bomo v našem glasilu redno pisali. C. P. 1 5 ! 5 i re V Mariboru nastaja cementni terminat za Gradis Sodobna naprava za shranjevanje cementa V tekočem srednjeročnem obdobju predvidevajo v Mariboru zgraditi 2000 tonski cementni terminal. Stari silos na Teznu ob industrijskem tiru so morali odstraniti zaradi tamkajšnje prostorske preureditve, zato so se pri mariborski gradbeni enoti Gradisa odločili za novo lokacijo in sicer na obratih na Studencih. Za začetek so postavili dva silosa, vsaki s kapaciteto 500 ton, v prihodnje pa nameravajo postaviti še dva taka. Do silosov je že speljan industrijski tir, ki služi potrebam tamkajšnjih betonskih obratov ter Kovinskih obratov. Takih silosov ne bi bilo treba postaviti, če bi cementarne zagotavljale sproten dovoz cementa, ket" bi tako zadostovali obstoječi silosi na betonarnah. Žal pa ni tako. Pomanjkanje se čuti predvsem ob večjih zastojih in popravilih na cementarnah ter v špici gradbenih del. V dva silosa je že moč spraviti 1000 ton cementa, silose in opremo pa je dobavil Kočevski 1TAS. Denar za to investicijo so črpali iz združenih sredstev Gradisa, silosi bodo v lasti tozda SPO, mariborski tozdi pa bodo plačevali zanj najemnino. Vrednost investicije znaša 37 milijonov dinarjev, celotna naprava pa je že bila preizkušena. Gre za izdelek Itasa, narejenega po najsodobnejši tehnologiji in ni bojazni, da bi prišlo do opraševanja okolice s cementom, saj so na vrhu silosov nameščeni posebni filtri. Upajmo, da bo do postavitve preostalih dveh predvidenih silosov prišlo kaj kmalu. Franjo Štromajer Novi silosi že služijo svojemu namenu Jubilej in proslave so zdaj že za nami, kot eden nastopali smo z ramo ob rami, štirideset let smo ta Gradis gradili in složni, uspešni, ob delu klenili. Štiri tisoč objektov, velikih gigantov, Z lastnimi silami, možgan kooperantov, gradili smo hiše, elektrarne in ceste, mostove, tovarne, spreminjali meste. Nobena nas sila ni vrgla na tla, če je bilo potreba, je vsak delal za dva, številna priznanju iz celega sveta, je pot nam odprta, zdaj vse do vrha. Dovolj je spominov na lastne uspehe, glejmo v bodočnost, pozab’mo pregrehe, danes cenita, se le delo in znanje, vse je drugo iluzija, prazne so sanje. Sedaj pa po vrsti, kronist naj zapiše, skoz leto dogodke, lepo naj oriše, je zima bila huda, se delat’ni dalo, večina zidarjev, doma je ostalo. Naš center s seminarji je stopil na plan, izobraževanje za kadre — izvajal program, se izplača študirat — poceni pa ni, so tozdi združili milijarde kar tri. Pritisk na plače postaja vse večji, vsi skupaj živimo preveč med povprečji, drug drugemu hoč’mo tu pamet soliti, le organizator, se splača še biti. Tud’ v skupnosti naši med znano elito, bi morali včasih vreči, še sito, če bodo kdaj koga, le dali iz pisarne,, ga dajmo za stroje, zidarjem, v tovarne. S prevrednotenjem del naj bi šli gor, zato pa nastal, v hiši velik je spor, delitev v akte so vsi zapisali, potem pa po svoje, si duška so dali. Normative, standarde urejajo vsi, le »France« iz gradbišča po glav’ jih dobi, med dobrimi, slabimi razlike več ni, Uhan pa programe, postavi še tri. Za vsklajevanje odgovoren je tu KPO, brez službe strokovne, pa le ne bo šlo, predsednik ob letu, je takole dejal, na delu, v bodoče, nihče več, ne bo spal. Vemo le eno, naš vrh je razgledan, verujemo v dejstva, ne pa besedam, nam so vse tuje sovražne tendence, rezultati so delo, najboljš’ reference. Združiti vse sile, to bil je naš cilj, osebne težave, je vsak premostil, tri tozde v Ljubljani, smo dali na kol, po letu iskanja, dobili smo »GOL«. Zdaj smo kot eno, podobnega ni, na veliko gradimo uspešno smo mi, je Jože okrog sebe, najboljši tim si je zbral, vse finance je združil, bogat je postal. Kaj pa v hiši se tukaj dogaja, nestrpnost kot vedno nas večkrat razkraja, ta čas je naš čas in drugega ni, le odločni, dosledni, smo močni mi vsi. Aprila predsednik Kositer postane, na združenju vajeti, v roke on vzame, čeprav za gradbeništvo rožnato ni, na SZG in GZS, za nas se bori Problemska konferenca OOZS in ZK, junija v Ljubljani, vroča je bila, V Kuvajtu težave, so od vsega začetka, da smo v skrbeh od ponedeljka do petka, v Qurni, Amari so dela končana, ekipa za tujino na novo je zbrana. Prihodnosti lastna so tuja tržišča, v Afriki daljni so naša stičišča, . IDT in drugi, ni tu kaj za reči, če je dela premalo, potic si ne peči.. Dobri nam kadri zapuščajo službe, v sosedovi hiši, si iščejo družbe, iz tozdov pa nihče v DSSS noče, ko sliši za status, se vsakdo razjoče. Od junija dalje, delokrogi so novi, ta stare pokrili smo s »pisker« pokrovi, komisija za revizijo, sistema delitve, čaka na večje, še obremenitve. Pravilnikov sto si še novih naredimo, o točkah pa istih, vse skozi kričimo, na gradbišču tesar, pa se tiho priduša, ker prvega v žepu, velika je suša. • V Beogradu dobili smo letos priznanje, Listino Sindikatov, za delovanje, ponosno prevzela sta jo Janez in Milka, pobud sta tam novih, bila glasilka. Še drugih priznanj je bilo letos veliko, »inovator leta«, in vse drugo z odliko, pa kdo bi našteval,.vse rezultate, odnesel je Gradis, iz bere bogate. V Ankaranu septembra, spet vrh se je sestal, subjektivnih vseh sil krog sebe je zbral, tam sjali in mleli, se učili postave-, nekaterim med njimi, tud’ prali so glave. Predavatelji bili so, vsi iz sindikata, poslušaj ti mene, starejšega brata, sprejeli so tudi program, strategijo, če stara ne gre, pa novo naredijo. Oktobra ves mesec, smo Gradis slavili, pri vseh teh proslavah, najboljši smo bili, reklame uspešne in zraven še kaj, investitorji naši, že vedo zakaj. Se ob zaključku oglasi spet naš KPO, tovariši dragi, tako'več ne bo šlo, po mizi udari, poprime za vesla, da rdeča se hiša, do tal se je stresla. Novembra komisija za osebne dohodke, na 13 seji seštela prihodke, da bo ta družba pri nas bolj vesela, ne zmanjšamo še odstotek minulega dela. Izteka se doba, petletni ta plan, pred vrati je novi, srednjeročni program, koordinacija dela, vsklajenost razmer, poslovnost med brati, deviz pa nikjer. Inženiring probleme je svoje podal, dobiček, izgubo, med tozde poslal. Štiri točke je Stane, dal v strategijo, L.e Prehrana v Ljubljani, še ni urejena, ki jih po svoje, si tozdi skrojijo, .uVe Pa je cena, preveč zasoljena, velike naložbe ne glede na tozd, Cepmv stabilizacijsko vsak se obnaša, če bomo preveč drobili, smo zreli za sozd Prehrana je prva, ta skrb je res naša. Kakor si bomo po planu postlali, stari pregovor, nam pravi, tako bomo spali ni vse kar reče eminenca ta siva, poslušati je treba, še glas kolektiva. Na kulturnem področju smo želi uspehe, v Pesmih so mnogi iskali utehe, ko pesem nastane skoz glino in kamen, F malega ognja, nastane še plamen. Tud’ športna je bera, bila bogata, ' Na »Toti« še konec pošljimo pozdrave, veliko medalj in eno iz