Leto XII. Ljubljana, 10. oktobra 1962 Štev. 16 un~a V številki wJ«X*X*>X*X Štipendija in tele - štipendi ja Informacije za novince IVIiro Cerar piše za tribuno Vse pozdrave, vse želje tebi9 NAŠA ALMA MATER! Ob začetku novega študijskega leta pozdravljam vse mlade tovarišice in tovariše, ki so se vpisali na fa-kultete naše univerze, da bi ob pridobi-vanju znanja razrijali svoje sposobnosttj in se pripravljali za kasnejše samostoji življenje in delo, na izvrševanje odgovoi nih nalog v zapletenih okoliščinah sodob«' nega življenja. Prav posebej velja moj pozdrav novincem, ki letos prvič stopajo na tla naše alraae matris, polni mlados ne vneme, nad in velikih pričakova Predvsem tem začetnikom na poti sti kovnega izobraževanja želim ob tej pril ki nasloviti nekaj misli, kl bi jim utegnilc pomagati, ko stopajo v novo življenje Predvsem upam, da so si novinci, da si je vsaj velika večina njih izbrala tisto študijsko panogo, do katere čuti notra-j nje nagnjenje, veselje in sposobnost, kei je to eden od prvih pogojev za uspešnc študiranje, za osebno zadovoljstvo in kasnejše uspešno strokovno in družbeno! delo. če je temu tako, potem ne bo tež-ko takoj začeti z rednim delom, brez od-lašanja in zamujanja časa, kar se le pre-rado dogaja v študentskem žlvljenju. Reforma univerzitetnega študija, ki zajela tudi našo univerzo, je vanj prfrj nesla mnogo novega, med drugim turičanje med študenti, kljub različ-nim nazorom, mogoče in ne samo mogoče, temveč tudi zelo pomembno za boljše odnose med narodi vsega sveta. Nazadnje mi dovolite, da vas seznanim Še z »domačo hišo« ali pa po aktivistično s »strukturo odbora za mednarodno de-javnost«. Izvršni organ odbora je 7-član-sko predsedstvo OMD. Predsednik odbo-ra je član predsedstva UO ZŠJ, medte: ko je sekretar odbora član UO ZŠJ. Nada-' lje sestavljajo odbor za mednarodno de* javnost še predstavniki sekcij za izme« njavo tehniških, ekonomskih, medicin-skih in agronomskih praks. Vse to so sekcije jugoslovanskih odborov, ki izme-njajo prakse v okviru mednarodnih orga-nizacij za izmenjavo strokovnih praks (IAESTE, AIESEC, IFMSA, etc). Sem spa-da tudi naš sprejemni center, ki v okviru biroja za mednarodno izmenjavo mladine sprejema in vodi tuje mladinske in štu-dentske turistične grupe. Letos se je pn imenoval v komisijo za mednarodni štu> dentski turizem. Ta komisija ne bo v prihodnje le servis biroja, temveč bo urejala vse, kar je v zvezi s potovanji na-ših študentov v tujino. Izdala bo tudi poseben priročnik — vodič za potovanja po evropskih državah, v katerem bodo naslovi vseh študentskih počitniških do-mov v vseh večjih evropskih mestih. Delo naše študijske komisije sem že ome-nil, vendar ni njeno delo samo v pripravi ISM. študijska komisija pripravlja razen tega še poseben seminar za praktikante, ki odhajajo vsako leto preko zgoraj njenih sekcij v tujino, zlasti pa se delo; študijske komisije OMD-ja usmerja na pripravo materialov o naši državi ter o delu naše organizacije. Ti materiali in lzbrana literatura bodo služili ne le našim študentom, ki odhajajo v tujino, temvefi tudi tujim študentskim predstavniko: ki prihajajo k nam. V sklop dejavnosti OMD spada še klub1 zamejskih študentov, ki združuje zamej-ske slovenske študente iz obmejnih krajev Italije in Avstrije, nato pa še mednarodni študentski klub, ki združuje vse tuje študente iz afriških in azijskih prijatelj-skih držav. OMD z obema kluboma zelo dobro in uspešno sodeluje. Poleg vsega tega pa OMD sodeluje s študentskim esperantskira društvom, z društvom prijateljev univerze v Perugi, z republiškim centrom Organizacije klu-bov OZN ter z Izseljeniško matico. V enl izmed prihodnjih številk bomo naše bralce seznanili natančneje z življe-_ njem in delom tujih študentov pri in o delu njihovega mednarodnega štu dentskega kluba. Prav tako pa vas bomo seznanili s kratkim pregledom razvoja mednarodnega študentskega gibanja in vloge ZŠJ v tem gibanju. A. š. Odbor za mednarodno dejavnost pri UO ZŠJ, Poljanska cesta 6, II. nadstropje — levo. Uradne ure: torek in četrtek ad 12—13,30 Andrej Škerlavaj Stran vet je zdaj veliko manjši" V teh počitnicah mi je neki tujec rekel: »študent, ki ne študira v inozemstvu, ni pravi študent. Rus bi moral študirati v Ameriki in Amerikanec v Rusiji.« Tega sicer ne moremo jemati dobesedno, nekaj resnice pa je v tem. Iz mnogih študentovskih potovanj in mednarodnih praks pa se vidi, da se študentje tudi sami zavedajo tega. In prav je tako. Ni tuje tovarne, tuje dežele, kjer bi si ne mogel pridobiti kaj izkušenj. Razgovori s tujci so zmeraj privlačni. Na ta način si študent razširja obzorje, izoblikuje si način mišljenja, obenem pa se nauči gledati nekatere stvari na čisto nov, svojstven način. Naši študentje, ki so te počitnice poto-vali za mejo, so se vrnili. Prav tako tudi tisti, ki so prišli k nam izza meje. Ti in oni si zdaj urejajo vtise. Prav gotovo jih ima vsakdo za celo knjigo. Saj zaveš se jih šele, ko si doma, ko si daleč od vseh tistih krajev, kjer si med počitnicami pre-bival. V četrtem bloku v Naselju smo obiska-li Milana Mladjenoviča, študenta strojni-štva, ki je bil letos s posredovanjem IAESTE, mednarodne organizacije štu-dentov tehnike, na praksi v Salzgittru v Zahodni Nemčiji. Naprosili smo ga, naj nam pove nekaj vtisov s prakse. Koliko mu je ta koristila pri dvigu strokovnega znanja in koliko mu je koristila v nekem drugem, splošnem pogledu. »Tudi jaz bi razdelil svojo prakso na strokovni in splošni del. Mislim, da je po-polnoma uspela. V sami tovarni sem lahko videl veliko modernih stvari, ki mi bodo zelo koristle. Izkoristil sem največ, kar sem mogel. Pogovarjal sem se z delavci in ostalimi ljudmi. Našo skupnost nekateri precej napačno pojmujejo in skušal sem jim te poglede spremeniti. Kar nas je bi-k> Jugoslovanov, smo zastopali enotno mnenje. Vsi so lahko čutili, da v Jugosla- Osmega oktobra so svobodne afriške dežele sprejele v svoje vrste novo državo. Ta dan je namreč postala neodvisna Ugan-da. Vsem ugandskim študentom, kl študirajo v Ljubljani, kakor tudi vsem afriškim študentom ob tej priložnosti iskreno česfitamo. viji napredujemo. Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so že bili v Jugoslaviji, pa so nam to priznali. Najhuje je bilo, če smo srečali človeka, ki se je šele pred riekaj leti izselil v Nemčijo. Ti so si sami nasilno spremenili mnenje o Jugoslaviji. V tovarni, kjer sem bil na praksi, je bilo še veliko praktikantov iz Španije, Nemčije, Fancije in iz azijskih držav. S tujimi praktikanti sem bil skupaj tudi na sre- stran 6 čanju vseh praktikantov, ki je trajalo en teden in so ga organizirali nemški štu-dentje. Spoznali smo, da imamo študent-je v marsičem iste poglede in da se tudi po strokovnosti ne razlikujemo. Vsi smo se lepo razumeli. Tudi Nemci sami so nam nudili veliko ugodnosti in lepo so nas spre-jeli. Vsi praktikanti smo bili en teden tudi v Berlinu, ob koncu pa smo imeli zelo lep poslovilni večer v Breunschweig-nu, na katerem smo se dogovarjali še o nadaljnjem sodelovanju in stikih.« S tem je Milan Mladenovič zaključil svo-je pripovedovanje. Rekli smo še besedo, dve in se poslovili. Hoteli smo poiskati še koga. Nemški študent, ki je bil pri nas na praksi, nam je, lahko rečemo, izpred nosa ušel. Ravno prejšnji dan je odpoto-val. Pa tudi nekaj drugih. Na srečo pa smo našli Poljaka Ryszarda Lawniczaka, študenta ekonomije iz Poznanja, ki se je vračal preko Ljubljane s prakse v Tomosu, pogovorili pa smo se tudi s Krystyno Po-linsko, ki je že nekaj mesecev v Ljubljani na posebni praksi — podiplomskem štu-diju turizma na filozofski fakulteti. Pogo-vorili smo se najprej z njo. »V čem, misliš, da je bistvena razlika med poljskimi in jugoslovanskimi štu-denti«? »Razlika je predvsem v kulturnem živ-ljenju. Različna je oblika udejstvovanja v prostem času. Tu gre vsakdo svojo pot, ni prave oblike združevanja. Pri nas na Poljskem pa imajo študentje močne klube in preko njih razvijajo svojo dejav-nost. Malo je študentov, ki bi ne bli člani kakega takega kluba in se udejstvovali v kateri od njegovih sekcij. Drugače pa: vsi smo mladi^ zato nas vedno pritegnejo ka-ke nove ideje, vsak dan hočemo korak na-prej od tistega, kjer somo bili prejšnji dan.« »Zakaj si se odločila za študij v Jugo- slaviji?« »Predvsem zato, ker pri nas ni bila mo-goča specializacija turizma4 na geografiji. Pa tudi zato, ker sem Jugoslavijo že prej dobro poznala. Hotela sem še zvedeti, ka-ko se razvija na turističnem področju. Jugoslavija je turistično zelo zanimiva, mislim, da za vse nas, ki pridemo s se-vera.« In še Ryszard Lawniczak. »Kakšni so tvoji vtisi?« »Kamorkoli sem prišel, sem naletel na zelo prijazne ljudi. Tovarna se mi zdi ena najmodernejših v Evropi in zelo veliko sem se lahko naučil. Ekonomist sem, zato me je pritegnila predvsem dobra organi- zacija dela, zalo moderno, avtomatično knjigovodstvo in organizacija prodaje v tovarni. Pri nas tovarne namreč nimajo svojega eksportnega oddelka. Zelo zanimi-va je organizacija domače trgovine. — Pa tudi sam jugoslovanski ekonomski sistem je za nas zanimiv, privlačen. I seveda: v Jugoslavijo radi prihajamo tudi kot turi-sti.