k"oSfttfaa plačana x Kofovtal.
Leto X9 št. 157
Ljubljana, torek 9. julija
Cena 2 Din
Urednittvoi KnaNeva nfcca S. TM« Me«
3122. »123, »124, »25 ia 3126.
J Aleksandrov« cesta 13. Tekbm 6L 440.
h koccopt« m. t Teleto« Štor. 190. BofcopM m m vračata. • Ogtaai po ttttfo.
UpraraUtv»i UuMjaua, Pteiei« k Teleloo 4t- 1122, JI23, 1124. 3I2S. 312«. toerstal oddelek: UuM^oa. PreSerao*
□Jfca 4. Teleloo St 2442 Podružnica Maribor i Aleksandrov« cest it. 13 Teletom H 456
PodroiUdca Celje: Kooeoova dica tt 2.
Telefon tu 1% Satani pri poit Sek. »arvodih; Ljubljana fc. I1JM2; Praha fiislo 78.180: Wies Ur. 106.241
Preprečen državni prevrat v Rumuniji
Pravočasno razkrita zarota proti sedanjemu režimu - številne aretacije - Vlada je absoluten gospodar situacije
Ljubljana, 8. julija.
Iz Bukarešte prihajajo vesti o opas-ni politični in vojaški zaroti, katere cilj je bil strmoglaviti sedanji narodno-ca-ranistični režim g. Mania ter ustoličiti »starorumunsko vlado«. Poroča se, da je vladi v zadnjem trenutku uspelo zaroto zatreti, vendar direktnih vesti o pravem položaju še ni in tako moramo smatrati, da je situacija v Rumuniji še vedno delikatna.
Ozadje političnih homatij, ki v zadnjem času vznemirjajo Rumunijo, tvori problem notranje preureditve dose-daj strogo centralistične države. Ko je bila še v opoziciji, je nacijonalno-cara-nistična stranka postavila v svoj program zahtevo po upravni decentralizaciji. Nič ni lažje razumljivo kakor to. Zakaj tudi v Rumuniji so se v onih pokrajinah, ki so se šele z izidom svetovne vojne priključile stari kraljevini, vedno češče čule pritožbe, da se nove pokrajine zapostavljajo na korist starim predelom. Očitali so bukareškim politikom, da ne upoštevajo želja in interesov dežela onstran Karpatov, da iz-žemajo nove sodržavljane in da imajo kratkomalo pred očmi samo ali vsaj predvsem blagor svoje najbližje okolice.
Ko je nacijonalno-caranistična stranka po dolgotrajnem opozicijonalnem boju prišla na vlado, izvedla volitve in z ogromno večino zavzela bukareški parlament, je pričela svoj program izvajati v praksi. Že dolgo je, kar je že kot vlada napovedala zakonski predlog, da se izvede decentralizacija uprave, toda pri tem naglasila, da pokrajinam ne misli dati zakonodajne samouprave. Tudi je napovedala, da se projektirane upravne pokrajine ne bodo ujemale s historičnimi mejami, marveč da bodo razmejene po geografskih in gospodarskih vidikih.
Sedaj je nacijonalno-caranistična vlada pričela realizirati svoj načrt. Postavila je osnutek razdelitev Rumunije na sedem samoupravnih pokrajin. Doslej še ni znano, kolik bo obseg bodoče samouprave; tudi še ni mogoče doznati, katere bodo te pokrajine in kako se jim bodo potegnile meje. Zato ni mogoče reči, ali je slučaj, da se število projektiranih upravnih pokrajin vjema s številom historičnih enot. iz katerih je država sestavljena. Po dosedanjih izjavah vladnih politikov pa ni verjetno, da bi bile nove pokrajine toliko kot Vlaška, Moldavija, Dobrudža, Besarabija, Bu-kovina, Erdeljska in Banat, mogoče pa je, da pomenijo vsaj njihovo jedro. Nedvomno pa se bo moglo v kratkem tudi inozemstvo podrobneje poučiti v vsem tem.
V	sedanji vladi imajo vodstvo erdelj-ski Rumuni. Večina vodilnih osebnosti nacijonalno-caranistične stranke pripada Erdeljcem. Toda Erdeljci, ki so svoje politične sposobnosti preizkusili že pod madžarskim režimom, saj so se mnogi voditelji udejstvovali politčno v odločni nacijonalni liniji že pred l. 1918., so bili dovolj spretni taktiki, da so svojo politično pozicijo po ujedinjenju bistveno ojačili potom koalicije s cara-nistično stranko, ki se je razvila v starih pokrajinah kot krepka radikalno-agrarna opozicija. Tako so znali Erdeljci združiti regijonalni moment s širokim, a povsem konkretnim socijalnim ter gospodarskim programom, kar se je zelo dobro obneslo.
V	znamenju odpora proti upravni reformi narodno-caranistične vlade so našli opozicijonalni elementi skupno bazo za energično akcijo proti današnjemu režimu. Prišlo je do intimnega sodelovanja med starimi liberali, bivšim predsednikom vlade generalom Avares-com in njegovimi mogočnimi zavezniki veleposestniškim plemstvom ter nezadovoljnimi oficirskimi krogi. Tej zvezi se je pridružil tudi kmečki fronder Lii-pu, vodja manjše frakcije erdeljskih kmetov pravoslavne vere, dočim so ministri večinoma Erdeljci. Akcija opozicije je šla za jasnim ciljem: očuvatl staro centralistično ureditev države ter veljavo visokega plemstva in vpliv vojaških krogov. Ni dvoma, da je akcija opozicije v zadnjem času postajala jako resna. Nedavno je poslala opozicija posebno deputacijo k regentskemu svetu, od katerega je zahtevala, da odkloni sodelovanje pri upravni reformi ter je zapretila s težkimi posledicami.
Sedaj se je pokazalo, da te grožnje niso bile neosnovane. Za kulisami svoje legalne opozicijonalne akcije so združeni protivniki Maniove vlade skovali široko razpleteno zaroto in dočim so na zunaj še nastopali proti nameravanim reformam s protesti, zborovanji, peticijami in podobnimi sredstvi, so vse
Beograd, 8 .julija. Preko Budimpešte so prispele semkaj vesti — Beograd že tri dni nima direktne zveze z Bukarešto — da se je v Rumuniji pripravlja! prevrat ter da ni mnogo manjkalo, da bi se bilo opoziciji skupno z nezadovoljno generaliteto posrečilo, vreči Mani-jevo vlado in proglasiti diktaturo. Vlada je odkrila zaroto v zadnjem hipu ter z energičnimi ukrepi preprečila pripravljeni državni udar.
Opozicija je v zadnjem času, odkar je vlada začela pripravljati novi zakon o decentralizaciji državne uprave, napovedala vladi najostrejšo borbo ter začela tudi velikopotezno akcijo med narodom. V svoji težnji, da izpodkoplje ugled in avtoriteto vlade kmečke stranke, je našla podporo tudi v delu vojaških krogov, tako da je že izgledalo, da se bo morala vlada umakniti. Maniu je ne le nelegiral vso to akcijo, marveč odločno najavil, da bo njegova vlada zakon o decentralizaciji dosledno izvedla, kar je še bolj razkačilo vse, ki ne odobravajo sedanjega režima. V preteklem tednu so priredili liberalci po vsej državi celo vrsto shodov, na katerih so nastopali večinoma ministri bivše Avarescove vlade ter napovedovali skorajšnji padec sedanjega režima. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil za pro-šlo nedeljo nameravan državni udar. V Bukarešti je bil glavni stan zarotnikov, ki so jih vodili nekateri liberalni voditelji in skupina generalov. Nameravali so v nedeljo na vse zgodaj aretirati vse člane vlade ter proglasiti diktaturo.
Vlada pa je prišla zaroti še pravočasno na sled in je zarotnike prehitela. V noči od sobote na nedeljo, ko je bil na stanovanju nekega generala zadnji po. svet zarotnikov, iih je obkolila policija in vse aretirala. Razen tega je bilo še tekom noči aretiranih mnogo vplivnejših pristašev liberalne stranke. Vlada ie tako] izdala zelo stroge ukrepe ter najavila, da bo proglasila obsedno stanje, če bi prišlo le do najmanjšega poskusa kakega upora. Po zadnjih vesteh Je vlada popolnoma gospodar položaja m je smatrati puč pa ponesrečen. Da prepreči nepotrebno razburjenje doma In v inozemstvu, Je uvedla vlada začasno strogo preventivno cenzuro.
Dunaj, 7. julija, s. Iz Bukarešte poročajo: Rumunske vojaške in civilne oblasti so odkrile široko razpredeno
vojaško zaroto, ki je imela namen, are-aretirati vse člane sedanje vlade in ustoličiti vojaški režim. Zarotniki so se po načrtu nameravali najprej polastiti poštnega poslopja, da bi dobili tako v roke mednarodne brzojavne in telefonske zveze.
V zvezi z odkritjem zarote je bilo aretiranih veliko število častnikov v Bukarešti In provinci. Vsi aretiranci so biil odvedeni v vojaške zapore v Ilavl. Med aretiranimi so tuid general Bro-steanu in polkovnika Sturdza in Stoika. Vodja državnega udara je bil baje bivši vojni minister general Angelescu. Vlada je ukrenila vse potrebno, da bo obvladala položaj. Velik del bukareštan-ske garnizije je v strogi pripravljenosti. Med preiskavo se je ugotovilo, da so se zarotniki v arzenalu prilastili mnogo orožja. Število aretiranih aktivnih in rezervnih častnikov znaša baje nad 200.
Dunaj, 8. julija, d. Na tukajšnjem romunskem poslaništvu izjavljajo, da ni-mijo nikakih poročil o odkriti zaroti v Rumuniji. Opozarjajo, da prihajajo te vesti večinoma preko Budimpešte in da jih je zato treba sprejeti s primerno previdnostjo.
Službeni komunike
Bukarešta, 8. julija, g. Zvečer je bil o odkritju vojaške zarote izdan naslednji komunike:
»Nekaj civilnih agitatorjev, ki jih oblastva že nekaj časa poznajo kot brezpomembne osebe in na čijih čelu je bil neki Avgust Stoika, bivši polkovnik, je skušalo organizirati tajno zaroto proti javnemu redu. Zarotnikom se ni posrečilo povzročiti niti najmanjšega nereda. Pridobili so si le kot pristaša dva podrejena častnika, in sicer stotnika Zambro in podporočnika Georgesca ter nekaj delavcev v vojaških delavnicah. Povzročitelji in njihovi sokrivci so bili aretirani. Preiskava je v teku. Poročila o nemirih so popolnoma izmišljena. Po državi vlada popoln red in armada se v polni meri zaveda svojih dolžnosti.«
Kljub vladnemu demantiju se izve, da je bil položaj bolj kritičen nego se je splošno domnevalo. Tekom današnjega dneva je bilo izvedenih še nekaj aretacij, nekaj častnikov pa je zaprosilo za upokojitev.
700 oseb rešenih smrti v morskih valovih
Zaradi velikih viharjev se je pričel potapljati na Baltiškem morju litovski parnik »Venera« - Kanadski parnik »Prince George« je zadel v ameriško ladijo »Agassiz« in jedva rešil
svoje potnike
Tllslt. 8. julija s. Snoči je pristal v Rusu tilsitski parnik »Schwarzort«, ki je javil, da je zadel na odprtem morju na litovski potniški parnik »Venero«, ki je bi! v hudi stiski. Parnik je bil s 400 potniki na poti iz Rusa v Klajpedo. Ker je bilo morje nemirno in se je »Schwarzort« bal za lastne potnike. je po dolgem brezuspešnem prizadevanju, pomagati ogražani ladji »Venera«, nadaljeval vožnjo. Iz Tilsita ' je odšel na pomoč parnik »Trude«, ki se mu je po dolgem trudu posrečilo približati se poškodovani »Veneri« ter vzeti na krov 300 potnikov, večinoma žen in otrok. Ker je parnik »Trude« določen samo za 165 oseb, je moralo 80 moških na parniku »Veneri« ostati, ki jih je končno sprejel na krov litovski državni parnik »Silute«. Poškodovano »Venero« je isti parnik privlekel v Rus.
Boston, 8. julija s. V nedeljo zjutraj je zadel kanadski parnik »Prince George« v megli ob stražno ladjo »Agassiz«. Nesreča se je pripetila 65 milj vzhodno od bostonskega svetilnika. Ko je voda vdrla v prostore potniškega parnika »Prince George«, ie posadka prekrcala vseh 249 potnikov na obalno ladjo »Moljave«, ki jih je odvedla v Boston. Posadka ponesrečenega »Prince Greorge« je ostala na krovu in je počasi nadaljevala pot v Boston v spremstvu »Agas-siza«.
London. 8. julija s. Po semkaj dospelih vesteh se je ponoči v višini Yarmoutha zaradi eksplozije potopil neki parnik. Rešilni čoln m torpedni rušilec iščeta trenutno njegove sledove. Do sedai sta našla samo nekaj po morju plavajočih delov parnika.
Mihalokopulos o zunanji politiki Grčije
Atene, 8. julija, p. Grški zunanji mini« ster Mihalokopulos je davi sprejel doma* če in inozemske novinaTje ter jim podal daljšo izjavo o smernicah svoje zunanje politike. V glavnem. se je bavtl z odnošaji Grčije do Turčije ter povdarjal, da bo Gr* čija tudi v bodoče stremela za likvidacijo vseh še nerešenih sporov in za mirnim so« žitjem z vsemi, zlasti pa s sosednimi drža« vami. Kar se tiče Jugoslavije, je Mihalo* kopulos povdarjal, da vežejo obe državi skupni interesi, ki še bolj poglabljajo tra* dicijonalne prijateljske odnošaje. Nedavno sklenjena pogodba o jugoslovenski svobod* ni coni v Solunu bo dovedla do še tesnej* šega sodelovanja tudi na gospodarskem po* lju.
pripravili, da nasilnim potom odstranijo današnji režim ter via facti obnovijo »stare čase«.
Zarota je bila v zadnjem trenutku razkrita in izbruh eksplozije preprečen. Ni pa dvoma, da ostane položaj v Rumuniji tudi nadalje še zelo nejasen, ker je brezdvomno, da je opoziciji uspelo angažirati precejšen del javnega mnenja.
Italijanski polet nad Dardanelami pred D. N.
Ženeva, 8. julija. s. Carigrajska med« narodna komisija za morske ožine javlja v posebnem dopisu, ki ga je poslala Društvu narodov, da je italijanska vlada kršila po« godbo o nevtralnosti Dardanel, ker je dne 6. junija t. 1. 35 italijanskih pomorskih le« tal na svojem poletu v črno morje prele* telo nevtralizirani pas. Glavni tajnik Dru« štva narodov je obvestil o tem protestu vse signatarne države in države — članice Društva narodov.
Bolgarski atentat
Sofifa, 8. julija, č. Preiskava o atentatu na avtomobil ministrskega predsednika Ljapčeva ni dovedla do nobenega pozitiv« nega rezultata. Doslej še niso ugotovili, ali gre za razbojniški napad ali za politični atentat. Domneva se, da so streljali stav* kujoči delavci in da je bil atentat name« njen prometnemu ministru Vasiljevu, ki je potoval skupno z Ljapčevom. (Obširno je o tem poročal tudi »Ponedeljek«.)
Ameriški prekooceanski polet
Old Orchard, 8. julija s. Ameriška letalca Yancey in WiHam sta davii ob 8.49 na letalu »Pathiimder« startala za prekooceanski polet v
Novi invalidski zakon
»Službene Novine" objavljajo novi invalidski zakon, ki ga je kralj sankcijoniral 3. t. m. na Bledu
Beograd. 8 iuliia d Na predlog ministra sociialne politike in oo zaslišaniu ministrskega predsednika ie Ni Vel. krali dne 3 t. m na Bledu oodoisa1 novi invalidski zakon. ki ea obiavliaio nocoišnip »Službene Novine* in ki vsebuie v elavnem nasiednie važneiše duločbe..
Kdo je invalid
Podporo oo tem zakonu uživaio voini invalidi rodbine invalidov vdove in sirote v voini oadlih ali izginulih oficiriev in voia-kov. o katerem se pozitivno ve. da se niso udali ali pobegnili k sovražniku, nadalie dobrovolici ki sd se borili v vrsta.i naše voiske. Za »roine invalide v smislu teza zakona se smatraio one osebe, državliani kraljevine SHS. ki so kot voiaki od dneva voine napovedi do oovratka voiske v redno stanie bre7 lastne krivde zadobili rane aji druge take ooškodbe. da imaio za posledico neredno funkciioniranie nosameznih organov Hesa Za izeinule se smatraio oni o katerih šest mesecev do oovratku voiske v redno stanie ni zanesljivih Doročil. da s-o pri živlieniu. Za rodbino se smatraio zakonita žena. zakonska in nezakonska deca Do oodror in ostalih ugodnosti no tem zakonu nimaio oravice oni ki so prešli V sovražniku. ki so dezertirali. in oni. ki so kaznovani od voiaškeea ali civilnega sodišča za dela. zagrešena v voiski in obsoieni na naimani 1 leto ieče. naoosled tudi ne oni ki so od relnih sodišč obsoieni na 1 leto zapora zaradi deiania koristoliublia.
Invalidske podpore
Država daie invalido-n ir ostalim upravičencem v smislu tega zakona nasiednie podpore:
1.	Invalidom doživlienisko ali začasno vzdrževanje v inva'idskih domovih invalidnino. proteze in druea nomožna sredstva brezplačno zdravlienie oouk nosredovanie dela. prvenstvo ori spreiemaniu v državno službo. podporo za osnovanje in izbolišanie niihovera gospodarskega ooložaia in brezplačno vožnio.
2.	Rodbinam invalidsko podporo. brezplačno zdravlienie v zavodih, brezplačno vožnio
3.	Roditeliem denarno oodooro. brezplačno lečenie in brezplačno vožnio.
Popolnoma nesposobni invalidi čilih nesposobnost ie kvalificirana z dodatkom, da iim le za živlienie potrebna tuia pomoč imajo pravico do snreiema v invalidske domove kier iim ie na razpolago vsa potrebna nega za vzdrževanje ali do smrt? ali za-časno. Ostali invalidi so razdelieni na devet skupin. V prvi skupini so invalidi s 100% nesposobnostjo z dodatkom, da iim ie za živlienie notrebna tuia oomoč. V drugi skupini so 100% invalidi brez citiranega dodatka. Nadaline skupine so razdeliene po nesposobnosti in sicer 90. 80. 70. fiO 50. 40 in 30%. Nesposobnost izDod 30% se ne upošteva.
Višina invalidnine
Invalidnina je odvisna od procentualne nesposobnosti ter znaša na leto za gori navedene skupine-
A.	za invalide vojake: 1. skupina 8.400 Din, 2. sk. 4800, 3. sk. 3120, 4. sk. 2640, 5. sk. 2160, 6. sk. 1800, 7. sk. 1440, 8. sk. 720 in 9. sk. 540 Din.
B.	za Invalide oficirje, kapelnike in vojne duhovnike: V 1. skupini 15.000 Din, v 2. sk. 9600, v 3. sk. 6240, v 4. sk. 5280, v 5. sk. 4.320, v 6. sk. 3600, v 7. sk. 2880, v 8. sk. 1440 in v 9. sk. 1180 Din.
C.	za invalide višje oficirje, višje kapelnike in višje vojne duhovnike znaša invalidnina ro skupinah: 18.000, 12.600, 8.640, 7.680, 6.320, 4.400, 4.380, 2.640 in 2.160 Din.
D.	za invalide generale in admirale: 21.000, 15.600, 11.040. 10.080, 8.320, 7.200, 5.880, 3.400, 3.240.
Na invalidnino imajo pravico samo osebe, ki nimajo lastnega premoženja. Inva'idi v samoupravnih službah imaio pravico do polovice invalidnine, invalidi v državni službi pa nimajo pravice do invalidnine, pač pa pridobe oboli pravico do polne invalidnine z vstopom v pokoj.
V kolikor določena invalidnina ne bi bila siromašnim . invalidom dovoljna za življenje, jim lahko za ženo, zakonske in nezakonske otroke prizna finančno ministrstvo v sporazumu z ministrom socialne politike še posebne draginiske doklade, kojih višino določi finančni minister. Dosmrtno pravico do brezplačnega lečenja imajo vsi vojni invalidi za vse one poškodbe, zaradi katerih jim je bila priznana invalidnina, in za vse nadaljnje komplikacije, ki so posledice teh poškodb. Zdravniško pomoč so iim do1-eni nuditi vsi državni, samoupravni in zasebni zdravniki.
Posredovanje služb in dela
Vojni invalidi, ki so onesposobljeni za svoj preišnji poklic, se lahko po svoji sposobnosti posvetijo drugemu poklku in jim bo država nudila brezplačen pouk in sredstva za ustanovitev nove eksistence. Siromašni vojni invalidi dijaki dobe od ministrstva socialne politike podporo za nadaljevanje študij iz »Narodnega invalidskega fonda«. Pri sprejemu v državno in samoupravno službo im2jo voini invalidi pod enakimi pogoji prednost. Vsako ministrstvo mora voditi evidenco o zaposlovanju invalidov ter o tem poročati ministrstvu socialne politike. Državne in samoupravne ustanove za posredovanje dela so dolžne, v prvi vrsti in brezplačno poiskati dela za vojne invalide. Občine in samoupravna telesa so dolžna, da sprejmejo v svojo službo izmed vojnih invalidov pripadnikov svoje občine ono število, ki ga odredi državna oblast. Za kršitev tega predpisa se kaznujejo župani in predstojniki samoupravnih teles z globo do 5.000 Din.
Brezplačna vožnja
Vojni invalidi imajo pravico do brezplačne vožnje in sicer podoficirji in redovi v III. razredu potniških vlakov in v II razredu na parnikih, nižji oficirji ia državni uradniki v II rwr ,'u o=pbnih vlakov in I. razredu na parnikih, višji oficirji ir višji uridniki pa v I razredu osebnih vlakov .n parnikov. Prav tako imajo pravico do brezplačne vožnje spremljevalci stoodstotnih in-validrv, ki si ne morejo pomagati sami.
Pogrebni stroški
Za pogrebne stroške se izplača svojcem invalida ob njegovi smrti enomesečna osebna invalidnina z vsemi dokladami
Invalidska podpora rodbinam
Siromašne rodbine v vojni padlih, umrlih in izgijulib vojakov uživajo naslednjo podporo: vdove brez otrok 40 odst., z 1 otrokom 65 odst, z dvema otrokoma 75 odst. s tremi ali več otrOci 100 odst. invalidnine 4. skupine; vdove aktivnih oficirjev, držav-nih uradn;kov ter aktivnih podoficirjev, ki so v voini umrli ali izginili, dobe naslednjo podporo: vdove brez otrok 70 odst., z enim otrokom 75 odst., z dvema 85 odst., s tremi ali več otroci 100 odst. invalidnino 4. skupine.
Vojne sirote dobe po določbah tega zakona naslednje podpore: en otrok 85 odst., dva 80 odst., trije ali več 100 odst. invalidnine 4 skupine. Razen tega imajo vojne sirote pravico do brezplačnega lečenja, imajo prvenstvo pri sprejemu v državne zavode ;n šole ter prejemajo brezplačen pouk v spe-cijaluih šolah, če je to potrebno za njihovo eksistenco.
Sfariši v vojni padlih in izginulih ki =o za samostojno pridobivanje in vzdrževanje nesposobni in ki jim je bil izginuli ali umrli sip edini hranitelj ter nimajo drugih polnoletnih sinov, dobivajo podjioro v znesku 40 odstotkov za enega in v znesku 60 odst. invalidnine 4. skupine za oba roditelja.
Priznanje invalidnosti
invalidnost se priznava na podlagi komi-sijorelnega zdravniškega pregleda po posebni komisiji pri pristojnem vojnem okru-gu. Vsak invalid ima pravico do ponovnega pregleda in odmere invalidnine, i ko smatra, da se je njegova nesposobnost povečala. Invalidska podjx>ra je začasna ali dosmrtna. Reditelji jo uživajo do smrti ali do polnoletnosti drugega sina hranitelja, izgube pa jo, ako se na novo poroče. Otroci uživajo podporo do 16. leta, če študirajo, pa do 23. leta. Vdove izgube pravico do invalidnine, če se poroče, dobe pa na račun odpravnine enoletno invalidninsko podporo.