zlata, glave do pete, tam vrste so prave, organizatorji zimskega ŠIG-a smo bili, Poslovno spomladi je slabo kazalo, kegljači uspehov, se veselili. °° koncu pa leta, odlično je stalo. Je letos slavilo, vse kar leze in gre, ^~e Pa problemov, je bilo preveliko, dvajset let je uspehov tud naš UDD(e), f Gačmk »poglihal« s svojo ekipo, v Fužinah nov dom so res lepi zgradili, a,)l 8°™ mec^ letom, res niso spali, in njega so dvakrat, pošteno zalili. edini, ki DSSS priznanje so dali. Še Franci posegel je v naše lovišče, Petelna »ta starega«, tam se obišče, tud’ Grobler Ljubljani, vse lepo povezal, med upokojenci naš’mi, se res je odrezal. KO s kvaliteto v svetu je znan, počasi a »gvišno« vsak stroj je prodan, Purnat tržišče v rokah drži, povsod niti prepleta, da kaj se vlovi. Ni z rožcam’ postljano v nobeni tovarni, delo dobijo, le najbolj udarni, zato pa korajža, saj vse bo še šlo, najboljše nam kadre, da v DPO. V Nizkogradnjah med letom se tole zgodilo, se Nigrad priključil, zares ni na silo, je referendum pri Gradis v celoti uspel, pri Nigrad, pa škoda, da vrag ga je snel. V Mavčičah direktor pohvalo dobi, počasi je delal, proti koncu hiti, da na lovorikah ne kaže zaspati, vendar bi vsak moral časopise prebrati. V Celju se zbral je Gradisa cvet, na proslavi zapel je lastni sektet, ni tam problemov, ki ne bili bi jim kos, ne pustijo nikomur, se vleči za nos. Praprotnik v glavi vedno kaj snuje, pravi, da končno, že mir potrebuje, za Gradis, in družbo, vse od sebe je dal, še na Brdu pri Kranju, profesor postal. Poglejmo v Ljubljano, še na SPO, so duša podjetja, brez njih ne bi šlo, za Gradis se čas, ne vrti več nazaj, Fidler je vstrajen, in zraven še kaj. Le skupne naložbe, v stroje naprave, tehnologijo novo in vse raziskave, bodočnost so naša, ne pa nemir, tud’ v lastni tam hiši, rad bi imel že mir. Demšar v Loki, naše gore je list, s proizvodnjo na višku, je velik optimist, tako kot pred leti, seveda ne bo, dokler les še obstaja, naprej bo le šlo. Izvoz in storitve, premalo jih je, živeti je treba, preživeti tudi vse, vendar v Škofji Loki,, je zdrav kolektiv, kdor pridno tam dela, še dolgo bo živ. Pokonci na Jesenicah direktor je stal, ko uvodne besede, na proslavi je d’jal, jeklarna z objekti, največjih nas »šanc«, obiskal gradbišče, je Stane Dolanc. Brez dela ni kruha, denarja še manj, še hočeš napolniti, veliki ta panj, naletimo pa večkrat na ušesa ta gluha, pri svobodni menjavi, jo vedno zakuha. Na Koroškem investicij, je letos b’lo malo, prevzeli so vse, kar se je dalo, delo in vztrajnost, tudi pri njih je odlika, kako bo prihodnje, je vprašaj in še pika. Na proslavi igral je ansambel Novi vek, veselja je bilo tam na pretek, še Škrinjar z ekipo se rad nasmeji. Koroški nam konec, le skupaj drži. Kdo ne pogleda rad na Primorje, kjer Gradis se dviga že na obzorje, 60.000 tonski silos za žitarice, obala za ladje in še zrno za ptice. Kar v Luki obstaja, leži in stoji, zgradil je Koper, s svojimi močmi, kvalitetno delo, pri njih je bil moto, je Marijan vse niti, zaokrožil v celoto. Težak bil začetek za našo tovarno, strokovnjakov tam zbrano in močno udarno, prebredli so hudo in dolgo to pot, vrtijo se stroji in red je povsod. % Nove proizvodne, razvojne programe, strokovne podlage na mizo so dane, kljub krizi želimo, da Jožka naš glas, se sliši v tovarni, prihodnji še čas. Maribor, Ljubljana z vso projektivo, imajo pri Gradis najlepš perspektivo, tam dobri so kadri, idej je veliko, vsem objektom do šali, srce in obliko. Finančno se dobro pri vrhu držijo, pa tudi pri delu vedno hitijo, le če denarja v žep kaj več kane, soseda prehitro, zavist ga prevzame. Obstaja v Ljubljani še tozd OGP, preveč so tam tiho, pri delu pa gre, montažne hale, njih so aduti, po vsej domovini, so razprli peruti. Glavni v bodoče, inženiring naj bo, tudi od njih je odvisno, kako nam bo šlo, ima kadrov veliko, in volje še več, pomoč pa od tozdov, ne bode odveč. Nazadnje Inženiring po tolikih letih, v lastni tam hiši in tujih zapletih, naj vrste prešteje, slabosti odpravi, in končno na noge se svoje postavi. Gradis v hiši takih več nima, ki na sporazume samo pokima, napak b’lo veliko, v znanih nam štosih, poznajo pa se, v medsebojnih odnosih. Denarce vseh tozdov, spretno obrača, finančniki pravijo, to res se izplača. Ukiniti banko, najslabš perspektive, misli podobne, gotovo so krive. Zdaj delovna skupnost nam še ostane, Hočevar sam trdno, v roke jo vzame, strokovne so službe, tu dovolj mččne, obvladajo vse, z deske odskočne. Le priznanja od zunaj premalo dobijo, mislim da tukaj, tozdi grešijo, res pa, da vsak, kdor dela in skače, svoje zaslužit si morajo plače. Tako zdaj je konec te kronike naše, nalijmo si vinca, kar pijmo ga s »flaše«, v novem tepi letu, vam iz srca želimo, da zdravi, uspešni, ga preživimo. Lojze Cepuš 1 1 s I I % v, v/.- i 4 $ I 1 § i r i i i s $ $ ■?> V Gradisu bomo tudi v letu 1986 nadaljevali z izobraževanjem že zaposlenih lastnih kadrov. Na osnovi dejanskih potreb tozdov in delovnih skupnosti po izobraževanju v letu 1986 je bil pripravljen program izobraževanja za leto 1986. Ta program je bil podrobno analiziran in korigiran na Odboru za kadrovanje in izobraževanje 16. 12. 1986 in na konferenci kadrovskih delavcev dne 25. 12. 1985. V letu 1986 planiramo sledeče izobraževalne akcije: 1. Štipendiranje proizvodnih in neproizvodnih poklicev 2. Počitniška praksa učencev in študentov ter proizvodno delo 3. Pripravništvo proizvodnih in neproizvodnih poklicev 4. Usposabljanje odraslih za poklic od II. do IV. stopnje zahtevnosti del 5. Študij ob delu in iz dela 6. Dopolnilno in funkcionalno izobraževanje že zaposlenih 7. Izobraževanje v zvezi z zakonskimi predpisi 8. Družbeno in ekonomsko izobraževanje 9. Politično izobraževanje 10. Izobraževanje za varno delo 11. Izdajanje raznih učnih pripomočkov (skript, brošur itd.) Z omenjenimi akcijami želimo vzpostaviti permanentnost izobraževanja za poklic v svoji in sorodnih strokah. Da se boste lažje vključili v razne izobraževalne akcije, navajamo nekaj podatkov: I. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87 št. stopnja Naziv poklica štipendij zahtevn. a) Gradbinec II: zidar 90 IV. tesar 100 IV. železokrivec 40 IV. Strojnik gradbene mehanizacije 10 IV. b) Kovinarji: ključavničarji 40 • IV. varilci 10 IV. strugarji 10 IV. avto mehanik 10 IV. orodjar 5 IV. c) Lesarji: razni 25 II.-IV. d) Elektrikarji: energetik 5 IV. elektronik 5 IV. e) Gostinski delavec: kuhar 3 IV. f) Tehnične šole: gradbeni tehnik 5 v. lesni tehnik. . 1 v. elektro tehnik 2 v. računski tehnik 1 v. strojni tehnik 15 v. g) Fakultete: FAGG — gradbena 20 VII. Strojna fakulteta 10 VII. Ekonomska fakulteta 6 VII. Elektro fakulteta 2 VIL Bio. teh. fakulteta 1 Vil. Prošnje za štipendije je treba oddati posameznemu tozdu GIP GRADIS ali direktno na GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134, A — Center za izobraževanje do 30. 