« Tako so izzveneli naši pogovori s prak-tikanti. Zavedamo se, da je vse to samo drobec. Prepričani smo, da potovanja in prakse ni bilo nikomur žal In da je vsak-do sklenil, da bo šel na prakso tudi pri-hodnje leto. J. Prešeren Prvič zares doma Vedno več študentov iz drugih držav, razvitih in nerazvitih, prihaja vsako leto k nam na študij. Navadili smo se že, da slišimo v našem študentovskem naselju vse vrste jezikov, take, ki jih razumemo in take, o katerih do sedaj morda sploh še nikoli nismo slišali. študentsko nase-lje postaja mednarodno naselje v malem. Tu se srečujejo študentje raznih narod-nosti, ki želijo spoznati našo deželo, Ijudi in se čimveč naučiti. želijo spoznati čim-več ljudi. Tu ni mednarodnih sporov ne trdovratnih apriorističnih debat za in proti, kajti študentje se dobro zavedajo enega: da je danes na svetu potrebno delo, študij, prijateljsko sodelovanje in mir. Med študenti, ki jih letos srečamo v Naselju, so tudi trije Slovenci, ki so letos prvič prišli v Slovenijo._ Otroci naših iz-seljencev, ki so dorasli v Južni Ameriki in ki niso pozabili, da je nekje na dalnji poti proti severovzhodu domovina njiho-vih očetov in mater, ki so morali pred desetletji »s trebuhom za kruhom« daleč po svetu. Pred dnevi, v večernih urah, smo po-trkali na njihova vrata. Zakonca Misley, Nelida Wanda in Alberto Francisco sta nas sprejela v svoj novi dom, sobico v prvem bloku študentskega naselja. Tret-jega študenta, ki je prišel z njima, Alber-ta Gregoriča, nismo našli doma. Odšel je na obisk k svojim sorodnikom nekam na Primorsko. Nelida Wanda govori slovensko, ven-dar počasi in premišljeno. Njen mož ne zna. Pravi pa, da se bo kaj kmalu na-učil. Ko se pogovarjamo, z živahnostjo prebivalcev Južne Amerike, govori v kastiljščini, besede poudarja z gestami, ki so lastne prebivalcem Latinske Ameri-ke in juga na sploh. Zanimalo nas je, kako da sta se odloči-la za študij pri nas (Vpisala se bosta na ekonomijo). »Midva sva prva Slovenca, ki sva prišla k vam na študij«, je pripovedovala Neli-da Wanda. »Hotela sva spoznati deželo svojih,staršev, o kateri se v zadnjem času tudi pri nas veliko govori. Moja mama je doma iz Bilj pri Novi Gorici, je torej Primorka. V Jugoslavijo sva prišla z lad-jo Splošne plovbe... Pot je dolga, kar ni in ni jo hotelo biti konca... Vprašujete, če pri nas, mi stari Slovenci, mislimo kaj na novo Slovenijo ... Seveda, spominov je dosti. Toda naši starši so se izselili pred desetletji. Nekateri so živeli še pod Avstrijo in Italijo. Pripovedovali so nam, kako težko je bilo življenje takrat. Kljub temu, da sva veliko slišala tudi o novi Jugoslaviji, si svoje matične dežele, domo-vine najinih staršev, nisva znala prav predstavljati.« »Kako se vam zdi Ljubljana?« »Ljubljana je zelo lepo mesto«, sta po-vedala. Zelo čisto je in mladina je zdrava. Le premalo reklam je. Pri nas, v Buenos Airesu, je drugače. Navajeni smo na re-klame. Tukaj pa moraš iskati trgovino, kjer si hočeš kaj kupiti. ^Tudi pošta in prevoz je pri vas zelo drag.« »Pa pri vas doma še govorite slo-vensko?« »Seveda. Vendar se naša slovenščina počasi odmika od prave, te, ki jo govo-rite pri vas. Veliko je italijanskih, nemš-kih in kastiljskih besed, ki dajejo temu govoru sedaj novo barvo. Tudi ritem se je morda nekoliko prilagodil jeziku, ki ga govorimo v Argentini« »In kulturno življenje starih slovencev tam doli?« »Imamo več kulturnih in drugih dru-štev. Imamo slovensko pcxiporno društ-vo, ustanovljeno že v desetletju pred drugo vojno, ki se imenuje Associacion Eslovena De Socorros Mutuos Buenos Aire, Sociatad Yugoslava des Socorros Mutuos, ki obstaja že 85 let in še neka-tere.« »Se način življenja razlikuje med Juž-no Ameriko in našo deželo?« »Seveda. Klima je tu drugačna. Snega še nisem videla.« »Jaz sem ga videl enkrat, ko sem šel v Mendoso. Tam je na hribih, ki dosežejo nekaj tisoč metrov višine, sneg«, je pove-dal Alberto Francisco. Zakonca Misley sta se že vživela v živ-ljenje v Naselju. 2elimo jima, da bi se vživela tudi v domovino svojih staršev in v študij, ki sta si ga izbrala. Morda je marsikateri novinec z začudenjem pregledoval kup papir-jev, ki so mu jih dali pri vpisu. Med njimi je bil tudi listek, ki ste ga mogoče kasneje prebrali doma. Vtaknili ste ga v žep, to je skoraj za gotovo. Kajti ni ga bilo treba iz-polniti kot druge prijavnice in an-ketne liste. Na njem ni bilo pri vsaki rubriki mesto za odgovor. Odgovorili boste na drug način. S tem morda, da boste že letos člani katere izmed skupin ŠKUD Akade-mik, ki vas je s tistim listkom ob vpisu preseneiil. Katere so njegove skupine in kaj je sploh ŠKUD Akademik? Študentovsko kulturno-umetniško društvo Akademik združuje študente, ki se navdu-šujejo za kulturno izživljanje, vse od fol-klornih plesov do pevskih zborov ... Pa kaj bi naštevali. Tole so njegove skupine: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ« je bil ustanovljen leta 1946 na univerzi v Ljubljani. Ime nosi po narod-nem heroju Tonetu Tomšiču, ki je bil svoječasno študent na ljubljanski uni-verzi. Zbor sestavljajo študentje ljubljanske univerze; nekateri so njegovi člani tudi štiri, pet in celo več let. Zborovo kultur-no-umetniško delo in poslanstvo je zasno-vano na najširši podlagi, saj je v času od ustanovitve do danes posredoval Ijudem širom naše domovine, pa tudi v tujini poleg domače folklorne, urnetne in bor-bene pesmi, tudi dela mnogih tujih avtor-jev. Zbor je stalni gost študentovskih mednarodnih festivalov v Franciji, kjer je odnesel dve prvi mesti (v Strassbougu 1958 in Toulousu 1959 leta). Zbor je s svojimi nastopi po tujini pritegnil pozor-nost tujih avditorijev. APZ je pel povsod, pel je uglednim in visokim gostom, štu-dentom, delavcem in kmetom. Strokovnja-kom in preprostim ljudem. In povsod je navdušil! Povsod je njegovi pesmi, polni poleta, viharno zaploskalo tisočero rok. Vendar APZ ni samo zbor, ki uspešno stopa na koncertne deske povsod po svetu, ampak je tudi dober kolektiv. Ko-lektiv, ki pozna predvsem trdo delo in tovarištvo. V zboru so študentje vseh strok; vse pa veže pesem. Vežejo jih tudi nepozabna doživetja. Vezi je med njimi sto in tisoč. KOROŠKI AKADEMSKI OKTET uspeš-no nadaljuje pevsko tradicijo koroških Študentov. Svoje prve nastope je imel v letu 1959 v dravski in mežiški dolini. Na-stopov pa je bilo vedno več. Programsko in umetniško rast so dopolnjevala sne-manja na Radiu Ljubljana. Spomladi 1960 je sledila turneja po zamejski Koroški. »Slovenski vestnik« je navdušeno poročal o uspelih koncertih. Največje priznanje mladim pevc&m predstavlja brez dvoma uspeh na medna-rodnem tekmovanju pevskih zborov juni-ja 1960 v Zahodni Nemčiji. Oktet je zase-del prvo mesto v kategoriji narodrie pe-smi, drugo mesto v skupnem plasmaju in častno nagrado za najboljši inozemski zbor. Njihov umetniški vodja Ciril Krpač je prejel nagrado za najboljšega dirigenta na tekmovanju. Za tem so številna vabila utrla oktetu nosre poti. Leta 1961 je imel oktet 16 kon- SREČAMO SE NA certov in dve radijski snemanji. Za svoja izvajanja je požel viharno odobravanje publike in koncertne kritike. Recenzenti so kar tekmovali z laskavimi priznanji. »Absoluten vrhunec zborovske glasbe«, »Silen uspeh jugoslovanskih pevcev«, »Zlato v grlu« itd. itd. Prihajala so vabila za naslednja gosto-vanja. Organizacijo so ponujale tudi kon-certne agencije in radijske postaje. No-vembra letos odpotuje oktet skupaj z zborom »Vinko Vodopivec« in folklorno skupino »France Marolt« na turnejo v Af-riko. še kaj obetov? V aprilu 1963 verjetno • koncertna turneja po Avstriji, Zahodni Nemčiji in Belgiji ter mednarodno tekmo-vanje na Nizozemskem. V svojem delovanju se zbor lahko po-naša z zavidljivo številko — 300 nastopov na raznih proslavah, koncertih in radij-skih snemanjih doma in na tujem. PRIMORSKI ADADEMSKI ZBOR »VINKO VODOPIVEC« je leta 1953 usta-novila skupina študentov iz Primorske, ki so študirali na ljubljanski univerzi. Združila jih je ljubezen do petja, ki je lastna ljudem iz sončne Primorske... Zbor, ki je začel s skromnejšim številom pevcev, se je z leti povečal, repertoar Marolt ustanovil Ijubljansko folklorno plesno skupino GNI. . Ta skupina jje leta 1947 organsko prerasla okvire in se pri-ključila SKUD-u Akademik Tone Tomšič; od takrat pa vse do danes so člani te sku-pine študentje ljubljanske univerze. France Marolt je bil od ustanovitve do svoje prerane smrti leta 1951 tudi duhov-ni oče skupine. Koreografinja Marija šu-štar in vdova po pokojnem ustanovitelju skupine Tončka Marolt, ki je prevzela glasbeno vodstvo, pa delata pri skupini od ustanovitve do danes in imata nede-ljene zasluge za vse uspehe, ki jih je sku-pina v letih svojega delovanja dosegla. Ime AF S »France Marolt« datira od leta 1951 in ga je skupina povzela z name-nom izkazati spoštovanje svojemu usta-novitelju. Prvotni namen skupine je bil ohraniti in širiti predvsem bogastvo slovenskih ljudskih plesov in pesmi v takšni obliki, kot so se ohranili med našimi ljudmi in kakršni so bili zapisani. Ta namen, ostati zvest originalnemu ljudskemu izročilu, je še do danes in bo ostal v naprej vodilo vsemu njihovemu prizadevanju. AFS »France Marolt« je v petnajstih letih svojega delovanja požela nešteto bil zid prebit. Vsa dvorana je odgovorila ¦z navdušenim ploskanjem. Eno pesem so morali ponoviti. že na naslednjem nasto-pu »Akademika« se nam j,e zdel Student-ski zabavni zbor že star znanec. Zdelo se nam je, da proslava ne bo popolna, če ne bo nastopil tudi ta zbor. Tako je letos nastopil trikrat v Ljub-ljani, enkrat v Rogaški Slatini in enkrat v Eeogradu. Njegov program obsega po-pularna dela moderne zabavne glasbe, odlomke iz glasbenih revij in podobno. Zborovsko petje zabavne glasbe pri nas šfe ni razvito, §aj je to eden prvih podob-nih zborov v Jugoslaviji, ima pa pred se-boj, če bo svoje delo tako uspešno nada-ljeval, kakor ga je zastavil, še velike per-spektive. »AD HOC« se imenuje študentovski jazz ansambel, ki so ga sestavili glasbe-niki-amaterji, študentje iz različnih an-samblov. Sedanji vodja orkestra Franc Kapus ima za seboj dolgoletno prakso, saj je vodil že veliki akademski plesnl orkester, ki je nekak predhodnik sedanje skupine »Ad hoc«. Orkester je v svojem kratkem delova- I izvajanih pesmi je presegel ozke meje narodne pesmi in tudi kvaliteta zbora se je hitro dvignila, tako da se je kaj kmalu uvrstil med ostale renomirane slovenske