Izguba pravice do invalidnine
Pravica do podpore v smislu tega zakona se izgubi v naslednjih primerih: 1. če se pri ponovnem pregledu ugotovi, da je ne« sposobnost prenehala; 2. ob izstopu iz dr* žavljanstva in izselitvi iz države; 3. kdor se poslužuje za dosego podpore lažnih na* vedb in dokazov; 4. kdor ne obvesti pri« stojne davčne uprave o spremembi svoje« ga imovinskega stanja; 5. kdor dela proti interesom države ali je obsojen zaradi de« janja proti državi in njeni ureditvi; 6. kdor je kaznovan zaradi razžaljenja vladarja 'n vladarskega doma; 7. kdor je obsojen na smrt, na ječo ali na izgubo državljanske in vojaške časti; 8. kdor je Kaznovan na eno leto ali več zapora zaradi dejanja iz koristoljubja; 9. kdor s svojim obnaša« njem škoduje ugledu vojske in 10. kdor se uda pijančevanju in nemoralnemu živ* Ijenju.
Invalidnina, invalidska podpora in dokla* de po tem zakonu se ne morejo zarubiti.
Samomorilec povzročil eksplozijo plina
Plin, ki je zadušil nesrečneža, se je vnel in porušil steno hiše Pri eksploziji sta bili dve osebi težko poškodovani
Dunaj, 8. julija d. Veliko senzacijo je povzročil tu nenavaden način kritja samomora, ki bi kmalu zahteval še nove človeške žrtve. Dogodek se je odigral v prostorih veletrgovca s papirjem, .ložefa Stias-nya, ki je tekom nedelje odprl svetilni plin in legel potem na pripravljeno ležišče, kjer se je zadušil. Proti večeru so sosedje opazili, da prihaja iz trgovine Stiasnva močan duh po svetilnem plinu in so vdrli v poslovne prvstore. Med prvimi je bila žena hišnega upravitelja Blaschke, ki je poklicala svojega moža. da je tekel po policijsko komisijo. Po moževem odhodu je hotela prižgati v trgovini električno luč. Jedva pa je okrenila stikalo, že je sledila strahovita eksplozija, ki ie porušila celo steno in vrgla na cesto vse izložbe, ki so bile zaprte
z železnimi zastori. V istem hipu ie objel trgovino mogočen plamen, ki je že pričel lizati skladovnico papirja. Po eksploziji onesveščena Blaschketova je obležala sredi pl^nenov pod kupom sesute stene. Tudi njenega moža Franca Blaschkeia je zadel kos železne zavese, ki je odletel na cesto; mož se je zgrudil obiit s krvjo sredi ceste.
Nekaj minut po eksploziji je prihiteia požarna bramba. ki je rešila oba ranjenca, ki sta hudo poškodovana, in pogasila ogenj. Policijska komisija je nato ugotovila, da se ie hotel samomorilec Stiasny prvotno ustreliti, ker so našli poleg trupla samomorilca nabit revolver. Ker pa mu je najbrže manjkalo poguma, je pričel piti žganje in nato odprl plin.
=- »JUTRO« št. I57a
Oduše vi jen sprejem kralja Aleksandra v Splitu
Kralj je včeraj prepotoval severno Dalmacijo in prispel popoldne v Split - Povsod mu je prebivalstvo prirejalo
silne ovacije
Split, 8. julija n. Nj. Vel. kralj Aleksander (e dospel danes zjutraj na admiralski jahti »Vila Velebitac v Biograd na moru, kjer se je izkrcal in se po kratkem razgovoru s predstavniki oblasti z avtomobilom odpeljal v Benkovac. Od tam je obiskal znani samostan sv. Arandjela, nato pa se odpeljal v Knin. Ljudje so povsod kmalu zvedeli za kraljev prihod in so vladarja oduševljeno pozdravljali. Kralj se Je večkrat ustavil in se spuščal z ljudmi v prijazne razgovore.
Iz Knina se Je kralj odpeljal k Kijevo ln od tam v Vrliko, kjer se je bila zbrala velika množica iz mesta in okolice. Mesto Je bilo okrašeno z zastavami in pokali so tudi možnarji. Kralj je izstopil iz avtomobila in odšel peš do občinske hiše, kier se je pri županu informiral o razmerah v mestu in okolici. Ko je slišal, da je mnogo Dalmatin-cev iz teh krajev naseljenih kot kolonistov v Južni Srbiji in da se jim tamkaj dobro Kodi, Je vladar ponovno izrazil svoje veselje nad tem dejstvom.
✓
Ob 2. popoldne se je kralj odpeljal dalje v Sini. kjer ga je zopet sprejela velika množica naroda. 1 km pred ciljem Je bilo postavljeno vojaštvo garniziie v Sinju in ko se Je pripeljal kraljev avtomobil, je poveljnik podal kralju raport, nakar Je kralj nadaljeval svojo pot v mesto med špalirjem velike množice občinstva. Sprejema so se udeležili tudi jugoslovenski Sokoli in Orli. V vseh cerkvah so zvonili zvonovi. Tudi v Sinju se je kralj razgovarjal s posamezni-
ki iz množice ter se zanimal za njihove življenjske razmere.
Iz Sinja je kralj odpotoval v Klis in nato v Solin. Oba kraja sta bila okrašena z zastavami. Iz Solina se je odpeljal v Kaštele, kamor je došel povsem nepričakovano kljub temu pa ga Je prebivalstvo takoj spoznalo in mu priredilo navdušene ovaciie. Za tem Je nadaljeval kralj pot v Divulje, kjer si ie ogledal hangarje hidroavijonske postaje in tamošnjo letalsko šolo. Ob 4. popoldne se je kralj pripeljal i avtomobilom v Trogir, kjer se Je med množico naroda razgovarjal z upravnikom občine. Zvonili so vsi zvonovi v cerkvah in pokali so mu v pozdrav topiči.
Ob 4.30 se Je kralj vkrcal t admiralom Pričo v vojni čoln »Uskok« in se odpeljal proti Splitu. Čoln Je vozil z brzino 40 milj. Kralj je obiska! Stobreč in Kaštel Stari, potem pa se vrnil v Trogir, kjer ie prestopil zopet na iahto »Vila Velebita«. ki Je takoj nato odpeljala.
Ob 5. popoldne Je kralj došel v Split K sprejemu se je na obali zbralo vse mestno prebivalstvo, ki Je priredilo kraliu take manifestacije kakor Jih Split bržkone še ni doživel Kralj je izstopil in si nato ogledal Marjan. Ker je kralj sedaj prvič posetil severno Dalmacijo in došel prvič v glavno mesto Dalmacije, je povsem razumljivo veliko navdušenje, s katerim ga ie sprejelo Prebivalstvo v Splitu. L. 1927 le kralj sicer potoval po Dalmaciji, pa je nenadoma prekinil tedaj svoje potovanje v Sibeniku.
Pol leta dela in uspehov novega režima
Komunike vlade povodom polletnega obstoja novega stanja - Delo in usnehi posameznih ministrstev
Kakor smo že v nedeljski številki poročali, je vlada izdala povodom pollet-nice novega režima obširen komunike z bilanco svojega dela in svojih uspehov. Poleg že v nedeljo objavljenih odstav kov obsega komunike med drugim:
Javna dela
V minulih 6 mesecih je bila posvečena posebna pažnja vsem javnim gradnjam. Objavljen je bil zakon o državnih cestah in zakon o samoupravnih cestah, nadalje uredbe in pravilniki o vzdrževanju cest, o cestnem osobju m njegovih prejemkih. Dalje je bila objavljena uredba o ureditvi ministrstva javnih del in njegove zunanje službe. Ravnokar se pripravljata zakon o izkoriščanju vodnih sil in gradbeni zakon.
Od večjih cest so dovršefie "Kraljevo* Raška, Užice«Vardište, Beograd«Rokavica itd. Dovršen je most preko Mure pri Rad« goni. Montira se veliki cestno=železniški most preko Save pri Šabcu, most preko Ti« se pri Titlu; v delu je most preko Kupe pri Sisku. Za vzdrževanje cest in mostov ije bilo potrošenih 14.5 milijonov.
Veliko zanimanje je vladalo za vodne si« le. Ministrstvo javnih del je proučilo 232 predmetov o tem vprašanju. Izvršena so bi« la številna regulativna dela na rekah, utr« jena je obala Dunava na več krajih, /z« vrsena so dela na izlivu Savinje, zgrajeni so bili obrambni nasipi za slučaj poplav. S tvrdko Battignol v Parizu je bila podpis sana pogodba za izsušitev močvirja v Pan« čevu. Izvršena so najnujnejša dela ob Ska« derskem jezeru in na Bujani, v srednjem bosanskem posavju, v Metohiji, na Popo* vem Polju itd.
Za preskrbo z vodo je bilo izvršenih več del. Ministrstvo je pregledalo 663 načrtov za preskrbo s pitno vodo. Nadalje je ko« lavdiralo načrte o 32 objektih za preskrbo s pitno vodo v Dalmaciji, Srbiji in Slove« niji.
Trgovinska politika
Dne 10. januarja je stopil v veljavo naknadni sporazum o trgovinski pogodbi z republiko Avstrijo. Dne 1. februarja je stopil v veljavo trgovinski sporazum z Egiptom, 16. aprila pa zakon o sporazumu s češkoslovaško republiko o terjatvah in dolgovih v predvojnih kronah. Dne 15. maja je bila uveljavljena trgovinska pogodba s Francijo, dne 25. maja trgovinska pogodba z Albanijo, 12. junija pa naknadni sporazum o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Sedaj se vr-še pogajanja za trgovinsko pogodbo s Poljsko, Španijo in Nizozemsko.
Pred Vrhovnim zakonodajnim svetom se nahajata osnutka zakona o pospeševanju izvoza in zakona o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu. Na mednarodni razstavi v Barceloni je bil zgrajen in urejen paviljon naše države, ki naj pospeši izvoz iz naše države, predvsem pa izvoz lesa. Naša država je sodelovala na tujsko-prometnih razstavah v Berlinu, Leipzigu in na Dunaju. Pripravljen je zakon, s katerim se bo uredilo vprašanje pospeševanja tujskega prometa. S tem v zvezi se priprav--ljata zakon o oprostitvi carine za vso hotelsko opravo in zakon o letoviščih, morskih in jezerskih kopališčih in klimatskih izletiščih.
V Požarevcu in Pančevu se otvorita dvo-razredni trgovski šoli, v Novem Sadu pa srednja tehnična šola.
Strokovnlaška komisija za sestavo obrtnega zakona ie završila svoje delo In bo načrt te dni predložen vsem gospodarskim ustanovam v državi v izjavo. V teku so priprave za sestavo zakona o odmeri in plačevanju davščin za trgovske, obrtne in industrijske zbornice. V sporazumu z generalno direkcijo carin sestavlja strokovnia-ški svet načrt zakona o splošni carinski tarifi.
Zunanje ministrstvo
Beograd, 8. julija p. Zunanje ministrstvo je šele danes objavilo poročilo o bilanci svojega šestmesečnega delovanja pod sedanjo vlado. Poročilo pravi med drugim:
»Prežeta miroljubnih teženj je vsa naša zunanja politika usmerjena na čuvanje svetovnega miru, ki temelji na mednarodnih pogodbah. Osnova zunanje politike zadnjih
6 mesecev je izražena v ratifikaciji številnih pogodb in konvencij s tujimi državami ter v ravno tolikem številu novih pogodb, ki bodo ratificirane v najkrajšem času. Cim tesnejše sodelovanje in ureditev odnošajev s posameznimi državami je bil naš kažipot v zunanji politiki. Trudili smo se, da vsa vprašanja rešimo po direktnih pogajanjih. Vojna je za nas nepriznano sredstvo. Naša država je med prvimi ratificirala Kelloggov protivojni pakt in s tem pokazala, da smo globoko prepričani pristaši mirne poravnave vseh sporov. Konvencija proti uporabi strupenih plinov je naletela pri nas v vsem narodu na največje odobravanje.
Sodelovanje naše države v Društvu narodov je že znano dejstva To smo dokazali ne samo z aktivnim sodelovanjem na vseh mednarodnih konferencah in sestankih ter ustanovah, marveč tudi z ratifikacijo raznih mednarodnih konvencij, nasvetovanih od Društva narodov. Lojalnost in prijateljstvo nas odlikujeta v odnošajih z vsemi državami, ki to iskreno žele. Pogodba o zvezi s Češkoslovaško in Rumuniio, splošni pakt o arbitraži med državami Male an-tante, prijateljski pakt z Grčijo so bili sklenjeni tekom zadnjih šestih mesecev.
Dokaz dobrih odnošajev v političnem smislu je tudi razvoj naših odnošajev v go-spodarsko-pravnem pogledu. Sklenili smo gospodarske pogodbe s Češkoslovaško, Ru-tnunijo in Grčijo, oživotvorjena je trgovinska in konzularna konvencija z Albanijo, ki uvaja med obema državama normalne gospodarske odnošaje, kakor so vladali pred vojno.
Na ta način se vrši konsolidacija gospodarskih prilik na Balkanu, kar je naše glavno načelo. Z rešitvijo vprašanja naše svobodne cone v Solunu je rešen velik problem med nami in Grčijo, kar bo rodilo ne samo povoijne posledice za medsebojno trgovino. marveč tudi na političnem polju. To bo najboli osiguralo razvoj obeh držav v duhu prijateljskega sosedstva. V težnji po dobrih sosednjih odnošajih smo pričeli tudi pogajanja z Madžarsko.
Reorganizacija naše konzularne in trgovinske službe v inozemstvu predstavlja koristna prizadevanja zunanjega ministrstva. Tesne zveze z ostalimi ministrstvi in gospodarskimi organizacijami so služile boljši administrativni ureditvi naše konzularne službe, kar bo nedvomno rodilo zelo povoijne rezultate.
Kongres Mednarodne trgovske zbornice
Amsterdam, 8. jul. a. V navzočnosti za« stopnikov nizozemske vlade in dinastije je bil slovesno otvorjen kongres Mednarodne trgovke zbornice
Zasedanje je otvoril predsednik Hel« dring, ki je vršil tudi glavne priprave za kongres V imenu Mednar. trgovske zbor« niče je govoril nato predsednik Pirelli, ki je povdarjal ogromno delo, ki ga je izvr« šila zbornica za odstranitev po vojni na* stalih ovir v trgovini Govornik je razprav« ljal o težavah v prometu in o ovirah ca« rinske politike. Izrazil je dalje tudi nado, da bo skupno prizadevanje gospodarskih krogov privedlo do odstranitve vseh teh zaprek.	-....« ut
Inozemci na Jadranu
Sušak, 8. julija, n. Zaradi nedavnega deževja je poset tujih gostov nekoliko zastal, zadnje dni pa se je zopet dvigniL Veliko 7.9 nimanje za naše Primorje vlada tudi v Poljski in Madžarski, od koder je došlo letos izredno mnogo gostov.
Dvojni samomor dveh mladih ljudi
Požega, 8. julija n. V pretekli noči se je dogodil v selu Vetovu pri Požegi dvojni samomor. Iz puške dvocevke se je ustrelila 20-letna Anka Marine na dvorišču domače hiše, istočasno pa se je zvedelo, da leži mrtev in okrvavljen v svoji postelji kovaški pomočnik Dušan Marič. Ker pri ubitem Ma-ricu niso našli nobenega orožja, sklepajo, da je dekle najpreje ustrelilo njega, nato pa odšlo na dvorišče ter izvršilo samomor. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove pravi vzrok dvojnega samomora.
Člani rumunske kraljevske rodbine na potu na Bled
Subotica, 8. julija, č. Danes popoldne so potovali skozi Subotico mati romunskega kralja princesa Helena, grška princesa Ire« na in sinova princa Pavla, Aleksander in Nikolaj, ki bodo dospeli jutri dopoldne na Bled. Kralj Mihajlo je ostal v Rumuniji in šq ni znao, ali bo sploh tudi on potoval na Bled ali ne.
Ministrski predsednik na oddihu
Beograd, 8. julija, p. Ministrski predsed« nik general Pera Zivkovid je danes dopol« dne v spremstvu svojega kabinetnega šefa Dušana Filipoviča odpotoval v Mataruško banjo, kjer namerava ostati dva do tri ted« ne. Ves čas bo redno opravljal svoje posle ter potom kurirjev vzdrževal zveze z Beo« gradom in Bledom. Od časa do časa bo odšel na inšpekcijska potovanja ter na re« ferate h kralju.
Po drugih vesteh pa bo ministrski pred« sednik ostal v Mataruški banji le par dni, nato pa odpotoval na oddih na Bled.
Minister dr. Srskič na potu na Bled
Beograd, 8. julija. 6. Nocoj odpotuje na Bled minister pravde dr. Srskič. Jutri dopoldne odide za njim tudi šef njegovega kabineta.
Poslaniki na Bledu
Bled, 8. iuliia n. Nocoi ie orisoel na Bled turški poslanik na našem dvoru.
Za iutri ie na.iavlien orinod švedskega poslanika na našem dvoru s stalnim sedežem na Dunaiu
Beograd. 8. julija p. Danes dopoldne Je pose-tU novo imenovani albanski poslan ik na našem dvom Džafar Vila ministra dvora in pomočnika zunanjega ministra g. Boška Jeftida ter se dogovoril ž nijim glede svoje nastopu« avdijence. Poslanik Džafar Vrla bo prihodnje dni odpotoval na Bled, da izročit v sveča-ni avdijenci kralju svoja akreditivna pisma.
Glas iz Srbije o pomenu Agrarne banke
(Dopis seljaka iz Mačve.)
V Mačvi, v začetku julija Polletno delo današnje vlade je prožilo že dovolj dokazov o njenem prizadevanju, da s hitrim izenačevanjem našega zakono-dajstva odstrani vse ovire za duševno uje-dinjenje našega troimenega bratskega naroda. To izenačevanje zakonov najbolje dokazuje, da pred našim narodnim vladarjem in njegovo vlado ui ne privilegirancev, ne zapostavljenih.
Da bi to delo rodilo čim boljše »spehe, se je vlada z vsemi močmi lotiia tudi naloge, da na eni strani uvede v državno upravo kar najracijonalnejšo štednjo, na drugi strani pa z novimi koristnimi zakoni položi sigurna temelje blagostanja vsega prebivalstva v kraljevini
Po inicijativi Nj. Vel. kralja je bila ustanovljena državna Obrtna banka, ki se že dobrodejno udejstvuje z dajanjem cenenega kredita obrtnikom, a sedaj se ustvarja Agrarna banka za kreditno podporo kmetovalcem, ki so najštevilnejši in zato tudi najvažnejši činiteij v naši državi.
Dragi kredit, ki ga Je doslej užival naš seljak zlasti v južnih pokrajinah, je bil za njega glavna ovira, da svojega gospodarstva ni mogel uspešno voditi v korist sebi, svoji domovini in svojemu 1'ubljenemu kralju. Zemljoradniški kredit je bil parola vseh bivših strank tu doli, posebno za časa volitev, rešil pa ga je z velikopoteznim in dobro premišljenim načrtom šele Ni. Vel. kralj. Njegova vlada oživotvarja sedaj ta načrt in tako se bližamo blagodejnemu go-spodarskosocijainemu preporodu. G'avna zasluga gre našemu vladarju, ki zna kakor za časa vojne tudi v miru skrbeti za narod in za njegove življenske potrebe. Njegove misli so vedno posvečene dobrobiti vsega nareda in po pravici se imenuje narodni vladar. Krono vsem njegovim številnim ustanovam v tem pravcu pa tvorita obe kreditni ustanovi za poljedelce in obrtnike. katerih gospodarska jakost pomenja jakost države, ker tvorita ta dva stanova glavni del ujedinjene kraljevine.
S pametnim in opreznim dajanjem kredita obrtnikom bo storjen siguren teren za povzdigo naše obrti. S pomočjo povoljnih kreditov Obrtne banke bodo lahko obrtniki bolje opremili svoje delavnice. Izboljšali in modernizirali svoja podjetja in stremeli za tem, da si vzgojijo dobre pomočnike. Eman-cipirali bodo na ta način sebe in svoje so-trudnike od onih destruktivnih elementov, ki so s propagiranjem razredne borbe le apostoli nereda In nedelavnosti.
Privilegirana agrarna banka bo rešila našega seljaka previsokih obresti in mu nudila kredit za izboljšanje njegovega gospodarstva. Povzročila bo s tem, da se bodo naša polja obdelovala čim bolj racijonalno, naša domača gospodarstva vodila čim bolj napredno, sirovine izkoriščale kar najbolj plodonosno. Povzdignila se bo živinoreja, razvilo sadjarstvo, svilarstvo In čebelarstvo. S tem se bo okrepila splošna delavnost in prinesla vsem narodnim slojem dobo pravega razcveta.
V tej dobi bo zavzel tudi naš seljak ono mesto v naši državi, ki ga zavzema v drugih civiliziranih državah in ne bo več samo orodje v rokah drugih, kakor je bil doslej po krivdi predragega kredita in nedovoljne izobrazbe.
Uverjeni smo, da bo vlada pod vodstvom generala Petra Živkoviča, čigar vse življenje priča o železni volji in neomajni vdanosti kralju In domovini, dala tema dvema najbolj koristnima narodnima ustanovama tak pravec, da bo v kratkem času izginila potreba, da mora ogromno število naših državljanov hoditi iskat dela in zaslužka v Beograd in druga velika mesta ter celo v inozemstvo. S smotrenim kreditiranjem poljedelcev in obrtnikov se bodo tudi v šum-skih pokrajinah, ki jih toliko imamo, ustvarili pogoji za boljše izkoriščanie državnih In privatnih šum. Na isti način se bo omogočilo plodnejše izkoriščanje tudi vseh drugih prirodnili zakladov naše lepe in bogate domovine v dobrobit našega seljaka in obrtnika, a tudi vseh drugih stanov in države same.
Napisal sem svoje misli ln sem uverjen, da bo najbližja bodočnost potrdila moje napovedi.
Laca Stofanovič, seljak iz Mačve.
Premogovnik Belokrajina v Črnomlju
Ljubljana, 8. julija, v. Kakor dozna-vamo, preide rudnik v Črnomlju v last znane domače veleindustrlje Jakfl. S teui se obeta Črnomlju In okolici velik gospodarski razmah, ker bo tvrdka Ja-kil brezdvomno to velevažuo rudišče postavila na široko bazo.
Eksplozija v Proseku
Trst, 8. julija, č. V pretekli noči okoli 2. je nastala v smodnišnici v Proseku eksplo* zija. Okoli smodnišnice se nahaja 27 barak, obdjinih z bodečo žico; barake stalno čuva močna vojaška straža. Eksplozija je nastala v času, ko so se menjavale straže. Domne« va se, da se je najprej vnela municija v baraki št. 2. Ko je straža opazila plamen na tej baraki, je takoj alarmirala okolico s streli iz pušk. Med tem se je požar že raz« širil na barako št. 1, v kateri se je nahajal eksplozivni materija! Eksplozije so se čim« dalje pogosteje ponavljale in nastala je nevarnost, da zlete tudi ostali objekti v zrak. Na pomoč je hitro prispel močan vo« jaški oddelek, ki je skušal požar lokalizi« rati. Došli so tudi ognjegasci iz Trsta in po napornem trudu je v resnici uspelo ogenj omejiti.
Italijanski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 8. julija, č. Včeraj je dospel v Zagreb italijanski poslanik Galli s soprogo; ostala bosta tu dva dni, da si ogledata mesto. Sinoči ob 6. je poslanik Galli v hotelu Esplanade sprejel zastopnike italijanske kolonije, danes popoldne pa se je odpeljal na Plitvička jezera ter bo po povratku odpotoval na Bled.
Češka tvrdka za Agrarno banko
Beograd, 8. julija, p. Češkoslovaška tvrdka Koiben & Danek v Pragi je podpisala 3000 delnic Privilegirane agrarne banke v nominalni vrednosti 1.5 milijona Din.
Podraženje vode v Zagrebu
Zagreb, 8. julija, n. Uprava mestnega vodovoda je povišala cene vode od 0.60 dinarjev na 1.20 Din za kub. meter.
Tragična smrt mlade dijakinje
Novi Sad, 8. julija, n. Danes je utonila v Dunavu 15-letna dijakinja Irma Jernejeva. Vozila se je s svojo tovarišico v čolnu, ki pa se je prevrnil. Prijateljica, ki je znala plavati se je rešila, dočim je Irma Jernejeva utonila, čeprav je gledalo dogodek več sto ljudi, ki 60 se kopali v Dunavu.