6. 1986. Štipendije bodo podeljene po kriterijih SaS o štipendiranju v SRS. Podrobni razpis bo objavljen v DELU. II. Počitniška praksa učencev in študentov ter proizvodno delo a) Vsi učenci štipendisti UO so obvezni v Gradisu opravljati med šolskim letom proizvodno delo in delovno prakso v enem izmed TOZD Gradisa. Razpored pripravi Center za izobraževanje. b) Vsi štipendisti Gradisa proizvodnih in neproizvodnih poklicev morajo opraviti enomesečno počitniško prakso v času šolskih počitnic. Razpored pripravi Center za izobraževanje. III. Tečaji in seminarji, organizirani v okviru delovne organizacije za pridobitev izobrazbe — Tečaj za VK delavce — skupino-vodje začetek 13. 1. 1986 — 18.3. 1986 — Tečaj za KV delavce—zidar, tesar, železokrivec Začetek 6. L—1.4. 1986 29. 9.-26. 12. 1986 — Tečaj za PU delavce — zidar, tesar, železokrivec Začetek 6. 1.1986 —6. 3. 1986 29. 10. 1986 — 26. 12. 1986 — Tečaj za gradbene minerje Začetek 24. 2. 1986 — 27. 5. 1986 15.9. 1986— 16. 12. 1986 Po končanem tečaju in uspešno opravljenem izpitu prejmejo kandidati verificirano potrdilo za samostojno opravljanje minerskih del. — Tečaj za strojnike gradbene mehanizacije (Pogoj 500 ur praktične vožnje in KV delaveg) Začetek 6. 1. 1986 — 28. 2. 1986 1.9. 1986 — 28. 10. 1986 29. 10. 1986- 26. 12. 1986 — Tečaj za strojnike lahke gradbene mehanizacije Začetek 6. 1. 1986 — 5.3. 1986 6.3. 1986 — 30.4. 1986 29. 10. 1986 — 30. 12. 1986 — Tečaj za strojnike žerjavov (Pogoj 500 ur praktične vožnje in KV delavec) Začetek 6. 1. 1986 — 31. 1. 1986 10. 2. 1986 — 7.3. 1986 2. 12. 1986 — 30. 12. 1986 — Tečaj za strojnike avtodvigal (Pogoj: voznik C kategorije) Začetek 6. 1. 1986 — 31. 1. 1986 10. 2. 1986 — 7. 3. 1986 2. 12. 1986 — 30. 12. 1986 — Tečaj za montažerje žerjavov (Pogoj KV delavec kovinarske stroke) Začetek 10.2. 1986 — 28.2. 1986 17.3. 1986 — 4.4. 1986 29. 9. 1986—17. 10. 1986 — Tečaj za strojnike betonarn (Pogoj KV delavec strojne ali sorodne stroke) Začetek 5. 2. 1986 — 15 dni (delovni) 12. 3. 1986— 15 dni 3. 11. 1986— 15 dni — Tečaj za strojnike avtočrpalk za beton. Trajanje 10 dni v februarju, marcu, decembru 1986. Poleg navedenih tečajev bomo organizirali še naslednje tečaje, a datumi še niso določeni: — Tečaj za kompresoriste (maj, oktober) — tečaj za signaliste (maj, oktober) — tečaj za postavljanje kovinskih odrov — tečaj za voznike viličarje — tečaj za konzolna dvigala (maj, oktober) — tečaj za inštruktorje učencev (7. 4. 1986) Prijave za posamezne tečaje je potrebno oddati kadrovski službi v TOZD — ta jih nato po razpravi na komisiji za delovna razmerja posreduje Centru za izobraževanje. Po dogovoru s TOZD-i je mogoče posamezne tečaje posebej planirati po času in kraju izvedbe. Tečaj za PU delavce je možno izvesti v TOZD ob delu, če TOZD sestavi kompletno grupo tečajnikov. Poleg vsega navedenega bomo v letu 1986 organizirali vrsto drugih krajših tečajev in seminarjev za izpopolnitev znanja iz stroke. Datume za te tečaje bomo sporočili pravočasno. IV. Pripravljalni seminarji in strokovni izpiti iz tehničnih strok Zakon o graditvi objektov je s 15 členom uvedel obveznost strokovnega izpita za vse tiste kadre, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo (projekt) in ki kontrolirajo to dokumentacijo, pa tudi za vse odgovorne vodje del in za nadzorne organe investitorjev. Pravilnik ureja program in način opravljanja strokovnih izpitov delavcev vseh tehničnih strok pri delih, kijih navaja zakon. To so tehnični, inženirji, diplomirani inženirji, ter delavci z akademskimi naslovi iz tehničnih strok. Strokovne izpite vodi programsko izpitni odbor. Izpite je treba polagati pred izpitnimi komisijami za posamezne stroke. K izpitu se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predpisano delovno prakso po končani šoli: tehniki in inženirji 3 leta, diplomirani inženirji 2 leti, nosilci akademskih naslovov pa 1 leto. Strokovni izpit je pismen in usten. V sodelovanju z izpitnim odborom pri Republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo Slovenije bodo v letu 1986 strokovni izpiti: PROGRAM PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA STROKOVNE IZPITE GRADBENE STROKE 1. seminar: 13.—17. januarja 1986 2. seminar: 17.—21. februar 1986 3. seminar: 17.—21. marec 1986 4. seminar: 7.— 11. april 1986 5. seminar: 19,—23. maj 1986 6. seminar: 15.—19. september 1986 7. seminar: 20.—24. oktober 1986 8. seminar: 17.—21. november*1986 9. seminar: 8,—12. december 1986 Seminarje organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani, Erjavčeva 15, telefon (061) 221-587. IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE GRADBENE STROKE S sprejetjem novega Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po Zakonu o graditvi objektov (Ur. 1. SRS št. 27 z dne 26. 7. 1985) je prišlo tudi do spremembe pri organizaciji, prijavljanju in izvajanju strokovnih izpitov. Novi nosilec, ki gaje za organizacijsko-tehnična opravila pooblastil Republiški komite za industrijo in gradbeništvo jej ZVEZNI CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE GRADBENIH INŠTRUKTORJEV Ljubljana, Kardeljeva ploščad št. 27 (vhod iz Dimičeve ulice nasproti Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij). Vse pismene prijave morajo organizacije oz. kandidati posredovati na navedeni naslov 20 dni pred razpisanimi roki izpitov. Izpitni roki za letošnje leto in leto 1986 so sledeči: IZPITNI ROKI ZA TEHNIŠKE STROKE Pisni 11. jan. 1986 15. feb. 1986 22. marec 1986 24. maj 1986 20. sept. 1986 18. okt. 1986 15. nov. 1986 Ustni 28,—30. jan. 1986 4.—6. marec 1986 8,—10. april 1986 10.—12. junij 1986 7.-9. okt. 1986 4.—6. nov. 1986 2.-4. dec. 1986 IZPITNI ROKI ZA PRAVNO IN EKONOMSKO STROKO II. —13. marec 1986 17.—19. junij 1986 14,—16. oktober 1986 Izpiti bodo v navedenih rokih izvedeni če bo vsaj 10 prijavljenih kandidatov. Podrobnejša pojasnila lahko zahtevate po tel. (061) 342-671 ali 342-590 -Zvezni Center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana Kardeljeva ploščad 27. 1 Pripravljalni seminarji za strokovni izpit strojne stroke za področje INSTALACIJE, ENERGETIKE, TRANSPORTA in TEHNOLOGIJE. Seminarji so: 3.2. 1986 — 7.2. 1986 14. 4. 1986— 18.4. 1986 13. 10. 1986— 17. 10. 1986 15. 12. 1986— 19. 12. 1986 : Predavanja na seminarjih so od 8.00 do 18. ure. Udeleženci prejmejo ob pričetku seminarja ustrezno »seminarsko gradivo«. Informacije za seminarje daje in sprejema prijave ZVEZA STROJNIH INZ-in TEH. SLOVENIJE, Erjavčeva 15, 61000 Ljubljana. Izpitni roki za strokovne izpite STROJNE STROKE 1986. L S. 86 klavzurne usluge 11. 1.86 II. S. 86 klavzurne usluge 15. 2. 86 III. S. 86 klavzurne usluge 22. 3. 86 IV. S. 86 klavzurne usluge 24. 5. 86 V. S. 86 klavzurne usluge 20. 