in jugoslovanske pevske zbore. Sprva je zbor nastopal le v krajih po Primorski, leta 1956 pa ga je pot prvič zanesla v zamejstvo, ko je z velikim uspe-hom pel svojim rojakom v Trstu in Gorici. Leta 1958 je bil povabljen na evropski študentovski festival (Foitetike Evdoma-da) v Solun in v Atene, avgusta pa je z uspehom zapel na mednarodnem pevskem tekmovanju (Concorso polifonico »Guido d'Arezzo«) v Arezzu — Italija. Tudi letos je na jubilejnem tekmovanju dosegel lepe uspehe. Pevci tega zbora zelo radi pojo sloven-ske in jugoslovanske narodne ter umetne pesmi, pa tudi po repertoarju drugih pesmi rad sega. Njihov konjiček so pred-klasične in renesančne pesmi, pisane v polifonem slogu, ter črnske duhovne (ne-gro spiritualis). Z izborom najlepših pesmi iz svojega repertoarja se bo skušal pri-morski adademski zbor »Vinko Vodopi-vec« pod vodstvom sedanjega dirigenta Braneta Demšarja kar najlepše predsta-viti tudi občinstvu na gostovanju po Egiptu. AKADEMSKA SKUPINA »FRANCE MAROLT« obstaja že lep čas. Pred 17 leti je takratni direktor glasbeno-narodopi-snega instituta v Ljubljani in znan zflbira-vec slovenskega narodnega blaga France izredno lepih uspehov. Gostovala je preko 30-krat v raznih deželah zahodne Evro-pe in v Grčiji. Skupina je imela skupaj (doma in v tujini) že blizu 500 nastopov, več televizijskih snemanj na RTV v Pari-zu, Berlinu, Neustadtu, Hamburgu in drugod. Enega največjih uspehov je sku-pina dosegla lani v Parizu, ko je po 14-dnevni zelo naporni turneji po raznih mestih Francije za krono omenjene tur-neje v konkurenci 61 skupin iz 40 držav vsega sveta dosegla prvo mesto. številne kritike o bleščečih nastopih članov fol-klorne skupine, polne hvale o njihovem mladostnem navdušenju in veselju do plesa v raznih časopisih zapadnoevrop-skih držav so zgovoren dokaz, da je AFS »France Marolt« v tem delu sveta ne le poznana, ampak tudi močno priljubljena. Skupina šteje trenutno 70 članov — štu-dentov, ki se redno dvakrat tedensko ob večernih urah sestajajo na vajah, kjer izpopolnjujejo svoje plesno znanje, da bi lahko - ponesli bogastvo, lepoto raznoliko-sti slovenskih in jugoslovanskih ljudskih plesov in pesmi v razne kraje domovine in tujine in ga posredovali čim večjemu številu ljudi. ŠTUDENTSKI ZABAVNI ZBOR se nam je predstavil prvič šele v preteklem letu. Bilo je menda v Festivalni dvorani. Neka-ko z nezaupanjem so študentje gledali novo skupino »Akademika«. Okrog tride-set pevcev in majneh orkester. Za tem so zapeli prvo pesem. In še drugo. Tedaj je nju požel že lepo število uspehov, pozor-nost tuje javnosti pa je vzbudil s svojim uspehora na letošnjem svetovnem mladin-skem festivalu v Helsinkiju. »DRAMSKA SKUPINA« ima najmanjšo tradicijo. Pred dvema letoma je naštudi-rala eno dramsko delo in požela z njim precej uspeha, v preteklem letu pa je iz neznanega vzroka zamrla. Letos jo spet ustanavljamo, tokrat še z veliko večjo vo-ljo. Morda tudi z večjimi načrti. In z več-jim zaupanjem v uspeh. Saj je Ljubljana eno redkih univerzitetnih mest, ki nima svojega stalnega študentovskega gledali-šča. Znano je, da so ravno ta v svetu no-sivec najnaprednejših tendenc gledališča in da uspešno konkurirajo celo profesio-nalnim odrom. še enkrat vabimo vse študente in štu-dentke, naj se vključijo v našo gledališko družino. Letos bo pod umetniškim vod-stvom Andreja Kurenta naštudirala delo mladega nemškega dramatika Silvanusa: Rdeči Buda. Našteli smo Vam Akademikove skupi-ne. V katero se boste vključili? P. B. — J. P. Stran 7 q q a a a a o o o a ŠKJAVCEVA Alienacija Ljudje so prisli kasneje Pavle Zidar, pesnik, se nam je pred kratkim predstavil s proznim prvencem, ki mu ga je natisnila Cankarjeva založ-ba v Ljubljani. Ko prelistamo knjigo in skušamo Zidarja uvrstiti med te ali one, smo v zadregi, kajti pred nami je knjiga, ki se kar ne more uvrstiti med literaturo tn psevdoliteraturo zadnjih nekaj let. »Soha z oltarja domovine« je upravičeno vzbudila živahno zanimanje slovenske kul-turne javnosti, pa ne samo zato, ker je izpoved. Predvsem zato, ker je resnič-na izpoved. In kot se Zidarjevemu juna-ku vsak vtis ponavadi izprevrže v svoje nasprotje, se tudi njegova izpoved v ce-loti izprevrže v otyo?bo. Zidar plše o sebi. Avtobiografije pišejo staroi in ljudje, ki jih je okolje in spe-cifičnost situacije naredilo zaslužno. Zi-dar ni starec in tudi junak ni. Eden iz-med nas je, ki je živel v zanimivem času, ograjenim z zidom smrti. Njegova izpo-ved je vse kaj več kot golo beleženje do-godkov, ki so se mu zdeli važni za nara-cijo. Da piše o sebi, sicer nikjer direktno ne pove, vendar ga lahko spremljamo in spoznavamo, ko govori v jaz — tehniki o svetu v predzadnjem koncu Gorenjske, ko prva leta življenja ogovarja drevesa in vode in govori s kamni (dolgo smo se igrali družino, brate. In vsak mi je po-vedal, kako žalostno je biti kamen), pa ga zasledimo na poti v pregnanstvo (tež-ko je biti trinajstleten obsojen na smrt in vedeti za nič, ki je onkraj razumnega), pa potem domov in še enkrat nazaj, na Dolenjsko. Knjiga obsega štiri zapise: Otrok, Der Feind hort mit, Na Ievem bregu Drave, Bog daj srečo, Cez devet mesecev in čez. Začetek sega v prve dni, vojne, konec pa pada v najbližjo preteklost, ki jo še do-bro poznamo, saj nas od nje loči obdob-je morda samo treh, štirih, petih let. V prvem zapisu (Otrok), ki je najboljši, se še najbolj pozna pesniški jezik. Ostali za-pisi (razen Bog daj srečo) izgubljajo za-nimivo metaforiko na rovaš direktnej-še izpovedi, pogostih evokacij in razmi -šljanj. Zidar piše o otroku in ga spremlja na poti v življenje. Zanimiva je Zidar-jeva postavka takoj na začetku knjige, ko opisuje otrokovo sinhroniziranje z nara-vo, medtem ko je stik z ljudmi zanj po- razen in večkrat katastrofalen. Otrok v času zrahljanih moralnih norm (vojna) ne loči med dobrim in žlim in smrt mu ne pomeni ničesar posebnega (Dogodek v šoli, ko otroci podminirajo razred, v ka-terem naj bi se zvečer sestali Nemci. Na-mesto teh zleti v zrak šola z otroki)7Kom-pleks kdivde se začne v otroku razraščati in srečujemo ga, ko izbruhne na dan ob novih smrtih. Katarzo doživi šele, ko ob neki drugi smrti izjavi, da je krivec, čeprav ni bil. S tem se neposredno sam v sebi obtoži za dogodek v šoli. Sam postane učitelj. Pot ga zanese v nazadnjaško Dolenjsko. Z vero v komu-nizem stopa proti vasi, ki bo za nasled-njih nekaj mesecev njegovo delovno me-sto. In ta vera počasi plahni, kajti v lju-deh ne najde nobene opore. Prepletanje kompleksa krivde in iska-nja izhoda in poti do likvidacije otroko-vega travmatičnega doživetja (vojna) so silnice, ki vodijo pisateljevo pero. Pisa-telj prefinjeno in z odličnim poznava-njem opisuje kmete in njihovo življenje v dilemi zadruga — ne zadruga. Prizorz volitvami v vasi Trebišnjici je naravnost dolenjsko folkloren. Vendar pa poudar-jam: kmeta in jjegov položaj. Zidar ni karikiral. Prav tako ne situacije v šoli, kjer uči kmečke otroke, ki so že od mla-da izmučeni od dela. Tako je bilo, žal, in je ponekod še. Med iskanjem tišineje Zidar izbral besedo. Močno in preprič-ljivo. Zidarjev problem je generacija, ki so jo prva leta spoznavanja življenja vrgla v vojno in ki je izgubila sled za seboj in svojimi cilji. Iskanje moralne podpore in iskanje poti v normalno življenje obsega vsa njihova prizadevanja. Njegovi Ijudje se težko znajdejo, kajti situacia je bila težka. Ljudje so prišli namreč šele kas-neje. Peter BREŠČAK Zapisek ob ekranu 62 Stran 10 V situaciji, ko smo Slovenci z lan-skoletno ukinitvijo »Filma« ostali brez vsakršne svoje filmske revije, lahko zdaj le navdušeno sprejmemo ustano-vitev nove takšne revije »Ekran 62«. Vendar pa lahko tudi upamo ... Zakaj, »Ekran 62« je revija, ki resnično obeta spregovoriti o filmskih delih in film-skih ustvarjalcih, ne v stilu filmske šund literature, temveč na višjem umetniškem nivoju. Le tako bo revija lahko izpolnjevala tudi svoje poslan-stvo, ki je po besedah njenih uredni-kov predvsem v »razvijanju kulturne-ga potenciala najširšega kroga ljubite-ljev filma«. To je nedvomno zelo širok koncept, katerega uresničevanje je da-nes nujno potrebno, odvisno pa je ne le od uredniškega odbora, izdajatelja, temveč v precejšnji meri tudi od naj-širšega kroga bralcev. Zato se uredni-ški odbor že v prvi številki obrača na vse, ki jih zanimajo problemi filma in televizije, da vzpostavijo čimbolj plo-den kontakt z revijo, ki naj sčasoma preide v neposreden stik in sodelova-nje. Ce prelistamo prvo številko »Ekra-na 62« in pogledamo, kaj nam je pri- nesla, se moramo ustaviti predvsem ob sestavkih: Strastni iskalec Vitka Muska, v katerem nam je orisal delo in življenje filmskega velikana Luisa Bunuela, ostrega kritika lažne morale in vsakršnega komformizma, avtorja »Nazarina« in »Viridiane«. Nadalje ob sestavku Nova pota filma, v katerem nam vrsta priznanih filmskih delavcev spregovori o današnjih sraereh film-ske umetnosti. Toni Tršar je spisal kritičen pregled letošnjega Pulskega festivala; poleg tega pa nam revija pri-naša tudi nekaj filmskih kritik. Razen teh kulturnih sestavkov pa prinaša re-vija še nekaj sestavkov predvsem praktične narave, ki so prav zaradi svoje praktičnosti izredno pomembni. To je zapis J. Podgornikove o filmski vzgoji pri nas, potem rubrika »Vod-nik«, ki naj opožarja bralca na vse pomembne dogodke v filmskem doga-janju pri nas in na svetu, in končno še rubrika za amaterje, ki naj pouči ama-terske ljubitelje filma o skrivnostih filmskega ustvarjanja. Mislim, da že ta bežen pregled po prvi številki nove filmske revije dokazuje, da so njeni uredniki zastavili vse sile, da bi ure-sničili svoj koncept. Ingo Paš Naselje - mesto študentov Če te pot zanese proti Rožniku po tihi, skoraj osamljeni asfaltni cesti, se nenadoma izvije pred te-boj gruča na novo postavljenih blo-kov. Skoraj nezaupljivo se tiščijo skupaj in nehote se ti vzbudi vtis, kakor da tvorijo posebno mestece zase. Študentovsko naselje. Tu je prijetno, pomislim sam pri sebi, med samimi mladimi ljudmi, svoji-mi kolegi si resnično lahko spro-ščen, kakor da bi bil doma. Pred seboj opazim zamišljenega črnola-sega fanta in pristopim k njemu. Ogovorim ga. Zanima tne, kako te-če življenje v tem mestecu, kako se študentje spoznavajo med seboj, kje se razvedrijo ... »Za kulturno družabno življenje skrbi pri nas posebna komisija«, mi odgovori. »Tudi za letos je pri-pravila program. Sprejeli pa ga bo-do na skupščini.