Poneverbe v Italijanski filmski družbi
Rim, 8. julija, g. Kakor poročajo listi so odkrili pri Italijanski filmski družbi, Čije predsednik je bil bivši državni podtajnik v gospodarskem ministrstvu Bisi, velik škandal. Bisi je v zvezi e tem razkritjem odstopil. Filmska družba je bila pod državno kontrolo. Med vodilnimi osebnostmi sta neki inženjer in blagajnik poneverila večje vsote, zaradi česar sta bila odvedena v preiskovalni zapor. Italijanska filmska družba je vzdrževala živahne stike z nemško filmsko industrijo.
Zadeve mestne občine Kranj
Kranj, 8. julija. Pretekli petek je bila v mestni posvetovalnici redna javna seja mestne občinske uprave pod predsedstvom župana g. Cirila Pirca. Razprava je trajala nad tri ure in je potekla dokaj stvarno.
Takoi v početku se Je župan Pire spominjal umrlega dr. Gregorja Žerjava s kratkim govorom, pozdravljajoč njegovo naklonjenost mestu Kranju. Baš dr. Žerjavu se moramo zahvaliti, da se je pred več leti izvršila inkorporacija večjega sveta na desni strani Save (Gaštej) k mestni občini, s čemer je bil postavljen temelj k razvoju tekstilne industrije. Nato je župan omenil, da je povodom rojstva tretjega kraljeviča poslal na dvor čestitke. Oboje so občinski svetovalci poslušali stoje.
Zupan je nadalje prečital dopis mestnega ubožnega zaklada, ki je sklenil soglasno sodnim potom izterjati izdane izdatke za vzdrževanje 92-letne Marije Killer, sedaj se nahajajoče v mestni ubožnici, od njenih sorodnikov, čemur je občinski svet soglasno pritrdil. Občinski odbor je odobril nakup stanovanjske hiše od Marije Korošec za vsoto 90.000 Din.
Za finančni odsek je poročal M. Fock. Sprejet Je bil načelen sklep, da morajo last-niki parcel ob priliki parcelacije in določitve oblike hiš predložiti parcelacijske načrte in odstopiti mestni občini brezplačno na ceste odpadajoči del svojih parcel v svrho naprave cest. — Nadalje je bilo soglasno sklenjeno, da se na Pokopališki cesti ter cesti v starem drevoredu prepove vsak promet z vozovi in kolesi. Pri tej priliki se je razvila obsežna in potrebna debata o prometnih razmerah v Kranju, o stanju državne ceste skozi mesto in o škropljenju cest Ves potrebni materijal bo zbral policijski odsek. V debati je govorilo več odbornikov, dr. Šem-rou in Fr. Sire sta stavila razne predloge.
Mestna občina bo uvedla v kratkem v vsako hišo vodoštevce. Aparate bo moral plačati vsak lastnik. — Za požarnega komisarja je bil izvoljen podžupan Franc Ifolc-haker, za namestnika dr. Sabothy.
Zanimiva debata se je razvila pri predlogu referenta, da se dozida na mestni ubožnici, drugo nadstropje, s katerim bi se pridobila tri stanovanja. Franc Sire je utemeljeval takojšnjo etapno gradnjo novega šolskega poslopja, in sicer najprej dekliške osnovne šole, ki bi potem zapustila sedanje svoje prostore v pritličju in 1. nadstropju mestne ubožnice, kateri bi s tem postali prosti za stanovanja. S tem bi bil storjen korak za faktično gradnjo nove šole, ki se od leta do leta odlaša. Fondi, določeni za gradnjo šole, se ne smelo uporabljati v druge svr-he. Končno je bila dozidava enega nadstropja na mestni- ubožnici sklenjena, v to svrlio bo občina najela posoiilo pri Mestni hranilnici, ki se bo amortiziralo iz stanarin.
Za policijski odsek Je referiral dr. Šem-rou. Prošnji Adolfa Eisenbarta za podelitev lekarniške koncesije se bo ugovarjalo.
Končno je odbor odobril računske zaključke in bilanco Mestne hranilnice za 1. 1928.
Dr. Jaroslav Goli f
Praga, 8. julija h. Danes popoldne ob 16. je umrl slavni zgodovinar prof. dr. Jaroslav Goli.
•
Umrli dr. Jaroslav GoM je bil rojen 11. fulšja i. 1846. v Chlumeu na Češkem. Gimnazijo je po-sečal v Pragi, kjer je izvršid tudi svoie vseuč:-liške študije, ki jih je nadaljeval na univerzi v Gottin.genu. Po končanih študijah je bil v Berlinu tajnik ameriškega poslanika in znanega zgodovinarja G. Bancrofta. Kasneje je nekaj časa ži-vel na Nizozemskem in v Angliji, 1. 1874 pa s« je vrnil domov in služboval šest let kot prow-sor na češki trgovska akademiji v Pragi, obenem pa je bil od 1. 1S75. docent na češki univerzi, kier je predaval občno zgodovino. Bil Je edea izmed prvih docentov, ki so predavali v češkem Jeziku. Cez deset let je postal redni univerzitetni profesor in je bil kot tak vpokojea leta 1910.
Dr Goli Je ustanovitelj češkega modernega
zgodovinopisja. Njegova literarno - zgodovinska delavnost se je začela že v dijaških letih, pa tudi v beletristi« Je znano njegovo ime po od-lidnih potopisih, po [irskih pesmih ter po antologiji češke Krike. Ozko je zvezano ime Golio-vo tudi z borbo, ki Jo je vodil in izvedel Masa-ryfc v vprašanju kraljedvorskih rokopisov. Dr. Gol! Je kot zgodovinar dokaza! vse hibe in nesoglasja Hankove potvorbe. Kasneje se Je politično razšel z Masarrkom hi s« ni več intenzivno bavi! s politiko. Zlasti Je med vojno popolnoma stopi! v ozadje in nj odobravaj Masa-rykovega načrta za razbitje Avstrije ter osve-boienje Cehoslovakov. Vendar pa Je treba na-g!asiti, da pokojnik ni nikoli storil kaj takega, kar bi te h ko kompromitiralo niegov sloves dobrega češkega patrijota in narodnjaka. Po prevratu pa se takisto ni rini! v osipredie, deloma iz značajnosti, deloma zavoljo svoje visoke starosti.
Dr. Jaroslav OoH Je ves čas nžival sloves kapacitete na polju zgodovinskega štud-Ja ter I« zlasti mnoge strani češke narodne zgodovine »e-mefeto proufi! in obdela! v izdanih knjigah. Kot zgodovinar ie zameta! preenostavne motivacije, vendar ie b?! njegov kriticizem prepojen z brezobzirno ljubeznijo do resnice. V niem Saste Cehi profesorja, .ki Je ustanovite« posebne zgodovinske šole. Njegov:h učencev le mnogo fud! Nkoslovei Češki narod izgubi z GoJtem odličnega učenjaka. ki se Je nsnešno ndeistvo-va! fudi v drug:h panogah češkega slovstva in posege! ak+fvno in uspešno celo v češko Javn* ZTvtjenne. Bi? je vseskozi značaien in vr! češki narodnjak fer ga ni moglo narodu odtujiti niti odi,kovani*, ki ga Je bi! deležen, ko so ga imenoval? včiieKem bivšega avstrijskega cesarja *ar,a. Slava njegovemu spominu!
Razprava proti dr. Tuki razpisana
Bratislava, 8. julija, g. Predsednik sodnega senata dr. Terebessy je odredil glav« no razpravo proti poslancu Tuki končno« veljavno na ponedeljek 29. julija ob 8. zju. traj. Dokazilno postopanje bo trajalo pri« bližno 10 dni, ker bo baje zaslišanih do 150 prič. Splošno računajo, da bo razprava trajala tri tedne. Prvi dan bo zaslišan dr. Tuka, taslednjega dne pa oba soobtoženca Mavht in Snacki.
Tragična smrt francoskega letalca
Pariz, 8. jul. Letalo »France« s katerim je hotel leteti francoski vojaški letalec Coudouret v spremstvu prijatelja Mallou« xa preko Atlantskega oceana, je strmogla« vilo blizu Angouiema na tla in se razbilo. Izpod ruševin so potegnili kapetana Cou« doureja, ki je bil tako težko poškodovan, da je na potu v bolnico izdihnil.
Tragična smrt hrabrega letalca je globo« ko presunila francosko javnost, ker je bil kapetan Coudouret na povratku v domovi* no iz Španije, odkjer je mislil poleteti pre« ko_ oceana. Tej nameri pa se je moral od« reči, ker je španska vlada prepovedala nje« gov odlet na prošnjo francoske vlade, ki na dovoli francoskim letalcem po nesreči Col« lija in Nungesserja poskušati s prekoocear.« skimi poleti.
Panika pri športni prireditvi
Detroit, 8. julija, s. Včeraj so zamorci priredili v Mackparku veliko baseballsko tekmo. Na galerijah pod katerimi je bil spravljen gazolin, je nastal požar, ki je izzval med mnogobrojno publike divjo pani« ko. Na tisoče gledalcev je hitelo naenkrat proti izhodom. V gneči je bilo več sto ra« njenih. Nad sto ljudi je imelo zlomljene ude in razbite glave. Otroke in žene je množica pohodila. Mnogo bežečih je bilo ranjenih, ko so hoteli preplezati visoko žično ograjo, ki je ločila igrišče od prosto« ra za gledalce.
Revolverski atentat na milanskih ulicah
Milan, 8. julija, g. Daues se je odigral ▼ eni izmed najbolj živahnih cest Milana razburljiv dogodek. Odvetnik Nico Tera je pričel streljati sredi ulice iz revolverja na majorja Bertinija. Med pa?anti na ulici je nastala nepopisna panika. Majorja so težko ranjenega odpeljali v bolnico, storilca pa aretirali.
Hmeljski trg
2atec, 8. Julija h. Povpraševanje traja da&fe. Cene so nei-zpremenjene od 700 do 800 Kč. Prodajalci vztrajajo. V preteklem tednu je divja!« v obsežnem okolišu okoli Žatca in Lounic huda toča, ki je povzročila po hraeljskih nasadih veliko škodo in jih ponekod popofcionia uničila.
Naznanjamo žalostno vest, da je danes nenadoma preminul naš oče
Jožef Perovšek
Pogreb blago pokojnika bo v sredo, dne 10. julija ob pol 9. uri iz hiše žaiosti na pokopališče v Šmarju.
V Šmarju, dne 8. julija 1939.
Jakob, Vinko, Martin, sinovi; Marija Kumar, hči in ostali sorodniki.
Naši h raji tri
žalost pri naših rudarjih na Westfalskem za j dr. Žerjavom
javom
Naš direktor je prejel od »Zveze Jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«, v kateri so združeni zlasti naši rudarji na Westfalskem in kateri je pokojni dr. Žerjav posvečal posebno ljubezen, naslednje ginljivo pismo: WestfaIsko, dne 1. julija 1929.
Velespoštovani gospod!
Pretresljiva vest o nenadni smrti na-Sega pokrovitelja in zaščitnika, g. ministra dr. Gregorja Žerjava, nas je silno potrla. Za nas je z njim odšel v hvalež-nejše življenje mož, ki je pri vsem svojem preogromnem delu imel še čas in smisel, skrbeti za uboge slovenske rudarje, invalide in sirote na Westfal-skem, ki jim je zlasti v zadnjih letih posvečal vso pažrcjo tako v skupščini, kakor na vseh merodajnih mestih.
Vam, ki ste velikemu pokojniku bili ▼ delu po srcu najbližji, izrekamo naše Iskreno sožalje v imenu cele »Zveze« in vseh, ki so z nami spoštovali blagega pokojnika.
Ohranili bomo ▼ hvaležnem spomin« to srce, ki je za slovenske rudarje na Westfalskem tako gorko in nesebično ntripalo, kakor nobeno pred njim. Hočemo se mu. oddolžiti po njegovih naukih!
Z narodnim pozdravom! Za »Zvezo jugoslovenskih delavskih In
podpornih društev v Nemčiji«: p. Bolha, predsednik; Doberšek, podpredsednik; J. Mažgon, tajnik; Avg. Korošec, svetovalec.
\ngleski arheologi v Ljubljani
Ljubljana, S. Julija.
Kakor so že listi poročali, so prispeli v nedeljo dopoldne z monakovskim brzovla-kom v Ljubljano s svojimi soprogami angleški arheologi, ki so priredili daljše znanstveno potovanje po Jugoslaviji. Znanstveno ekspedicijo vod predsednik arheološkega društva v Londonu prof. O. T. Flo-wer. Od odličnih članov ekspedicije navajamo v prvi vrsti dr. Arturja Bullieda, znamenitega raziskovalca mezopotanskih starin, ki je vodil izkopnine starodavnega mesta Ura, dalje prof. Ormeroda, člana vseučilišča v Liverpoolu, prof. Newalla, prof. Hart-landa, prof. Wrighta, kustosa arheološkega oddelka v velikem britanskem muzeju gosp. Tonnochya, katoliškega župnika Bede Can-nona, sira Sidney Stotta in g. Binie, industrijalca iz Avstralije. Na glavnem kolodvoru so angleške znanstvenike pozdravili rredsednik Muzejskega društva za Slovenijo dr. Andrejka z odbornikom prof. dr. Kozakom, zastopnik arheološkega instituta ljubljanske univerze univ. prof. dr. Saria, ra Narodni muzej dierktor dr. Mal, za jugoslovensko - angleško društvo predsednik univ. prof. dr. Kelemina in lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi ga. Co-peland.
Po kratkem odmoru so si odlični gostje v nedeljo ogledali narodno galerijo, a popoldne so se na inicijativo muzejskega društva in zveze za tujski promet odpeljali v avtomobilih na Bled. Sprva se jim je nudil med vožnjo krasen razgled na naše divne planine, katere so občudovali z največjim navdušenjem. Na Bledu žal je bilo slabo vreme. Skupina arheologov se je v nedeljo zvečer vrnila v Ljubljano, a druga skupina se je zaradi defekta pri avtomobilu povrnila šele danes ob zgodnjih jutranjih urah v Ljubljano.	.»■■<,
Danes so odlični angleški znanstveniki ogledovali razne starinske znamenitosti. V prvi vrsti jih je zanimal rimski zid na Mir-ju, a s posebnim interesom so nekateri arheologi pregledovali staroslovenske zbirke In spomenike, hranjene v ljubljanskem muzeju. Z večernim brzovlakom so se gostje odpeljali v Zagreb, kjer ostanejo nekaj dni. Na kolodvoru je bilo pred odhodom vlaka prisrčno slovo od strani naših znanstvenikov in zastopnikov znanstvenih institucij. Nekateri angleški arheologi so že prepotovali vso Afriko in Azijo.
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franc Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri po-Liustransko ohromelih s »Franz Jose-fovo« vodo najboljše uspehe pr* vstrebljamju črevesa.
Telovadni nastop gorenjske sokolskc župe v Škofji Loki
▼ nedeljo 7. t. m. Zgoraj hi spodaj nastopa članov p članic pri prostih vajah, v sredi nastop vojakov škofjeloškega bataljona z vajam] s puškami, ki so posebno ugajale mnogoštevilnim gledalcem. Vojaštvo Je bilo deležno prisrčnih ovacij.
Strašen konec fantovskega veseljačenja
Eden mrtev, drugi smrtno nevarno ranjen
Kranj, 8. julija.
2e r prvih dopoldanskih urah se je na tukajšnjem sejmu, ki je običajno vsak po* nedeljek, raznesla od ust do ust govorica o strašnem činu nekega posestnikovega si* na, ki je v Voklem, občina Voglje, snoči z nožem zaklal enega tovariša do smrti, drugega pa smrtnonevarno. Te govorice so vzbudile še večjo pozornost, ker je Voklo mejna vas kraja Hrastje«Prebačevo, kjer je predlanskim slaboumni mizarski mojster Naglic ustrelil tri sinove svojih sosedov. O krvavem dogodku, o katerem so se km a« lu raznosile razne fantastične govorice, smo prejeli naslednje podrobnosti:
Fantovska objestnost
Večja družba kmečkih fantov iz vasi Vo» klo se je na včerajšnji nedeljski popoldne podala na veselico v Smlednik. Nekateri so se peljali z vozom, nekateri pa s kolesi. Janez Čebaršek, vulgo Rotarjev je z vo« zom vozil med drugim brata Franca in An* tona Juvanca, Franca Podjeta, Franc Prav« har pa se je peljal na svojem kolesu, Fant« je so bili zidane volje, ko so se proti ves čeru vračali domov, so se ustavili še v go« stilni v Trbojah, kjer so pili. Vsi so bili dobre volje, deloma jih je omamil tudi použiti alkohol. Padale so medsebojno v družbi zbadljive besede, eden drugega so »merili«, deloma v šali deloma resno.
V Trbojah, ko so zapuščali gostilno, je zapazil Pravhar, da mu je nekdo prereza! gumi na kolesu in je dolžil tega dejanja svoje tovariše. Ti so pa to zanikali, vendar je vse to še bolj podžgalo obojestransko objestno razpoloženje, da so si pričeli tudi groziti.
Krvavo dejanje
Vsi skupaj so v domači vasi zavozili na dvorišče posestnika Čebaršeka. Bilo je že okrog 10. ponoči. Domači sin Janez, ki je fante vozil z vozom, je hitel izpreči konja, med tem ko so ostali stopali z voza in se pričeli prepirati in potem je tekla kri. Ka« kor je izpovedal in priznal storilec Pravher, sta se njega nato s silo lotila Franc Juvanc in Franc Podjet. Prvi je zgrabil lopato, drugi pa rovnico, krampu podobno polje« delsko orodje. Ker sta ga vrgla na tla, je potegnil iz nedrij vojaški nož, dolg »stilet« in'dvakrat zamahnil proti obema nasprot« nikoma. Franca Juvanca je zadel v hrbet in mu zasadil nož globoko med lopatica® ma, z drugim zamahom pa je zadel Podje« ta naravnost v srce.
Kakor pripovedujejo drugi, pa je dogo« dek potekel takole: Pravhar in France Ju« vanc sta se prepirala med seboj, med tem ko je Podje pomagal domačemu sinu iz« preči konja. Naenkrat je Juvanc omahnil na tla in zakričal Podjetu:
»Franci, pridi pomagat, mene je že.«
Na ta klic je skočil Podje k njima. Ko je prišel do Pravharja, ga je ta zabodel z nožem naravnost v srce, da je bil na mestu mrtev.
Aretacija ubijalca
Vse se je izvršilo izredno hitro, da ni bi« lo mogoče preprečiti. Na klice so prihiteli vaščani, ki so našli na tleh ležati Juvanca in Podjeta. Podje je bil mrtev: medtem ko je Juvanc bil še živ in bruhal kri Eni so hiteli z vozom po orožnike v Šenčur, drugi pa po zdravnika v Kranj.
Že čez eno uro je prišla iz Šenčurja orož« niška patrulja, sestoječa iz narednika Iva« na Šnabla in podnarednika Franca Sotler« ja. Podala sta se na dom ubijalca Pravhar« ja. Ta je že ležal v postelji, ko sta mu na« povedala aretacijo. Pravhar se je mirno in brez odpora vdal in je bil videti ves obu» pan zaradi čina, ki ga je storil. S solza« mi je izpovedal, da so ga ves čas »štenka« rili«, da jim ni mogel niti zbežati, ko sta ga pobila na tla, je segel po nožu, okrog 4. zjutraj sta ga pripeljala v zapore tukaj« šnjega okrajnega sodišča.
Z vozom se je pripeljal takoj tudi po« zvani zdravnik dr. Jože Bežek iz Kranja. Podje je dobil 5 cm dulgo rano v srce, da je bil takoj mrtev. Juvanc pa ima zarezo v hrbet nad lopaticama 4 cm globoko, da ima zarezana tudi pljuča. Rana je smrtno« nevarna, vendar je po zdravnikovem zatr« dilu upati, da bo ostal pri življenju.
Umrli Podje je star 29 let in je bil na glasu kot miren in priden tesarski delavec. Franc Juvanc je eno leto mlajši. Za en« krat je ostal v domači oskrbi, ker bi bil prevoz v bolnico morda nevaren.
Zopet požar v Smolenji vasi
V soboto ponoči je nepričakovano nastal požar v poldrugo uro oddaljeni Smolenji vasi, ki je daleč na okoli razburil vse prebivalstvo, kajti po vasi so se našli komunistični letaki in ljudje menijo, da se je pojavila organizirana družba požigalcev, ki hoče ustrahovati Dolenjsko s požigi. Okoli 22.30 je novomeška orožniška patrulja opazila velik ognjen sij, ki je prihajal izza Smoletovega gozda. O tem so takoj obvestili novomeško gasilno društvo in magi-stratna sirena je dajala znake »na pomoč«! V petih minutah je bil avto g. Moreta pred gasilnim domom, ki je odpelial motorno brizgalno in gasilce pod vodstvom župnega načelnika g. Frana Reitza na mesto požara Gašenje je bilo zelo naporno, ker Smolenja vas ni preskrbljena z vodo, marveč se tam nanajajo le večje ali manjše mlakuže. Motorna brizgalna je začela metati ogromne curke vode na pogorišče. Goreti je pričelo pri posestniku Rohlinu, ki je bi! sam doma, dočim je bila žena Ana z otroci pri svojih starših v Gotnj vasi. Domači prebivalci so vsi prestrašeni skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Vrlim novomeškim in ostalim gasilcem se je sicer kmalu posrečilo požar
Kulturni pregled
»Ukročena trmoglavka« v Beogradu
Člani in Slanice ljubljanske drame » porodom igralskega kongresa uprizorili v beograjskem gledališču Shakespearjevo »Vkro-eeno trmoglavko«.
»Politika« je priobčila portret nositeljev glavnih vlog in v svojem poročilu aajprej opravičuje udeležbo, ki je bila zelo slaba, z julijsko vročino. »Brez dvoma pa je beograjsko občinstvo izgubilo zelo mnogo, ker ni naklonilo ljubljanski drami pozornosti, Id jo vsekakor zasluži.«
O režiserju g. prof. Šestu sodi, da je »eden naših najzanimivejših in najskrom-nejših režiserjev, čigar odličnih režij se epom in jamo že od prej, izza prvega gosto-vaaja slovenskih dramskih igralcev. G. Šest Je dal >Vkročeno trmoglavko« izredno vestno, z veliko pozornostjo in Inteligenco, ni-ansirajoč Shakespearjev tekst do skrajnosti. Svojo spretnost je g. Šest najlepše dokazal s tem, da je komad, ki ima pet dejanj s predigro, končal do desetih. Cela režija je kazala mnogo okusa. Člani ljubljanske drame so dali odlično igro, ki je bila na dostojni višini režije.« Zatem se poročevalec »Politike« pohvalno izreka o gg. Le-varju, Nablocki in drugih igralcih, ki nastopajo v tem komadu.