9.86 VI. S. 86 klavzurne usluge 18.10. 86 VIL S. 86 klavzurne usluge 15. 11. 86 Izpite se opravlja pri Zveznemu Centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev — Ljubljana, Kardeljev* ploščad 27. (tel.: 061 342-671). I. S. 86 klavzurne usluge 11. 1. 86 II. S. 86 klavzurne usluge 15. 2. 86 III. S. 86 klavzurne usluge 22. 3. 86 IV. S. 86 klavzurne usluge 24. 5. 86 V. S. 86 klavzurne usluge 20. 9. 86 VI. S. 86 klavzurne usluge 18. 10. 86 VII. S. 86 klavzurne usluge 15. 11. 86 Izpite se opravlja pri Zveznem Centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Ljubljana Kardeljeva ploščad 27, (tel.: 061 342-671). V. Dopolnilno izobraževanje Usposabljanje poslovodnih i*1 drugih vodilnih kadrov v gospe' darstvu Gospodarska zbornica Slovenije nadaljuje tudi v I. 1986 s programi usposabljanja poslovodnih organov in drugih vodilnih kadrov v gospodarstvu v okviru Centra za usposabljanje'vodilnih delavcev na Brdu pri kranju. V centru bodo v skladu s skupnbimi dogovori z drugim* udeleženci Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji izvajali štiri programe usposabljanja: 1. za poslovodne delavce, 2. za kadrovske delavce, 2a finančne delavce in ■ za tehnično-tehnološke delavce. sl^jas°vni razpored seminarjev je na- 1. POSLOVODNI DELAVCI Temeljni program za poslovodne delavce, traja 10 delovnih dni v prvem delu in 3 delovne dni v zaključnem delu. a) Termini za leto 1986 Mesec Termin Skupina udeležencev JANUAR — FEBRUAR februar Marec Marec —april Maj Maj —junij september SEPTEMBER — OKTOBER oktober -November 27. 1.1986 — 10. 2. 1986 — 3. 3. 1986 — 31. 3. 1986 — 12. 5. 1986 — 26. 5. 1986 — 15. 9. 1986 — 29. 9. 1986 — 13. 10. 1986 — 3. 11. 1986 — 7. 2. 1986 21. 2.1986 14. 3. 1986 11. 4. 1986 23. 5. 1986 6. 6. 1986 26. 9. 1986 10. 10. 1986 24. 10. 1986 14. 11. 1986 — 180. skupina — 181. skupina — 182. skupina — 183. skupina — 184. skupina — 185. skupina — 186. skupina — 187. skupiha — 188. skupina — 189. skupina •"formacije ^sc informacije o usposabljanju poslovodnih delavcev lahko zainteresirani dobijo a telefonski številki 064 25-667 pri direktorju centra Janku Bratetu ali strokovni ^delavki centra Marini Gradišar. 2 Kadrovski delavci I Temeljni program za vodilne kadrovske delavce traja 9 delovnih dni v prvem delu n - dneva v zaključnem delu. K‘rmini za leto 1986 —_ Mesec Termin Skupina udeležencev februar 3. 2. 1986 — 13. 2.1986 — 34. skupina februar 17. 2. 1986 — 27. 2.1986 — 35. skupina Marec 10. 3. 1986 — 20. 3.1986 — 36. skupina april 7. 4.1986— 17. 4.1986 — 37. skupina t Maj 19. 5. 1986 — 29. 5.1986 — 38. skupina Junij 9. 6.1986— 19. 6.1986 — 39. skupina september 15. 9. 1986 — 25. 9.1986 — 40. skupina OKTOBER 6. 10. 1986— 16. 10. 1986 — 41. skupina November 10. 11. 1986 — 20. 11. 1986 — 42. skupina LDecember 8. 12. 1986— 18. 12. 1986 — 43. skupina Mse informacije o usposabljanju kadrovskih delavcev lahko zainteresirani dobijo ,a telefonski številki 064 25-668 od vodje programa mag. Petra Kokla. finančni delavci v prvem delu in 2 delovna,dneva v zaključ- •erntiiii za leto 1986 1 hmeljni program traja 5 delovnih dni ner" delu. - Mesec Termini Skupina udeležencev Marec 24. 3. 1986 — 28. 3.1986 — 43. skupina april 14. 4.1986— 18. 4.1986 — 44. skupina Maj 5. 5.1986— 9. 5.1986 — 45. skupina Maj 12. 5. 1986— 16. 5.1986 — 46. skupina Junij 2. 6.1986— 6. 6.1986 — 47. skupina JUNIJ 9. 6.1986— 13. 6.1986 — 48. skupina september 15. 9.1986— 19. 9.1986 — 49. skupina september 22. 9. 1986 — 26. 9.1986 — 50. skupina November 17. 11. 1986 — 21. 11. 1986 — 51. skupina Užecember 8. 12. 1986— 12. 12. 1986 — 52. skupina ^"formacije Vse informacije o usposabljanju finančnih delavcev lahko zainteresirani dobijo a telefonski številki 064 25-669 od vodje programa Narcise Žnidar. 4 tehniCno-tehnološki delavci Temeljni program za vodilne tehnično — tehnološke delavce traja 9 delovnih dni ^ Prvem delu in 2 dneva v zaključnem delu. •ttfmini za leto 1986 Mesec Termin Skupina udeležencev Januar-februar 27. 1.1986— 5. 2.1986 — gradbeništvo in IGM februar 17. 2. 1986 — 26. 2.1986 — gradbeništvo in IGM Marec • 17. 3. 1986 — 26. 3.1986 * april 14. 4. 1986 — 23. 4. 1986 * Maj 12. 5. 1986 — 21. 5.1986 * JUNIJ 2. 6. 1986—11. 6.1986 — * september 29. 9.1986— 8.10.1986 oktober 20. 10. 1986 — 29. 10. 1986 * November 10. 11. 1986— 19. 11. 1986 — gradbeništvo in IGM ^december 8-12. 1986— 17. 12. 1986 — gradbeništvo in IGM 5. Vse informacije o usposabljanju tehnično — tehnoloških delavcev lahko zainteresirani dobijo na telefonski številki 064 25-669 od vodje programa Maksa Erzina. VI. SEZNAM SEMINARJEV V LETU 1986 V CENTRU ZA USPOSABLJANJE ZT DELAVCEV V RADENCIH I. A Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje Radenci Gorica Portorož Ljubljana 3.— 15. 3. 20. 3. — 29. 9, — 11.10. 13.10. —27.12. XXX II. BI Poglobitev informiranosti v zunanji trgovini 7,—15. 1. 18,—26. 3. 13.—21.5. 14,—22. 10. 2.—10. 12. XXX B2 Poglobitev informiranosti v zunanji trgovini — nadaljevalni 17.-22.2. 14.-19.4. 16.-21.6. 22.-27.9. 10,—15. 11. XXX III. C Posebni seminarji C 1 Nastopanje na tržišču LR Kitajske C 2 Inženiring kot metoda v MEO C 4 Pospeševanje mednarodnega turizma 1 C 5 Pravni problemi v MEO I. (statusno in obligacijsko razmerje) C 6 Carinski sistem in izvozno-uvozna politika C 7 Višje oblike gospodarskega sodelovanja C 8 Problemi proiz. in trg. dejavnosti OZD na tujem C 9 Nastop na tržišču Irana C 13 Poznavanje italij. zunanjetrgovinskega prava C 14 Obmejno gospodarsko sodelovanje C 14a Sejemski kompenzacijski posli C 18 EGS in problemi gospod, sodelovanja C 20 Pravni problemi v MEO II. (mednarodna plačila, zavarovanje, reševanje sporov, poslovna morala) C 21 Vezani posli C 22 Nastop na Japonskem tržišču 22.-24. 10. 8.—10. 10. 8.-9. 4. 25. -27. 5. L—3. 4. 6.-8. 5. 12.—13. 6. 26. -28. 3. 24.-25. 4. 9,—11.6. 9,—11.6. 10.—12. 3. 27.-29. 10. 3,-4. 11. 6.-7. 10. XXX IV. Posvet predsednikov SOZD in glavnih direktoijev izvoznih DO 28.—30. 5. V. Poslovni jeziki — CTJ ANGLEŠČINA 1 in NEMŠČINA 1 3. 2,—14. 2. 2 x 20 15. 6.-26. 6. 2 x 20 17. 8.-28. 8. 2 x 20 18.ll.-26.il. 2 x 20 ANGLEŠČINA 1 in ANGLEŠČINA 2 (banka) 31.3, —11.4. 1 x 20 14. 4.—18. 4. I x 20 21.4, —26. 4. I x 20 ANGLEŠČINA 2 in 3 NEMŠČINA 2 31.8,—5.9. 2 x 20 4.5,—10.5. 1 x 20 • XXX Informacije o seminarjih ABC — Center Radenci 069 73-059 Informacije o seminarju poslovnega jezika — CTJ Ljubljana 061 314-488 2. Strokovne zunanjetrgovinske izpite morajo opravljati vsi delavci, ki žele opravljati dela in naloge v zunanjetrgovinskem prometu pa nimajo pogojev po odloku o minimalni strokovni izobrazbi zunanjetrgovinskih delavcev. Strokovne izpite polagajo v Ljubljani. 