« »In kako je bilo lani?« vprašam. Fant se nasmehne, kot bi zaradi obilice prireditev ne mogel takoj odgovoriti. In res mi prične nato naštevati: »Biii so plesi... Vsako soboto ples. Tu so se lahko študentje spo-znavali med seboj... Potem smo imeli kinopredstave. Zanimanje za-nje jje bilo ogromno. Prišli so štu-dentje od vsepovsod, ne le iz Na-selja. Bilo je okoli 15.000 obisko-valcev...« Kar zamislim se ob tej visoki številki. Toda fant me ne čaka, am-pak še kar naprej vneto nadaljuje: »Imeli smo tudi koncerte... Po-tem gledališke predstave. Gostoval je ,Oder 57'.« »Vse to je pri nas laže izvedlji-vo, ker imamo svoje dvorane,« mi" še hitro vmes pojasni. »Tako so stroški mnogo manjši, kakor če bi morali zunaj v mestu najeti kako dvorano. In tudi cene vstopnic so zelo nizke. Z njimi pokrivamo nam-reč samo materialne stroške...« In spet mi našteva: »Gostoval je tudi ,Koroški ok-tet', potem .Akademik' s folklorni-mi plesi. Vse prireditve so bile do-bro obiskane.« »Vendar pa bi se ^Akademik' lah-ko bolj zanimal za nas študente«, mi pri tem potoži, »že vse in prav, da nastopa zunaj in na zunaj ma-nifestira, toda prvi smo mi...« Pritrdim mu. Govor naina steče še nekoliko o naši študentski gle-dališki skupini, ki je lani popolno-tna zatajila. Potem se nenadoma spomni: »Da ne pozabim. Lani smo orga-nizirali tudi likovno razstavo in raz-stavo fotokluba. Za obe razstavi je bilo veliko zanimanja.« Zamisli se. Nato mi izda skriv-nost. »Sedaj razmišljam o poskusu, da bi študenti sami s svojimi likovni-mi prispevki okrasili naselje. Mogo-če bi razpisali natečaj preko »Tribu-ne'... Za to pa bi rabili seveda ne-kaj sredstev.« Zamisel je originalna in vredno bi bilo o njej razmisliti. »Saj res, kakšen pa je vaš pro-gram za letos? V glavnih črtah?« se pozanimam. »V glavnem nameravamo ostati pri lanskem programu«, mi zamiš-ljeno odgovori. »To pa zato, ker je bil lanski izredno uspešen in je vredno, da nadaljujemo na teh iz-kušnjah. Vsekakor pa ga mislimo še bolj popestriti, poživiti... Tako imamo v načrtu ustanovitev manj-ših kulturnih skupin, ki bi vsaka zase delovala. Pripravljamo tudi prostor zanje. Mislimo tudi na iz-menjavo kulturnih skupin z razni-mi študentskimi centri, kot na pri-mer z Zagrebom, vendar je to še precej v zraku...« »No, ali ni pri nas živahno?« me je iznenada vprašal. Moral sem mu pritrditi. Ob slovesu pa sem mu dal obljubo:vsi, tudi tisti, ki nismo iz naselja, se bomo vedno radi ude-ležili vaših prireditev. Na svidenje, kolega! Ingo Paš ZAKLJUCIMI PLES Da se najprej predstavim: ime mi je Jelka, študiram medicino, drugi letnik, stanujem v študentskem naselju, v bloku tri, v sobi, ki se tudi končuje na tri. Sem relika, malce presuha, že dve leti sem rdečelaska, ker se to dobro prilega mo-jim očem, ki so včasih zelenkaste. Moja zgodba je tako enostavna in tako stara, da se je skoraj sramujem. Poveda-ti bi se jo dalo s tremi besedami: on, ona in jaz. Seveda, določeno vlogo pa so pri tem igrali še moja sostanovalka, moj izpit iz anatomije in pa zaključni ples v Naselju. On je že lep čas študent tehnike. Zlob-neži pravijo, da bo tudi še ostal lep čas. Sam pa pravi, da je umetniška duša, ki se ne more sprijazniti s tehniko, ki je vsa stisnjena v malenkostne okvire. Ne vem, če je to res, ker nisem psiholog; toda na obrazu ima nek poseben izraz, ki ga dela zanimivega. še zmeraj sem prepričana, da je zelo simpatičen fant, čeprav tega ne priznam nikomur, razen sebi (Seveda, včasih sem govorila, da je moj junak, zdaj to energično preklicujem, ker si bom morala poiskati drugega). Tolažim pa se s tem, da je v Naselju vsaj še deset de-klet, ki tudi nikomur ne priznajo, da jim je všeč, pa le gledajo hrepeneče za njim. Najina zgodba se je pričela nekoč v aprilu. Takrat je namreč »ona« odšla do-mov. Moja stanovalka, ki ima nos za in-terne zadeve tehnikov, se je po svojih jmnogih zvezah spoznala z njim in nasled-nji dan je bil povabljen k nam. Toda ni-kar ne mislite, da je moja sostanovalka to delala iz ljubezni do mene. Imela je mnogo bolj praktične cilje. Toda na srečo sem bila doma tudi jaz. Najprej smo debatirali o zelo vzvišenih iproblemih. On je ugotovil, da sem velik idealist. Potem me je zamišljeno pogle-dal in vprašal: »Ali si sploh že kdaj imela fanta?« Zardela sem, kot se spodobi, potem pa rekla: , »Seveda. Ime mu je bilo JIMMI. Ali ni to smešno?« »Seveda, zelo smešno je«, se je strinjal. Potem je še pristavil, da so mu rdeče-laske že od nekdaj všeč. Potem sva bili povabljeni v kino. Ampak moja sostanovalka ni tako neumna, da ne bi opazila, da sem bila povabljena jaz, in je imela važen sestanek. Počutila sem se kot Julij Cezar, in sem >povabilo sprejela, čeprav sem vedela, da eksistira tudi »ona«. Ne spominjam se veČ, kaj mi je pripo-vedoval tisti večer. Rekla sem mu, da vem, da bi bila zanj samo avantura in da tega nočem. Odgovoril mi je, da si ni tnislil, da sem taka kot druge. Ker pa nisem hotela biti taka kot druge, sem pustila, da me je poljubil in poljubljal rne je vso pot in še pred blokom, tako da me je moralo videti najmanj petdeset žensk, ki so seveda takoj nesle na nos tnoji sostanovalki. Moja sostanovalka, ki Ije sicer neoporečna kolegica, pa ni vajena prenašati porazov. Bila je tako prebri-sana, da mi ni rekla ničesar, ampak je počakala »nanjo«. čez teden dni se je »ona« vrnila in takrat je seveda treščilo. Stvar pa je v tem, da sem se jaz v resnici zaljubila vanj in sem to tudi »njej« priznala. Prišla je namreč k meni, češ da hoče iz mojih ust izvedeti, če sem bila res z njim tisti teden. Bila pa je tako nespretna, da mi je celo povedala, od koga Ima te informacije. Namreč, dobila jih je od moje sostanovalke. Rekla sem ji, da je res. On mi je nam-reč nekoč dejal, da je že zdavnaj nima več rad. Mislim, da je to povedal iskreno. Samo poguma ni imel, da bi ji to pove-dal. Preveč sta bila povezana. Prepričana sem bila, da mu bom jaz dala to moč. Rekla sem »njej«, da ga imam rada in da ima tudi on mene. Obe sva jokali. Ona od jeze, jaz pa od sreče. Zdelo se mi je, da je najhujše že za mano. Drugi dan sem ju videla pri kosilu. Po-gledala me je zaničljivo. Pozneje nekoč mi je prišel povedat, da ji samo zato ni rekel, ker je pred izpiti in bi ji to vzelo No, da. Takrat sem ga spet videla. Tisti večer sem bila lepa. Mami sem namreč rekla, da sem naredila anatomijo. Ne da bi hotela lagati, toda tako je ponosna na-me, da ji nisem mogla priznati. Ga bom pač naredila kdaj drugič. Malce slabo sem se počutila v obleki, ki mi jo je ku-pila. Bila pa je v resnici lepa obleka; ze-lenkasta, rahlo predrzno ukrojena in pri-stajala mi je izredno dobro. Bil je z »njo« Toda »ona« je bila tisti večer medla, jaz pa sem žarela. Nemara me je zato tako gle-dal. Potem pa je zbral celo toliko pogu-ma, da me je prišel prosit za ples. »Ona« je videla. Zelo težko mi je bilo smejati se z njim, toda učili so me, da moram znati prikrivati čustva. In tisti večer sem sijaj- Ne vem, če je prav, norčevati se iz čustev drugih ljudi. Moja sostanovalka mi je čestitala kar na licu mesta. Jaz pa sem še malo popila, da bi si utopila slabo vest. Potem... potem sem pač šla domov z nekom drugim. Nekaj časa sva se spre-hajala po Tivoliju in se poljubljala. Strašno smešni so se mi zdeli tisti po-Ijubi in smejala sem se kot nora. Pozneje me je bilo sram zato; razen tega pa sem smrtno užalila spremljevalca, ki je bil navsezadnje prav prijeten fant. Tako je-zen je bil, da me je nazadnje pustil in sem se morala sama vračati v Naselje. Pred blokom sem srečala nekaj fantov. Eden mi je podaril šopek vrtnic, ki jih je natrgal nekje v Tivoliju. Doma mi je sostanovalka še enkrat če-stitala. Rekla je, da sem bila sijajna. Ni-sem jo poslušala. Gledala sem tiste rdeče rože in naenkrat sem imela oči polne solz. Takrat sem zadnjič jokala zaradi njega. Ne šamo zaradi njega. Zaradi ljubezni, ki jo tako čakam. Pravijo mi, da sem idea-list. Da take ljubezni ni. Da se moram pol leta. Počakam naj, da bo ona končala In potem ji bova povedala. Kaj je dva meseca proti večnosti, je dejal, in midva da bova potem lahko vedno srečna. Odgo-vorila sem mu, da si lahko misli o meni, da sem navadna ženska in da to tudi sem, da pa je on slabič in da ga nočem več poznati. Mnogo sem prejokala, Sostanovalka mi je pozneje rekla, da sem od tega dobila še bolj zelene oči in da je to lepo, toda to je seveda zloba. Res pa je, da je zaradi njega šel po vodi moj izpit, čeprav tega nikomur ne priznam, celo sostanovalki ne (Zdaj sva se namreč spet sprijaznili). In zaključni ples? no igrala. Ne vem, kje je tisti večer je-mal pogum, ampak pustil je »njo« in ple-sal z mano. Delala sem se zmagoslavna, v resnici pa sem se počutila zelo klavrno in revno. Se zmeraj sem bila zelo zaljub-ljena, toda pokazala mu tega nisem. Rekla sem mu, da je bilo z moje strani samo šala, da sem se hotela samo revanširati nekomu drugemu in da sem to tudi po-polnoma dosegla. Da mi je bil samo sred-stvo. In še več takega. Skratka, zelo sem ga ponižala. Da bi se maščevala še njej, sem ji nazadnje rekla, da ji ga vračam. Mislim, da bi me bila takrat najrajši po-žrla, toda reči si ni upala