Tudi »Pravda« poroča o nastopu Ljubljančanov in ilustrira svoje poročilo z risbama gdč. Juvanove in g. Levarja. O predstavi sodi: >To je zelo vestno nastudirana predstava. Prof. Šest jo je zrežiral brez dvoma z okusom, vendar bi trdil, da je igri nedo-6tajalo tega, kar je osnovno za »Vkroeeno trmoglavko«, namreč ernanacije intimne prostosrčnosti; a nezadostno je bilo povdar-janje linij buffonske situacije...« Pisec (D. Krunič) čuti v ljubljanski interpretaciji te komedije nekaj »odrevenelo vzvišenega in hladnega«. O igri g. Levarja sodi, da ni imela »neodoljive sugestije vkrotitelja«, o igri ge. Nablocke pa, da je »zelo lepa odrska figura, vendar za možačo Katarino docela limfatična.«
»Vreme« ni prineslo poročila o predstavi, objavlja pa v nedeljski številki razgovor z ravnateljem drame g. Golijem,
Uspeh dnnajskega kongresa PEN-klu-
bov, ki se je zaključil pred nekaj dnevi, bi se dal strniti v naslednje splošno zanimive točke: Zaradi sodelovanja PEN-klubov z »Institut de Cooperation Intellectuelle«, ki ga je osnovalo Društvo narodov in ki je za mednarodne kulturne stike važnega pomena se je sklenilo, da se bo dvakrat na leto sestala v Londonu eksekutiva PEN-klubov. ki jo tvorijo zastopniki velikih narodov in
en zastopnik malih narodov. Sprejet je bil predlog, da naj se resolucija »Društva narodov« o prosti cirkulaciji znanstvenih del razširi tudi na leposlovna dela. Takisto je bil sprejet nemški predlog o mednarodni organizaciji predavanj literatov, ki žele tujino seznanjati s svojo domačo literaturo. Kongres je ostro obsodil cenzuro literarnih del. Predlog o ustanovitvi časopisa PEN-kfubov se bo skušal izvesti. Dunajski PEN-klub je predlagal ustanovitev mednarodne PEN-ove literarne nagrade, ki ne bi obstojala v denarju, marveč v garanciji, da se bo nagrajeno delo takoj prevedlo v kolikor moči mnogo jezikov. Dunajski literatje so zahtevali, da se PEN-klubi zavzamejo za uzakonitev petdesetletne avtorske zaščite. Zastopnik Nemčije Theodor Daubler je bil zoper ta predlog, tako da se odločitev ni sprejela. Važno je bilo vprašanje, ali naj bodo narodi zastopani na mednarodnih kongresih PEN-klubov po državah ali po literaturah. Zanimiv govor je imel ob tej priliki znani židovski pisatelj Salom Asch, ki je dejal, da v resnici ni velikih ali malih narodov, marveč je vsak zaključen živ organizem in literatura je tista duhovna t-ila, ki odpravlja meje med narodi. Sklenjeno je bilo, da imajo tri jugoslovanske literatnre, jiddiška skupina, literature britskih domi-nijev, skotska in irska literatura pravico do samostojnega zastopstva in glasu, da pa sicer svetovni parlament pisateljev ne pozna v svoji organizaciji nacionalnih in političnih meja. Prihodnje leto bo kongres v Varšavi 1. 1931. oa v Amsterdamu.
DANES PREMIJERA!
POPOLNOMA NOVO!
Mlada srca - mlada ljubezen
(Gaudeaoias Igltar...)
StndtMtovsikih let. Lpibezeo, veseli«, pustolovščine, fovrsitni igralci. Predstave ob 4„ pod 6., pol 8. in 9. uri. Rfai ▼ s*flo »Stari Heidelberg«. Le pri nas predvajamo kljub nesezorf
premJJere velefihnov! ELITNI KINO MATICA	Telefon 2124
popolnoma lokalizirati, tako da ie vpepelil le Rohlinov hlev, skedenj in kozolec. V hlevu, ko je požar najbolj divjal, se je nahajala še krava in ljudie so bili že uverjeni, da je postala žrtev plamena. Ker so gasilci v hlev koncentrirali močan vodni snop, se je dvema domačinoma ob največji življenski nevarnosti posrečilo, kravo izpeljati iz hleva.
Smolenja vas Je kraj, kjer je bilo že lani šest večjin in manjših požarov. Rolih trpi približno 20.000 Din a je s hišo zavarovan.
Tragična smrt mladega
učitelja
Zadnje dni je vladala tudi pri nas neznosna vročina. Ljudje so iskali hladila v valovih kalne Save. V soboto popoldne se je kopal v Savi tudi učitelj Miha Kramer z več prijatelji. V bližini Trbovelj je Sava zelo kalna zaradi premogovega prahu in v strugi je polno večjih in manjših skal. Voda in struga sta za vse bolj pripravni kakor za kopanje. Na nekem zelo nevarnem prostoru je izginil učitelj Kramer nenadoma pod vodo. Tovariši so mu hiteli na pomoč, ali ker je voda zelo deroča in kalna, ga niso mogli videti in mu tudi ne pomagati. Izginil je in se ni prikazal več iz vode.
Trupla še do danes niso našli. Učitelj Kramer je bil še mlad učitelj. Maturiral je lansko leto in služboval nekaj časa kot volon-ter. Šele pred par meseci je bil nastavljen in prejemal plačo. Najhujše so prizadeti njegovi starši. Oče njegov je paznik pri rudniku. Sina je študiral z največjim samo-zatajevanjem. Pritrgovala si je cela družina od ust, da je zamoge! sin študirati. In sedaj, ko je dovršil študije in bi bil lahko drugim v pomoč, je končal na tako tragičen način. Cela dolina sočustvuje z nesrečno družino. Učitelj Kramer je bil tudi vnet pristaš in član S. K. Trbovlje, ki je izgubil z njim v kratkem času na tako žalosten način že drugega najagilnejšega člana.
Prisrčen sestanek koroških in naših obrtnikov
Ljubljana, 8. julija.
Kakor je že »Ponedeljek* poročal, so včeraj prispeli v naše kraje zastopniki koroškega obrtništva iz Celovca, Feldkirchna in Beljaka, 128 po številu, v petih modernih avtobusih. Prispeli so preko Podkorena na Jesenice, kjer so bili iskreno sprejeti od zastopnikov našega obrtništva. Potovanje koroških obrtnikov, med katerimi se nahajajo mnogi znanci in prijatelji svojih ljubljanskih stanovskih tovarišev, je imelo v Prvi vrsti namen, spoznavati naše kraje in položaj obrtniškega stanu v Sloveniji, obenem pa je bilo združeno z izletom, da spoznajo prelepe naše kraje. Žal je danes slabo vreme zelo oviralo, da niso bili deležni popolnega užitka naravnih krasot Ljubljane in okolice. Potovanje je vodil tajnik obrtniške zveze v Beljaku g. Schwalbe, med odličnejšimi udeleženci naj omenjamo deželna poslanca inž. L. Schauerja in Emerika Ange-rerja, dalje več članov Trgovske in obrtne zbornice v Celovcu, kakor Lazarja Furiana iz Celovca, ki je obenem predsednik deželne obrtniške zveze, Leonharda Janacha iz Beljaka. Franca Weissmanna iz Feldkirchna itd.
Danes dopoldne so si gostje ogledali najprej zanimivosti mesta in nato z Ljubljanskega gradu okolico, ki je bil žal zavita v meglo in oblake. Nato je bil oiicijelni sprejem in pozdrav v palači TOI. Podpredsednik Zbornice g. Ivan Ogrin je došle goste pozdravil v imenu Zbornice TOI, želeč jim dobrodošlico ter je naglašal potrebo čim ožjih medsebojnih stikov. Omenjal je dalje, da bodo imeli letos zastopniki našega obrtništva, trgovstva in industrije priliko, navezati še tesnejše stike s koroškmi obrtniki in zastopniki gospodarskih krogov, ko prirede poučno potovanje v Nemčijo, v prvi vrsti v Monakovo, in se pri tej priliki ustavijo tudi v Celovcu.
Za prisrčen pozdrav se je v imenu gostov zahvalil podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice v Celovcu g. Lazar Furian in končno, ko so si člani ekspedicije pod vodstvom glavnega tajnika g. dr. VVindischerja ogledali vse naprave naše zbornice, kjer so zlasti občudovali monumentalno notranjo zgradbo, se je še enkrat za gostoljubni sprejem od strani zastopstva ljubljanske zbornice zahvalil svetnik celovške zbornice g. Moser iz Beljaka. Pod vodstvom gosp. Josipa Rebeka, načelnika Zveze obrtnih zadrug in g. Milka Krapša ter drugih ljubljanskih obrtnikov so si koroški gostje ogledali še muzej, kjer so z velikim zanimanjem opazovali spomenike iz starodavnih naših časov, narodne noše in narodno ornamen-tiko.
Ob 14.30 je bil v »Bellevuec skupen prijateljski obed, kjer so se izmenjale prav prisrčne napitnice in zdravice. Koroški gostje se niso mogli med drugim dovoli na-čuditi krasnim našim narodnim in umetnim pesmim, ki jih je izvajal izborni kvartet Matičarjev. Mnogo točk so morali naši pevci ponoviti, zlasti one, ki segajo globoko v srce tudi v koroško dušo. V »Bellevue« so goste pozdravili mnogi odlični zastopniki našega obrtništva, tako gg. Rajko Turk, Polde Zupančič, Fran Kušar, Lovrenc Še-tina, Iglič, Leon Pogačnik, Mihelčič, Kr^pš. obč. svet. Urbas in drugi. Vrsto napitnic je otvori! načelnik Zveze obrtnik zadrug g. Josip Rebek, ki je obenem gostom predstavil kvartet Matičarjev. Koroški deželni poslanec inž. Schauer se je še enkrat zahvalil za izkazano gostoljubje. Povdarjal je v krasnih besedah važno in lepo kulturno nalogo obrtništva med posameznimi narodi in deželami. Koroško in naše kraje so vezali vedno prijateljski odnošaji. Kolikor so mogli koroški obrtniki v tem kratkem času dobiti pravih vtisov o razmerah v naših krajih, morajo odkrito psiznati, da so ti vtisi najboljši.
Po iskrenem pozdravu gostov od strani z. Leona Pogačnika je povzel besedo gosp.
Josip Turk, ki je v temperamentnih in lepih besedah v imenu občinskega sveta ljubljanskega in kot zastopnik ljubljanskega obrtništva nazdravljal dobrim in skupnim odnošajem obrtništva med obema pokrajinama, ki jih vežejo stare vezi že iz davnih vekov. Napil je napredku obrtništva.
Po končanem obedu so si v skupinah ogledovali koroški obrtniki še nekatere zanimivosti mesta, nakar so se ob 16.30 odpeljali domov čez Ljubelj na Jezersko in dalje. Zanimivo je, da so plačali obrtniki iz Celovca za avtobusno vožnjo v naše kraje 24 šilingov.
K snočnjemu pozdravnemu večeru, ki se je vršil v restavraciji »Zvezda« ,naj omenjamo kratek slovenski pozdravni govor ključavničarskega mojstra Leonharda De Cecco iz Paterniona pri Beljaku, ki je svoja vajeniška in pomočniška leta preživel tudi v Ljubljani. Kratko je dejal:
»V imenu nas vseh koroških obrtnikov tzrekam vam najtoplejšo in odkritosrčno zahvalo zlasti za vaš najprisrčnejši sprejem. Vaš obilni obisk preteklega leta je nas najprisrčneje razveselil, za kar se mi ponovno zahvaljujemo. Želimo, da bi vedno tako skupaj ostali v mednarodnih obrtnih stikih in da bi se zopet v prihodnjem letu na Koroškem sešli. Živijo! Zdravo!*
Aretacija dveh nevarnih vlomilcev
Kamnik. 8. julija.
Orožništvo je aretiralo 2 nevarna vlomilca, ki sta v zadnjih dneh izvršila več vlomov v bližnji in širši okolici Kamnika. To sta 31-letni Leopold iDoljak iz Zg. Bitnja pri Kranju in Alojz Regilnik, 21-letni fant iz Javorja pri Kranju. Zasačena sta bila, ko sta v petek izvršila vlom v železniški vagon v Kamniku ter odnesla velik seženj platnenega blaga.
Svoj zločinski posel sta izvrševala tudi v okolici Kranja. V enem dnevu sta v Podgorju vlomila pri dveh posestnikih in odnesla precej blaga. Aretiranca bodo danes z eskorto odvedli k sodišču v Kranj.
Jz/cz&e
(P. Maidie
informirajo Vas o zadnjih novitetah.
P. MAGDIC, LJUBLJANA Aleksandrova cesta.
Vlomilci na delu
Ljubljana, 8. julija.
Ljubljana je imela skoro pol drugo leto mir pred drznimi vlomilci zlasti pred spe-cijalisti, ki so izvežbani v vlomih v stanovanja, Zadnji čas pa policijska kronika beleži že več vlomov in videti je, da se je v Ljubljani znova pojavila neznana, a dobro organizirana vlomilska tolpa. Nedelja je bila dan prav drznih štirih vlomov. Vlomilci so izrabili najugodnejši popoldanski čas, ko so Ljubljančani s svojimi rodbinami odhajali na izlete v bližnjo okolico in nekateri na Bled. Vlomi so bili izvršeni v času od 16. do 20. Najprej se je snoči po mestu razširila senzacijonalna novica, da je bilo v Komenskega ulici izvršenih več stanovanjskih vlomov in da so imeli vlomilci prav dobro srečo. Policijskemu ravnateljstvu je bil najprej prijavljen vlom v stanovanje učitelja g. Pavla Plesničarja v I. nadstropju hiše št. 8 v Komenskega ulici v bližini Rokodelskega doma. Vlomilska tolpa je uporabila za odpiranje glavnih vrat v stanovanja, ki so bile opremljene z moderno zavarovalno ključavnico, najmodernejše vlomilsko orodje, nov izum vitriha. Vlomilci so prebrskali celo stanovanje ter pregledali vse predale. Odnesli so mnogo zlatnine v vrednosti nad 10.000 Din. Rodbina g. Plesničarja je bila popoldne na izletu in ni bilo nikogar doma.
Kmalu nato pa so bili policiji prijavljeni še trije drugi vlomi. Po končanem delu pri g. Plesničarju so vlomilci odšli na vogal Komenskega ulice in Resljeve ceste. Spra,-vili so se v stanovanje trgovke ge. Barbare Ciber, ki ima specerijsko trgovino na vogalu hiše. Ga. Cibrova je odšla v nedeljo na Gorenjsko. Doma sta ostali dve njeni uslužbenki. Ko sta tudi oni odšli popoldne na izprehod, je vlomilska tolpa udrla najprej v kuhinjo, potem pa v stanovanje. Dobila je le nekaj drobiža. Nato so vlomilci pobrali ključe od trgovine ter se spravili v njo od zadaj. Tudi tu so vse pregledali, a dobili so le 120 Din.
Iz Resljeve ceste so se svedrovci napotili na Sv. Petra cesto ter se splazili v stanovanje zobotehnika g. Leopolda Weisa, ki stanuje v I. nadstropju hiše št. 64. Vrata v stanovanje so šiloma odprli ter pregledali vso ordinacijsko sobo, razbili pisalno mizo, a niso nikjer našli kake vrednosti. Ko se je g. Weis vrnil proti večeru domov, je našel vse v največjem neredu. Takoj je o tem obvestil policijo, ki je uvedla poizvedbe za storilci. Ker se nahaja njegova soproga na letovišču, še ni bilo mogoče ugotoviti, če ni eventualno izginila njena zlatnina.
Končno so vlomilci posetili stanovanje g. Martina Kovačiča v Gledališki ulici št 13, to je v vili poleg vile trgovca g. Stupice. Tu je vlomilska tolpa odnesla g. Kovačiču tri kompletne obleke v skupni vrednosti nad 4000 Din, kakor tudi kovčeg Američana Janca, v katerem se je tudi nahajala boljša obleka.
Vlomilci, ki so stikali v prvi vrsti za zlatnino in gotovino, so brez sledu izginili. Domnevajo, da so iz tujih krajev in so po dolgih letih zopet enkrat napravili pohod v Ljubljano. Organi kriminalnega oddelka so bili danes neprestano na poslu ter so izvedli najprej najstrožjo kontrolo vseh sumljivih elementov. Doslej ni bila izvršena še nobena aretacija.
Amaterji!
Foto-kino aparati
potrebščine
Novi veliki katalog in cenik Vam je brezplačno na razpolago
A. Kane L^.^S&u., M. Kane jr^lll- -Ir."^
Domače
*	Diplomski Izpit za strojnega inženjerja je položil s prav dobrim nspehom na beograjski univerzi g. Slavko Borštnar iz Ljub ijane, sin višjega inšpektorja direkcije državnih železnic. Čestitamo!
*	Diplomski Izpit iz moderne znanstvene kozmetike je po daljših študijah na Dunaju napravila na visoki šoli za to stroko v Berlinu Ljubljančanka gospa Jadviga Perten, ki se je kot prva domača strokovnjakinja na tem polju vrnila zopet v Ljubljano. Ce stitamo!
*	Iz državne službe. Imenovana sta za inšpektorja finančne kontrole pri finančni direkciji v Ljubljani dosedanji nadzornik finančne kontrole iste direkcije Ivan Kosti ca nadzornika finančne kontrole v Preva-Ijah dosedanji podnadzornik Josip Volav-&ek; vpokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani uradniki Anton Aleksič, Leopold Belec in Franc Škodič.
*	Šolsko leto mariborske oblastL G. minister prosvete je podpisal odlok, s katerim odreja, da se konča na podeželskih šolah v mariborski oblasti izvzemši sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava tekoče šolsko leto 1928-29 v soboto 13. t. m., a prinodnje šolsko leto prične 16. septembra 1929 in konča na Vidov dan 1930.
*	Kongres treznosti v Sarajevu. V nedeljo je v dvorani mestne občine zboroval tretji kongres društva treznosti pod predsedstvom zagrebškega vseučiliščnega prof. dr. Peroviča. Kralja je zastopal general Ne-nenadovič. Sprejetih je bilo več resolucij na vlado, katero se prosi, naj podpira z vsemi sredstvi abstinenčno gibanje. Borba proti alkoholu zahteva pri nas posebno dobro premišljene mere. Za alkonolizem velja namreč pravilo: kjer se dobro je, tam se dosti pije. Pri nas pa ravno v pokrajinah, kjer ljudje stradajo, teče alkohol v potokih.
V	Srbiji bije vztrajno boj proti pijančevanju dr. Jovanovič-Batut s svojim časopisom »Zdravije«. Njegov vreden drug za Hrvatsko je dr. Štampar, za Bosno Pa je bil to pokojni Miloš Djuran. Bosna je posebno močna v treznostnem pokretu.
*	Razpisana profesorska služba. Na
Juridični fakulteti zagrebške univerae je razpisan natečaj za katedro trgovskega, meničnega in pomorskega prava. Kandidati naj se pismeno izjavijo, ali reflektirajo na mesto rednega ali izrednega profesorja, od nosno docenta Rok natečaja traja do 7. ju nija 1930.
*	Komisija ga odmero okupacijske škode.
V	soboto je prispela na Sušak naša komisi ja za ocenitev škode, ki so jo pretrpeli naši državljani v dobi okupacije.
*	Smrtna kosa. Umrl je g. Jurij R a j g e 1 upokojeni nadsprevodnik državne železnice Pogreb bo danes ob pol 15. iz deželne bolnice. Bodi mu blag spomin, sorodnikom pa iskreno sožalie!
*	V Spomin pokojnemu dr. Gregorju Žerjavu, ki je kljub svojemu rahlemu zdravju še lansko jesen obiskal Ribnico, so poklonili njegovi prijatelji 500 Din za So-" kolski dom v Ribnici.
*	Deputacija zaradi nekih šolskih zadev iz Domžal se je nedavno mudila v Ljubljani. Obiskala je velikega župana in ne kakor se je pomotoma poročalo, tudi prosvetno upravo.
*	Trije koroški slovenski novomašnfkt. V nedeljo sta imela primicijo v Dobrlivasi gosp. Anton Kuchling in v Št. Andražu v Labndski dolini gosp. Rihard Kandut, dne 21. t m. pa bo nova maša v Št. Pavlu v Zilski dolini, opravi jo gosp. Ludvik Jank.
*	Spominski dan za vse borce Slovenije, kjerkoli so stali v težkih dneh vojne, bo na Brezjah dne 11. avgusta. Pričetek ob pol 10. uri. Ves dan sodeluje vrlo žel. glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane in združeni pevci, ki prihite ta dan na Gorenjsko. Dnevni spored kot običajno. Polovična vožnja že dovoljena in sicer od 9. do 13. avgusta t. 1. z enosmerno celo vozovnico, potrdilom udeležbe na Brezjah in prosto vožnjo nazaj. Tovariši! Naj zadoni iz naših prs 11. avgusta veličastna himna bratstva, ljubezni in zvestobe bogu, kralju in troedini nad vse ljubljeni Jugoslaviji. 11. avgusta vsi na Brezje. Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 78. z dne 8. L m. objavlja za mesec julij ce-novnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po čl. 16 pravilnika o prometu z devizami in valuta mi z dne 23. septembra 1921 in natečaj 'a sprejem gojencev v pomorsko vojaško akademijo v Dubrovniku.
*	Za mrtve proglašeni Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Ivan Šeler iz Loč, An ton Strojanšek iz Letirša, Martin Kukovi-čič lz Sremiča, Ivan Strojanšek iz Glin, Franc Čater iz Rifnika, Franc Slemenšek lz Belih vod pri Šoštanju, Franc Praprotnik lz Dobrove pri Konjicah, Janez Ocvirk lz Podloga, Franc Kovač iz Gradca ln Janez Urlep iz Lokarij. Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili.
Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 24. do 30. junija je bilo v ljubljanski oblasti 23 primerov svinjske kuge, 33 svinjske rdečice, 4 garij in 1 čebelne kuge.
* Razpis ofertne licitacije. Cerkveno-konkurenčni odbor na Ptujski gori razpisuje ofertno licitacijo za zidarska, kamnoseška, tesarska in mizarska dela Pri popravilu cerkve, nadarbinskih poslopij in zida okoli cerkve na Ptujski gori. Seznam vseh popravil in pogoji so na vpogled pri županu na Ptujski gori, kamor naj se pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 22. t. m. Odbor si pridržuje nravico, oddati dela ne glede na višino ponudbe.
KINO IDEAL.
Vstaienie
V g(. rtogj Dolores del Rjo in Rod la Rocque.
Po romana L. N. To-lstega.
Sedežj 2, 4 in 6 Din.
£um«ere £ypa in £ypaluxe fctegrafsGi brcni ©-
srehi+ni papir
Vam služi Izvrstno za povečave. Njegova bar-/a fai sijajni lesk po-vzifiOTe Iste za polovico. Zahtevajte cenik!
DROGERIJA GREGORIČ - Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Iz Maribora
Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
(pri Novem mestu). Zdravi trajno n sigurno revmatizem, nevralyne. Ženske bolezn: itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postala Straža • Toplice Zahtevajte prospekte Cene znižane, posebno v pred in po sezoni.
NOGAVICE z ŽIGOM
človek, ki z roko ustavlja avtomobile In letala. Zagrebčan Slavko Barta je razkazoval v soboto svojo silno moč Pariža-nom. Barta se je produciral že na Dunaju, kjer je imel največji uspeh. Mož pa je tudi čudovita sila. Z golo roko zaustavi vrsto drvečih avtomobilov in motociklov, letala se ne morejo dvigniti, če jih prime, iz ust izstreljuje dinamitne patrone itd. Sedaj se je meril v Parizu z najmočnejšim Francozom atletom Cadine in zmagal bi bil, če bi bila — kakor pravijo zagrebški listi — oce-nilna komisija nepristranska. Oriaška tekmeca sta imela za nalogo, zadržati dva aeroplana vsakega od 150 koniskin sil, potem pa še 6 avtomobilov in 18 motociklov. Barta je zadržal te avtomobile polnih 33 sekund, njegov tekmec pa samo 17 sekund. Letala pa je Francoz zadržal 26, Barta pa 24 sekund. Zagrebški listi pravijo, da je bil program tekme nalašč tako sestavljen, da se je Barta v nekaterih manj važnih točkah preveč izmučil. Četudi ni zmagal, je za nadomeček izpalil v ustih še dve dina-mitni patroni z 250 gr dinamita. Eno je vžgal ali izstrelil stoje, drugo pa dirjajoč na konju. Vsi gledalci so ga občudovali in ob tej produkciji so bili tudi prestrašeni.
*	Strela ubila moža ln ženo. Užice je zadela v nedeljo silna nevihta, ki je strahovito divjala zlasti v okolici. Tako je v vasi Zdravišičih treščilo v hišo nekega seliaka kjer pa k sreči ni bilo nikogar doma. Strela je ubila samo nekaj ovac. V sosedni vasi Zlatiboru pa je strela ubila kmeta Zigano-viča in njegovo ženo.
*	Vse nosi le kopalne obleke znamke »rKKOLI«, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in Čudovitem sestavu barv.
Mišice in živce krep4 solnčenje, ■ko se maže telo z originalnim
or.
oljem ali kremo
Prtent Štev. 5922 za »ofaičemje In masažo. Dobi se ▼ vseh lekarnah ln tudi drogerijali.
DROGERIJA GREGORIČ - Ljubljana, Prešernova ulica 5.
*	Med bogatim rastlinstvom Dalmacije
je mnogo zdravilnih zelišč za ljudi. Tako preizkušeno zdravilo je Figol eleksir, ki se dela iz raznega zdravilnega zelišča, ki raste pod južnim solncem, ter purgativnega sladkorja najboljši,! dalmatinskih smokev in oranž. Ta purgativ je preizkušen od mnogih zdravniških avtoritet in izkazal se je za posebno uspešnega pri vseh boleznih želodca in črev in z njimi zvezanimi obolenji ledvic, jeter, pri hemoroidih in podobnim. Figol se dobiva v vseh Iekarnan. 920
*	Zlatnina priznano najboljšega izdelka F. Čuden, Prešernova ulica i.