3. Seminarje za pridobitev znanja tujih jezikov za zunanjetrgovinsko poslovanje po programu Gospodarske zbornice Slovenije organizira izobraževalni Center tujih jezikov v Ljubljani, Vilharjeva 21. Program B 4. Poglobitveni informativni seminar — program B-l je namenjen delavcem, ki v zunanjetrgovinski dejavnosti opravljajo zahtevne naloge in opravila. Šerni-nar traja 8 delovnih dni ter zajema naloge in opravila. Seminar traja 8 delovnih dni ter zajema aktualna tematska področja zunanjetrgovinskega prometa. 5. Nadaljevalni informativni seminar program B-2 je namenjen delavcem, ki so absolvirali program B-l. Seminar traja 6 strnjenih dni in zajema dopolnilna Program C 6. Aktualni seminarji — program C zajemajo poglobljena in aktualna znanja raziskav in uveljavljenih sodobnih metod posameznih področij zunanjetrgovinskega poslovanja. Namenjeni so vsem zunanjetrgovinskim delavcem. Center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v gospodarstvu ima sedež v Radencih v hotelu Radin, Center usposablja vse zunanjetrgovinske delavce. V pripravljalnih seminarjih — programih A usposablja kandidate za polaganje obveznega zunanjetrgovinskega izpita in organizira polaganje strokovnih izpitov ter preizkus znanja tujega jezika. Poglobitveni in aktualni seminarji so namenjeni zunanjetrgovinskim delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravljajo dela in naloge doma in v tujini ter drugim strokovnim delavcem, ki jih morajo imeti OZD za opravljanje določenih poslov v zunanjetrgovinskem prometu. Program A 1. Pripravljalni seminar za opravljanje strokovnega izpita — program A posreduje znanja in informacije, ki so potrebna za uspešno opravljanje zunanjetrgovinskega strokovnega izpita. En seminar poteka v Ljubljani 2 x tedensko v popoldanskem času, ostala seminarja pa sta intenzivna in trajata po 12 delovnih dni. * Navedeni termini so rezervirani za nekatere druge temeljne seminarje (elektroindustrija, metalurgija, kemija in gumarstvo); Dokončen razpored seminarjev za vodilne tehnično — tehnološke delavce s teh področij bomo objavili v Vestniku GZS dva meseca pred začetkom vsakega seminarja. ---------------V premislek-----------------n Na lahek način do izobrazbe Zakona o združenem delu in o delovnih razmerih sta vpeljala in opredelila pojem »z delom pridobljene delovne zmožnosti«, ki omogoča delovnim organizacijam, da delavcu priznajo določeno stopnjo izbrazbe ali kvalifikacijo. Delavčeve delovne izkušnje ati z delom pridobljene zmožnosti naj bi veljale prav toliko, kot denimo, izobraževanje na določeni stopnji srednje šole oziroma univerze. Tako meni namreč zakonodajalec. Postavlja pase vprašanje, ali ne gre pri tem za pridobivanje formalne izobrazbe in kvalifikacije na lahek način. Tisti, ki želijo pridobiti izobrazbo v šoli, v času rednega študija ali študija ob delu, na primer štiri leta drgnejo šolske klopi,, kjer ga učijo in ocenjujejo strokovno usposobljeni delavci. To ni lahko delo, kar pove tudi velik osip pri študiju. Drugemu, ki mu priznajo izobrazbo vsega tega ni treba, saj mu izobrazba na osnovi delovnih izkušenj kar »sama pade v naročje«, kot družbeno darilo. Ali je prav, da je na slabšem tisti, ki v svojem izobraževanju pride dlje, in si nabere več splošnega znanja, pri tem porabi več časa in zato začne kasneje delati, v primerjavi z drugim, ki je pustil solo zelo zgodaj in si »služil leta za pokojnino«, izobrazba pa se mu je priznala. Ali je po izkustveni poti pridobljeno znanje (običajno zelo ozko) lahko enakovredno tistemu, ki ga slušatelji pridobijo v šoli? Ali se ljudem ni treba izobraževati, saj lahko pridobijo določene statusne in materialne koristi na lahek način — kar podarjene? Vprašanja so težka, odgovori še težji. Praksa nam nenehno dokazuje, da lahko z delom intenzivno pridobivamo na znanju, saj rešujemo probleme, pregledujemo strokovno literaturo, se posvetujemo s strokovnjaki, itd. Takšno znanje je včasih celo boljše od šolskega, zahteva pa delovno vnemo, vedoželjnost, osnovna znanja itd., kar je pri različnih ljudeh različno razvito. Torej je izkustveno učenje, kot smo omenili, le možno in dobro. V čem je torej problem in od kod izvira nezaupanje? Temeljna ugotovitev bi bila — v' ugotavljanju in ocenjevanju znanja, ki je prepuščeno delovnim organizacijam. V delovnih organizacijah namreč ugotavljajo in ocenjujejo z delom pridobljena znanja brez jasnih opredelitev, kaj naj vsebuje tako znanje in brez kriterijev za ocenjevanje. Ispraševanje je le formalno, v kolikor sploh je in ga opravljajo ljudje z neustrezno pedagoško in strokovno izobrazbo. Lahko mirno rečemo, da smo s takšnim ocenjevanjem spodbudili razcvet šarlatanstva (sleparstva). Izobraževanju, ki že tako ni cenjeno, pa zadali težek udarec, čeprav vemo kaj naj bi znanje v bodočnosti pomenilo. Na koncu pa se vprašajmo, kako je s tem problemom v Gradisu. Verjetno nič drugače kot drugod. Način, da dobimo z delom pridobljene delovne zmožnosti in s tem izobrazbo je lahek. Center za izobraževanje, ki planira in vodi redno ter dopolnilno izobraževanje kadrov v DO, lahko »tovrstno izobraževanje« le nemočno opazuje, saj so zanj pristojni samo samoupravni organi tozdov in delovnih skupnosti, ki določajo tudi komisije za ocenjevanje znanja. Rezultati »takega izobraževanja« so v GIP Gradisu že vidni. Zanimanje za študij ob delu in za ostale oblike strokovnega izpopolnjevanja upada. Le redki so še delavci, ki se odločijo, da pridobijo svoje znanje na težji način — v šolah ter univerzi. Morda pa le ne bomo prepozno spoznali, da ima ceno »pravo izobraževanje« in ne tisto, pridobljeno na lahek način — brez truda? Marko Žontar V spomin Peter Šauc Ko se je lansko leto počasi prevešalo h kraju je ugasnilo življenje Petru Šaucu. ki je zagledal luč sveta v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Dobro leto je komaj od tega. kar se je upokojil pred tem pa S kolektivom in sodelavci prerajžal celo dravsko dolino in pomagal graditi vse energetske objekte na Dravi. Kot strojnik je zadnja leta delal na separaciji pobrežke gramoznice, od koder je leta 1984 odšel v upokoj. Vsa ta leta je bil zvest Gradisu in Teh-nogradnjam in se oblikoval v prekaljenega strokovnjaka na svojem področju. Vsi. ki so ga poznali so ga cenili kot dobrega tovariša in sodelavca, predvsem pa kot človeka, ki ni nikoli zahteval od sodelavcev nekaj, kar ni mogoče. Vedno je prvi zagrabil za delo in tako dajal vzor ostalim. Te človeške vrline se ne da naučiti. To nosi človek v sebi. In to je nosil tudi Peter. Rudolf Brezovec Rudolf še je rodil v Zagrebu 24. februarja 1930 in je ta značilen zagrebški dialekt obdržal vse do prerane smrti. Zahrbtna bolezen je bila močnejša od življenja. Vse do zadnjega trenutka je bil poln vedrine in želja, da bi še marsikaj postoril. Kot skladiščnik, je služboval v različnih krajih. Zadnja leta je celo delal v daljnem Iraku. Jubilanti v mariborski gradbeni enoti Kar šest delavcev je že Pred novoletnimi prazniki so se v