ničesar. Bala -,e je zanj. naučiti jemati življenje tako kot je. Am-pak jaz se v Ijubezni še zmeraj ne mo-rem zadovoljiti z manj kot tistim, kar pod ljubeznijo pojmujem. Konec zgodbe. Morda samo še, da je mama izvedela, da nisem napravila iz-pita in da ne bom nikoli pozabila njenega obraza v tistem trenutku. Njega še sre-čam včasih. Pozdravi me, jaz pa samo pokimam. Tudi »njo« sem še parkrat vide-la, pa sva prezrli druga drugo. Mislim, da me zelo sovraži. Včasih se mi zdi, da bi se ji morala opravičiti. JELKA JOHN OSBORNE MARTIN LUTHER III. DEJANJE 2. prizor Wittenberg 1525. Koračnica, kanonada in kriki ranjen-cev. Dim, zvihrana zastava s križem in lesenim čev-Ijem, znamenje kmečkega gibanja v Bundschuh. Na eni strani edra majhen oltar, kakršni so v kapelah, naspro-ti prižnica. Na sredi odra truplo ubitega kmeta... v opredju stoji Vitez, izmučen je, brezupen, okrvavljen in zamazan. VITEZ: . .To sem mislil povedati, ko sem rekel, zgodilo se je, in zgodilo se je na podoben način vsem nam, ki smo bili tam, tako prijateljem kakor sovraž-nikom njegovim. Ne verjamem, ne, ne verjamem, da bi vam, pa čeprav bi znat pisati in govoriti tako kot on, da bi vam znal vsaj od daleč povedati, kaj smo mislili, ali kaj smo mislili nekateri, da bi iz tega lahko nasialo. Seveda) vsi nismo mogli čutiti enako, a meni je bilo pri duši tciko, da bi bil najrajši zavpU na ves glas in izdrl meč, ne, kaj izdrl, odtrgal bi ga, kakor da je roža, ki raste iz moje krvi, in zasadil bi ga tja, ka-mor bi mi velel m. (Vitez se zatopi v lastne misli, potem se mu pogled ustavi na kmetovem truplu. Z mečem sune v vqziček.) No, ni se izteklo kakor bi bUo treba. (Se obrne h kmetavemu truplu.J Kajne prijatelj moj? Vsaj tako ne, kakor smo se nadejali, prav gotovo pa ne, kakor si se nadejal TI. Ampak komu bi le kdaj prišlo na misel, da se bomo navsezadnje znašli na dveh nasprot-nih straneh, on na eni, mi pa na drugi. Da bo takrat, ko se bo vnel boj med vami in njim, on stal zimaj klavnice in bo trobil v njihov rog, da bo trobil glas-neje in krepkeje kakor vsakdo drug in na vsa usta terjal tvojo kri, da vas bo v tisočih razkosaval in obe-šal in da boste odcapljali v ogenj za vse večne čase. O, saj verjamem, da je šlo vsaki skupini za drugo stvar. Vsem je šlo za nekaj, kar bi lahko dobili, pa še za tisto, česar se dobeden izmed nas ni imel pravico nadejati. Vsi smo bili eno, osi tisti imenitni knezi in knesoškofi, lažni plemiči hi postopaški, lažni bogataši. plemeniti ta vn pleminiti oni. Kakor svinje okoli kori-ta so brskali za vsakim grošem, ki ga ta uboga kmečka para nikoli ni premogla. Vsi tisti debeli opatje, ki se jim od di.belosti nabira koža in jim kakor gosje jajce mahedra s tilnika, potem pa še vsi tisti propadli vitezi, kakršen sem na primer jaz, izgubljenci in obubožanci, ki so doživeli lepše čase, in ki se v svoji zbeganosti ne bojijo lutiti se česar koli, ker vedo, da ne more biti več huje .. . . (se s konico čevlja dotakne kmetovega trupla). No vidiš, tokrat kot vedno si utrpel izgubo ti... (Vitev se pripravlja, da bi šibak, kakršen je, naložil truplo na voziček. Pride Martin s knjigo v roki. Spo-gledata se, Martin se ozre na kmetovo truplo. Vitez vzame Martinu knjigo iz rok in jo ogleduje, vendar mu ne uide, da se je Martin vlašno odmaknil od trupla): VITEZ: Že spH, nova knjiga? (Mu vrne knjigo) Misliš, da bo šU: med Ijudi tako kakor prejšnje? (Pav-za). Rekel bi. da bo. V^e^ej se krto naide, ki te poslu- ša. Kaj ne? (Martin se odpravlja, toda Vitez ga za~ ustavi). Martin! Samo še malo. (Vitez se obrne ter na lahko, kakor bi opravljal obred, položi roko na kme-tovo truplo. Nato namaže Martina s kmetovo krvjo). Tako. Tako je bolje. (Martin se zgane, da bi odšel, a Vitez ga ponovno zadrži). Zdaj si tak, kakor je treba. Zdaj si tudi ti na zunaj mesar — MARTIN: Bog je mesar — VITEZ: Kaj H nisi? MARTIN: Zakaj Njemu tega ne očitaš? VITEZ: Vseeno, saj nosiš ti Njegovo oblačilo. (Mar-tin gre \ stopnicam, ki držijo na prižnico). Kar dobro ti pristoja. (Pavza) Mar ne? Tistega dne v Wormsu si se potil kakor pujs Se še spominjaš? Vohai sem te, vsega, kolikor te je bilo, od tam, kjer sem stal, sem te vohal. Kar si živ, se H je posrečilo le eno: vse, česar si se lotil, si spremenil v smrad, v nevarnost in smrt. Pa bi Miko kaj takega zmogel. Celo prostost in red, oboje bi nam lahko prinesel. MARTIN: Ni ga upora, ki bi bil pravičen. Saj so kristjani poklicani, da trpijo, ne pa da se borijo. VITEZ: Vendar Kristus je s svojo krvjo odrešil nas vse. Prav vse in ni delal razločka med bogatimi in revnimi. (S prstom pokaže na kmeta) Mar ni bil vštet tudi on, ko so pisali Svelo pismo? Ali si bii odrešen samo ti, samo ti in tvoji knezi in z njimi purgarji in pajdaši MARTIN: Odrešen? (gre po stopnicah na prižnico) Knezi me zmerjajo, ti me zmerjaš, kmetje me zmerja-jo — VITEZ (Grc za njim po stopnicah) Kaj nisi bil ti tisti, ki si vinu prilil vode? MARTIN: Kadar vidim zmedo in nered, slišim hu-diča igratr nn nm^ in <**r"h w v> zdaj je dovolj — NA URNIKU: KOSARKA, ODBO JKA... Današnja številka je namenjena predvsem našim novim kolegom. Zadali smo si nalogo: čimbolje jih seznaniti z vsem, kar bodo srečevali v novem, študent-skem življenju. Pri predstavljanju različnih študent-skih aktivnosti ne moremo obiti športnega in telesno-vzgojnega udejstvovanja. Za to vrsto dejavnosti naših študentov je s formalne, organizacijske plati dobro poskrbljeno, saj se s tem ukvarja precej ljudi. Za množično študentsko športno udejstvovanje skrbijo: komisija za telesno in izven-armadno vzgojo pri univerzitetnem svetu; podobne komisije so tudi na vseh fakultetah; referat za telesno vzgojo pri rektoratu in Zveza študentskih športnih organizacij. Naj vas prvo seznanimo z univerzitetnimi telesno-vzgojnimi institucijami. Komisija za telesno vzgojo * pri US je bila ustanovljena v letu 1959. Precej zaslug za njeno ustanovitev ima nedvomno tudi študentska organizacija, ki je že vrsto let terjala, naj skrb za mno-žično telesnovzgojno udejstvovanje prevzame univerza. Komisija naj bi pripravila ugodna tla za uvedbo ne-obveznega pouka telesne vzgoje. Njeno delo je bilo vsekakor zelo težko, saj se je morala spočetka boriti z zaostalimi nazori nekaterih odločujočih ljudi na univerzi. Glavni uspeh njenega dela je bila ustanovitev refe-rata za telesno vzgojo pri rektoratu. S tem, da sta gkrb za telesno vzgojo končno prevzela dva strokov-njaka, naj bi bila pionirska vloga komisije pri US v glavnem končana. Lansko leto so bile namreč uste-novljene na vseh fakultetah posebne komisije za telesno in izvenarmadno vzgojo, ki naj bi s pomočjo strokov-njakov zagotovile najbolj primerne oblike neobvezne telesne vzgoje svojim študentom. Žal se je izkazalo, da na mnogih fakultetah položaj še ni bil dovolj ugo-den. Tako zamisel o res korenitih izpremembah na tem področju ni uspela. Referat za telesno vzgojo pri rektoratu smo obiskali z namenom, da zvemo, kakšen program so pripravili za letošnje šolsko leto. O načrtih in pripravah nam je pripovedoval prof. Gregor Hiti. »Znano je, da naše delo v preteklem šolskem letu ni rodilo uspehov, ki smo jih pričakovali. čeprav so bili pogoji za neobvezno vadbo zagotovljeni za vse fakultete, so študentje le ponekod napolnili telovad-nice. Vzroki: preveč oddaljene telovadnice, morda tudi nekoliko okorel program vadbe.« »Kot že lansko leto, smo skušali tudi letos zago toviti za- ^tudente najugodnejše pogoje za vadbo v te-lovadnicah. Znano je, da šolam v Ljubljani primanj- kuje pokritih vadbenih prostorov. številna športna dru-štva in TVD Partizan napolnijo preostale razpoložljive dvorane. Na naš pismeni poziv nismo dobili niti ene ponudbe. Poslužili smo se osebnih poznanstev in tako zagotovili študentom naslednje telovadnice: TVD Parti-zan Moste, TVD Partizan Trnovo, Dom Ljuba šercerja in telovadnico osnovne šole Prežihovega Voranca. Za-radi popravil je izpadla telovadnica na Viču, ki je bila v preteklem letu riajbolj obiskana. Morda bo po-pravljena do konca leta.« »Velike težave imamo s komisijami za telesno vzgojo na fakultetah. Pri svojem delu ne pokažejo — razen nekaterih častnih izjem — nobene lastne iniciative. Znano nam je, da n. pr. le na filozofski fakulteti sku-šajo najti primeren prostor, kjer bi lahko postavili mizo za namizni tenis.« »Lansko leto je bilo precej govorjenja, da bo letos na medicini in filozofiji uvedena obvezna telesna vzgoja za študente prvega letnika. To letos še ne bo obveljalo. Fafcultetni svet na medicini zahteve po obvezni vadbi ni sprejel. Bržkone zaradi finančnih sredstev. Za pri-mero naj povem, da so približni računi (izvršila jih je komisija pri US) pokazali, da je neobvezna vadba le malo cenejša od obvezne, torej bi morali podobna stališča popravlti.« »Zdaj pa še nekaj o načinu vadbe v tem letu. Vsak študent je moral ob vpisu v zimski semester izpolniti poseben anketni llst, na katerem so bila vprašanja o njegovih športnih zanimanjih in športni »preteklo-sti«. Poleg tega so bila dodana navodila, kako se lahko prijavijo za redno vadbo. Pri organizaciji vadbe smo letos uvedli dve novosti. Vadba bo za vse prijavljene obvezna, prijavljenci pa bodo lahko izbirali med na-slednjimi panogami: atletika, košarka, odbojka, vaje na orodju in splošna vadba.« »Za tak način smo se odločili na podlagi lanskih izkušenj. Obiskovavci bodo stimulirani s tem, da bodo imeli prednost pri smučarskih in plavalnih tečajih, ki jih nameravamo letos spet prirediti. Seveda bo vsa vadba organizirana po posameznih faknltetah in prila-gojena umikom predavanj. Vsem ne bomo mogli naj-bolje ustreči, vendar bi ob pomoči fakultetnih komisij in uprav lahko dosegli ugodnejše rešitve.