*	Obleke kemično čisti barva, plislra in lika tovarna los. Reich.
*	Znani vojvodinski psihogralolog WIn-terry na željo interesentov spreiema obiske v Novem mestu v hotelu »Koklič« danes v torek in jutri v sredo. Analiza rokopisov, preteklost, sedanjost, bodočnost po sistemu E. Kretrahmera.	924
h f inMiane
• Nagla smrt. Včeraj okoli 9. je na-nagloma postalo v brivnici g. Kostanjevca v Gradišču slabo inž. g. Salamonu Franklu, upokojenemu nadinspektorju bivše južne železnice. Hitro so telefonično poklicali reševalno postajo, ki je g. Frankla z rešilnim avtom odpeljala v javno bolnico. Potoma Pa je g. Franki zadet od srčne kapi umrl. Zato so ga iz bolnice prepeljali nazaj pred reševalno postajo in nato z mrtvaškim vozom pogrebnega zavoda v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pokojnik, star 70 let, je bil konciliantnega in mirnega značaia, rodom Čehoslovak iz Vychodnega pri Trenčinu. Kot mlad inženjer je prišel v slavonske kraje, kjer je dolgo let služboval kot šef gradbene sekcije južne železnice v Daru-varju. Tam si je zgradil tudi rodbinsko grobnico. V Ljubljani je že dalj časa bival pri svoji hčerki soprogi g. Otona Starka, direktorja oblačrlnice »Ilirija« ter je stanoval v Gorupovi ulici št. 16. Truplo prepeljejo s pogrebnim avtom v Daruvar.
u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-nega dr. Gregorja 2erjava daruje »Klub Primork« dijaški kuhinji »Domovini« 150 Din.
Cene krufia v LJubljani. Mnogo se je že pisalo ln sklepalo v mestnem tržnem odseku o cenah kruha, a ostalo je vse pri starem. Kruh v Ljubljani je v primeru z drugimi kraji najdražji. Spominiamo se, kako je pred leti cena moke spomladi stalno naraščala ln ž njo vzporedno tudi cene kru ha. Na opombo, da obstojajo zaloge cenene moke in da so bili skoro gotovo storjeni sklepi za dobavo moke do oktobra, se je čul odgovor, da se pri nas ne sklepajo kupčije za naprej, da zalog moke ni in da mo-
Nafboljše, naj trajnejše, zato 13	najcenejše!
moka kupuje sproti. Ko pa je letos cena moke nenavadno padla, je bil sprva izgovor, da je treba kupovati drago amerikan-sko moko, ker se z banaško ne more peči. Zatem pa se je dejalo, da obstojajo velike zaloge moke in da so že storjeni sklepi cen do oktobra, tako da o regulaciji cen navzdol ne more biti govora. Naš tržni odsek se je tem izgovorom uprl in ie sprejel energične sklepe Javnost je po pravici pričakovala, da dobimo kruh po primernih cenah. Sklepi tržnega odseka so se striktno izvršili, a ne v Ljubljani, marveč v — Zagrebu! Tu stane fin bel kruh 4.50 Din, črn 3.50, iz domače pšenične moke 4.25 in ržen 4.25 Din. Zakaj se sklepi tržnega odseka ne izvršujejo v Ljubljani, ako jih lahko izvajajo peki v Zagrebu.
u— Drobiž iz policijske kronike. Tatvine in vlomi so zadnji čas v večjem obsegu na dnevnem redu. Ge. Tilkj Antosiievič je drzna tatica odnesla več obleke v skupni vrednosti 1270 Din. Nočno življenje od nedelje na ponedeljek je bilo sicer v splošnem normalno, le trije mladi razgrajači so izzivali pretep ter v pretepu težje poškodovali dva nasprotnika. Ovadeni bodo sodišču. Policiji je bil dalje prijavljen neki mladenič zaradi nastopa kot detektiv, 2 ponočnjaka pa zaradi nedostojnega vedenja. Dalie sta bila policiji prijavljena dva primera kršitve • obrtnih oziroma sanitarnih predpisov ter 11 primerov prestopkov cestno-policijsicega reda. Izvršene so bile 3 aretacije, med nji-| mi 2 mladi pocestnici.
u— Uničevanje lip. Odrasli in otroci uničujejo v zadniem času prav vandalsko lipe na poti proti Ježici. Dan za dnem voziio lipove veje kar na vozovi,i domov. Lomijo jih brez vsake izbire. Če se bo to nadaljevalo, bo lep drevored, ki nudi izletnikom tako prijetno senco, v kratkem popolnoma uničen. Čez par let bo kakor na Krasu. Ali ni nikogar, ki bi nastopil proti takemu van. dalizmu? Nekatere lipe so že popolnoma okleščene. Lipovo cvetje je zdravilno, moralo pa bi se skrbeti, da se bo trgalo brez poškodovanja dreves.
u— Novost za Ljubljano je gotovo najnovejša upeljava »klofanja« preprog na Cankarjevem nabrežju. Ker so tam zelo pridne gospodinje, prično s tem delom že ob pol 6. zjutraj, če je pa zelo lepo. pa tudi že ob 5 Ker pa so sosedje mnenja, da se to delo ravno tako dobro naredi tudi ob 7. zjutraj jih prosimo, da upoštevaio naše želje._
Dražestne kodre!
ki ostanejo stanovitni tndl ob vlažnem vremenu in znojil, dosežejo dame in pospodje brez kodralnih ? k ari j z HELA-kodralce-m las. Tndi najmičnejša bubi plaviea s» polepša s Hela, ker je vieaka ondulacija odveS. Velik prihranek na fciftn in denarju in obenem pospešuje rast las. Vašo osledaJo vas bo zadivilo. Takoj po nporabi obiliea ondijliranih kodrov. dra-žeshie fHmre. Mnopa zahvalna pl=-ma Posebno odrske umetnice so polne hvale. Cena 12 Din. 3 ste-klenice 28 Din.	8RP2a
a— Izpremembe v občinskem zastopu v Studencih. Veliki župan je razrešil naslednje dosedanje člane občinskega zastopstva v Studencih, ki so bili svoječasno izvoljeni na socijalistični listi: Vinko Leskovšek A Bauman in Fran Kac. Namesto niin so imenovani v občinsko zastopstvo trgovec Fr Mikek, posestnik Rudolf Omulec in čevljar Josip Domanjko.
a— Ustanovitev Rdečega križa v Studencih. V nedeljo je bila ustanovljena v Studencih krajevna skupina Rdečega križa m je bil za predsednika izvoljen šolski upravitelj Aleksander Alt iz Maribora stanujoč v Studencih.
a— Vprašanje zgradbe vspenjače na Pohorje, ki je že več let predmet živahne diskusije, ie stopilo sedaj zopet v ospredje. Kakor se nam poroča, so sprejele oblasti tozadevni projekt ugodno. V ponedeljek zvečer se bo vršil v dvoriščnem salonu hotela pri Zamorcu o zgradbi vzpeniače na Pohorje diskusijski večer interesiranih krogov, katerega se bodo udeležili tudi Predstojniki državnih in avtonomni,, obla-stev.
a— Dve prekrasno uspeli narodni prireditvi sta bili v nedeljo popoldne na naši severni meji: v Šmarjeti ob Pesnici, domovinski dan Jugoslovenske Matice, v Jareni-ni pa narodno slavlje s sodelovaniem Glasbene Matice iz Maribora. Obe Prireditvi .ie posetilo več sto Mariborčanov, ki so prišli deloma z vlakom, deloma z avtomobili, člani kolesarskega kluba »Peruna« pa na kolesih med brate na severu. Gostje, ki so bili prisrčno sprejeti od domačinov, so se kmalu pomešali med narod in razvilo se je prav animirano razpoloženje. Veselo so odmevale naše narodne pesmi, preko slovenskih goric in so našle najboli odmev pri ljudstvu, ki živj v težkih razmerah in ie hvaležno za vsako duševno hrano. Domačini kar niso noteli pustiti Mariborčanov od sebe, ko je prišel čas odhoda.
a— Na oblastni ženski obrtni ln gospodinjski Soli Vesna v Mariboru, bo vpisovanje 6. septembra od 9. do 12. ure. Podatki o sprejemu gojenk v internat zavoda se dobe pri ravnateljstvu.	922
a— Zopet novosti v Ljudski knjižnlcL Ta teden je prejela Ljudska knjižnica v Narodnem domu zopet večje število krasnih slovenskin in nemških novosti, ki so čitateljem že na razpolago. Zaradi številnega povpraševanja je knjižnica nabavila še knjigo »Im VVesten nichts Neues«. Knjižnica je pripravljena kupiti tudi že rabljene, a novejše slovenske in nemške knjige, ki se naj ponudijo pismeno ali ustno med uradnimi urami v knjižnici v Narodnem domu ob četrtkih in sobotan zvečer ter v nedeljo dopoldne.
a— Poštno razmere v Studencih so postale od 15. maja naprej, ko je pošta pogodbena, docela nevzdržne. Občinstva se upravičeno polašča nevolja. Kajti navadno Pismo rabi iz Maribora često po teden dni, predno pride v roke adresatu, če namreč sploh pride, ker se pisma oddajajo otrokom, ali pa sploh osebam, ki se jih ne tičejo. V poldrugem mesecu je bilo v Studencih že 10 pismonoš in vsi so jo popihali, ker je izključeno, da bi vzdržali pri tako napornem delu za 600 Din mesečno. Bili so razni invalidi in drugi brezposelni, a tudi ti so morali pustiti delo. Sedaj opravljata posle pismonoše dečka, še učenca, katerima seže prostorna torba do tal. Ljudje zabavljajo in si pomagajo, kakor vedo in znaio. Zlasti denarne zneske nosijo večinoma v mesto na pošto. Dasi se upravnik pošte trudi in dela skoro noč in dan, ne more biti kos vsem poslom ter je prav tako žrtev razmer, kakor so Studenčani. Nad 400 prebivalcev imajo Studenci, a pošta je slabša kakor v zadnji Hribovski vasi, čeprav smo tik pred mestom. Ce ne radi Studenčanov, pa naj se vsaj z ozirom na tujce kaj ukrene v tem pogledu. Saj je sedanja pošta naravnost v zasmeh normalnim poštnim razmeram. Ali se naj pošta v Studencih zopet izpremeni v erarično, ali pa se naj sploh ukine in Studence priklopi k mestu. Tako ne more iti več dalje. Zato prosimo poštno upravo, da se pride sama prepričat in bo videla, da je res nevzdržno stanje pri pošti v Studencih.
a— Smrtna žrtev avtomobilske nssreče. Že v četrtek smo poročali o težiem kaiam-
j Kino Ljubljanski dvor! |
Monumentalni
TITANIC
Katastrofa največjega parnika i GEORGE O. BRIEN |
1 Ob4.t y47., y,8in9. Tel. 2730 |
bolu v Kamnici med motornim kolesom s prikolico, v katerem je sedela ga Avgusta Leverer, žena upokojenega magistratnega uradnika v Mariboru ter avtomobilom ki ga je vozil Vilibald Dvoržak. Gosp. Leverer si je pri padcu prebila lobanjo, prepeljali so jo takoj v bolnico, kier pa i! n:li naiskrbnejša zdravniška nega ni mo*!a rešiti življenja. Zaradi visoke starost-, bilo ji je 68 let, je bilo njeno stanje zelo kritino in je bila od dneva nesreče ves čas v nezavesti, dokler je ni v nedelio ponoč? smrt rešila nadaljnega trpljenja.
Iz Celia
e— Smrtna kosa. V celjski iavni bofrd sta umrla 8. t m. 68 letni GaŠDer Jezenrk, kočijaž brez stalnega bivališča in 4 letna Marija Korošec, posestnikova hči iz ( kolice St Jurja ob južni železnici. Koroščeva je podlegla difteriji.
e— Oddaja prevoza pošte med Dobrno In Celjem. Oblastna poštno telegrafska uprava v Ljubljani razpisuje oddajo prevoza pošte na progi Dobrna - Celie v zakup I za dobo 1 leta. Javna ustmena pogania se bodo vršila komisijonelno 17. julija ob 11. dopoldne pri županstvu občine Dobrna. Izklicna cena je 9700 Din za dobo 1 leta.
e— Tombola Udruženja volnih invalidov v Celju 30. junija ie ponovno pokazala ob obilni udeležbi prebivalstva mesta Celje in okolice veliko zanimanje in upoštevanje bednega položaja nesrečnih žrtev svetovne vojne, izmed kateri,i najbednaišim .'e namenjen čisti dobiček, da se tako vsij trenutno s podporami omili živlienski položaj, Fortuna je bila tudi to pot naklonena revnejšm slojem ter so glavne dobitke zadeli: Šivalni stroj, Ivo Frolich. uradnik tvrd ke R. Strmecki v Celju, moško kolo Štefka Dremel, kmečka hči iz Vojnika. otomano, Štefan Strašek, čevljar v Celju, umivalni servis, Danijel Jazbinšek pekovski vajenec v Celju. Tudi vsi ostali glavni d.ioitki so bili zadeti od revnejših prebivalcev, upamo, da so z njimi zadovoljni, kakor +udi ostali. Odbor se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem denarnim zavodom, tvrd-kam, trgovcem in ostalim v Celju in izven njega za podporo v gotovini ali dobitki,t.
Iz Kranja
r— Pevcem in pevkam. Narodna čitalnica namerava zopet obnoviti v Kranju pev» ski zbor, brez katerega smo že par let. V to svTho sklicuje za 11. t. m ob 8. zve* | čer v čitalnični sobi v Narodnem domu ! sestanek vseh pevcev in pevk. Sklepalo se bo tudi o pevski šoli za začetnike, kate« ri so tudi iskreno vabljeni. Pridite polno« številno da sestavimo zopet številen, dober pevski zbor.
Iz Trbovelj
t— CiriUMetodov kres. Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sta za* žgali obe podružnici CMD na Vražjem hri» bu velik kres z umetnim ognjem. Okrog kresa se je zbralo mnogoštevilno narodno občinstvo. Vrle odbornice in odborniki obeh podružnic na čelu z gospo Hamrlovo in predsednikom g. M. Kosom so skrbeli za okusna okrepčila. Ob zvokih harmonike se je razvila zelo živahna zabava. Pevsko društvo »Zvon« je nastopilo polnoštevilno z dirigentom g. Oskarjem Mollom. Glaso« vi lepe slovenske pesmi so odmevali v tiho noč. Živahno vrvenje je trajalo do ranih jutranjih irr. Učitelj g. Pleskovič je napil jubilantu, rud. poduradniku g. Gorjupu kot enemu najstarejših trboveljskih cirilmeto* darjev, ki je prižgal G*M. kres triintride« setič. V ranih jutranjih urah se je razšlo številno občinstvo. Z večerom pa je bil najbrže zadovoljen tudi društveni blagaj. nik g. Mirko Kos.
Prisfssifp k t/nri«iu,i rusm"
1 1 luiupnb n )}iuuiHiiu*i ui umi
za kurjave (odpadki od lige) v v e a k i množini se dobe pri
IVAN ŠIŠKA
parna lapa in tovarna par-ketov, Ljubljana. Metelkova ulica 4	40 6
Dr. Nik. Kem6ny, Košlce, poštni predal 12/9, ČSR.
75 a
Uporabljajte za nego ust, zob in dlesni nedosegljivo angleško
KO LYN OS
PASTO ZA ZOBE
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Največja Izbera — najnižje cene oajno vejših dvokoles dirkalnih, za ceste tur* n damskih, motorjev, malih dvokole-ia otroke, igra&iih in otroSkib vozičkov —	— raznih modelov od oaJceneJSeg« do na)
finejšcga. OrzoSivalmb strojev Central Bobbin Pred nakupom oglejte s: zalogo pri tvrdki Tribuna P B L, tovarna _ dvokoles ln otroiklb vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4. Ceniki franko.
Prodaja oa obroke,
IC»MA
TBBKM/IA rLITIBBA MAIMOCIMI/C VIC4CMI M«T«KMI FAIMIKI
U Y«»|<* WYA IMKIIA M APS Ulit AlCCL#klA
mm i
Za Informacije tu predbileibe prostorov •• treba obrniti na Centralo na Reld, ali pa na Agencijo *Lloyd Triestino« in na Agencijo »Cosulich« ter na katerisikoli bodi potniški urad.	4fi-a
/
Dopisi
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Dne 21. Julija popoldne ob treh ima tukajšnji So» kol javno telovadbo z nastopom vseh od« delkov, po telovadbi pa veselico na vrtu gosp. Franc Vedenika. Prosimo vsa okoli« ška društva, da se pri določitvi dneva svo» jih prireditev opirajo na ta dan. Prosimo pa tudi, da nas posetijo v čim večjem šte« vilu. — Zdravol
Sokol
Sokol II. sporoča naslednji telovadni rod: Člani; ob ponedeljkih, sredah, petkih od 20. naprej. — Moški naraščaj: ob istih dneh od 19. — 20. — Moška deca: ob po« nedeljkih, petkih od 18. — 19. — Članice: ob torkih, četrtkih od 20. naprej. — Ženski Baraščaj: ob istih dnevih od 19. — 20. — Ženska deca: ob istih dnevih od 18 — 19. Ob nedeljah dopoldne je prosta telovadba vseh oddelkov. Redna telovadba vseh od« delkov se vrši na letnem telovadišču na Prulah. Zdravo! — Vaditeljski zbor Sok o«
k n.
Sokolski favni nastop bo dne 15. av« gusta t L v Ribnici na letnem telovadišču. Sodeluje godba Sokola L iz Ljubljane. Do« voljena je tudi že polovična vožnja in za povratek proti Ljubljani posebni vlak ob 21.Z7. — Zdravo!
Izvleček iz programov
Torek, 9. Julija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana slast«. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Konccrt ra<Do-orkestra. — 20: Kunaver: Kraški prepadi. — 20.30: Petrovič: »Dušeč, izvajajo fc^iii nar. gied. — 22: Napoved časa io poročila.
Sreda, 10. Julija.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 16: Za naše malčke. — 18-30: Koncert radio-orkesira. — 20: Antologija slovenske lirike. 20JO: G. Plut poje kuiplete. — Koncert kvarteta Glasbene Matice. — 21-30: Koncert radio-orke-afcra. — 22.30: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20-30: Prenos kcnces-ta iz Ljubita ne. — BEOGRAD 12.46: RadSo-kvarfet. — 2030: Slovenske narodne pesmi. — 21-30: Poročila. — 22: Koncert radio -(kvarteta. — PRAGA 16-30: Koncert te Bratislave. — 19: Koncert češke filharmonije. BRNO 16-50: Prenos kmncerta n Bratislave. — 19: Preno« koncerta m. Prage. — VARŠAVA 56.30: RepcndnciraBa glasba. — IS: Večerni koncert. — 20.30: Koncert orkestra ki solistov. — 32.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanska koccert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Literaren večer. — 21: Čelo-koncert. — Orkestralen koncert kittke godbe. — BERLIN 20.30: Večerni koncert. — 22.30: Godba za ples. — 0-30: Nočm koncert orkestra. — FRANKFURT 16-30: Popoldanski koncert. — 20.15: Simfoničen koncert. — 21.45: Komorna glasba. — LAN-OF.NBERO 17-36: Večerni koncert orkestra. — 30-30: Zabaven večer. — STUTTGART' 16.15. Popoldanski koncert. — 20.15: Poljiuden koncert Slfearrraonične ga orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldan sik i konoert. — 17.45: Orkestralen koncert: odlomlka iz operet- — 19.45: Orkestralen koncert. — 31: Komorna glasba. — Ci-pp n sika godba. — LONDON 21.50: Koncert kc*. tn"*meiga orkestra. — 23.15: Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Večerni konoert. — STOCKHOLM 18: Godba na harmoniko. — 19: Reproducirana glasba. — 20: Ko-m^dfta. — 21.40: Godba za ples.
Šport
Zadnje športne vesti
V	nedeljo se je vršilo drugo kolo tek« movanja za državno nogometno prvenstvo. V Beogradu je premagala Jugoslavija Ha« ška z 2 : 0 (0 : 0), v Splitu pa je BSK zma« gal nad Hajdukom s 3 : 1 (1 : 0). Gradjan« ski je pavziral. V tekmovanju vodi sedaj BSK, ki je v odlični formi in ki ima naj« več izgledov, da prevzame ponosni naslov državnega prvaka.
Slovenski prvak ASK Primorje je v so« boto in nedeljo gostoval v Sarajevu. Prvi dan je zmagal nad Hajdukom s 3 : 2 (1 : 1). Tekma s Slavijo pa je z 1 : 1 (1:1) ostala neodločena.
V	Ljubljani je češko amatersko moštvo SK Bata iz Zlina drugič premagalo Ilirijo s 3 : 2 (1 : 0).
Nadaljevalo se jo tudi tekmovanje za srednjeevropski pokal. Na Dunaju je Vien« na porazila Hungarijo z 1 : 0, v Genovi pa je tekma med Rapidom in Genua 1893 z 0 : 0 ostala neodločena. Najlepši uspeh v prvem kolu sta dosegla avstrijska kluba Rapid in Vienna, ki ostaneta oba v tekmo« vanju. Italija v nadaljnem tekmovanju sploh ne bo več zastopana, za Češkoslo« vaško pa bo še igrala Slavija, za Madžar« sko pa Ujpest.
V	Pančevu se je vršil lahkoatletski mi« ting za državno prvenstvo. Sodelovali so atleti BSK, Jugoslavije in Sokola iz Beo« grada, Haška in Concordije iz Zagreba in Pančevačkega SK. Slovenski klubi niso po« slali nobenih atletov. Rezultati, ki so bili doseženi so zelo slabi. Iz njih se vidi, da vodijo v lahki atletiki Zagrebčani. V na« dednjem rezultati prvega dne:
Tek na 100 m: 1. Helebrandt (Hašk) 11.6, 2. Podubsky (Hašk), 3. Novakovič (BSK).
Predteki 200 m: I. skupina: 1. Madjare« vič (Concordia) 25. 2. Schreiber (Hašk); II. skupina: 1. Novakovič (BSK), 2. Podubskv.
Predteki 400 m: 1. skupina: 1. Banšag Pančevački SK) 56.4, 2. Sik (BSK); IL sku« pina: 1. Rittig (Hašk), 2. Čabrič (Pančevač, ki SK).
Tek_ 1500 m: 1. Predanid (Concordia) 4:25.45, 2. Spasojevič (Jugoslavija), 3. Jelič (Concordia).
Štafeta 4 X 100 m: 1. Hašk 48.2, 2. Con« cordia, 3. BSK
Met krogle: 1. dr. Narančič (Concordia) 13.10, 2. Spahič (BSK) 11.96, 3. Djokič (Pančevački SK) 11.92.
Met diska: 1. Manojlovič (Concordia) 37.16, 2. Narančič, 3. Gašpar (Concordia).
Skok v višino: 1. Gustav Telesko (Pan« čevački SK) 1.72, 2. Zgaga (BSK), 3. Jaku pič (Hašk).
Skok v daljavo: 1. Helebrandt (Hašk) 6.52, 2. Dragutin Telesko (Pančevački SK) 6.40, 3. Novakovič (BSK) 6.38.
Met kladiva: 1. Perkovič (Hašk) 34.77, 2. Gašpar (Concordia) 34.70, 3. Švabič (Hašk).
Finale 200 m: 1. Novakovič (BSK) 25, 2. Schreiber (Hašk), 3. Podubsky.
Troskok: 1. Telesko (Pančevački SK) 12.82, 2. Djordjevič (Jugoslavija) 1264, 3. Jakupič (Hašk).
Tek 400 m: 1. Rittig (Hašk) 55, 2. Šik (BSK), 3. Banšag (Pančevački SK).
Met kopja: I. Mesner (Hašk) 50.52, 2. Helebrandt (Hašk) 46.52, 3. Kallay (Hašk).
Tek 800 m: 1. Rittig II. (Hašk) 2:12, 2. Spasojevič (Jugoslavija), 3. Rittig I.
Skok ob palici: 1. Ferkovič (Hašk) 3.13, 2. Telesko (Pančevački SK) 3.13, 3. Kallay (Hašk)
Tek 5000 m: 1. Stefanovid (Sokol) 17.03, 2. Nušic (Jugoslavija), 3. Odanovid (BSK).