mariborski gradbeni enoti spomnili vseh, tistih, ki že deset, dvajset in trideset let delajo v podjetju. Morda bo kdo dejal, da to ni nič posebnega. Morda na prvi pogled res ne. Če pa razmisli5: globlje pa prideš do zaključka, da te ljudi le veže še nekaj drugega na firmo kot le mesečni dohodek. Bili so časi v Gradisu, ko so nekateri odhajali dru-gam, ker pač v podjetju ni bilo vse idealno. Dela ni bilo veliko, plače sora-zmerno nizke in še kaj. Marsikdo pa je ravno v tem trenutku še krepkeje zagrabil za delo zavedajoč se, da dela za svoj kolektiv in mu ni vseeno, kako b° jutri. Prav ti ljudje praznujejo te jubileje. In hi jim žal. Danes je Gradis tisto, kar so si nekoč želeli. Kolektiv, ki ve kaj hoče in kaj zmore. Prav ti, ki dane5 praznujejo so včaših hudi na tiste delavce, ki samo nergajo in iščejo samo svoje osebne koristi, od sebe pa dajo bore malo. V vsem Gradisu je veliko takih zavednih, dobrih delavcev. Samo v Grad; beni enoti Maribor je 53 takih, ki so že 10 let zaposleni v Gradisu, 14 takih, ^ slavijo dvajset let dela, šest pa je takih veteranov, ki delajo pri Gradisu if polnih 30 let. Vsem tem, posebno še šestim »tridesetletnikom« veljajo naše iskrene čestitke z željo, da ostanejo zvesti kolektivu še naprej. Franjo $tromajer Čestitkam se pridružuje tudi Gradis Jubilej Fakultete za strojništvo Na svečanosti v Cankarjevem domu v Ljubljani smo proslavili 19. 12.1985. leta 65 let začetka študija strojništva in 40 let visokošolskega študija strojništva v Sloveniji. Poleg delavcev Fakultete za strojništvo so bili na proslavi navzoči še predstavniki sorodnih fakultet iz Jugoslavije, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sedanji in nekdanji študentje, sedaj vodilni delavci številnih pomembnih delovnih organizacij in drugi. Iz opisa štidiesetletne poti Fakultete za strojništvo, ki ga je podal dekan prof. dr. Polde Leskovar, naj obnovim nekaj kratkim ugotovitev. Fakulteta za strojništvo je v času obstoja vzgojila 7000 inženirjev, dipl. inženirjev, magistrov in doktorjev znanosti, ki so zaposleni praktično po celi Jugoslaviji. Nekaj pa jih je tudi v tujini. Uspela je povezati pedagoško delo svojih delavcev z znanstveno raziskovalnim, le tega pa tesneje z združenim delom. Takšna usmeritev, kjer morajo delavci že skoraj polovico dohodka ustvarjati z znanstveno raziskovalnim delom, pa že negativno vpliva na pedagoško delo. V tem srednjeročnem obdobju Fakulteta za strojništvo še ne bo mogla*zadovoljiti vseh potreb po tovrstnih kadrih, saj bi vse diplomante lahko zaposlila samo Iskra in Združena podjetja strojegradnje. Tako kot številni govorniki, ki so za dekanovim govorom opisali delo Fakultete za strojništvo in ji čestitali za njen jubilej, ji tudi delavci delovne organizacije GIP GRADIS želimo še veliko delovnih uspehov v naslednjih 65. letih. Marko Žonta Vse to nomadsko gradbeniško življenje pušča za sabo neslutene posledice, ki si jih ne moremo ubraniti. Težko se je poslavjlati od človeka, ki je še pred kratkim bil tvoj sodelavec. Toliko težje je to slovo, če veš, da je bil Rudolf še poln življenjskih idej, ki pa jih žal ni utegnil uresničiti. Čas beži spomini pa ostajajo. Spomin na Rudolfa pa bo ostal večen. Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi >2‘ gubi sina, se zahvaljujem OGlf tozda Lesno ind. obrat Sk. Loka o1 vsem sodelavcem za izražena sožalj8* darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Franc Kržišnik^ ladinskega kviza se je udeležilo sedem ekip Zmaga mladincev DSSS Kolektiv Uprave delavskih domov ob proslavi 20-letnice Nenehna skrb za nastanitev delavcev Kot vsako leto, tako je tudi lani Koordinacijski svet OO ZSMS Gra-oisa organiziral mladinski kviz zna-nja. Običajno je bil kviz majamese-'-a. lani pa je bil zaradi praznovanja ^■letnice Gradisa prestavljen na oktober, vendar je bil zaradi obilice orugih aktivnosti izpeljan šele de-cambra. Organizacijo kviza je prevzela °0 ZSMS tozda Lesno industrijski obrat Škofja Loka, ki je bila zmago-Valka zadnjega kviza. Sedem ekip se Je zbralo v sejni sobi. Odgovarjali so ”a vprašanja iz treh tem in sicer: Samoupravni sporazum o združitvi v GIF Gradis, Tito-revolucija-mir in 40 let Gradisa. Kviz je vodil Jože Grobler iz GE Maribor. Po izenačenem boju v katerem se ekipe dokaj enakopravno odgovorile na prvih pet vprašanj, so o razvrstitvi odločala dodatna vprašanja. Zmagovita ekipa DSSS je za zmago morala odgovoriti na osem dodatnih vprašanj’ Že to dovolj pove, da so se vse ekipe za kviz dobro pripravile. Letošnji kviz bodo organizirali zmagovalci lanskega, mladinci ^hiagovita ekipa DSSS Ljubljana \ Abrahami! 0 Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. 0 Ne skrbi, če je mimo pol stoletja J pri nas si deležen večnega poletja. J Računalniški izpisek nam je za ta mesec izpisal imena devetih naših 0 delavcev, ki bodo ali so že januarja praznovali 50. rojstni dan. To so: J — Radovan Petrovič — GE Jesenice * — Feliks Bervar — GE Gradnje Ptuj J — Pavao Malekoci — GE Maribor 0 — Josip Blažinčič — Gradbena operativa Ljubljana t. — Ahmet Bilalič — Gradbena operativa Ljubljana J — Pavel Jenko — Lesno industrijski obrat Škofja Loka — Anton Toplak — Strojno prometni obrat 0 — Franc Rus — Strojno prometni obrat 0 — Novak Suvajac — Gradbena operativa Ljubljana 0 Vsem 50-letnikom čestitamo! q p 0 U.______________ ________»<««####/#######/ j N 5 5 5 N * * 20-letnica Uprave delavskih domov 1. januarja 1966 leta je bila v Ljubljani ustanovljena Uprava delavskih domov s sedežem v Mislejevi ulici 3, z namenom, da se ukvarja z nastanitvijo delavcev, prehrano in tekočim vzdrževanjem delavskih domov in naselij. Žal pa moramo, po 20-letnem obstoju ugotoviti, da smo s prehrano ostali na ■ - w_ - - — ■ ■ - - mm m | v • • Via ■ m mm obn mrtvi točki, ker tozdi ljubljanskega gradnjo obrata družbene prehrane. Zgodovina nenehne skrbi za nastanitev delavcev pa v Gradisu sega v leto 1946 in 1947, to je v čas gradnje Titovih zavodov Litostroj, ko je bilo za potrebe nastanitve gradisovih delavcev in nemških vojnih ujetnikov zgrajeno eno prvih in naj večjih delavskih naselij s kapaciteto 780 ležišč, priročno delavsko restavracijo in ostalimi objekti za družbenopolitično in športno-rekreativno dejavnost. To naselje je imelo tudi lastno čevljarsko, krojaško in mizarsko delavnico, veliko pralnico za pranje posteljnega in ostalega perila. Ko je bila tovarna Litostroj leta 1960 zgrajena, je bilo delavsko naselje postopno odstranjeno, del naselja pa odprodan Litostroju za potrebe nastanitve njihovih delavcev. Leta 1948 in 1949 je bilo zjgrajeno delavsko naselje na Šmartinski cesti 21, s kapaciteto 350 ležišč, delavsko restavracijo in kantino. Z izgradnjo delavskih domov in družinskih stanovanj v Savskem naselju in ostalih delih Ljubljane, je to naselje bilo leta 1969 dokončno odstranjeno. Leta 1955 je bil zgrajen prvi delavski dom v Novakovi ulici 5/b, s kapaciteto 102 ležišči. Ta dom je že takrat imel samo dvo in tro posteljne sobe. Leta 1969 je bil odprodan in potem porušen, Imočja niso našli skupnega jezika za ker so na njegovem mestu zgradili otroški vrtec. Oktobra meseca 1956, leta je bil zgrajen delavski dom v Mislejevi ulici s 181. ležišči. Leta 1956/57 se je začela postopna gradnja delavskega naselja v Koželjevi ulici. Ob dokončni izgradnji je razpolagalo s 450. ležišči. Polovica tega naselja je bila prodana leta 1976, druga polovica pa leta 1981. Leta 1959 je bil zgrajen dom v Bavdkov! ulici z 210. ležišči,.leta 1971 dom v Kvedrovi ulici s 101. ležiščem, leta 1975 dom v Petrovičevi ulici s 372. ležišči in lansko leto dom v Novih Fužinah z 288. ležišči. Z delavskimi domovi in delavskimi naselji je do 31. 