« »Novi sistem razdelitve po panogah nosi v sebi nove probleme. Dogajalo se bo, da bodo gorečneži-košarkarji izpodrivali v že tako skromnih prostorih one, ki so igre manj vešči, vendar jo radi igrajo. Tako bomo spet izgubili pav tiste študente, za katere nam v največji meri gre.« Pozanimali smo se še za usodo šfeudentk. »Za njih bomo skušali, urediti skupno vadbo, seve-da, če bo prijav vsaj za eno skupino.« Naš razgovor je bil s tem pri kraju. Spoznali smo, kaj nam pripravljajo univerzitetni in fakultetni telesno-vzgojni »forumi«. Zdaj pa še nekaj navodil vam, mladi kolegi! Vi ste tisti, katerim je obvezna telesna vadba pred-vsem jiamenjena. Iz srednje šole ste vajeni rednega pouka telesne vzgoje. Umik vadbe bo prirejen urniku predavanj, torej ne boste imeli težav pri študiju. V primeru, da vadba ne bo tako potekala kot bi upravičeno želeli, je na vas samih, da preko svojih predstavnikov v komisiji za izvenarmadno in telesno vzgojo (in tudi predstavnikov v fakultetnem svetu) iz-razite iri uveljavite svoje želje. PRAGA1962 Miro Cerar, nepre-kosljivi mojster v vajah na orodju, je napisal za naš Iist svoje vtise s svetov-nega prvenstva v Pragi (Sliko je na prvenstvu posnel J. Dermelj.) Bližal se je 29. junij, dan odhoda na svetovno prven-stvo v Prago. Tekmovalci in tekmovalke so odšli s skup-nih treningov na domove, da se pripravijo za pot. Bil je petek, 29. junija, ko je zjutraj ob 8. uri vlak odpeljal proti Beogradu. Iz Ljubljane smo potovali štirje tekmovalci: Cerar, šrot, Pogačnikova in Prusnikova. V Beogradu pa so se nam pridružili še ostali. Na postaji nas je priča-kala kopica radovednežev, staršev in športnih delavcev, skratka vseh, ki se zanimajo za telovadbo. Bilo je tudi mnogo reporterjev s fotoaparati, ki so se tudi želeli po-sloviti od nas. Vsi so nam želeli srečno pot in roke je ločil od rok šele vlak, ki je odpeljal proti Budimpešti. Vožnja je potekala mirno in če ne bi bilo meje, ne bi niti vedeli, kdaj smo prišli na madžarsko stepo, ki je prav tako neizmerno ravna kot naš Srem in Banat. Madšarska je minila hitro in ko so se pojavili češki cariniki, sem spet občutil vsa tešo odgovornosti, ki mi je branila, da bi se počutil kot turist. češka se mi ni zdela p,^. .."• spre-menjena, opazujoč jo skozi okno vlaka. Bil sem namreč na češkem pred 5 leti in sem si že takrat ogledal Prago in nekaj drugih čeških mest. Mislil sem si, le kaj mi bo prinesla češka! Ali bom uspel tu tako, kot pred leti, ko sem kot 17-leten fant tekmoval in prinesel Jugoslaviji svojo prvo mednarodno zmago. V pragi smo stopili na kolodvor, ki ga je dim vlakov že povsem prebarval in se mu že pozna visoka staront. Sprejeli so ms prisrčno nekateri stari prijatelji, ki so že bili pri nas in pa naš vodnik in tolmač »pan Zdenko«, kot smo mu kasneje pravili. In prav ta naš vodič je bil ena temed posebnosti, ki sem jih spoznal v Pragi. Govoril je slovensko, da ne rečem Ijubljansko, in pa seveda srbsko, kajti Tiaša delegacija je bila doma pretei.no iz drugih re- publik. Seveda smo ga takoj pobarali, odkod njemu Ijub-Ijanščina. Povedal nam je takole: »študiral sem gimnazijo v Ljubljani in sicer na klasični in velikokrat smo jo mah-nili gori na Rožnik do Cankarjevega bivališča in tudi mar-sikak kozarček popUi. Tudi Cankarja se še spomnim.« Seveda ga je zanimalo, ali gimnazija še stoji in kako je sedaj v Ljubljani. »Rad pridem k vam na počitnice, po-sebno na Jadran, najlepše morje, kar jih poznam.« Moram reči, da smo se izvrstno razumeli. Odpeljali so nas iz kolodvora v internat »5. kvjetna«, kjer smo stanovaU. To je nekak študentski kolegij in v njem lahko srečaš štu-dente vseh narodnosti, zlasti z Vzhoda in iz Afrike. V tej veliki zgradbi z več stopnišči je neprestan promet in člo-vek se hitro zmoti pa zavije v napačno smer, previsoko ali prenizko. Na srečo so bila vrata sob oštevilčena in tudt namestili smo se vsi v enem hodniku. Ko smo prišli v kolegij, je bila ura dvanajst. 30. junija opoldne smo torej prvič sedli za mizo, na kaleri je stala jugoslovanska zastava. V sobi, ki nam je bila dodeljena, so bile še tri mize z zastavami Bolgarije, Turčije in Kanade. Kar s tremo smo prijeli za žlice in pojedli »polivku«, zraven pa drobili črn kruh, tenak in trd s kislim priokusom. že pri kosilu so nas seznanili s programom treninga in tekem, ki ga je vsaka delegacija dobila od organizatorja. Tako smo se fantje še isti dan popoldne odpravili na trening. Trenirali smo samo na treh orodjih v družbi s Kitajci, Bolgari, Vzh. Nemci, švicarji in Zah. Nemci. Trening je bil omejen, za vsako orodje pol ure, tako kot je bilo predvideno za tekmovanje. Bili smo še utrujeni od vožnje in težko smo se znašli na veli-kem odru, opazovani od Ijudi, ki so z vseh strani 6b-krožali areno. Ko je minila ura in pol, smo morali zapu-stiti oder in orodja ter prepustiti mesto drugim, ki so bili na sporedu za nami...» V nedeljo 1. julija so dopoldne trenirala naša dekleta. V skupini z Rusinjami, Kanadčankami, Francozinjami, Iz-roelkami, Bolgarkami so se počutila kar nekam telko, saj je bilo res hudo delati istočasno z največjimi favoriti in to še tedaj v polni dvorani. Gledal sem ta trening in se čudil velikemu znanju in težkim elementom. 2. in 3. julij sta bila dneva treningov. Menjavali so se po ves dan fantje in dekleta, nekateri v tekmovalni dvo-rani, drugi v Tprševem domu, kjer je prav tako bila sijaj-no opremljena telovadnica. Orodja so bila brezhibna iako v tekmovalni dvorani kot v vseh drugih. (Se nadaljuje) V šahovskem domu v Ljubljani te dni tečejo po-slednja kola šahovskega prvenstva Slovenije. Na njem sodelujeta tudi dva študenta: Ankerst in Fajfar. Pokli-cal sem ju kar od partije, da bi mi povedala kaj o sebi. J _ Marjan Ankerst je za razliko od svojega kolega zivahen fant, pri katerem v pogovoru ne najdeš niti sence sledu tiste ostrine, s katero ue postavlja na šahovskem bojišču. Ta brezkompromisni borec in od-lični poznavalec sodobne šahovske teorije je začel svojo šahovsko pot leta 1956 na mladinskem prvenstvu Ljubljane. — Od takrat redno beleži uspehe enega za drugim. Naj navedem tu samo nekatere najpomemb-nejše. Na mladinskih prvenstvih Slovenije je sodelo-val v letih 1958, 1959, 1961 in redno dosegal visoke uvrstitve; na zadnjem je zasedel celo prvo meste. Na državnih mladinskih prvenstvih je sodeloval dvakrat, in sicer v Prištini leta 1960, kjer je zasedel 8. do 11. mesto, in leta 1961 v Varaždinu, kjer se je uvrstil na 4. do 6. mesto. Na članskem šlovenskem prvenstvu je igral že lani, zasedel 2. do 4. mesto in dosegel titulo mojstrskega kandidata. Letos je igral tudi na meddržavnem dvoboju Jugoslavija : ZSSR in dosegel neodločen rezultat 3:3. Sicer pa je Marjan študent ekonomske fakultete (tudi on se bo letos vpisal v II. letnik) in ko sem ga vprašal, kako misli za naprej, sem tudi od njega dobil značilen odgovor: Predvsem končaii fakulteto, šah pa le kot stranska dejavnost, le v prostem času... Marjan si je letos praktično že zagotovil prvo me-sto v Sloveniji in mislim, da se ne bom prenaglil, če mu že kar zdaj vnaprej čestitam za ta uspeh. Na tur-nirju je do sedaj sedemkrat zmagal in pri tem porazil vrsto najboljših slovenskih igralcev, kot so Longer, Grosek, inž. Gabrovšek, Malešič. Zmaga na tem tur-nirju pa je zanj še toliko bolj pomembna, ker mu zagotavlja udeležbo na državnem prvenstvu. Peter Fajfar je skromen, droben fant črnih, rahlo skodranih las. Letos se bo vpisal v drugi letnik grad-bene fakultete. Ko sem ga povprašal o njegovih doseda-njih uspehih, kar ni hotel z besedo na dan. Počasi pa se mi je le posrečilo, da sem izvlekel iz njega nekatere skromne podatke, ki naj vsaj približno orišejo njego-vo dosedanjo šahovsko pot. šah je začel resneje igrati leta 1954. Na mladinskih slqvenskih prvenstvih je sodeloval v letih 1958 in 1959, prvo kategorijo pa je dosegel na filter-turnirju leta 1960 v Novem mestu. Ko scm ga vprašal, kakšni so njegovi nadaljnji cilji, mi je odgovoril: Končati fakulteto in se posvetiti poklicu. Šah pa le kot konjiček, za zabavo... Peter je za vsakega igralca na slovenskem prven-stvu resen nasprotnik. Do sedaj se je dvakrat vpisal na listo zmagovalcev, pri čemer je zlasti pomembna njegova zmaga proti Grosku, staremu rutiniranemu igralcu in enemu od pretendentov za prvo mesto. In kakšna je bila partija med Petrom in Marjanom? Ostra, brezkompromisna in na koncu — remi! Ingo Paš ¦ •«ffiirdJ 0 Kolumbu so že veliko pisali. Koliko smo brali o njegovi veliki avanturi, o tem, kako so ga spre-jemali na dvorih, skratka o tem, kako je odkril novo zemljino, vzel kuhano jajce, ga trdo pastavil no mizo in z odločnim glasom rekel: »To je Kolumbovo jajce.« Nihče pa ne ve, kaj se je zgocUlo s Kolumbom kasneje. Veliko verzij je, ne kateri pripovedujejo, da si je zaslužil lepo starost, toda vse to so prazne besede. Le malokaterim je znano, da je Kolumb ob prihodu v Evropo kmalu obubožal. Nekaj časa je še živel na kredit, potem pa mu ni ostalo nič drugega, kot da je oprtal popotno torbo, iz bezgovega grma spulil palico, si prižgal viržinko (ku-pil si jo je v indijanski trafiki) in se od-pravil po svetu. Prepotoval je že lep kos sveta in se pre-žlvljal na vse načine. Pravil je o novi zemlji, ki jo je odkril in ljudje so mu dajali po groš za kruh in sol. Ko je po-toval skozi Galijo, ga je nekaj časa pre-življala lepa Konstanca, ki je bila velika papeževa prijateljica. Toda prijateljstvo med Kolumbom in Konstanco je prekinil papež, ki je zanj zvedel. Odmeril je Ko-lumbu petindvajset udarcev po nespodob-nem delu telesa in celo ubil bi ga, če se ne bi Kplumb znašel in dal svetemu očetu nekaj posebnih trav, ki so zopet utrdile papeževo prijateljstvo do Konstan-ce. In odpravil se je naprej. Vse bolj raz-capan je bil in sandale so razpadle. Bez-gova palica, s katero si je pomagal po kamenju in slabih poteh, se je že drugič prelomila. Nekega dne je zagledal pred seboj po-krajino in bila mu je zelo všeč. Sklenil je, da se bo v njej nastanil in zaslužno umrl, saj je bil vendar Kolumb. V naj-večjem mestu pokrajine si je najel pod-strešno sobico in začel pisati spomine. Trikrat se je leto obrnilo na glavo in potem je Kolumb trikrat zavzdihnil, po-gledal na tri debele svežnje spominov pred seboj in sklenil poiskati društvo pisunov, kamor bi predložil svoje delo. Pred društveno pisarno je stal vojščak s helebardo in sumljivo pogledal Kolum-bu v obraz. Pogled mu je zdrsnil po obleki in sandalih, če o njih lahko sploh govorimo. l »Kam pa kam?