Tek 110 m z zaprekami: 1. PraunspeTger (Concordia) 17.03, 2. Kallay (Hašk), 3. Bogner (BSK).
Štafeta 400 X 300 X 200 X 100. 1. Hašk 2. BSK, 3. Pančevački SK.
30. junija se je vršil v Poznanju sokolski stafetni tek na 4 X 100 m za slovansko pr« venstvo. Sodelovali so Češkoslovaška, Ju« goslavija, ruski emigra/iti in Poljska. Na cilj so dospeli 1. Češkoslovaška v času 44 sekund (nov češkoslovaški rekord), 2 Ju« goslavija (Rezek, Buratovic, Pavšic, Stepiš« nik v času 44.6. (Jugoslovenski rekord zna« ša 44.8), 3. Poljska 4 m za Jugosloveni. 4. Rusija. Pri skoku v višino je zmagal Bu« ratovic z 1.82, v troskoku pa Režek z 12.56.
V soboto so bili v NVimbledonu odigrani poslednji finali, ki jih je dež temeljito po« kvaril. Lanski svetovni prvak Cochet (Fr.) je zmagal nad rojakom Borotro v 3 setih 6 : 4, 6 : 3, 6 : 4. Borotra je bil zelo nervo« zen. Mnogo bolj napeta je bila borba med Gregoryjem in Collinsom (Angl.) in Alliso« nom«Van Rynom (USA). Zmagala sta Američana 6 : 4, 5 : 7, 6 : 3. 10 : 12, 6 : 4. Damski double so odpravile Angliženje med seboj. Mrs. Mirchell-Mrs VVoodson sta zmagali nad Mrs. Shephard«Mrs Barou 6 : 4, 8 : 6. Mixte je postal tudi plen Ame» ričanov: Helen Wills«Hunter sta porazila Miss Fry«Collinsa (Angl.) 6 : 1, 6 : 4. — Ker je že v petek Willsova zmagala nad rojakinjo Mrs Jacobs, se je letošnji Wim» bledon končal v znamenju absolutne nad« vlade Amerike, ki je zmagala v treh pano« gah: v singlu dam, v doubiu gospodov in v mixtu. Francozi in Angleži imajo po eno prvenstvo: prvi v singlu gospodov, drugi v doubiu dam.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening skupine I danes (v torek) ob IS.; obenem ob 18.30 važen sestanek, kateremu morajo prisostvovaSi vsi igralci skupine I. V četrtek igra I. moštvo s SK Svobodo; trening skupine I se vrši tudi ob deževnem vremenu. — Skupina II trenira v sredo im petek.
SK Ilirija (Iz tajništva.) Seja uipravnega odbora se vrši danes zvečer ob 20.30 v kavarni Evropa. Udeležba Je za vse gg. odbornike obvezna. — Tajnilk.
Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v LJubljani. Redni občni Zbor sekcije bo dne 25. Julija 1929 oh 20. v kavarni Evropa. Dnevni red v sniislm § 23 pravil ZNS. Eveat. samostaln-c predloge treba predložiti pismeno v roike tajnika sekcije najmanj 6 dni pred občnim zborom. V slučaju nedovoljne udeležbe se bo vršil občni zbor eno uto kasneje v sitih prostorih in z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes v torek ob IS.15 se vrši na igriSču sestanek, ki )e brezpogojno obvezen za vse, starejše in mlajše atlete Dalje se naproša, da se sestanka po možnosti udeleži tudi g. prof. Čoip.
SK Svoboda. Danes v torek trening s SK Slovanom. Do 18.30 naj bodo sledeči v naši garderobi: Okrupa, Večerni, Dernovšeik, Sušnik, &ušteršič, Baggia, Starman, Makovec, Cimipei-man, Miiiosavljevič, JakSa, -ez. Slavko, Podre-kar, Smolnikar. V četrtek trening s SK Ilirijo I. Sledeči igrači naj bodo točno do 18.30 v naši garderobi: Parfer, Gašiperšič, Zore, Boncl, Fie:-sc-her, Habiohit. Makovec, Brandaiiik, Koser, Vt-tačniik, Oztbfk, rez. Oikrapa, Mitasav-Ijevič, Slavko. Igra se k ob lepem vremenu. Načelnik.
Ilirija : Atena. Danes popoldne ob 18.45 se odigra na igrišču Ilirije izbirna hazensfka teikma, v kateri nastopita vodilni ljubljanski družini Ilirija in Atena. Za to telkimo. katero prireja ljubljanski bazena podlsavez le v svrho sestave Ijub-IliamsJcega reprezentančnega tirna, ki naj zastopa Ljubljano v bližnjih tekmah za Štefanov i če-v pokal, vlada v vseh športnih krogih v im tudi 'izven Ljubljane največje zanimanje. Srečanje obeh družin, ki sta nedavno tvoriti še jedro hazenske sekcije Ilirije, bo za naše razmere pravi ha zen-siki deihy, kajti igralke ene kakor druge sitrani bodo položile v ta boj vse svoje znanje, ker gre v tem boju za njihov prestiž. Tekmia nam bo nudila dober spor t šn skrajno napeto borbo dveh prilično enakih protsvroiikov, ki gojita isti sistem igre. Ja3oost ilirske družine leži pred vsemi v
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 8. julija 1929. Vi Sin a barometra 308 8 m.
Kraj	Čas	>»♦«»»«»»	»»»tmtMt	S J3	Sme* vetra io brzina v m in sek.	O s 2	♦«MM»»>H»»MMt« Padavine		
		Barom.	Tenrper.			cs t			
Opazovanja				aj as >		i-i	Vrsta	▼ mm do 7. are	
Ljubljana		7608	16	80	S 2	10	dež	0-3	
Maribor		761-7	15	60	N 2	9		•	
Zagreb	8.	760-5	18	60	NNE 12	9		•	
Beograd		760-1	19	60	N 2	5		•	
Sarajevo		758-5	19	60	mirno	1			
Dubrovnik									
Skoplje	7.								
Split		758-0	23	60	SE 1	4		•	
Solnce vzhaja ob 4.20, zahaja ob 19.49, hina vzhaja ob 5.31, zahaja ob 21.5J. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 17.6 C, najnižja 13.4 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, semintja deževno in hladno vreme. Tendenca za počasno zboljšanje.
napadu, dočim ima Atesa svoje najboljše moA
v ožji obrambo. Vodstvo tekme Je poverjeno sodniku g. Sancina. Vstopnina k tekmi je ja&«
zmerna, da je poset vsakomur omogočen.
Gosoodarstvo
= V Ljubljani je bilo doslej vpisanih ta okrog 7 milijonov Din delnic Agrarne banke. Kakor doznavamo je bilo doslej pri ljubljanskih denarnih zavodih vpisanih okrog 14.000 delnic Privilegirane agrarne banke. Največ je bilo vpisanih pri Narodni banki (preko 4000 delnic), pri Zadružni gospodarski banki, Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo in Ljubljanski kreditni banki.
= Rekordno stanje čekovnih vlog pri Poštni hranilnici. Kakor smo svojčas poročali eo se čekovne vloge pri Poštni hranilnici tekom maja dvignile od 492.2 na 651.6 milijonov Din. Iz izkaza za Poštne hranilnice za junij pa je razvidno, da eo se tekom junija ponovno dvignile od 651.6 na rekordno višino 753.5 milijona Din (v istem mesecu preteklega leta eo čekovne vloge nazadovale od 619.1 na 594.1 milijona Din). To povečanje je skoro izključno pripisati prirastku čekovnih vlog pri centrali v Beogradu (od 173.4 na 279.0 milijona Din). Pri podružnici v Zagrebu so 6e vloge dvignile le od 214.2 na 226.5 milijona Din, dočim so pri ljubljanski podružnici nazadovale od 150.3 na 134.4 milijona Din. To povečanje čekovnih vlog se ne sme smatrati kot znak nastopajoče likvidnosti na denarnem trgu. Ono je v prvi vrsti v zvezi z vpisom delnic Privilegirane agrarne banke, pri katerem je treba položiti 25 odst. nominalne vrednosti delnic. Deloma pa je tudi v zvezi s pripravami denarnih zavodov za financiranje letošnje letine. Kakor znano je tudi stanje žirovnih vlog pri Narodni banki iz enakih razlogov zelo visoko. Koncem preteklega meseca je namreč znašalo navzlic običajni denarni potrebi za ultimo 529 milijonov dinarjev. Iz izkaza Poštne hranilnice za junij je še zanimivo pripomniti, da je t tem mesecu število čekovnih računov pri ljubljanski podružnici prekoračilo število 5000. Koncem preteklega meseca je imela namreč ljubljanska podružnica 5003 čekovne račune napram 4834 v istem mesecu preteklega leta. Zagrebška podružnica je imela koncem junija 5171 računov, beograjska centrala 3390 računov, sarajevska podružnica 2732 računov in skopijanska podružnica 754 računov.
= Pred revizijo carinske tarife. Is Beograda se potrjuje vest, da se bo v finančnem ministrstvu v najkrajšem času pričelo delo za uzakonjeuje predloga carinske tarife iz 1. 1925. Pred uzakonjenjem pa se bo še izvršila revizija posameznih postavk carinske tarife, s katero naj se dovedejo v sklad interesi- kmetovalcev in industrijcev. Proučevanje sedanjega stanja carinske zaščite bo trajalo nekaj mesecev. V industrijskih krogih vlada za vprašanje revizije veliko zanimanje. Beograjska industrijska zbornica je imela te dni svojo plenarno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, naj zbornica takoj stopi v stike s trgovinskim ministrstvom in naj zahteva točna pojasnila glede prijave materijala za revizijo. Poleg tega je bilo sklenjeno naj zbornica pozove vsa podjetja, da ji pošljejo potrebni materijal.
= Kriza v vinski trgovini je dovedla organizacije trgovcev z vinom, da so se združile v posebno Centralo udruženj veletrgov-eev z vinom in žganjem, ki je bila te dni ustanovljena v Beogradu. Na zborovanju se je razpravljalo o sedanjem težkem 6tanju vinskih producentov in trgovcev in o nazadovanju konsuma. Cene vinu eo v zadnjem času zlasti v Vojvodini ponovno padle. Novoustanovljena centrala bo skušala doseči olajšave glede pobiranja trošarin ter bo posredovala na pristojnih mestih ob priliki sklepanja trgovinskih pogodb, pri katerih se je doslej le malo oziralo na interese vinogradništva in trgovine z vinom. Za predsednika centrale je bil izvoljen g. Bruno Moser iz Zemuna, za podpredsednika pa g. Oto Stern iz Zagreba ter g. Klotar Bouvier iz Radgone.
= Veljavnost potrdil o plačanih davkih.
Generalna direkcija davkov je glede veljavnosti potrdil o plačanih davkih izdala naslednje pojasnilo: »Davčnim obvezancem, ki so ua podlagi pravilnikov in drugih odredb dolžni, da ob priliki ofertalnih licitacij, carinjenja blaga itd. predložijo potrdila (uverenja) o plačanem davku, bo priznano, da so plačali davke, ako v prvi <>olovici četrtletja dokažejo, da so plačali davke za predhodno četrtletje, če pa potrdilo predložijo v drugi polovici četrtletja, morajo dokazati, da so davke plačali za tekoče četrtletje.« Po dosedanji praksi se je pogosto zahtevalo že v početku četrtletja potrdilo o plačanih davkih za tekoče četrtletje.
= Ustanovitev nove delniške družbe ▼ Ljubljani. Trgovinski minister je dovolil Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani in Evgenu Lovšinu, trgovcu v Ljubljani, uetnovitev delniške družbe Rude in kovine d. d. s sedežem v Ljubljani, ki bo prevzela istoimensko družbo z omejeno zavezo v Ljubljani. Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon Din in se sme po sklepu občnega zbora in z državno pritrditvijo povišati na 10 milijonov.
= Konknrz je razglašen o imovini tvrd-ke :»Jugotrava«, d. z o. z., barvarne in apre-ture v Mariboru (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 3. avgusta, oglasitveni rok do 15. avgusta, ugotovitveni narok 31. avgusta) ter o imovini Ane Per-čeve, trgovke v Mariboru, Gosposka ulica 34 (prvi zbor upnikov 12. julija, oglasitveni rok do 8. avgusta, ugotovitveni narok 20. avgusta).
= Odpravljen je konkurz o imovini Franca Bediča, trgovca v Mariboru, ker ee je sklenila prisilna poravnava.
— V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Fazarinc Anton, trgovina z mešanim blagom in dež. pridelki v Celju;
Schvvartz Moric, trgovina z vin-om in prodaja delikates v Dolnji Lendavi; Rozmanič Peter, trgovina z mešanim blagom v Gornji Radgoni; Berbug Josip, trgovina z deželnimi pridelki, specerijo in kolonialnim blagom v Ljubljani; Zavratnik Alojz, trgovina z vinom na debelo v Ljutomeru; Jutras .To-sipina, podravska industrija sadnih izdelkov v Mariboru; Klobasa Franc, trgovina z vinom v Očeslavcih; Korpar Ferdo, trqrovi-na z vinom na debelo v Oslušovcih, Fazarinc Anton, trgovina z vinom in žganjem na debelo na Ostrožnem: F. Baebler, trgovina z vinom v Ptuju; Vvgust Kincl, trgovina s senom in deželnimi pridelki pri Sv. Juriu ob j. ž.; Alojz Plaušteiner, trgovina z živino in deželnimi pridelki pri Sv. Jur-ju ob j. ž.; Gajšek Florjan, trgovina z vinom in žganjem v Tinskem v Loki pri Žusmu; B. Puškin »Majat, domača industrija in prodaja pletenin in perila v Vojniku.
faši lasje imajo svili podoben lesk
ako jih negujete z Elida-Shampoo-nom. Zdravi lasje imajo nek poseben lesk — ako so čisti. Nič ne očisti lase temeljiteje kot Efida Shampoo. On da lasem lesk ki je podoben svili. Umetnega leska svet ne občuduje, pač pa naravnega, Shampoo-ni, ki vsebujejo sodo naredijo lase puste in trde. Elida Shampoo je garantirano prost sode.
Voljni kot svila — mehki kot svila — lesketajoči kot svila — je efekt Elida Shampoo-na.
ELIDA SHAMPOO
= Dobave: Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave lesa in 30.000 kg portlandskega cementa; promet-no-komercijelni oddelek do 15. t. m. ponudbe glede dobave barve, terpentina, fir-neža, laka, sikativa, brunolina, steklarskega kleja, jantar-laka, steklarskega papirja itd.,, do 22. t m. glede dobave 13.000 komadov nalučnikov in 2400 komadov vrvic za signalne rogove in piščalke; strojni oddelek pa do 16. t m. ponudbe glede dobave karbol-ne kasline, sanitola, formalina , lizolina, 6olne kisline, denaturiranega špirita, žvep-lene kisline, gorske krede, morskih gob in čistila za kovine. (Pogoji 9o na vpogled pri posameznih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave barv, steklarskega kleja, jantar-laka in firneža ter glede dobave 2 železnih mrež. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave za avtomobile ter glede dobave svinca, cinka in bele kovine. — Dne 22. t m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave lesa. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). Dne 22.-L m. se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 7000 m mreže iz žice; dne 24. L m. pa glede dobave 500 m gumiranega platna, 2000 m bati-ste in 200 kg gutaperče. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave skretnic, karbo-lineja, 2500 kg tračnih žebljev, cevi in 150 komadov izolatorjev, do 27. t m. pa glede dobave merilnega orodja. — Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave tračnic s pripadajočimi deli in 12 komadov jermen. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 23. t. m. pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede zgradbe barake za seno; 27. t m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave knji-goveške žice, mase za valjke in gumi ara-bikuma. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za T0I).
= Dobave. Dne 24. t m. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 330.000 kg pocinkane žice, dne 25. t. m. pa glede dobave 100 komadov 6tenskih ur. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku) _ Dne 24. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 650.000 kg ovsa, dne 25. t. m. pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru glede dobave 250.000 kg sena in 100.000 kg 6lame, dne 27. t. m. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 150.000 kg sena in 50 000 kg slame, dne 29. L m. pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 300.000 kg sena in 150.000 kg slame. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah).
= Prodaja. Dne 26. t m. se bo vršila pri avto-komandi II. armfjske oblasti v Sarajevu licitacija glede prodaje starih avtomobilov in avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi).
Borze
8. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Prago. Curih in Berlin. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Newyork je popustila na 56.855. Privatna ponudba je krila potrebo v devizi na Trst in deloma v devizi na Dunaj, ostalo potrebo pa je krila Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tečaj Vojne Škode 06tal nespremenjen. Za aranžma se je trgovala po 407—407-50, za kaso
pa po 407. Poštna hranilnica je deloma kupovala v svrho intervencije. Na tržišču zasebnih vrednot vlada dalje precejšno mrtvilo. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Slavoniji po 175 in v Dubrovački po 495. Trboveljska je popustila na462.50 do 465 brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.8775, Berlin 13.555—13.5® (13.57), Bruselj 7.912, Budimpešta 9.9353, Curih 1094.4-1097.4 (1095.9) Dunaj 7.996—8.026 (8.011), London 275.90— 276.70 (276.30), Newyork 56.855, Pariz 222.85, Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297—299 (298).
Zagreb. London 275.90—276.70, Newyork
56.76—56.96,	Pariz 221.85—223.85, Milan 296.9629—298.9629, Curih 1094.4—1097.4, Berlin 13.555—13.585, Dunaj 7.996—8.026, Praga 168.2—169.
Curih. Zagreb 9.128/5, London 25.215, Newyork 519.98, Pariz 20.&1125, Milan 27-195, Berlin 123.85, Dunaj 73.10, Praga 15.3875, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.60, Sofija 3.75, Varšava 58.28.
Dunaj. Beoerad 12.46—12.50, Berlin 168.89—169.48, London 34.435—34.535, Milan 37.14—37.24, Newyork 709.75^712.25, Pariz
27.77—27.96,	Praga 20.99.S—21.075, Curih 136.47—136.97, dinarji 12.41—12.47.
Efekti
Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljubljanska kreditna 123 d, Praštediona 850 d, Kreditni 170 d, Vevče 125—130, Ruše 275— 285. Stavbna 50 d, šešir 105 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407—407.50, kasa 407—407-50, za december 424—425, investicijsko 85—85.50, agrarne 50—51; bančne vrednote: Praštediona 850—852.50, Jugo 82—83, Union 202 do 202.50, Zemaljska 130—140, Srpska 152 den., Poljo 16—16.50, Ljublj. kreditna 123 den.; industrijske vrednote: Gutmann 200 do 205, Slaveks 97—100, Slavonija 170—175, Drava 375—400, Nar. šumska 32—40, šeče-rana 400—415, Brod vasonl40—150, Vevče 125 den., Trbovlje 462.50—465, Dubrovačka 492.50—500.
Beograd. Vojna škoda 406.50—407, za julij 407—408, investicijsko 85.75—86.25, agrarne 50 den., Narodna banka 7750 den.
Blagovna tržišča
+ Na niirnberškem hmeljskem trgu je
bilo pretekli teden prodanih le 40 bal. Razpoloženje je bilo zelo mirno pri tlačenih cenah. Hallertauski hmelj (Siegel) prvovrstni notira 120—130 mark, srednji 90 do 110 mark, tržni hmelj pa 40—90 mark za 50 kg. Na tranzitnem tržišču so bile prodane večje partije tranzitnega hmelja po 25—35 mark za 50 kg (6.80—9.50 Din za kg).
+ Ljubljanska blagovna borza (8. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 11 vagonov, in sicer 1 vagon desk, 2 vagona testonov, 2 vagona jelovih letvic,
1	vagon oglja, 3 vagoni hrastovih pragov in
2	vagona drv. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slovenska postaja, mlev-ska tarifa, plač. 30 dni); baška prompt po 257—260, za julij po 262.50—265: koruza (slov. post plač. 30 dni) laplatska za julij _ september po 292.50—295, baška prompt-na, mlevska tarifa po 270.50—272.50, navadna tarifa 277.50—280; ječmen: baranj-ski pivovarski, 70-71 kg po 315—317.50, ba-ški ozimni 67-68 kg p<T 290—292.50; oves: baški, slov. post navadna tarifa po 275— 277.50; moka: ?0g«, fco. Ljubljana, plač. pri prejemu po 365—370.
+ Novosadska blagovna borza (8. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 31 vagonov pšenice, 8 vagonov koruze in 6 in pol vagona moke. Pšenica: baška, sremska in banaška 210 — 212.5; banaška potiska 217.5 — 222.5. Ječmen: baški novi, 63/64 kg 160 — 165. Koruza: baška in sremska 212.5 — 215. Moka: baška >0g« in »Ogg« 302.5—312.5; »2« 282.5 -292.5; >5< 267-5 do 277.5; >6« 260 — 265. Otrobi: sremski in banaški 120 — 130.
Iz življenja in sveta
Dijetetično lecenje tuberkuloze in lupnsa
po metodi berlinskega kirurga pro!. Sauerbrucha — Važnost vitaminov — Jetičniki potrebujejo mnogo beljakovin in maščob, malo ogljikovih hidratov in soli, zato pa več salate in sočivja
Novejša medicina, ki ne prisega na I sanega lečenja kaverne tako skrčijo,
- —----" -------da jih je mogoče odstraniti s kirur*
škim nožem, pri kostni tuberkulozi in jetiki v sklepih ^a se izpuščaji zarase* jo sami od sebe. Na enak način leči dr. Sauerbruch lupus. V nekaj tednih doseže neverjetno krasne uspehe. Rane in brazgotine se zapro. Pokazalo se je celo, da je ostalo zdravstveno stanje bolnikov povoljno tudi potem, ko je bilo zdravljenje zaključeno in so pa* cijenti opustili dijeto.
Metodo dr. Sauerbrucha je preizkus sil pri lupusu tudi dr. Bommer na vse* učiliški kliniki v Giessenu. Dosegel je najboljše uspehe. O lečenju pljučne tu« berkuloze priobči prihodnja številka tednika »Življenje in svet« obširno razpravo iz peresa samega dr. Sauer« brucha.
»dino zveličavnost umetnih medika-nentov, opozarja že leta in leta na važnost čim naturnejše prehrane. Ne da bi pri tem od hrane izključevala meso, priporoča njegovo zavživanje v omejenem obsegu, zato pa čim več ze* lenjave, sočivja in sadja, ki vsebuje vi* tamine.
Precej bolezni so zdravniki že do« slej zdravili z dijeto. V prihodnosti se temu lečenju odpirajo še vse večje možnosti kakor doslej. Tako javljajo n. pr. iz Berlina o metodi dijetetičnega lečenja tuberkuloze kirurga prof. Sa« uerbrucha, vodje ranocelniškega oddel« ka v sanatoriju »Charite«. Njegovo predavanje o tem predmetu v berlin« skem medicinskem društvu je izzvalo pravcato revolucijo. Prof. dr. Sauer= bruch. ki je lansko leto izvršil uspešno operacijo na pokojnem dr Žerjavu, je
{>rišel do čisto novih zaključkov glede ečenja tuberkuloze s pomočjo dijete.
Pred časom je dr. Sauerbruch izve« del, da dela praktični zdravnik v Biele« feldu dr. Gerson poskuse zdravljenja težkih tuberkuloznih bolnikov posred« stvom prehrane. Poslal je svojega asi« stenta dr. Hermannsdorferja k njemu na opazovanje in mu je dal oo povrat« ku v sanatoriju »Charite« priložnost, da preizkusi to metodo tudi na last* nih pacijentih. Uporaba dijete za leče* nje jetike sloni na spoznanju, da za* visi infekcijska pripravljenost organiz* ma od tega. kako je tkaničevje prepo* jeno z vodo. Tkaničevje se lahko izsu* ši, če se bolnik omeji v uporabi soli. Znano pa je tudi, da vitamini krepijo organizem in ga do neke meje imuni* zirajo proti infekcijskim boleznim.
Na tem principu počiva prehrambe* na zasnova dr. Hermannsdorferja, ki predpisuje jetičnikom zavživanje tak* Ine hrane, ki vsebuje mnogo beljako* vin in maščob, a le malo ogljikovih hi* dratov in kuhinjske soli. katero nado* meščajo umetne soli, posebno preparat dr. Gersona, vsebujoč magnezij in ka« lij. Tuberkulozni bolnik dobiva med to kuro posebno mnogo salate in sočivja, po možnosti surovega, ker so v tej ob« liki vitamini najboljše ohranjeni
Pri pljučni tuberkulozi se tekom opi*
Eden najtežjih Američanov
Je John DavMson Rockefeller. ki Je včeraj dovršil 90 let in upa. da Jih doživi še toliko, kolikor |lh manjka do 100.