12. 1965 upravljalo tedanje Gradbeno vodstvo Ljubljana, potem pa novo ustanovljena Uprava delavskih domov, kije imelasedež v Mislejevi ulici, od aprila 1973. leta pa v Bavdkovi ulici. Delovna skupnost Uprava delavskih domov ima v Ljubljani v upravljanju pet delavskih domov s skupno 1.152. ležišči. Za vzdrževanje teh domov, doma učencev v Žibertovi ulici (s tem tudi upravlja UDD, vendar z ležišči razpolaga Center za izobraževanje) in splošne ter zobne ambulante skrbi 47 delavcev. Maks Mlakar Tudi med delavci UDD so bili dobitniki državnih odlikovanj in sicer: Marija Fehar, Edo Razdrih in Neška Krajnik Upokojenci tozda GE Celje so zbrali pred otvoritvijo novega tesarskega obrata Srečanje upokojencev tozda GE Celje Mali človek — veliko doživetje Upognjeni hrbti, naguban obraz, sivi lasje, oči, ki žalostno zrejo v jutrišnji dan so znaki desetletij, ki so vtisnila svoj pečat vsakemu izmed nas. Enemu več, drugemu manj, čeravno mi, sami med seboj, teh sprememb sploh ne opažamo. Zdi se nam kot, da je bilo včeraj ko smo zadnji dan prestopili prag podjetja, ko je minila delovna ura in je nastopil čas upokojitve, čas staranja, bolezni in osamljenosti. Tako zelo se spremeni način življenja. Ni več trdega dela, tovariških odnosov, prilagoditi se je treba drugačnemu ritmu življenja, kar pušča posledice na človeku, saj smo prepuščeni samemu sebi z občutkom, da nikomur več ne koristimo. Pa vendar, ni povsem tako. Posebno ne za upokojence podjetja Gradis Ljubljana tozd GE Celje: Ze .vrsto let nas delavci povabijo, pogostijo in tudi obdarijo. Tako nepozabno srečanje je bilo tudi ob 40-letnici obstoja podjetja. Lep dan. Zravnano, ponosno hitimo na zbirno mesto na upravo Gradisa v Celju v ulico XIV. divizije 10, v veliko sejno dvorano. Srečanje je ganljivo. Srečni, ker smo zopet skupaj, si podajamo roke in prav kmalu postanemo hrupni. Veseli in razpoloženi. Že kar tu nas je pričakalo presenečenje. Tovarišice in tovariši iz uprave so nas (bilo nas je 60) z izredno prisrčnostjo pozdravili, zaželeli dobrodošlico in nas postregli z aperitivom in kavo. Takoj se nam je pridružil direktor Praprotnik in tehnični direktor Cvikl. Dekleta so nam pripela značke in vsak od nas je prejel kuverto s 5.000 din. Lepo kaj? Bili smo vsi zelo veseli, saj upokojencu vsak dinar prav pride. C as je kar prehitro tekel. Že je bila ura deset, ko smo pred upravo stopili v dva avtobusa in se popeljali k otvoritvi novega tesarskega obrata. Trak je prerezal upokojenec, 80-le’tni nekdanji VK žele-zokrivec v celjskem tozdu, Rudi Košec. Po otvoritvi smo si ogledali tesarski obrat, kjer nam je tovariš direktor še enkrat zaželel dobrodošlico, mlada dekleta iz uprave pa so nam zapela nekaj narodnih in poskočnih pesmi. Kar lep napredek, da ima tudi gradbeno podjetje svoj pevski zbor, ki je prvič nastopil za upokojence. Potem smo se odpeljali v naš samski dom, kjer smo si ogledali film o Gradisu skozi 40 let. Tam smo se okrepčali z bogato obloženimi kruhki in sokom. Po ogledu filma smo se odpeljali na gradbišče drobilnice in klasirnice v Pesju pri Titovem Velenju. Ogledali smo si ta objekt, ki predstavlja enega večjih gradbišč Gradisa v le^ tošnjem letu. Po ogledu klasirnice smo se odpeljali na kosilo v Zavod-njo nad Šoštanjem, v gostišče pri Vidi. Urejen lokal, prelepa narava, odlično kosilo in dobra kapljica — vse to je razvnelo naša srca in počutili smo se zopet kot veliki ljudje. Tudi harmonika je igrala. Plesali smo, vriskali, se nasmejali in zares uživali v prelepem ambijentu med našimi dragimi gostitelji, katerim ni bilo žal preživeti dan z nami. Veselje je' trajalo do poznega večera, nič ni skalilo našega razpoloženja. Samo v kratkem predahu raz-posejenosti smo za hip pomislili na vse tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti zaradi bolezni in na vse tiste zaslužene delavce, ki jih nikoli več ne bo. Hvala za čudovito preživeli dan je premalo, da izreče človek ob slovesu. Morala sem napisati te vrstice", s katerimi sem vam želela izreči, še enkrat zahvalo in to vsem delavcem Gradisa tozd GE Celje, ker so nam dokazali, da niso pozabili na nas, da vedo, da smo jim tudi mi leta nazaj pridno pomagali graditi, z željo, da bi nas vsako leto vsaj enkrat le še povabili. Tako velik odziv je dokaz, kako si želimo takih srečanj. Še enkrat topla hvala za vse in v imenu vseh upokojencev vsem lepe pozdrave. Ivanka Pogačnik Prejeli smo Hvala vam Gradisove! Lansko leto je bilo leto pomembnih jubilejev, med katerimi je bila tudi 40-letnica Gradisa. Vsak Gradisovec se je lahko s ponosom ozrl nazaj na pot, ki jo je prehodil v tem času. Gigantski objekti potrjujejo, da so jih zgradili dobri in strokovno izpopolnjeni delavci, Gradisove!, katerih delo danes nadaljujejo mlajše generacije, ki so ravno tako zveste svojem podjetju. Za nas, ki nam teče tretja življenjska doba je vsaka vez s kolektivom zaželjena in potrebna. Kot smo ponosni na ime Gradis, tako smo ponosni tudi na kolektiv, ki nikoli ni pozabil svojih upokojencev in nas redno vabi v svoje vrste. Ta kratka srečanja pomenijo za nas upokojence veliko. Mlajšim rodovom Gradisovcev pa tole. Bodite zvesti in dobri delavci. Nikoli ne dopustite, da zbledi ime Gradisa, Id še vedno mnogo pomeni. Naj vas ne ustraši trenuten težak gospodarski položaj. Bodite samostojni projektanti in izvajalci svojega boljšega jutri. Vsem Gradisovcem želim veliko uspeha pri deliy zasebnem življenju, z željo, da bi ime Gradisa ponosno nosili v svojih srcih. Ludvik Šnajder Tenis bo moč igrati tudi pozimi Teniški klub Gradis-Branik bogatejši za novo dvorano Zadnje dni starega leta so na skromen, a svečan način, predali v uporab0 novo teniško dvorano. Gre za montažni objekt jeklene in betonske konstrukcije. ki pokriva dve teniški igrišči. S tem so dani vsi pogoji za zimski trening"1 torej odpade dolg premor med obema sezonama. Člani teniškega kluba Gradis-Branik kot tudi rekreativci so v preteklost' dosegali zavidljive uspehe, s postavitvijo dvorane pa