«, ga je pobaral. »V društveno pisarno, naj mi bo pote-ženo«, je ponižno rekel Kolumb in se hotel splaziti mimo širokih stražarjevih ramen. »Izkaznico, prosim«, je nič kaj prijazno požgečkal Kolumba s helebardo. »Kakšno, mi bodi poteoženo,« odvrne Kolumb. »Izjavo, da pišete v svojih spisih dela-lec in ne delavec« Kolumbu se je stožilo in odšel je. Tri mesece je popravljal svoje spise in napisal izjavo, da bo odslej pisal samo »delalec«. črko »1« je napisal celo na mestih, kjer jo pravzaprav ne bi bilo treba, kot npr: nl pisal »pravzaprav«, ampak »pralzapral«. Potem se je znova vrnil v hodnik in ko se je izkazal z izjavo in stražarju še posebej zatrdil, da govori resnico in samo resnico, je smel vstopiti. »Bodi mi potoženo, da sem tri leta pisal spomine, pa me je ono stražarsko zmene napodilo, nakar sem moral tri mesece popravljati svoje delo«, je izjavil človeku, ki je sedel za mizo in rezljal iz kosa lesa črke za tisk svoje knjige. »No, nič takega. Moramo se zavarovati. Lahko bi se našel kdo, ki bi prinesel k nam kaj novega, mi pa smo proti vsemu novemu. Mi smo za staro in tradicionalrio, stokrat preizkušeno.« Kolumb je kimal in kimal in končno pomolil svoje tri svežnje spominov. »Tole sem pisal«, je pomolil človeku za hrastovo mozo. »Mmmm, zanimivo, ampak mi smo za staro in ne odkupujemo novih spisov. Bog oče z vami.« Kolumbu se je zavrtelo. In že je pomi-slil, da mu je umreti. Pa je zbral zadnje groše, prodal plašček in odšel v pivnico. Tam je zatekel mladega sholarja in mu potožil o vsem, kar se mu je zgodilo. Sholar je na dušek izpraznil šest vrč-kov ola in premišljeno dejal: In Kolumb je storil tako. Napisal je dve vrstici, jih obesil na planke in bil spre-jet v društvo. Okoli vratu so mu obesili svetinjico z zaporedno številko 557 in po-stal je poklicni pisun. še sedemindvajset Pred kratkim me je zgrabila zbi-rateljska strast. Moram reči, da je prav posebne sorte. Doslej sem z večjim ali manjšim uspehom zbiral žeblje, znamke, metulje, knjige (s posebnimi oznakami javnih knjiž-nic), bucike, brucike, žepne robce in robčke vseh barv in velikosti, star denar... Vse do teh dni, ko sem prišel na idejo zbiranja pisem. To vam je nekaj, prijatelji. Povem vam, da sem se povsem predal novi strasti. Ponoči se mi sanja o pismih. Povsod pisma. Sanjam lepo pokrajino, pa se nenadoma spreme-ni v pismo. Kako prijetno me strese. Skušam si za-pomniti naslov in pošiljatelja, vrsto ku-verte in znamke, obrabljenost kuverte in znamke, značilnost pisave in tako naprej. Zjutraj se prebudim ves omamljen, sko-delica kave se mi zdi poštni nabiralnik ... Torej: začel sem zbirati pisma. Najprej sem jo mahnil na fakultrto. Tam je pre-cej zbirateljev narodnega blaga. Povedali so mi, da bi bila še najbolj godna za zbiranje Florijanova pisma; za katerim pa se je pred kratkim — žal izgubila vsaka sled. Govorijo sicer, da so ga videli, ko je hodil okoli mestnega mizarja in mu kazal načrt skrinjice posebne vrste, dolo-čenih dimenzij, »sivomaslene boje«. Za zbirko njegovih pisem bi, bogami, porabil tudi dva semestra, saj je bil zaslužen pisatelj in spisovatelj, pisal bralec z l in bravec z v, kakor so pač izhajali članki v Delu, toda izginil je. Jaz pa sem se odločil, da začnem z zbiranjem pisem takoj, pa četudi pri tem porabim ves svoj čas, zgubim štipendijo, reskiram sta-novanje v študentskem naselju in še kaj. In sklenil sem, da bom pisma po ma-nirie rodoljubnih alpskofolklorizirajočih neopozitivistov predajal v roke javnosti. V roke mi je do sedaj prišlo le eno in še to je koncept. Našel sem ga v košu na naši fakulteti, pa kaj zato. Za začetek zbirke je dobro. Pismo sem kro-nološko uredil. Kaj vse sem pri tem upo-števal, ne bom pravil Lahko povemsamo »Ne delaš prav, Kolumb. Najprej je tre-ba priti v društvo. Tja pa sprejemajo sa-mo tiste, ki čim manj napišejo. Svetuje-mo ti: vzemi Iist pargamenta, lepo ga po-piši in ga obesi na kakšne planke, najraje na tiste pri društvu. In sprejeli te bodo. Potem boš lahko objavljal svoje spomine kolikor časa boš hotel in kolikor časa boš živel.« let je nemoteno objavljal svoje spomine. Nekatere je tiskal tudi po trikrat, saj so vse publikacije društva ostajale na poli-cah ali pa so jih zložili za planke. Prevare ni nihče odkril, saj društvenih publikacij ni bral nihče. Potem je Kolumb zadovo-ljen sklenil, da bo umrl. In njegove zadnje besede so bile: »Tu sem odkril Ameriko.« JESEIMSKO PISMO to, da npr. prestopno leto ne spremeni stvarne, kronološke ureditve pisma. Sploh pa, naj mi bo potoženo, prestopna leta me motijo. Rušijo sistem dela. Treba jih bo prepovedati. Pismo tokrat nisem komentiral. Komentarje k temu pismu bom izdal v posebni trilogiji, ki pa iz teh-ničnih razlogov. .. Dragi prijatelji, Lepe pozdrave iz študirajoče Ljubljane, Ijubljanske univerze, protektorata in re-ktorata. Pred dnevi sem prispel v Ljub-Ijano in se naselil v študentskem domu. študentski dom je ustanova, kjer stanu-jejo šiudentje. Tu samo študiramo. Do-mov nekaj časa ne bom mogel priti, ker imam kot študent prvega letnika velike študijske obveznosti, nekaj diplom, dve disertaciji in preizkusni izpit. Najprej moram napisati nekaj o naši fakulteti. Ko prideš sem, se moraš naj-prej vpisati. Jaz sem vprašal starejšega gospoda, kam naj grem, da se bom lahko vpisal in dal svojo pristopno izjavo, da sem za univerzo. Ta gospod, ki so mu pra-vili »stara bajta«, me je lepo popeljal po hodniku in mi pokazal na neka vrata: »Tukaj naprej, prosim lepo«. Stresel sem se, si popravil kravato in si nadel abitu-rientski izraz. Potrkal sem in ker se ni nihče oglasil, sem vstoptl. Znašel sem se v fakultetni toaleti. Fakulteta je razdeljena na več oddel-kov. To so najrazličnejša področja člove-kovih razmišljanj. Nad vsemi oddelki in univerzo pa bedi protektorat in rekto-rat. Sklenil sem, da bom v najkrajšem času stopil do tovariša protektorja, ker pravijo, da študentom z veseljem pomaga. Jaz pa, kot veste, sem bil vedno za pro-tekcijo. Pred kratkim sem se vprašal: »Ali bo trideset jurčkov, ki jih dobim od doma, zadostovalo za moje študiranje?« Začel sem razmišljati o tem in onem in na lepem mi je padla v glavo besedica, ki me kar ni hotela zapustiti. Razmišljal sem že o tem toliko časa, da sem v glavi se-stavil določen načrt. Pismo, Če hočete. Gla&ilo se je takole: Dragi tovariši, sporočam vam, da sem kot bodoči kader družbene jakultete v svesti svojih državljanskih dolžnosti pripravljen spre* jeti večletno štipendijo, ker je moja stro- ka univerzitetna. Organiziral in pokvalifi' ciral sem se na filozofski fakulteti. To-variši, pripravljen sem sprejeti štipendijo od. vas in za našo vas, smrt fašizmu, svoboda narodu! Toda zgodilo se je povsem drugače. Pi-sma nisem odposlal, ker kadar grem pred pošto, pozabim na pošto (Tam je tako lepo stati; vedno stojim tam. Tudi to so-di v moj študij). Obiskal me je očka, prihitel je s svojim novim vozičkom in mi povedal, da sem dobil štipendijo. Kar tako, brez prošenf, sem pomislil. »No, fant moj, kaj je tu še treba raz-lagati. štipendija je štipendija. Lepega denarja se ne boš branil, saj si vendar moj sinko. Kar vzemi jo, boš imel za cigarete, tistih trinajst jurčkov . . .« Tako je to. Drugače pa, sedaj sem kader. Vesel sem, ker sem kadcr.« S tem se je pismo zaključilo. Vzel sem ga, ga lepo zložil, zaznamaval uro in mi-nuto najdbe, oštevilčil z zaporedno me-vilko ena in ga dal v svojo mapo. stran 15 Poznaš svoj klub # Delo pokrajinskega kluba ni samo prirejanje zabav in dru-žabnih večerov 0 Tesno sodelovanje s komuno — porok za reševanje študentov-skih materialnih vprašanj d Tudi novince čimprej vključiti v delo sekcij Ker je že vsa današnja številka posve-čena mladim, je skoraj potrebno, da jim povemo, kaj vse imamo in kam se lahko vključijo, kje lahko delujejo in koliko naj pričakujejo od svoje organizacije. Naj spregovorimo danes o pokrajinskih klubih, ki so sicer srednješolcem več ali tnanj poznani. Več ali manj pravim zato, ker je od pokrajinskega kluba odvisno, koliko so seznanjeni z njegovim delom in koliko je klub znal navezati stike s svojo domačo pokrajino, s svojim okrajem in komuno ter z rysemi inšiitucijami - organi-zacijami, ki so v njej. Na univerzitetnem odboru je registriranih več kot dvajset po-krajiaskih klubov, od katerih pa polovica spi spanje pravičnega. Kaj je temu vzrok, ni težko ugotoviti: na eni strani majhno zanimanje študentov za problematiko do-mačega kraja in skupnosti, ali jasneje po-vedano — premalo Ijubezni in čuta dolž-nosti, da je vsak študent-intelektualec po-klican, da po svojih močeh in sposobno-stih pomaga in preko svoje sekcije v klu-bu svetuje in spremlja razvoj svoje ob-čine. Na drugi strani pa opažamo zelo Cudne odnose odgovornih občinskih orga-nov do pokrajinskih klubov. Ta odnos se kaže v nerazumevanju za študentske pro- Tiskarski škrat? Ah, ne! Na naši sliki so res otroci, so pa tako nebogljeni kot naši bruci in bruculje. Ce ne bi bilo mamice, ki potrpežljivo zajema, bi bil otročiček nemočen. Ravno tako bi zeleni bruci brez modrosti starih bajt pozebli kakor nežno cvetje, ko pade slana. Le stara bajta daje dober nasvet, le stara bajta zna pokazati prave stezice. Neomajno zaupanje je poplačano s stoterimi obrestmi. Spo-znali smo bruca, ki je prvič pogledal čez vaški plot. Ta je na univerzi kupil za 500 dinarjev kolek namesto za petdeset, potrkal na vsaka vrata, tudi na WC in kupil polovico skript za cela. bleme, v kadrovski politiki, ki se vodi z neupoštevanjem realnih možnosti in želja študentov in podobno. Tam, kjer so se vo-dilni zbali za svoje pozicije, ni sode-lovanja s študenti. Pa ne pojdimo predaleč! Danes več o delu klubov! Pokrajinski klub je organ-ska celota, ki povezuje vse študente dolo-čenega območja. Nosi svoje ime in ima svoje organe. Ti se volijo na skupščini, ki je kmalu na začetku šolskega leta... Klu-bi prirejajo skupne sestanke, družabne večere, proslave in memoriale pb pomem-briih diieh alTtfb Sponimu važriejših b-sebnosti — zgodovinskih ali umetniških — iz krajev, kjer so se kot rojaki rodili, živeli in delovali. Dosedanja praksa je u-trdila na novo vzniklo manifestacijo štu-dentov: partizanske pohode, ki so do se-daj vnesli mnogo svežine in živahnosti v delo pokrajinskih klubov. Ti pohodi, zdru-ženi s kulturnozabavniml prireditvami po vaseh, kjer je kultura dejavnost skoraj zamrla in kjer ljudje — željni prireditev — več ali manj odrezani od sveta, pa ne pomenijo edine uspešne oblike dela. Ne moremo prezreti važnosti sodelovanja med štipendisti in štipenditorji ter ob-činskimi ljudskimi odbori, naše sodelo-vanje študentov z mladinsko organizacijo. ILEGALEC Aktualno (nerešeno) vprašanje, ki se pojavlja vsako leto znova Ali prijavna In odjavna služba ne velja tudi za študente? Koliko prekrškov vsako noč llegalno prenočevanje — vir pogostih tatvin Na začetku vsakega šo^skega leta je opa-ziti močan priliv študentov v Ljubljano. Med njimi je tudi precej turistov, ki so si prišli ogledati teren, češ, če se mi bo dalo, bom ostal, če ne pa se vrnem. Po-gostokrat mnogi niti nimajo denarja, da bi se redno prehranjevali, kaj šele, da bi Si plačali stanovanje. Ker v čakalnici na železniški postaji ne morejo vsako noč prespati, navalijo na študentske domove. Pri tem sta najbolj ogrožena Akademski kolegij in Naselje Ilegalci si najdejo po-gosto tudi kolege med stanovalci in ti jim priskrbe posteljo. Ta postelja pa je lahko tudi last nekoga, ki ne bi bil zadovoljen, da bi v njegovih rjuhah kdorsibodi spal. Zgodilo se je v Kolegiju: V sobi 214 je šest noči zaporedoma spal nekdo, ki ni imel svoje posteljnine. Prišel je od daleč brez vsakršne prtljage. Celo toaletnih po-trebščin ni imel (s sabo!). Omnia mea mecum porto: ponošen suknjič, srajca, čevlji, hlače. Vseh šest~dni ga ni nihče od stanovalcev pobaral po imenu, niti se ni nihče zanimal, Le je prijavljen v upravi... Zgodilo se je v Naselju: Znanec mi je povedal, da lahko v Naselju prenočim kadarkoli, ne da bi se mi bilo treba pri-javiti dežurnemu vratarju. Samo majhen trik z domskimi izkaznicami in že lahko v miru počivam. Kontrole študentskega sveta so tako redke kot štiriperesna de-teljica v travi. Dogaja se v Beogradu: V študentskih domovih nimajo nobenega pregleda nad tem, kdo spi kot prijavljen in kdo je ile-galec. V domove se zatekajo kriminalci in ljudje sumljivih kvalitet. Menda skupno prenočevanje zaljubljenih ni nobena red-kost. Nihče ne pomisli, kakšno škodo delamo sami sebi. Na eni strani oviramo orga-ne Ljudske milice s tem, da nimajo pregleda, kjer se ljudje potikajo, po drugi strani pa pljuvamo v lastno skledo, ker dajemo potuho in priliko tistim, ki pre-radi kaj izmaknejo. Res je, da so temu v veliki meri krivi stanovalci sami, res pa je, da je k takemu stanju v Ijubljanskih ome-njenih domovih pripomogla nedelavnost študentskega sveta oziroma njegove ko-misije. V Kolegiju so že ob koncu lan-skega leta in ob začetku letošnjega šolske-ga leta začeli s široko akcijo: V boj proti tatvinam in iligalcem! Nič več se ne- iz-rekajo »simbolične kazni« — za prenoče-vanje iligalcev je kazen samo ena: izklju-čitev iz zavoda. Ilegalci se predajo Ljud-ski milici. Le tako bomo prišli na zeleno vejo..-. Pogosta sestajanja obojih so rodila lepe sadove. štipenditorji so povedali svoje že-Ije in štipendisti so vplivali na kadrovsko politiko v občini in celo v okraju. Navi-dez dolgočasno delo v občinski sekciji iz-gubi ob tej obliki sodelovanja in angaži-ranja večjega števila študentov, tudi ta-kih, ki ne prejemajo štipendije, svojo enoličnost in v končni inštanci koristi le študentom. Vprašanje štipendij in povi-šanja štipendij se je pogostokrat rešilo Ie ob takem tesnem sodelovanju obeh pri-zadetih: občine oz. štipenditorja in štu-denta preko njegove sekcije pokrajinske-ga kluba. Marsikateri študent se z veseljem spo-minja zabavnih prireditev, ki jih je orga-niziral njegov klub sam ali pa s sodelo-vanjem kakšnega drugega kluba. Spoz-navni večer prijateljstva, emisije dobre volje brez kakšnih lokalpatriotičnih ten-denc, domače vzdušje in prijetna zaba-va v domačem stilu med samimi znanci je res nekaj enkratnega, nepozabno do-živetje. Lahko bi naštevali še vrsto oblik sode-lovanja in dela pokrajinskih klubov. Pa bodi za danes zadosti! Starejši študentje gotovo poznajo to problematiko in jim ni povedano nič novega;novincem pa naj bo osnovna orientacija in napotilo za vklju-čitev v pokrajinske klube, ki so v svojem desetletnem obstoju že postali veren od-raz študentovskega gibanja in življenja ter dela visokošolcev v Ljubljani. M.T. Nadaljevanje s prve strar, potrebna široka družbenopolitična izob-razba, znanje o razvoju, ki nas je pri-vedlo do današnjega stanja, ter o bližnjih in daljnjih smotrih, h katerim težimo. S tem pa ne mislim le na teoretično zna-nje o družbeni problematiki, ampak na vključevanje v živo praktično družbeno delo. Tudi najboljši strokovnjak bo v določenem smislu okrnel, če ne bo poznal širše družbene problematike, tendenc družbenega razvoja in če ne bo čutil potrebe, da bi sam sodeloval v reševanju družbene problematike. študentska orga-nizacija s svojo vsestransko in pestro dejavnostjo je brez dvoma faktor, ki pomaga svojim članom, da se tudi po tej važni plati izpopolnjujejo in razvijajo. Trdno sem prepričan, da bo le tak stro-kovno solidno izobražen, kulturno in druž-benopolitično široko razgledan človek lahko opravljal naloge izobraženca tako, kakor od njega pričakuje naša družba, predvsem pa, da zaradi vecje izobrazbe, ki si jo je pridobil, ne bo zahteval od nje posebnih pravic, ampak se bo zavedal, da mu več znanja nalaga do družbe le večje dolžnosti*' in večjo od-govornost. Če bodo naše mlade tovarišice in to-variši skušali uravnavati svoje življenje in delo tudi v smislu, ki sem ga tu bež-no nakazal, bo to gotovo močno pripo-tnoglo k temu, da bo skupnost učiteljev in študentov, naša sodobna universitas litterarum, nadalje rasla in se izpopolnje-vala, tesno povezana z našo družbo in njenimi potrebami, zaradi katerih je na-stala in ki naj jih s svojim delom skuša zadovoljevati. V tem duhu žefim ponovno vsem, ki letos prvič stopajo na našo nniverzo, mno-go uspehov in sreče v njihovera življenju in prl njihovem delu! Od Maribora B E0 G RA D: Kultumoumetniško društvo »Branko Krsmanovič« je tudi med poditnicami pokazalo veli-ko aktivnost, saj so njegove sekcije dosegle kar lepe uspehe. Tako je folklorna sekcija gostovala po se-vernem in srednjem Primorju, za zaključek pa so folkloristi nastopili v Sarajevu. Razsodlšče jim je do-delilo višje ocene kot profesional-nima ansambloma »Kolo« in »Ta-nec«. Pevski zbor je priredil več kon-certov v domovini. Zbor je nastopil tudi na zaključku PEA s kantato, ki jo je za to priliko skomponiral Krešimir Baranovič. čez nekaj dni bodo odpotovali v Italijo, kjer bodo peli v Torinu in Rimu. ZAGREB: Pred dnevi se je za-ključilo na strelišču Doktorščina v Zagrebu državno študentsko pr-venstvo v streljanju. Sodelovalo je več kot 400 strelcev. To tekmovanje je bilo sedemnajsto po vrsti. SALVATORE MORALE, «™g° valec v teku na 400 m ovire na PEA in svetovni rekorder v tej diselplini, štadent petega letnika elektrotebni-ke, je za študentsko glasilo povedal, da je v Italiji atletika obvezen predmet na visokih šolah. Izjavil je, da je važnejše postati inženir kot pa svetovni rekorder. MARIBOR: Svet združenja ma-riborskih visokošolskih zavodov je letos formiral sklad za izgradnjo študentskih domov in stanovanj. Tako bodo študenti v Mariboru že letos dobili svoje prostore v pre-novljenih prostorib doma srednje kmetijske šole ter nekaj ležišč v vajeniškem domu v štrosmajerjevi ulici. BEOGRAD: v okviru prireditev, ki so jih beograjski študentje or-ganizirali za sprejem brucev, je v središču pozornosti nogometna tek-ma bruci : prvoligaši. Tekma, ki bo na stadionu JLA 18. oktobra, je vzbudila veliko zanimanje, saj bodo za prvoligaše igrale stare bajte kot Šoškič, čebinac. Šekularac, Bano-vič in drugi. VARAŽDIN: Odprli so dve novi višji šoli: višjo tehnično šolo in višjo ekonomsko šolo. študentje, ki niso iz Varaždina, bodo morali pla-čevati šolnino — za vsak semester 12.000 dinarjev. UUBLJANA: Cetrtega novem-bra bo odpotoval v Egipt KUD Akademik iz Ljubljane. Njegove sekcije: oktet, zbor Vinko Vodo-pice, folklorisKi ter zabavni orke-ster Ad hoc bodo nastopili v neka* terih egiptovskih mestlh ter v pre-stolnici. Nastopi Akademika spadajo v sklop sporazuma o kultumi iz-menjavi med Egiptom in Jugosla-vijo. Podrobneje o tem bomo po-ročali v naslednjih številkah našega llsta. do Skoplja Itlbuaa - glasllo Zveze Studentov - Izdaja Univerzltenl odbor ZSJ -Ureja urednlSkj cxlbor - Odgovornl nrednik Jože Sušmelj; giavni urednik Nlko Tlftar - Uredništvo ln uprava, Trtbuna Poljanska 6/n, telefon 30-113 - tekočl račun 600-14/3-561 - Letaa narofinlna 400 dlnarjev, posamezni lzvod 20 dln -Rokopisov in totograflj n« vrafta-mo - Tlsk: CP Delo, LJubliana. TomSlfieva l. td. 23-524