Uspeh ženske skladateljice
V Pariza so podelili letošnjo nagrado Grami Prii de Rome za nspele skladbe francoski komponistu Elzi Barrainovi. To Je menda prva ženska, ki Je na mnzikalnem polju dosegla tako veliko priznanje.
Smrt izdajatelja Meyerjevega leksikona
Na univerzitetni kliniki v Lipskem Je umrl bivši profesor za kolonialno zemljepisje in izdajatelj Meyerjevega konverzacijskega leksikona prof. dr. Hans Meyer.
Pokojnik je bil rojen 1. 1858. v Hild* burghausenu. Že v mladih letih ga je mikalo iti v svet. Ta želja se mn je razmeroma zgodaj izpolnila. Prepoto* val je severno Indijo in himalajsko področie, študiral je tropske kulture v južni Indiji in na Cevlonu, živel je do!<?e mesece v pragozdovih na Filipi* nih, proučeval je na licu mesta vodov* je Kitajske in Japonske, potem pa je še prepotoval Kalifornijo in Mehiko. L. 1886. je vnovič ostavil Evropo in se podal v Afriko študirat kraie in ljudi. Obiskal je Transval ter nastopil iz Sansibarja svojo prvo vzhodnoafriško ekspediciio Svoiega glavnega smotra, vršaca Kilimandžara, pa ni dosegel. Vrnivši se v domovino, je napisal ve* liko delo o Kilimandžaru.
L. 1888 se je odpravil drugič na to 'poro: spremljal ga ie geograf Oskar Baumann. Ta ekspediciia pa je imela smolo, d<? so io napadli divji afriški rodovi Ujetniki so se morali odkupiti z denariVrn in oditi domov veseli, da so rešili zdravo kožo.
Šele tretjo se ie Meverfu posrečilo 'doseči cilj. Povzpel se ie srečno na vrh gore in jo opisal v knjigi »Na vzhod«
noafriških ledenikih«. C. 1903. je Me* yer prepotoval južnoameriško republi* ko Ecuador. Opisal je Ande. Pozneje je še enkrat obiskal Afriko, in sicer kot pooblaščenec nemške vlade.
Pokojnikove zasluge za kolonijalno zemljepisje so velikanske. Pokojnik je bil častni doktor v^T univerz, ime« jitelj najrazličnejših odlikovanj. Nem* čija je imela v njem svojega naj« boljšega kolonijalnefa geografa, leksi« kografijo pa je zadel z njegovo smrt« jo naravnost katastrofalen udarec. Za* nimivo je, da je umrl Meyer na posle* dicah operacije, kateri se je moral podvreči zaradi malenkostne infekcije na Kanarskih otokih.
174 ur v zraku
Naša doba rekordov beleži nov re« kord: ameriška letalca Bvronk New* comb in Royl Mitchell sta vzdržala z letalom »City of Cleveland« 174 ur v zraku. Potolkla sta zadnji vztrajnostni rekord nad zemljo, ki sta ga postavila letos v maju letalca Robbins in Kellv s 172 urami 32 minutami. Njuna zma« ga prekaša dosedanji rekord za dobro uro časa.
Newcomb in Mitchell bi bila še delj ostala v zraku, da jima niso odpove* dali živci. Prvotno sta namreč bila od« ločena ostati v letalu vsaj 200 ur. Stroj je deloval ves čas brezhibno, človeške moči pa so se izčrpale in ko je sled« njič pritisnila še huda nevihta, se je aeroplan »City of Cleveland« spustil pred 40.000 gledalci na zemljo.
Teden dni med življenjem in smrtjo
Po povratku v Madrid je opisal špan ski major Franco svoje in svojih so* potnikov tegobe na potapljajoči se »Numanciji«. Pripovedoval je:
To je bila najtežja preizkušnja v mo* jem življenju. Morali smo se spustiti na morje ne da bi to mogli sporočiti drugim. Zadnjič se nam je zabliskala luč svetilnika na rtu sv. Vincenca. Eno uro pozneje smo bili že brez zveze s svetom. Polnočne megle so se gostile in komaj smo ohranili smer, ker so od* povedala vsa navtična sredstva. Sku* šali smo zaviti proti jugu toda ko smo že upali, da se bližamo Azorom, smo bili zapadno od Horte. Za gorskimi grebeni smo se nadejali letališča, našli smo — odprto morje... Preostalo nam ni nič drugega nego da se spusti* mo na vodo.
Potem smo se še bolj oddaljili od ljudi in kopnine. Porabili smo gazolin do zadnje kapljice. Z zadnjimi 10 litri benzina smo hoteli popraviti radio aparat, da bi lahko klicali na pomoč. Toda benzina smo imeli premalo in odreči smo se morali nadi, da bi pri* klicali rešitelje.
Živil je bilo še za osem dni. Žejo smo gasili z deževnico, ko je pa tudi ta pošla, smo odprli hladilnik na leta* lu in pili iz njega. Potem se nam je le posrečilo popraviti radio napravo. Pri* leteli so tudi galebi in bili smo sreč* ni v mislih, da se bližajo ljudje. A ni jih bilo ...
Veter nas je zopet odnesel. Klicali smo na pomoč, pošiljali smo SOS kli* ce, a slišal nas ni nihče. Resignirali smo na vse in smo si razdelili tisto, kar je ostalo: trdo kuhana jajca, slanino, banane, čokolado in nekaj alkohola.
Zopet nas je zaneslo proti jugu, da« leč od smeri, koder vozijo ladje. Mo« gočni valovi so nas zalivali in so gro« žili, da napolnijo kabine. Vendar je ostal aparat skoro nepoškodovan. Ime* li smo še nekaj upanja, dvigniti in le* teti pa nismo več mogli. Viharno vre* me in valovi so povzročili, da sta se krili hidroplana potopili pod vodo. Tu* di zasilno sidro nam je odtrgalo morje. Večkrat smo morali zaradi ravnotežja splezati na skrajne konce letala, da se nismo vsi skupaj prekucnili v morje. Hrano smo bili že vso povžili, kar pa je ostalo, nam je pokvarila voda.
V tej stiski in potrebi smo še enkrat klicali na pomoč. Zaman. Slišal nas ni nihče in nihče se ni odzval. Videli smo.
Dornier X
letalo tipa Dornier, 40 m dolgo hi 10 m visoko. Za pogon skrbi 12 Teflkte strojev, M proizvajajo hkratu nad 6000 HP. V letalu Je prostora za 120 oseb.
da nas čaka neusmiljena smrt, če se ne zgodi čudež. In čudež se je zgodil: dne 28. junija zjutraj je zagledal eden izmed nas ladjo v daljavi. Takoj smo dali znamenja s signalnimi raketami. Nepopisna sreča nas je prevzela: ladja se nam je začela približevati, še radio se je spravil v tok in ko smo privezali »Numancio« z verigami, da so jo po« tegnili na »Eagle«, smo se prisrčno ob« jeli z angleškimi rešitelji. Tista ura mi ne pojde iz spomina do zadnjega diha.
Gejzir ga je usmrtil
Na neobičajni način je izgubil živ* ljenje neki antwerpenski žurnalist, ki je potoval s skupine tovarišev po Se* verni Ameriki. Obiskali so tudi zna* meniti narodni park Yellowstone. Tu si je hotel podrobneje ogledati enega izmed mnogih tamošnjih gejzirjev (pe* rijodičnih ognjeniških vodometov) in se je sklonil čez njegov rob. Hipoma je gejzir bruhnil m vrgel novinarja vi* soko v zrak. Padel je na kamenita tla strašno oparjen in kmalu nato umrl.
Otok izginil
Otok Anak*Krakatau blizu Batavie, ki se je pokazal med letošnjimi izbru* hi ognjenika Krakataua. se je nenado* ma pogreznil v morje. Bil je seveda neobljuden.
Drzen skok s padalom
Nemški letalec Kari Schreier je po* skusil te dni nad letališčem v Staake* nu drzen skok s padalom iz Junkerso* vega letala. Aparat je letel z brzino 200 km na uro, padalo se je odprlo po 2.5 sek. v višini 500 m. Na tleh je pri* stal Schreier po 1 min. 41 sek. Iz apa* rata, ki bi brzel s takšno Htrico, ni skočil še noben letalec, zato je dosegel Schreier nov svetovni rekord.
Mučilno orodje v dobi elektrike
Kitajski tisk poroča o nenavadnem mučilu, ki se ga je omislil s privolje* njem šangajskega magistrata tamošnji odbor za javno varnost. Žrtev prive* žejo na bambusovo lestev in spustijo skoznjo električni tok. Bolečine so tak* šne, da se izpove najbolj zakrknjen obtoženec svojih pravih ali namišlje* nih grehov že po nekoliko minutah. Oblasti pravijo, da so uvedle to sadi« stično napravo radi tega, ker so odpra* vili bičanje (!) in ker se množijo raz« bojništva in ugrabljenja bogatih trgov« cev čim dalje bolj.
Zaroka diplomatove hčerke
Ha angleškega poslanika t Parteu Ana Tyretio. va se Je zaročila z drugim tajnikom poslaništva Holmanom,
Abbe škof
Pariški kardinal Dubols (na desni) Je posvetil te dai r notredamsld katedrali abbčja GeriJera (na levi) za škoia v Tarbeaa Sa Loardeau
OTMENA VNANJOST, MOČNA KONSTRUKCIJA
Popularnost Oldsmobila povsodi stalno raie
Razlog, da toliko avtomobilov njih lastnikov ne zadovolji popolnoma, je v tem, da imajo tvornice, ko
iih gradilo, pred očmi samo po eno odliko. Nekateri vozovi so zgrajeni samo za hitrost... za tako ne-
enansko hitrost, da se celo na najmanj prometnih cestah težko okoristiš ž njo.
Vsakdo pozna ta ali oni voz, ki je zgrajen samo glede na štedljivost... zato pa se komaj in z muko popne po še tako neznatni strmini.
Z novim Oldsmobilom je Oeneral Motors uspelo ustvariti voz, ki bo lastnika zadovoljil v vseh pogledih . . . voz. pri katerem ni nobena značilnost povdarjena na škodo druge . . . voz, ki ustreza zahtevam modernega avtomobilista, hkratu pa zadovolji tudi estetični čut »leherne dame, ki ljubi av-:omobilistiko.
General Motors je bila idealno usposobljena, da ustvari »univerzalen voz*, zakaj njene izkušnje obsezajo vse polje avtomobilistike... od Che-vroleta do Cadillaca!
i'
OLDSMOBILE
CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BU1CK - VAUXHALL — LA SALLE CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - O. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI
FISHERJEVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTORS

CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
hoče
da se mu posije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj prilosUi v mnamGah sicer ne bo prejel odgovora I
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Vzgojiteljico
Kam k dvema otrokom« r starosti od 2 in 10 let. — I na ti mora slovenščino ln remščino ter po možnosti i [s vir. Reflektira te samo ti take, ki so i« bile pri otrocih ter »o ix dobre me-Ičans-ke družine. Ponudbe a prepisi »pričeval ln po motnosti t fotografijo se prosijo na oglas. oddelek Jntra (tod »Solidna«.	23518
Trg. sotrudnlco
»ečane stroke, x dobrimi spričevali »prejme tvrdka Korbert Zanier & sin, St. peter, Savska dolina. — Boljša stare;ša moč Ima prednost.	28374
Izurjeno pletiljo
sprejmem takoj ali pozneje v Flori vans ki ulici St. l/H.
23754
Učenca
za mannfakturao trgovino t Ljubljani, ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod Šifro »Mannfaktura«.	£3<J32
Pek. pomočnika
sprejme takoj v stalno službo pekarna Franc Pašnik t Metliki.	23878
Učenca
«a papirno stroko sprejmem. Naslov v oglasnem Cddelku »Jutra«. 23852
Čevljar, pomočnika
sprejmem za boljše _ delo, a hrano in stanovanjem v Klžd ln plačo po dogovoru, fctotam se sprejme vajeneo l vso oskrbo pri mojstru. Alojzi) Negro. čevljarstvo Ljubno-Podnart, Gorenjsko 28789
Učenca
no&nega, zdravega, la prid-Bega, v trgovino z mešan, blagom eprejme Jos. Her-lacb, Laško.	23885
Krojaško
pomočnico
*a moško delo eprejme takoj Muršič. 'Ljubljana, Mestni trg 25,1. 23916
Prlstrlževalca bubi-glavlc
dobro izurjenega sprejmem takoj. Plača po dogovoTU. Oton Heimgartner, brivec, Slov. BL-trica.	23876
Učenko
# predpisano izobrazbo sprejmem v Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28718
Trg. učenca
nnfcnega in -zdravega, a
primerno Šolsko izobrazbo, poltenih staršev sprejme Anton Vodenik, trgovina z mešanim blagom, Petrovfe pri Celju.	23691
Dekle za vse
marljivo, pošteno in zanesljivo. ki je po možnosti ve=če nemškega jezika ter Šivanja, sprejme ugledna obitelj za vsa biSna f cravila poleg drugega poštenega dekleta. V biSi 10 mesečno dete. — Samo resne reflektantinje, ki posedujejo večletna »pričevala ter reflektirajo na stalno nieoto ln dober postopek, naj pošljejo svoje ponudbe na: Brada Wort-Inann, Sušak.
Gospodična
ca prodajo Šivalnih strojev, ki Je v tej stroki že delovala, ln bi imela veselje do
potovanja — izvežbana v umetnem vezenju, se sprejme. Samo pismene ponudbe t navedbo dosedanjega Službovanja pod »Vezilja na »troj« na oglasni oddelek »Jutra«.	231)53
Pek. pomočnik
pošten tn vesten, ki je popolnoma izvežban v vsem pecivu, dobi stalno službo. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	£3899
Graverja
prvovrstnega delavca za
feešano delo (ploščato grv viranje Je potrebno) sprejmemo za mesto Zagreb. Ponudbe na Interreklam, Ma-Tov-ska 28 — pod Graver 474-2«	23891
Mizar, pomočnika
dobro Izurjenega sprejme takoj Leopold Hočevar, mizarstvo, Mokronog, Dolenjsko.	23871
Mlinar, pomočnika
sorejmem na Viču 26 pri Ljubljani.	23901
Kolar. pomočnika
eprejme Kunstler, Ljubljana, Lep pot — pri tobačni tovarni.	23904
2 klepar, pomočnika
sprejme takoj K 1 a n 6 a r Franc, sploSno kleparstvo. Dolenjska cesta 6. 23880
Čevljar, vajenca
sprejme M&ksim Ježek, čevljarski mojster, Ljubljana (Bežigrad), Pleteršniko-va ulica 19.	23928
Učenca
za krojaSko obrt sprej. mem lz Ljubljane ob lastni oskrbi. »Modni atelje«. Reber 11.	23742
Krojaški pomočnik
mlad, dobi takoj mesto brez informacij. Konjar F., Zg. PirniČe 80. 23914
Sedlarja
mlaJSega, pridnega tn poltenega, sposobnega za vsakovrstna dela. sprejme takoj Ivan Savnik, Kranj.
23550
Učenko
ki J« dovršila predpisano
Šolsko naobrazbo z dobrim uspehom, poštenih etarišev in ima veselje do trgovine, sprejmem v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva učenka«/80.	23929
Deklico - siroto
ali revnih starigev, staro
15—16 let, poSteno, sprejme mala dobra družina. Prilika priučiti Šivanju. — Popolna oskrba in nekaj plače. Šivilja Leopoldina Sternad, Ljubljana, Celovška cesta 14/1.	23912
Deklico za
Francosko
ki razume vsa hišna dela in kuho. sprejmem za družino S oseb. Plača 700 Din in potni stroški do Marsej-la. Pismene ponudbe z navedbo spričeval in sliko na naslov: Jngoelovenski konzulat, Marsejl, 151 Cornkhe za Vjce konzula SHS Ivana KovatscheviU-ha.	2-3872
Kamnoseka
dobro izvežbauega pri betonskih izdelkih (stopnicah) sprejmem r trajno delo. Ivan SedeJ, Rožna dolina, cesta VIII/12.
88919
Kontoristinjo
veščo nemške in slovenske stenografije, ki Ima veselje tudi v trgovini z mešanim blagom pri prodaji sodelovat^ sprejme takoj Norb. Zamer & sin. Sv. Peter v Savinski dolini. — V enaki lastnosti že Izurjene imajo prednost.	23874
Inštrukcije
daje starejši akademik ▼ Mariboru. Ponudbe pod »Siguren uspeh« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	23704
Korespondentinjo
perfektno v slovenskem, nemškem ter po možnosti srbo - hrvatskem jeziku, iščemo za takojšen nastop in stalno službo. Obširne ponudbe s sliko je poslati na Stock Cognac Medici-nal d. d., Slav. Požesra.
23551
Učenca
za splošno sedlarsko stroko sprejmem. Henrik Cop, sedlar, Mozirje St. 89.
28944
Več tesarjev
sprejmem za trajno. Jera-nova 19.
Šteparlco
katera M bila gospodinji r pripomoč, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2:3933
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Kari Hodnik, krojač, Vrhnika. 23950
Mesar, pomočnika
samo prvovrstnega izdelovalca vsakovrstnih klobas, lahko starejšega, z daljšo prakso, sprejmem. — Nastop takoj. Plača po zmožnosti. Predstaviti se je osebno pri Kozlevčarju, mesarju m prekajevalcu v Šoštanju.	23951
Plačilni natakar
zmožen kavcije in nemške-
fa jezika, dobi službo. — lužba stalna. Hotel Štrukelj, Ljubljana.	£3956
Mlado gospodično
sprejmem v skladišče. Uir-ka 15, pritličje. 23963
Zobotehnika
popolnoma samostojneara t operativnem in tehničnem delu, sprejmem. Ponudbe s navedbo plače naj se pošljejo pod značko »Zo-botehnik-ačdstPLt na oglas, oddelek »Jutra«. 23958
>1*31
flifrtU
Trg. sotrudnlco
prvovrstno prodajalko, z dobrimi spričevali, z nekoliko kavcije, sprejmem za
podružnico manufakturne in galanterijske stroke. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša moč«.	23735
Šofer
mlajll. po možnosti ključavničar, ki opravlja rad tudi druga dela. dobi takoj službo k osebnemu vozu, v večjem trgu na Štajerskem Ponudbe z navedbo zahtevkov ob prosti popolni oskrbi je poslati na' oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Šofer 500«.	2389?
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik Sn njegov avtomobil
81.
Ko §e je nesrečnež opomogel po trojem »trahu in hotel bas oditi, je zagledal nekaj, kar ga je pograbilo za njegovo živinozdrav-niško srce. Konj, ki je gonil vrtiljak, je pal. »Uboga žival!« je žalostno dejal gospod Kozamurnik. »Ali te je usoda takisto udarila kakor mene?«
Zastopnike
sprejmemo za prodajo vsestransko renomiranih ime-rikan-skih strojev za računanje, fakturiranje in knjiženje, za sledeča mesta in rajone: Novi Sad. Subotica, Vel. Kikinda, Osijek, Zagreb, Ljubljana. Maribor, Sušak, Sarajevo, Split in Skoplje. Gg reflektanti so naprošeni, cla svoj naslov s potrebnimi podatki dostavijo oglas, oddelku »Jutra« pod šifro »Efficiency 1929« 23879
Pletilja
.sprejme delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23934
Podzastopnlki
(zrosistl) se iščejo za prodajo b^ezkonkurenčnega artikla za drogerije, kolo-nijalne trgovine, trgovske hiše itd. Zaslužek 25%. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Renova«.
£3954
S^hUmI žfili
Prodajalka
meSans stroke, vešča tudi rezanja šip, želi mesta e 15. julijem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka 2279«. 23483
Mesto skladiščnika
ali kaj sličnega išče kavcije zmožen bivši orožniški kaplar Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 762-M
Trgovski pomočnik
mešane stroke, želi preme-niti službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izurjena moč«.	23728
Prodajalka
izučena mešane stroke, dobra računarica, vešča rezanja šip, šivanja, ki bi tudi opravljala druga dela — želi nastopiti službo e 15. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23S73
Samostojen trgovec
želi mesto poslovodje, zastopnika ali kaj sMčnega — najraje v kaki špecerijski trgovini. Cenj. ponudbe na orias. oddelek »Jutra« pod »Trgovec 412«.	23S67
Mlad intellgent
s trgoveko prakso in kavcijo 20.000 Din, išče službo. Govori več jezikov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen Primorec«.	23843
Elektrotehnik
absolvent ele-ktro del. Bole išče primernega nameščenja Dopise na oglasni oddelok »Jutra« pod »Monter 54«.
23854
Absolvent
dveh kmet. Sol, z daljSo prakso v lesni manipulaciji in vinskih kleteh išče službo pr; lesni trgovini aii ko-t skladiščnik evn. z dTo- ali trimesečno prakso alf- tudi za daije--č3sa-. Pta-ča postranska 6tvar. Grem tudi k vinski trgovini za isto dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten in marljiv«.
23926
Gospodična
iz dobre hiše želi mesta k otrokom, k fini in dobri obitelji Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubiteljica otrok«.	23946
Gozdni lovski
čuvaj
je g^om od leta 1920, 27 let star, oženjen, išči službo za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 23945
Avtotaks. koncesijo
prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«.	23812
Fiat avto 501
po ugodni ceni prodam. — Na ogled pri Jugo anto. Dunajska cesta 86. 23795
Avto
poltovorni, nosilnost do 1500 kg. malo rabljen, mode! 28 ali 29, kupim. V pošt ev pridejo le malo rabljeni. Ponudbe z natančnim opisom voza in navedbo najnižje cene na naslcv Kozlevčar, Šoštanj. 23952
Moško kolo
»Torpedo«, malo rabljeno, po ugodni ceni naprodaj v
Tomšičevi ul. 7 — nasproti klavnice.	23906
Vsakovrstno zlato
kupuje po oajvišjib cenah
Č e r n e — juvellr
Ljubljana, \Volfova ulica 3.
38
17?
Opravo za spalnico in pisarno
kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oprava 38«. 23838
Dve postelji
ln nočni omarici iz hrastovega lesa, radi selitve poceni naprodaj v Zeleni jami št. 207.	23851
Za špec. trgovino
prodam dobro ohranjen kompleten inventar. — Na ogled v Komenskega nlici St. 26.	---
Omaro
za obleko in knjige kupim.
Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Omara 608«.	23608
Pohištvo
kmečke sobe (Banernstube) se proda. Vpraša te Tržaška cesta 8.	23938
Trgovsko opravo
dobro ohranjeno,	kupim. Ponudbe na oglasni	oddelek lista pod »Malo	ržblje-na/931«.	23931
Zidano hišico
prodam, ker jo moram podreti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23655
Hišo
eno-, oziroma dvonadstropno, rentabilno, tudi starejšo stavbo v Ljubljani kupim v ccni do 450.000 Din. — Ponudbe ra poštni predal 91. Ljubljana.	23593
Enonadstropna vila
novozidana, 6 eob, 2 kuhinji, elektrika, vse priti-kline, obširen vrt, v Rožni dolini X/8 (Porlrožnik) naprodaj. — Posredovalci izključeni.	23881
Pekarijo
brezkonkurenčno, za Din 130.000 ugodno proda Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19. 23632
Gozdno posestvo
13 km od železnice, ob deželni cesti, t izmeri 126 oralov, od tega Je 80 oralov lepega, popolnoma zrelega bukovega lesa za sekanje, prodam po zmerni ceni Pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdno posestvo«. 23692
8000 Din posojila
proti zastavi premičnin in kritju z menico iščem za kratko dobo ln plačam visoke obresti. Ponudbe pod »Popolnoma zanesljivo 97« na oglasni oddelek »Jutra« 23897
Lokale
za trgovino In gostilno —
event. za samo gostilno ali trgovino vzamem v najem takoj ali pozneje na deželi na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Lokal 1000«.
23760
Trgovino na deželi
v trgu, vendar t dobri zvezi i mestom, dobro ido-čo, takoj kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Eksistenca« 23890
Hlapec
pošten, z lepim spričevalom, vajen vsakega dela, želi dobiti službo. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	23349

Portal
ca 10% m dolg in 8 m visok. s 4 velikimi in 2 vhodnima izložbama, v najboljšem stanju, ugodno proda Ivan Savnik, Kranj.