imajo vse pogoje. °a ponovno postanejo eden najmočnejših klubov v državi. Veliko zaledje mladih nadobudnih tenisarjev zgovorno priča kakšno je zanimanje za tenis v mestu pod Pohorjem. Že sam podatek da je dvorana zasedena od ranega jutra do pozne noči, dovolj zgovorno pove, da je bila odločitev o postavitvi tovrstne dvorane v Mariboru pravilna. Že pred leti, ko je Gradis prevzel pokroviteljstvo nad Teniškim kluboi" Branik se je vedelo, da brez dvorane ne bo kvalitetnega napredka, zato bijo potrebno napeti vse sile, da so uresničili sicer že dolgoletno željo. Ki"" in Gradis sta lahko ponosna nad dosežkom, saj je bila dvorana zgrajena v sorazmerno kratkem času in z veliko mero varčnosti. Rezultati tega sodelovanja med Teniškim klubom Branik in Gradisom bodo sedaj vidni še v večji meri, saj so pogoji za celoletni trening sedaj da"*- ¥ranjo^stromajef šport in rekreacija v KO Maribor Namiznoteniški turnir Namiznoteniška sekcija Kovinskih obrtov Marobor je novembra in decembra 1985 pripravila novoletni namiznoteniški turnir za delavce našega tozda. Interes za ta turnir je bil velik, tako da so se izoblikovale 4 skupine po 5 tekmovalcev. Nosilci skupin so bili zaradi znanih kvalitet tekmovalcev že Prej določeni, ostala mesta pa je določil žreb, ki je hotel, da so se moči enakomerno razdelile po vseh štirih skupinah. Po odigranem prvem delu turnir-ia> po bod sistemu, so se prvo in drugo uvrščeni iz vsake skupine uvrsti v finalni del turnirja s tem, da je Prvouvrščeni iz vsake skupine seboj v finale prinesel 2 dobljeni točki iz Predtekmovanja, oz. rezultat medsebojnega srečanja z drugouvrščenim iz skupine. Po odigranem finalu prav tako pa bod sistemu, je bil končni vrstni red 'Bralcev sledeči: 1- Božo Šestanj 2. Srečko Vogrin 3. Darko Peršak, 4. Eugen Remih, 5. Borut Centrih, 6. Milan Strah 7. —8. Zdravko Hudek in Darko Klobasa. Prvih pet tekmovalcev je dobilo diplome, prvi trije pa še plakete. Tekme so se odigrale med malico in v popoldanskem času, pa tudi gledalcev je bilo dosti, kar govori o interesu naših delavcev za tovrstno športno-rekreativno dejavnost. Naj še povdarim, da namiznoteniška sekcija šteje 25 dokaj aktivnih članov ter z žensko in moško ekipo tekmuje v občinski sindikalni ligi. Obe ekipi zasedata vidna mesta. Alojz Hraščanec Prijavite se 8. in 9. 2. bo v Ljubljani šahovsko prvenstvo Gradisa OO ZS tozda Gradbena operativa Ljubljana bo organizirala letošnje posamično prvenstvo Gradisa v šahu. Prvenstvo se bo pričelo 8. februarja ob 9. uri na upravi tozda Gradbena operativa Ljubljana, Ulica Gradnikove brigade 11. Žrebanje prijavljenih tekmovalcev bo opravljeno pol ure pred pričetkom tekmovanja. Igralo se bo po pravilniku FIDE in šahovskem priročniku Šahovske zveze Jugoslavije — pravilnik za hitropotezno tekmovanje. Vse zainteresirane šahiste v Gradisu obveščamo, da se za turnir lahko prijavijo Rajku Iviču na tozdu GO Ljubljana ali po telefonu (061) 214-399 int. 380, najkasneje do 4. februarja 1986. Prvi trije uvrščeni tekmovalci dobijo pokale, pisno priznanje pa prejmejo tekmovalci od prvega do osmega mesta. Za vse udeležence bo organizator preskrbel praktična priznanja. Prenočišča so za udeležence prvenstva izven Ljubljane preskrbljena v samskem domu na Fužinah. C. P. Najbolj nora noč bo dolgo ostala v spominu Silvestrovo na 1.000 metrih, v PD na Pohorju Najdaljšo noč v letu preživi ponavadi vsak po svoje, ''etiko gradisovcev je pričakalo novo leto kar doma v vejati družbi, nekaj sv jih je odločilo za hotele, veselo pa je tido tudi na počitniškem domu Gradisa na Pohorju, od Koder je tudi naš posnetek. Zavit v snežno odejo, je počitniški dom pričakal goste Ve$ razsvetljen in okrašen, kar je dajalo še poseben slavnostni videz. Bilo je veliko znanih obrazov pa tudi takih, o si jih ta večer videl prvič. Toda to ni motilo prijetnega razpoloženja, ki se je stopnjevalo iz ure v uro. Bolj ko se je bližala polnoč, bolj je bilo veselo. Poseben pečat je silvestrovanju dajalo prijazno osebje doma, ki se je kot vedno potrudilo, da je bilo gradisovcem in ostalim gostom prijetno. Kakšne želje so bile izrečene tisto noč, to niti ni tako pomemno, pomembneje je, da so gostje preživeli to najbolj noro noč vedri in razpoloženi in da se bodo še dolgo spominjali tega slovesa starega leta. p. §, GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Boja nič in Tatjana Savinšek. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) 441-422 int. 232 in 220.___________________________________________________________________________________ Dopisujte v vaše glasilo --------- Nagradna križanka Pri žrebanju novoletne nagradne križanke smo upošteval vse rešitve, ki smo jih prejeli do 22. januarja. Pravilna rešitev se glasi: zapuščina, gladiator, rabarbara, iver, aker, ZAR, raca, Edi, veliko sreče, Nias, refren, Massa, Ontario, Ito, Inter, VS, JS, škrt, štanl, etapa, jata, Ema, smeti, loj, alias, Opel, zenit, VO, adut, Ra, kitka, uk, adverb, oas, Silvester, Nostradamus, Ane, enakost, AN, CK, otor, Edi me, soda, faktor, Iran. Med 156 rešitvami je bila sreča naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Julčka Godec, tozd GE Gradnje Ptuj (500 din) 2. nagrada — Sonja Barut, tozd GE Koper (400 (fin) 3. nagrada — Stojan Gomboc, tozd Kovinski obrati Ljubljana (300 (fin) 4. nagrada — Rudi Vlašič, tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka (200 din) 5. nagrada — Marjan Adamič, tozd GE Celje (100 (fin) Dobitnikom čestitamo! Rešitve januarske nagradne številke pošljite do 10. februarja na naslov: GIP Gradis, Šmartinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Nagradna križanka.______________ m z#/#/#/####/#/##/##//####///##///##//#/##/## pleteno oblačilo samostan ob ohri dskem jezeru napaka sibirsko gorstvo klic, poziv satje oseba iz ..vzhodno od raja" sklada- telj adamič delavec na terenu NAGRADNA KRIŽANKA igr$. na srečo gregor antonič država tlakomer kovinskim peresom etiketa tone kralj železov oksid noetova barka čapkova drama nekdanji poljski politik črka Q novinarski simbol otamenela smola iglavcev človek, ki zija uvodni taki v glasbi melišče žoga izven igrišča prizorišče v cirkusu angleško j oz e nalitek novi sad skupina otokov inačica pokra - začetek dirke osebni zaimek severo- vzhod del klavirja indpne- zijska tiskovna agencija konj rjave barve nekdanji. japonski politik d ružbeni položaj silicij potopljen otok na donavi rimska boginja jutranje zore ljubitelj lepega & deli roke ali noge sklada- telj Copland afriška žival slap savmje gora v Palestini vse v redu obloga za tla fcf moško ime italij. rtv. igralka belak odtis na tleh germa-nski orel sRandina- gozdna žival herce-govec termin josip ipavec pripo ved na pesnitev madžarski vino grška igralka pa pas veliko finsko jezero sadni škodljivec neobde- nikelj tantal barva kože srbsko m. ime