23549
Vlsokošolec
prevzame dijaka za pripravo ponavljalnih izpitov iz francoščine (študiral v Parizu), nemščine, opisnega merstva in iz vseh srednješolskih predmetov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
761-M
Šestošolka
želi 8ez počitnice inštmira-tl. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sestošolka 68«.
Prva oblast koncesljonlrana
šoferska šola
Camermk. Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjašbi teoretični ponk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pri-četkom vsakega prvega 254
Absolvent meš. šole
Kče čez počitnice primeren zaslužek; sprejme tudi inštrukcije (7 Din ura). — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolvent«.	23920
Oblastveno koncesijouirana
šoferska šola
1. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana. Bieiweisova o. št 52 Praktični in teore tični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Tečaji permanentni. 23533
Puhasto perje
raapošiljam po povzetja najmanj 5 kg pr Din 88 kg Izkoristite priliko — dokler traja zaloga L Brozovič,
Zagreb, llica 82. kemična čistilnica perja.	189
Pozor!	Pozor!
Tovarne usnja!
Nndim 2 vagona hrastovih jezic po ugodni ceni. Inte-resenti si lahko ogledajo blago: Dobrepolje — r.a kolodvoru št. 66. 237""
Vodnjak
kompleten, železen, prodam Pojasnila daje hišnik v lenburgovi ulici 4, Ljubljana.	' 23902
Konverz. leksikon
16 zvezkev, dobro ohranjen ugodno proda Faui flesen-bart, Kočevje 112. 23654
Bukovih drv
vsako množino kupim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponu-ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko
»Drva 6«.
3791
Bukovlne
ca. 20 vagonov obrobljene in neobrobljene, parjene in neparjene, vseh dimenzij nudim za takojšen prevzem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23875
Otrobe
pšenične, debelo	luskinaste nudi najceneje	mlin Na-stran, Radomlje.	Zahtevajte ponudbe.	23S71
Trg»vlno
z mešanim blagom, v ljubljanski okolici oddam v najem. Naslov v cglasnem oddelku »Jutra«. 23837
Pekarijo
oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2-3896
Sobo ln kuhinjo
išče mirna stranka 2 oseb za takoj ali s septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23S95
Stanovanje
sobo, kuhinjo in pritikline išče učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažno in solnfno«.
23922
Stanovanje
8 sob z vsem komfortom, lepo solnčno, oddam v nori vili s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23911
Stanovanje
sobo in kuhinjo, iščem. 2 osebi, ves dan odsotni. Ponudbe pod »Popolcn mir«.
f	23940
Zakonski par
hrez otrok, išče sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna/53«.	23953
Sobo
kuhinjo In pritikline, parket, elektrika, oddam starejši stranki brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 500».	23937
Stanovanje
8 parketirane sobe in kabinet brez kuhinje oddam » 1. avgustom boljši stranki brez otrok na Mirju. Prednost onim. ki plačajo 3 mesece naprej. Veliko prazno sobo « parketom, v katero se lahko postavi štedilnik, oddam takoj. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23957
1 ali 2 dijaka
iz dobrih družin sprejme za prihodnje šolsko leto na lepo stanovanje ln dobro hrano profesorjeva družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23671
Lepo solnčno sobo
z dvema posteljama oddam za 250 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trnovo/39«.
Zračna soba
v sredini mesta, i električno razsvetljavo, «« odda enemu gospodu preko počitnic s 15. juiijem. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«.	23955
Dvpiti
»Golob 555S«
Pismo oddano.	23908
Pozdravljam Tvojo dulo in Tvoje ljube oči! Karto J« imam!	23921
Dobio sam pismo Jovica
23947
Bogataš na deželi
želi spoznati temperamentno gospodično iz fine družine. Dopise pod »Vitka« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	759 M
»Plavo oko«
Dvignite pismo v sredo v ogl. odd. »Jutra« pod »plavo oko«.	22467
Odgovor
na pismo Izvolite nzeti u oglasnom oddelku »Jutra« pod »Marija - Jovica«
23947a
Lldo
Slovo težko, upam skoraj zadnjs. Mnogo, mnogo p. Tv.	23909
Srebrna
zapestna ura
se Je izguMla v nedeljo na poti od gostilne Novak, Vič, do fotografa v Rož. dolini. Ker je drag spomin, se prosi poštenega najditelja, da jo odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«.	23960
Kanarček
je uSel ii kletke. Kdor ga je ujel, »e prosi, naj ga vrne proti nagradi Dunajska cesta 47, Kokal. 23013
Dežnik
ki ga Je ženska oseba pomotoma vzela na gl. pošti pri šalterju 5 min. pred 6. uro. naj nemudoma odda istotam, ker je oseba znana.	23961
Manšetno
tulogumbo
sem izgubil na potu li ljubljanskega kopališča do lesne trgovine Kobi na Ižanski cesti. Najditelj naj jo proti nagradi oida na Kar-lovski cesti 32/1 — desno.
£3894
Stroji
Pletilnl stroj
nov Dobied, z »Buntmuster aparatom ugodno prodam Naslov v oglasnem oddellu »Jutra«.	23490
Motor
150 voltov Vi PS kupim. — Anton Cutif, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13;. 23932
Karkoli želite
kupiti ali prodati, oglasit* na poštni predal 216, Ljubljana.	23935-
Preklic
Martin Jevnikar opozarjaj da za ženine dolgove m več plačnik.	23860
Stenice, ščurke,
podgane
najradika'neje čisti zavod Zor, Stritarjeva 7. 2392S
Profesor
sprejme 2 dijaka U finih rodbin na stanovanje in hrano r prihodnjem šol. letu. Klavir na razpolago. Varno nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Dober uspeh siguren. — Naslov t ogl, oddelku »Jutra«. 28670
161etnega sina
gimnazijca bi rad izročil preko počitnic v gorske kraje pod strogo nadzorstvo. Prednost imajo profesorji, ki bi hoteli imeti fanta pod nadzorstvom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »519«.	23547
Na dobro hrano
domačo sprejmem 12 gospodov ob 14. uri in večerjo ob 19. uri. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23883
Gospodična
išče dobro domačo hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kosi-lo«/31.	23930
Gospodično
sprejmem na dobro hrano
in stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23661
Paviljon
prodam ali oddam v najem radi preselitve. Ponudbe z naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Paviljon 49«.	23849
Kovaški meh
rabljen, prodam, ozir. zamenjam za kako vozilo. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23893
5 A. Ž. panjev
čebel na 10 okvirjev prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23835
Avtokaroserije
Izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Kadeče. 169
Kopalno banjo
in peč, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Kopalnica« na oglasni oddelek »Jutra«.	20917
Žago venecijanko
vzamem v najem ali isto kupim. Pogoji: stalna vodna. moč in lesni kraj, najemnina mesečno ali četrtletno naprej. Ponndbe na oglasni oddelek lista pod »Vencijanka«.	23918
2 gostilni
prometni, v Mariboru In Poljčanah ugodno proda Zagorski, Maribor, Tatten-bachova 19.	23682
Poltovorni avto
(do 1000 kg), rabljen, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1000 kg«.
23884
Gostilna
na prometnem letoviikem kraju blizu farne cerkve naprodaj. Letovišče je vsako leto bolj obiskano. Hiša obstoji iz S gostilniških in 6 drugih sob, kuhinje, 2 kleti, ledenice, gospodarsko poslopje, zelenjadni iu sadni vrt, v hiši in na vrtu vodovod, elektrika. Hiša Je enonadstropna in starozna-na. dobro obiskana. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V lepem kraju«.	23877
Stanovanje
3 sob in pritiklin iščem za avgust po! ure od centra. Plačam za 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ne v podpritličju«.	23840
Stanovanje
večje in nianjš" oddam v Novem mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra?.
£3792
Stanovanje
s S sobam' in pritiklinnmi, električno napeljavo, mirno in udobno iščem za 1. avgust. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 1. avgust«.
£3C46
Stanovanje
majhne kuhinje in sobice, ali sobe e štedilnikom, četudi v podstrešjn, iščem s 1. avgustom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 23.330«.	23609
Solnčno stanovanje
2 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, v novi vili ob Dunajski cesti oddani. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23855
Stanovalca (ko)
vpokojenca ali vpokojenko, ki je ve« dan doina, sprejmem v majhno sobo In kuhinjo brezplačno, za lovsko kočo na Rožniku. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Weckend«.
23S98
2 manjši stanovanji
oddam takoj v bližini po staje v D. M. v Polju. Naslov po<ve oglasni oddelek »Jutra«.	23882
Stanovanje
dvo- tli trisobno išče zakonski par z dvema otrokoma in «Iužkinjo za takoj ali pozneje najdalje četrt ure peš od Sv. Jakoba za 600—900 Din mesečno. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Stan«/27.
««927
4 zračne sobice
manjše, na Mitju, t neposredni bližini Obrtne šole oddam takoj posamezno ali skupno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23656
Opremljeno sobo
za gospoda takoj oddam. Streliška ul. 10/1. 23941
Prazno sobo
večjo, s kahinetoj, elektr. napeljavo in separiranim vhodom iščem s 1 avgustom Ponudbe na o^las oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«.	23647
Prazno sobo
z elektr	razsvetljavo in
posebnim	vhoioin oddam
eni osebi	v Križevniški ul.
št. S/L	23844
Opremljeno sobico
snažno. s posebnim vho dom, takoj oddam. Ljub ijana VII, Ga.-ilcka c. S 23741
Gospoda
sprejmem na dobro domačo brano in stanovanje na.Se-lu št 45/1, pošta Moste pri Ljubljani.	23907
Sostanovalca
sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Vhod naravnost s stopnic. Cena zmerna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
£3900
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	£3903
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam 2 gospodičnama, eventuelno « hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23905
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom v bližini kavarne »Evropa«. Pismene ponudbe pod »Poba 99« na oglasni oddelek »Jutra«.	23910
Opremljeno sobo
v mestu išče zakonski par brez otrok. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo mirni«/24. 23924
Opremljeno sobo
išče gospodična. Plača 300 Din, Ponudbe pod »300/43« na oglasni oddelek »Jutra« j 839431
Gornji glavni tcaialeg
(76 strani lepih slik)
dobite povsem azastenj,
ako ga še danes zahtevate z navadno dopisnico od največje trg. in eksportne hiše v Jugoslaviji.
* 8 21 a
•Vaztfotti/o.
Slavnemu občin stivu in svojim ren]. odjemalcem vij-udno naznanjam, da sem otvori) dne 6. t. m. poleg tt davno obstoječe trgovine s Specerijo in dežel, pridelki na Ižanski cesti št. 16 tudi
trgovino
spojeno z toteni-em najboljših domačih, Štajerskih m dalmatinskih vin ter piva in vsakovrstnim žganjem in likerjev kakor tudi vseh brezalkoholnih pijai po najnižji oeni. Dobila s« bodo vsaki čas tudi mrzla Jedila. Postrežba bo vedno točna in solidne. / Za obilen obisk se priporoča
i-925 a
&osip dtus, trgovec.
ZAHVALA.
Ob rani in prebridki izjubd našega nepozabnega soproga, očeta, strica itd., gospoda
FERDO VOHČOA
administrativni kap. I. ki., blaga inik II. kojničke divizije v Nišo
izrekam tem potoni gosp. dr. Pukovni-ku Justinu, gosp. duhovniku in vsem ostalim kolegom iskreno zahvalo, ki so mi na ta ali oni način izrazili svoje sočutje in sožalje, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga prišli tako številno pokropi* in spremit na zadnji poti.	i
V LJUBLJANI, dne 10. Jufcija 1929.	8916
Žalujoča »oj>roga JELKA; KONSTANTIN in BOGDAN, staova; PETAR, brat; TEREZIJA in MARUA, sestre.
Zahvala.
Ob smrti mo?« nepozabne žene, gosp«
Rože Kozarjeve
učiteljic« v Veržeju
mi Je došlo toliko tolažilnih izrazov sočutja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Bodi vsem tem potom izrečena moja iislkrena zahvala.	.
Dolžan pa sem prhsrčne hvale častiti duhovščini, posebno g. dekanu Jos. Weixlu iz Sv. Križa, kakor tudi učiteljstvu, ki je v tako lepem in častnem številu spremilo pokojnico na zadnji poti, posebej pa se zahvalim nčiteljstvn iz Prekmurja
Hvala g. sreskemu nadzorniku Fr. Karbašu za iskrene besede, govorjene ob grobu ter pevcem za ganljive žalostinke in prijateljem ter znancem, ki so Jo tolažili v težki bolezjii in darovali toliko lepih vencev ter cvetja. Vsem moja najiskrenejSa zahvala.	8919
V VERŽEJU, dne 5. julija 1929.
FRANJO KOŽAR, šol. upravitelj.

168
9 krempijih inkvizicije
ZeodovinsU roman.
^ nreeta5cf pa Je videja, da jo obdaja kakih dtvajset ofoorožencev, k! so se še tesneje strnili ckoia nje, nikar pa da bi se bili umaknili. Hotela je zavpiti na pomoč, toda glas ji je utonil v tresfkanju strelov, ki so jefi tisti trenutek pokati po areni.
Preden se je zavedala, so jo prijeli, vzd5gTriB od tal jn vrgli na lwnja. Dvorca krepkih pesti jo je pograbila, da se rai mogia ganiti in cabaHerov porogljivi glas je zamrmral:
»Vsako upiranje je zaman, sladka golobičica moja. To pot te «frtž1m» ne uideš mi več.«
Vizdigmla je oči, in ko je obupno pogledala oknitneža, je spo-»nala v noern Ceraturiona. Začutila je, da je izgubljena. Le kako se jo mogla zaupati neznanim Bjikiem!
Kakor uboga ranjena ptička, ki zgrne krika in se izmemogla preda neusmiljenimi rokam, ki so jo ujele, je zaprla oči in omedlela.
»Grlica je padla v nezavest,« je zagodrnjal Centurion. »To mi dajšuje posel.«
Obrnil se je k svojim ljudem in ukaza joče krJtoniil: »Na pot!«
S svojim dragocenim tovorom pTed seboj je zajahal na sredo **ck]erka in mignil svojim pajdašem, da so pognali konje v dir.
XII.
Panfaillanov meč.
' Ko je PardaiEIan videl, da se začenja okoli Torera gneča in prerka1vanje, je hotel planiti k njemu. A tisti mah je začul Torerov ■i® vajoči glas:
»Ohe, gospod de Pandaiftan, ne tecite tako iurgSo. Rad bf se
nekaj pomenil z vami.«
Vitez se je ozrl in cfaste3 kakor vkopan. Njegovo oko »je zabli-
s/kaio tem boJj srdito, ker je na prvi mah iizprevidel, da je zajet in obkoljen. Spoznal je, da je zašel v past, iz katere zanj ni izhoda, če ir.u ne pride čudež na pomoč. A naj je bil njegov položaj še tako brezupen, vendar ni uriti za hip pomislil na to, da bi se umaknil.
»Oho!« je odgovoril z zrvoinkim glasom, ki se je rezko razlegel v obči hrup. »Kaj vidi'm? Gospod Lederc se že spet ponuja za ba-tine? Nu, kaT na delo, postregli mu bomo po najnižji ceni!«
Bussi-Leclerc je bil pripravljen na tak sprejem, Vendar pa ni pričakoval, da mu pojde tako do živega. Nekaj trenutkov je moralo miniti, preden se je zavedel, da ga PardaiHan sramoti vpričo dvora in vsega španskega plemstva.
Zvest sklepu, ki ga je bil storil še doma, je sprejel vitezove besede z nasmehom, ki se mu je zdel zelo prezirljiv, čeprav je bil v resnici samo krčevit režaj. Smehljal se je, toda b3 je bled kakor smrt. Njegovo samoljubje je krvavelo in njegova desnica je besno stiskala ročnik rapirja.
»Jaz sem. da!« je za rohnel, čuteč, da mora nekaj odgovoriti.
»Jean Leclerc,« je neusmiljeno nadaljeval PardaiHan, »ali je dolgi rapir, ki vam opleta po mečah, takisito dolg kakor tisti, ki ste ga vrgli od sebe, ko ste me poizkusili umoriti? Čudna je, bogme, ta vaša navada, da morate iziti iz vsakega boja razoroženi! Če vas ne razoroži nasprotnik, se razorožite sami!«
Vsi Leclercovi dobri nameni so se podrli. Oči so mu stopile iz jam in predem je vedel, kako in kaj, je izdri svoj dolgi rapir ter zatulil:	, ;	..
»Prekleti bahač!« — J ' m 1 - "" t«
PardaiHan je zaničlijSvo Skomignil z rameni:
»Pravkar site me vprašali, kam tečem tako naglo... Tako mi vere, Jean Leclerc, če bi vas bil hotel dohiteti, ko ste zadnjikrat bežali pred menoj, bi bil moral leteti za vami, ne pa teči. Mojster
ste, bogme "da: mojster v begu in straho<petnosti.«
Vse to pa ni motilo Pardaillana, da ne bi bil obenem bistra opazoval gibanja Čet, ki so sklepale okoli njega svoj nepredirni obroč.
Namen je bil oči viden: Bussi-Leclerc ga je le zato tako potrpežljivo. poslušal, ker je hotel odvrniti njegovo pozornost od gibanja vojnokov, ki so ga obkoljevali.
Prihajali so z vseh strani. Človek se je moral nehote vprašati* kje so bili doslej skriti. Pri tej priliki naj opišemo čitateliu položaj.
PardaiHan je stal na obodnem hodniku, ki je bil dobršen seženj širok. Na desni je imel ogrado, katero so bili Torerovi rešitelji deloma podTli. Onkraj ograde je bilo borišče. Njemu nasproti je bil drugi hodnik, ki je brez konca obkrožal borišče in se vračal sam vase.
Če bi bil krenil naravnost, bi bil prišel na prostor, ki je bil določen preprostemu ljudstvu. Za njim so se dvigali sedeži plemstva. Na njegovi desnici je bil širok hodnik, ki je vodil proti prostorom, namenjenim za šatore bikoborcev.
Dve stotniji sta ga bili obkolili izprva; med tem, ko je trajalo njegovo prerekanje z Bussijem Leclercom, se jima je pridružila tretja. Vojmiki so stali v globokih vrstah. Niti krogla iz topa jih ne bi bila predrla. Izsiliti si pot skozi dvaistet ali trideset redov globoko trumo ljudi, je bilo jalovo podjetje in PardaiHan je čutil, da presega tudi njegove moči.
Umakniti se ni bilo moči nikamor. Obkoljenje je bilo popolno ii» PardaiHan je bil zajet v železen obroč, ki je bil skovan iz malone tisoč mož v bojni opravi.
Najbrže je bil že od kraja opazil gibanje čet in če se Bussi-Leclerc ne bi bil tako izzivalno postavil predeni, bi bil gotovo napravil vsaj kakršenkoli poizkus, da se reši, dokler je bila le še iskrica upanja. O, kako pravilno je računala Favsta, ko je dala junaku na izbero, da se da prijeti ali pa da vzame nase videz, kakot da je strahopetno pobegn'l pred nasprotnikom.
Varčujte s časom!
Pošiljajte blago stem ekonomičnim šestcilinderskim tovornim avtomobilom!
rpoBko )e trgovskih podje®, katera prospeh t©.
melj! na motorskem prevozu 1 Jasno je, da «1 bodo velika skladišča, trgovine i kolonijalnim blagom in prodajalci premoga, ki razpolagajo % tovornimi avtomobili, mnogo bolj razširili krog odjemalcev od onih, ki se poslužujejo zastarele konjske vprege.
~ Tovorni avto Chevrolet je zavzel med tovornimi avtomobili prvo mesto, ker je transport ž njim prav tako ekonomičen kot zanesljiv.
Ta tovorni voz, proizvod General Motors, se okoristil z izrednimi ugodnostmi, ki mu jih daje največje avtomobilsko podjetje sveta. Na preizku-ševališču General Motors so poskusili vzorec za vzorcem tega slovečega tovornega avta na vsako-
vrstnih cestah, z najrazličnejšimi torortj tako to
eksperimentatorjl imeli priliko Izpopolniti rasa* dele voza in so dosegli zelo nizke troške za prevoz tone blaga na kilometer.
Tovorni avto Chevrolet je zdaj opremljen s novim šestcilinderskim motorjem Chevrolet
In Je celo mnogo jačji In močnejši od svojega slovečega prednika iz leta 1928. ,, ,	s
Najlagje si boste izbrali tovorni avto, primeren vaši trgovski stroki, če preizkusite njegove zmožnosti z vidika svojih poslovnih potreb. Naš zastopnik vam bo z veseljem postregel s poskusno vožnjo in videli boste, kako ceneno je prevažanje blaga s tem tovornim avtom.
CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI
CHEVROLET - PONTIAC — OLDSMOBILE — OAKLAND - BUICK - VAUXHALL" — LA SALLE
CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI
FISHERJEVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTORS
©£utx in Monolit peci
^^^	najcenejša, prvovrstna Ša-
O U ttf	mota za peči In štedilnike
CiekUemotoiH <€en$ CICtena (ftafoenfeCd Ing. GUZEU, Ljubljana VII.
/fmejeva cesta št. 5	Telefon št. 3852
uafe&sfci zbor, uprzrviteijstvo In krajevni šofsM odbor v TopBcah pri Zagorju o. S. javljajo žalostno vest; da je nenadoma tragično preminul jdealno-vzonni učitelj gospod t	,	1
Kramar Mi i o
IVecrai počitek mu je določen na farnem poko-pzt&čn ▼ Trbovljah. 1 1 ^	^ 4
• Češnje so fetos dobro otoro-dSetc Za sitno Jata ohranite najbolj« t VVECK-ovib čaiah u vkuhaivanje.
Tovarniška	Jj
■a celo državo pri w. Fractns, LtobHana, Krekom tre 10.4. Maribor: Gart Lote in PSnter & Lenard. Celje: Josip Jagodtič.	Zahtevajte cenik!
Morsko kopališče
BASKA
(otok Krk)
= Hotel Grandfč =
Do 1. IX. pensHon Din 75; od 1. IX. Din 60-— 65--Poseben popust uradnikom!
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Vreče
nove in rabljene vseh vrši ter
juto za embalažo
kna vedoo v zaiogi
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomškova nllca M.
Njihova hrana
Tvoja kri je komarjeva glavna Tirana -— on ne more živeti brez nje. Flit nima s komarji usmiljenja. On jih vse najde ter jih temeljito uniči—že po par minutah. Flitova para prodira v vsako razpoklino in popolnoma uniči jajca ščurkov, mravlj in stenic, katere se tam skrivajo in zaredijo. Insek-tom smrtonosen — ljudem neškodljiv. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit z nobenim drugim produktom ker se njegova zelo velika ubijalna moč ne da primerjati. Kupi še danes kanto Flita z brizgalnico.
Kopiji se v peni
Oricinalna švedska OSMOS • KOPELJ za shujšanje
je intenzivno delujoče sredstvo, da se povzdigne vitkost, ne da bi pri tem škodilo zdravju. Peng priporočajo zdravniki in se je poslužuje in jo porablja radostno na milijone ljudi.
Uspeh siguren, prepričajte se sami!
Po zdravniškem priznanju popolnoma neškodljivo za srce in jetra kot v obče za zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer je še ni, tja jo pošlje en zavoj za vnaprej poslanih 42 Din generalno zastopstvo LUKSOL, VELIKI BEČKEREK br. 65.
Bez^ovo in lipovo
s 19 Ia o cvet j e
tavžent rože, hrastovega maha in drage zdravilne rastline
kupuje no najvišjih dnevnih cenah
Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko
I
Zaposlil nas je po krajS, težJri boJeuri naš nad vse IjubKen: soprog, oče, stari ooe, bral, stric in tasi, gospod
Georg Rajgel
želez, nadsprevodnik v pok.
previden s tolažiti svete vere. t Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, dne 9. julija t. I. ob poi 3. vri pop. izpred mrtvaške veže splošne bo'niče na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. r^m 1920.
Angela Rajgel, soproga. Ernest, blag. kontrolor, s« in vsi ostali sorodniki. ObčiM Ljubljana Mestni oogrsbnl
I
Samo iz originalne
uflobanot^ patent- mohe
Sc	naj bel j 5e pecivo!
Ureiuie Davorin B a vlita, izdaja za konzorcij »Jutra. Adott Kibmkar, U Narodno tiskamo d. d. kot tiaUnuuja Franc J&zcriek. Z« ioseratni del J« odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani,