POSODOBITEV v E-obliki, september 2015 2 3 4 1. UVOD 7 1.1. SPLOŠNA PRAVILA VREDNOTENJA 11 1.2. VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA 12 1.3. TEMELJNE RAČUNOVODSKE PREDPOSTAVKE IN KAKOVOSTNE ZNAČILNOSTI RAČUNOVODENJA 13 1.4. PRIPOZNAVANJE GOSPODARSKIH KATEGORIJ 15 1.5. PREVREDNOTENJE 27 2. OSNOVE KNJIGOVODSTVA 29 2.1. KAJ JE KONTO? 30 2.2. KAJ JE KONTNI OKVIR IN KAJ KONTNI NAČRT? 31 2.2.1. VRSTE KONTOV 34 2.3. PRAVILA OZIROMA OSNOVE KONTIRANJA 36 2.4. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA 39 2.4.1. DEFINICIJA VERODOSTOJNE KNJIGOVODSKE LISTINE 41 3. OSNOVNA SREDSTVA – SRS 1 49 3.1. OPREDELITEV POJMOV 50 3.2. NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA 53 3.2.1. KAKO KONTIRAMO NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA? 57 3.2.2. VNOS V REGISTER OSNOVNIH SREDSTEV 58 3.3 AMORTIZACIJA, OBRAČUN AMORTIZACIJE, AMORTIZACIJSKA STOPNJA 60 5 3.4. NALOŽBENE NEPREMIČNINE (SRS 6.2.) 64 3.4.1. KAKO KONTIRAMO NAKUP NALOŽBENE NEPREMIČNINE? 65 4. TERJATVE – SRS 5 67 4.1. OPREDELITEV POJMOV 68 4.2. PRIPOZNAVANJE 70 4.3. PREVREDNOTENJE 71 4.4. KONTIRANJE 72 5. DOLGOVI – SRS 9, 11 75 5.1. OPREDELITEV POJMOV 76 5.2. PRIPOZNAVANJE 78 5.3. PREVREDNOTENEJE 79 5.4. KONTIRNAJE 80 6. DENARNA SREDSTVA – SRS 7 85 6.1. OPREDELITEV POJMOV 86 6.2. PRIPOZNAVNAJE 88 6.3. PREVREDNOTENJE 89 6.4. KONTIRANJE 90 7. PRAKTIČNE NALOGE 93 8. REŠITVE 99 9. VIRI 115 10. O AVTORICI 117 6 UVOD 7 Računovodstvo je dejavnost spremljanja in preučevanja v denarni merski enoti izraženih pojavov, ki so povezani s poslovanjem kakega poslovnega sistema. Sestavni deli računovodstva so: - računovodsko predračunavanje, - knjigovodstvo, - računovodsko nadziranje, - računovodsko analiziranje - računovodsko informiranje. Knjigovodstvo je sestavni del računovodstva. Zajema celoto vseh poslovnih dogodkov, ki so ovrednoteni v denarni merski enoti. Knjigovodstvo je evidentiranje podatkov o preteklosti. Sestavlja računovodske obračune kot svoj rezultat, sestavljeni pa so lahko za notranje potrebe ali pa za zunanje uporabnike. Sestavlja izkaze poslovnega izida, bilanco stanja, izkaze finančnega izida in izkaze gibanja kapitala. Zakonski okvir najdemo v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) in Slovenskih računovodskih standardih (SRS). 8 ZGD v 50. do 66. členu določa: - splošna pravila o računovodenju, - kriterije za določanje, katere družbe so majhne, srednje in velike, - določbe o konsolidiranju letnega poročila, - določbe o revidiranju, - določbe o javni objavi, - določbe o letnem poročilu, - pravila o poslovnih knjigah in letnem poročilu. Po Zakonu o gospodarskih družbah je potrebno: 1. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig za vsako poslovno leto v roku treh mesecev po koncu tega poslovnega leta sestaviti letne računovodske izkaze. Letna računovodska izkaza iz prvega odstavka tega člena sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Ta računovodska izkaza tvorita celoto. Izdelana morata biti jasno in pregledno. Izkazovati morata resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe oziroma podjetnika, njun finančni položaj in poslovni izid. 2. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen izjeme v 74. členu ZGD (podjetniki – enostavno knjigovodstvo). 3. Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih 9 postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. – Opomba: s tem je uzakonjenja OBVEZNOST POPISA / INVENTURE! Podrobnejša pravila o računovodenju določajo računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenski računovodski standardi) oziroma Zakon o računovodstvu, ki velja za organizacije, ki so proračunski uporabniki in ki niso ustanovljeni po Zakonu o gospodarskih družbah, zakonu o gospodarskih javnih službah in zakonu o društvih. Slovenski računovodski standardi določajo zlasti: 1. Vsebino in členitev izkaza finančnega izida in izkaza gibanja kapitala, 2. pravila o vrednotenju računovodskih postavk, 3. pravila o vsebini posameznih postavk v računovodskih izkazih in pojasnilih teh postavk v prilogi k izkazom. Letno poročilo za mikro gospodarske družbe je sestavljeno iz: 1. bilance stanja, 2. izkaza poslovnega izida, 3. prilog s pojasnili k izkazom in dodatnimi izkazi le za podjetja, ki morajo revidirati svoja poročila. Ti sestavni deli letnega poročila tvorijo celoto. 10 1.1. SPLOŠNA PRAVILA VREDNOTENJA: Za vrednotenje postavk v računovodskih izkazih veljajo naslednja splošna pravila: 1. Predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja; 2. Uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja); 3. Potrebno je upoštevati načelo previdnosti, in sicer na način, določen z Slovenskimi računovodskimi standardi – 54. člen; 4. Potrebno je upoštevati načelo poštene vrednosti, na način, določen z računovodskimi standardi iz 54. člena tega zakona; 5. Odhodke in prihodke je potrebno upoštevati ne glede na to, kdaj so bili plačani oziroma prejeti; 6. Sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev je potrebno vrednotiti posamično; 7. Začetna bilanca stanja poslovnega leta se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega leta. 11 1.2. VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA: Podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni prekoračil dveh od naštetih kriterijev (spodaj navedeni kriteriji se lahko spremenijo, zato jih je potrebno spremljati v določbah Zakona o gospodarskih družbah): - Da povprečno število zaposlenih ne presega tri, - da so letni prihodki nižji od 42.000 EUR, - da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce. 12 1.3. TEMELJNE RAČUNOVODSKE PREDPOSTAVKE IN KAKOVOSTNE ZNAČILNOSTI RAČUNOVODENJA: Računovodenje je potrebno zasnovati tako, da sestavljanje računovodskih obračunov in računovodskih predračunov, s tem pa tudi računovodskih izkazov, ne povzroča večjih težav. Temeljne računovodske predpostavke so: - Upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov: poslovni dogodki se pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu. Odhodki se pripoznajo na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov in pridobitve prihodkov; - Upoštevanje časovne neomejenosti delovanja – kot da bo podjetje nadaljevalo poslovanje v dogledni prihodnosti in da nima niti namena niti potrebe, da bi ga povsem ustavilo, ali pomembno skrčilo; - Upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen, ne pa tudi hiperinflacije. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem: - razumljivost: ne samo, da uporabniki računovodskih izkazov lahko razumejo 13 postavke v njih, temveč je tudi mogoče ugotoviti pomen kontov in knjižb na njih; - ustreznost: ne samo, da imajo postavke v računovodskih izkazih zaželene, potrebne in koristne lastnosti, značilnosti, temveč tudi, da konti in knjižbe na njih ustrezajo določenemu namenu in pravilom; - zanesljivost: ne samo, da postavke v računovodskih izkazih ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter da zvesto predstavljajo tisto, za kar trdijo, da predstavljajo, ali za kar se lahko upravičeno domneva, da predstavljajo, temveč tudi, da so konti in knjižbe na njih popolni in zanesljivi. Zanesljivost obsega še zahtevo po previdnosti in po dajanju prednosti vsebini pred obliko; - primerljivost: mogoče je primerjati postavke v računovodskih izkazih istega podjetja za različna leta. 14 1.4. PRIPOZNAVANJE GOSPODARSKIH KATEGORIJ: Pri pripoznavanju gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih in računovodskih razvidih pri sredstvih je potrebno posvetiti pozornost zlasti gospodarski stvarnosti in ne zgolj pravni obliki. STROŠKI Vrste stroškov (SRS 16) Kaj je strošek? Strošek je zmnožek potroška in njegove cene. (Cena na enoto x (krat) količina porabljenega materiala.) Preprosto povedano, je strošek poraba materiala, storitev pri poslovnem procesu, torej pri proizvodnji izdelka. Izdelek je lahko bodisi v obliki proizvoda ali v obliki končne storitve, ki jo prodamo kupcu. Katere vrste stroškov poznamo? Stalne in spremenljive. Stalni stroški se ne spreminjajo z obsegom poslovanja. Spremenljivi stroški se spreminjajo z obsegom poslovanja. Primer stalnih stroškov je osnovna plača delavca, ali najemnina poslovnega prostora. Primer spremenljivi stroškov pa je elektrika, ki z večjih obsegom proizvodnje tudi narašča in obratno. 15 Glede na izvor stroške ločujemo na: a. stroške materiala, b. stroške storitev, c. stroške amortizacije, d. stroške dela, e. finančne stroške, f. druge neposredne stroške. a. Stroški materiala so izvirni stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), pa tudi stroški materiala, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega leta dni in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 100 EUR, nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma. V širšem pomenu je s stroški 16 materiala izenačena tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. b. Stroški storitev so izvirni stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev), pa tudi stroški storitev, ki nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov. V prvo skupino spadajo stroški predvsem storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa predvsem prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, reklamnih storitev, reprezentance, zavarovalnih premij, stroški plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Kot storitve se pojmujejo tudi oblikovane dolgoročne rezervacije. c. Stroški amortizacije so izvirni stroški, ki so povezani s strogo doslednim prenašanjem vrednosti amortizirljivih opredmetenih osnovnih sredstev in amortizirljivih neopredmetenih dolgoročnih sredstev v duhu SRS 13; izjemoma se lahko obravnavajo kot neposredni stroški pri nastajanju posameznih poslovnih učinkov, v večini primerov pa nimajo take narave in spadajo v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih stroškov. 17 Obračunavajo se po cenah, veljavnih v obračunskem obdobju. d. Stroški dela so izvirni stroški, ki se nanašajo na obračunane plače in podobne zneske v kosmatih velikostih, pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del kosmatih zneskov. Podrobnosti določa SRS 15. Ti stroški lahko neposredno bremenijo ustvarjanje poslovnih učinkov (stroški neposrednega dela), ali pa imajo naravo posrednih stroškov in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih stroškov. e. Finančni stroški so v glavnem stroški prejetih obresti za prejeta posojila, namenjena financiranju proizvodnje. f. Drugi neposredni stroški kot sestavina lastne cene so vsi neposredni stroški stroškovnih nosilcev, ki niso neposredni stroški materiala ali neposredni stroški dela; med njimi so lahko poleg izvirnih stroškov tudi stroški lastnih polproizvodov oziroma delov. Od odločitve v podjetju je odvisno, ali se bodo za notranje potrebe tako obravnavali tudi stroški začasnih stroškovnih nosilcev, ki se nanašajo na notranje storitve proizvajalne, nakupne oziroma prodajne službe ali skupnih služb pri obračunavanju stroškov na podlagi sestavin dejavnosti; vendar je treba pri 18 primerjavah podjetij tako ugotovljene stroške končnih stroškovnih nosilcev predstavljati kot posredne stroške in to ne glede na način njihovega ugotavljanja. PRIPOZNANVANJE ODHODKOV, PRIHODKOV: Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga), ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave), katerih posledica so povečanja kapitala, razen tistih, ki so povezana z novimi vplačili lastnikov. Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev (na primer s prodajo zalog), ali povečanja dolgov (na primer zaradi zaračunanih obresti), katerih posledica so zmanjšanja kapitala, razen tistih, ki so povezana z izplačili lastnikom. Sredstvo se pripozna, če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njega povečale gospodarske koristi in če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Če je stopnja gotovosti, da se bodo po koncu obravnavanega obračunskega obdobja v zvezi s kako postavko povečale gospodarske koristi podjetja nezadostna, te postavke ni mogoče šteti kot sredstvo, temveč je odhodek. 19 ODHODKI Vrste odhodkov (SRS 17) Vrste odhodkov: a. Poslovni odhodki: vračunani stroški v obračunskem obdobju in nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga. (Poznamo tudi prevrednotovalne poslovne odhodke, ki se pojavljajo pri prevrednotenju na primer opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev zaradi oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve.) b. Finančni odhodki: odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje, predvsem stroški danih obresti in prevrednotovalnih finančnih odhodkov. (Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala.) c. Izredni odhodki: neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega poslovanja. 20 Obrazložitev, kaj ne spada pod izredni odhodek: a. Odpis dvomljivih in spornih terjatev v obravnavanem obračunskem obdobju, pa tudi zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednost ugotovljenega primanjkljaja ob popisu. Tak odpis je prevrednotovalni poslovni odhodek, tak primanjkljaj pa popravek ustreznih stroškov oziroma rednih odhodkov. b. Primanjkljaj prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo prodanega opredmetenega osnovnega sredstva in primanjkljaj ob popisu. Tak primanjkljaj je prevrednotovalni poslovni odhodek. c. Postavke iz prejšnjih obdobij, ki se pojavljajo kot posledice napak ali pomanjkljivosti pri sestavljanju računovodskih izkazov za eno ali več prejšnjih obdobij, niso izredni odhodki, temveč vplivajo na postavko dobička oziroma izgube leta, na katerega se nanašajo. Poslovni odhodki in finančni odhodki so redni odhodki. Pripoznavanje odhodkov: Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s 21 povečanjem dolga, in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se torej pripoznajo hkrati s pripoznavanjem zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov. 22 PRIHODKI Vrste prihodkov (SRS 18) Vrste prihodkov: a. Poslovni prihodki: na primer prihodki od prodaje, prevrednotovalni poslovni prihodki … (Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalne popravku kapitala.) b. Finančni prihodki: prihodki od obresti npr. zamudne obresti zaračunanih kupcem, obresti za dana posojila… c. Izredni prihodki: neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja. Kaj se upošteva pod izredne prihodke in kaj ne? a. Neobičajne postavke izrednih prihodkov izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki se ne pojavljajo pri rednem delovanju in za katere se ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno in pogosto. b. Postavke iz prejšnjih obdobij, ki se pojavljajo kot posledice napak ali pomanjkljivosti pri sestavljanju računovodskih izkazov za eno ali več 23 prejšnjih obdobij, niso izredni prihodki, temveč vplivajo na postavko dobička oz. izgube leta, na katerega se nanašajo. c. Kot izredni prihodki se ne štejejo presežki prodajnih vrednosti prodanih opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovimi neodpisanimi vrednostmi, ker so prevrednotovalni poslovni prihodki. Pripoznavanje prihodkov: 1. Poslovni prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku. 2. Kadar ob prodaji proizvoda ali opravitvi storitve ni mogoče oceniti končnega možnega datuma zapadlosti v plačilo, se pripoznanje prihodkov odloži in se odloženi prihodki izkazujejo na kontih udolgovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev. V takih primerih se prihodki izkažejo šele ob prejemu denarja. 3. Kadar ni dvomov o končnem poplačilu, se prihodki pripoznajo v celoti ob prodaji, tudi če se gotovinsko plačilo opravi na obroke. 4. Finančni prihodki se pripoznajo ob obračunu, ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in 24 plačljivosti. Če tak dvom obstaja, se pripoznanje finančnih prihodkov odloži, odloženi finančni prihodki pa se izkazujejo na kontih popravkov vrednosti ustreznih terjatev. 5. Kadar obstaja dvom o velikosti prihodkov iz kakega posla, se prihodki ne pripoznajo, dokler se dvom ne odpravi. Če obstaja verjetnost, da se bodo stroški nedvoumno določili in nadomestili v sorazmerju z velikostjo posla, se lahko odložijo in prikažejo med usredstvenimi (aktivnimi) kratkoročnimi časovnimi razmejitvami ter kasneje poravnajo s prihodki. 6. Prihodki se praviloma pripoznajo šele ob izročitvi blaga, če gre za prodajo pri plačilu vnaprej, ko prodajalec izroči blago kupcu, ko ta plača zadnji obrok. 7. Če prodajna cena proizvoda zajema stroške vgraditve, se prihodki od vgraditve pripoznajo, ko je opravljena. 8. Če prodajna cena proizvoda zajema tudi stroške pregledov in popravil v jamstvenem roku, se del prodajne cene pusti kot odloženi prihodek na kontih udolgovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev ali celo dolgoročnih rezervacij, in se izkazuje med prihodki, ko se takšni stroški tudi pojavijo. 9. Pri konsignacijski prodaji, pri kateri se prejemnik zaveže prodati blago v 25 izročiteljevem imenu, se prihodki pripoznajo, ko prejemnik proda blago komu drugemu. Poslovni prihodki in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki. 26 1.5. PREVREDNOTENJE: Prevrednotenje je sprememba prvotno izkazane vrednosti gospodarskih kategorij. Razlikovati moramo: a. Prevrednotenje, ki je posledica spremembe kupne moči domače valute, merjene v evrih in b. prevrednotenje, ki je posledica sprememb cen gospodarskih kategorij. Prevrednotenje, ki je posledica spremembe kupne moči domače valute, imenovano tudi splošno prevrednotenje, se po Slovenskih računovodskih standardih opravi na koncu posameznega poslovnega leta le pri kapitalu. To je skladno s finančnim pojmovanjem kapitala, po katerem se pripozna čisti dobiček za posamezno obračunsko obdobje le po zagotovitvi ohranitve splošne kupne moči kapitala glede na stopnjo domače inflacije. Zaradi spremenjenih okoliščin se razkriva le, kako se pri ugotavljanju in razporejanju čistega dobička zagotavlja ohranjanje splošne kupne moči kapitala. Splošno prevrednotenje kapitala pa se opravlja, če se v prejšnjem koledarskem letu tečaj evra do tolarja poveča za več kot 5,5%. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala se v takšnem primeru krije kot izredni odhodek, razen če se uporabljajo možnosti, ki jih ustvarja prevrednotenje osnovnih sredstev in dolgoročnih 27 finančnih naložb, vendar največ do zneska njihovih dokazanih nadomestljivih vrednosti, ob upoštevanju še razpoložljive dobe njihove koristnosti. Prevrednotenje, ki je posledica spremembe cen gospodarskih kategorij, se na koncu poslovnega leta ali med njim opravi zaradi: a. okrepitve sredstev, ki poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost, ali b. oslabitve sredstev, ki zmanjša njihovo do tedaj izkazano vrednost. Okrepitev sredstev se pojavi, če obstajajo utemeljeni tržni podatki, ki omogočajo povečanje knjigovodske vrednosti - zemljišč, - zgradb, opreme in - finančnih inštrumentov. Upoštevanje oslabitve sredstev je obvezno, upoštevanje okrepitve sredstev pa dopustno. Prevrednotenje se lahko na koncu poslovnega leta ali med njim opravi tudi pri dolgovih, in sicer zaradi: a. okrepitve dolgov ali b. oslabitve dolgov. Upoštevanje okrepitve dolgov je obvezno, upoštevanje oslabitve dolgov pa dopustno. 28 OSNOVE KNJIGOVODSTVA 29 2.1. KAJ JE KONTO? Konto je številčna oznaka gospodarske kategorije. S konti v računovodstvu zapisujemo poslovne dogodke, ki se nanašajo na gospodarske kategorije. Te gospodarske kategorije pa najdemo v postavkah bilance stanja ali izkaza poslovnega izida. V posamično postavko iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida lahko spada več kontov. Torej poslovni dogodki, ki se zgodijo pri poslovanju neke organizacije sprožijo nastanek dokumentov (knjigovodskih listin), le te pa so podlaga za označevanje teh poslovnih dogodkov na ustrezne konte. Torej je konto »mesto«, kamor beležimo vsako posamezno spremembo, povezano s poslovanjem nekega poslovnega sistema glede na njeno vsebino. Vsak konto ima svoje ime, ki nam pove, kaj ta konto zajema. Konto ima dve strani. Levo stran označujemo »v breme«, desno pa » v dobro«. 30 2.2. KAJ JE KONTNI OKVIR IN KAJ KONTNI NAČRT? Vsak konto ima svojo številko, ki izhaja iz kontnega okvirja (dvomestni konti), ki je zakonsko predpisan. Kontni načrt pa je sestavljen iz treh ali več številk (torej imamo trimestni konto), ki je odvisen od podjetja do podjetja. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev je pripravila priporočen kontni načrt. (Na voljo je na internetni strani Inšituta za revizijo.) Kontni načrt vsebinsko ureja posamezne konte v razrede, skupine, sintetične konte in analitične konte. Z drugimi besedami: prvi dve številki konta sta predpisani po zakonu, tretja številka je priporočena s strani Zveze računovodij, četrta pa je poljubna. (Zato v praksi uporabljamo trimestni zapis z dodano zvezdico, ki pomeni možnost razširitve konta.) Kontni plan se od podjetja do podjetja razlikuje, računovodje imajo konte zapisane kot štirimestna, petmestna, tudi šestmestna števila, torej večmestna števila. Primer: Računovodkinja ima nastavljen konto 121015, kar npr. pomeni: - prva številka (1) ji pove, da ta konto spada v razred kratkoročnih sredstev; 31 - dvomestna številka (12) ji pove, da ta konto spada v skupino kratkoročnih terjatev do kupcev; - trimestna številka (121) ji pove, da gre za konto kratkoročne terjatve do kupcev v tujini; - šestmestna številka (121015) pa v njenem primeru označuje konkretnega kupca. Kontni plan je torej sestavljen iz kontnih razredov, ki označujejo vrsto ekonomskih kategorij: RAZRED 0: predstavlja dolgoročna sredstva in terjatve do podjetnika, RAZRED 1: predstavlja kratkoročna sredstva, razen zalog, ter aktivne časovne razmejitve, RAZRED 2: predstavlja kratkoročne obveznosti in kratkoročne pasivne časovne razmejitve, RAZRED 3: predstavlja zaloge surovin in materiala, RAZRED 4: predstavlja stroške, RAZRED 5: je prost, 32 RAZRED 6: predstavlja zaloge proizvodov, storitev, blaga in nekratkoročnih sredstev (skupina za odtujitev) za prodajo, RAZRED 7: predstavlja odhodke in prihodke, RAZRED 8: predstavlja poslovni izid, RAZRED 9: predstavlja podjetnikov kapital, dolgoročne obveznosti in dolgoročne rezervacije. KONTO je sestavljen je iz dveh vrednostno enakovrednih strani, desna je vedno aktiva (debet ali v breme), leva pa pasiva (kredit ali v dobro). Temeljno pravilno bilančnega ravnotežje se glasi: AKTIVA = PASIVA V gradivu se uporabljata skrajšavi A in P (A za aktivo in P za pasivo). 33 2.2.1. VRSTE KONTOV: Konte lahko razdelimo glede na različne kriterije, najpogosteje pa jih delimo glede na vrsto ekonomskih (gospodarskih) kategorij, ki jih spremljamo v knjigovodstvu. Konte razdelimo na: a. konte sredstev (so na aktivni strani v bilanci stanja. Npr.: osnovna sredstva – oprema; kratkoročne terjatve – kupci, denarna sredstva v blagajni ali na žiro računu; dani avansi dobaviteljem, dani krediti …), b. konte obveznosti do virov sredstev (so na pasivni strani v bilanci stanja. Npr: kratkoročne obveznosti – dobavitelji, avansi kupcev, obveznosti do države, zaposlenih – plače; dolgoročne obveznosti – leasing, obveznost do lastnikov – osnovni kapital), c. konte stroškov (stroški materiala – potrošni material, pisarniški material …, stroški storitev – stroški APP, odvetnikov, stroški prevoznih storitev; stroški plač; stroški amortizacije …), d. konte odhodkov (redni: iz poslovanja – uprave, prodaje; iz financiranja – odhodki od obresti; izredni odhodki), 34 e. konte prihodkov (redni – iz poslovanja – prodaja proizvodov in storitev, iz financiranja – prihodki od obresti, izredni prihodki – prejete odškodnine …), f. konte poslovnega izida (dobička in izgube). 35 2.3. PRAVILA OZIROMA OSNOVE KONTIRANJA: Pri kontih sredstev spremljamo (knjižimo) na aktivni strani konta začetno stanje sredstev in njihova povečanja, na pasivni strani pa knjižimo njihova zmanjšanja in končno stanje. Tehnika knjiženja na kontih obveznosti do virov sredstev je ravno obratna. Začetno stanje in povečanja obveznosti do virov sredstev knjižimo na pasivno stran, zmanjšanja in končno stanje pa na aktivno stran. 36 Primer bilance stanja Knjiženje stroškov in odhodkov: povečanje stroškov in odhodkov knjižimo na aktivni strani, njihovo zapiranje pa na pasivni strani. Knjiženje prihodkov pa je ravno obratno. Povečanje knjižimo na pasivni strani, zapiranje pa na aktivni strani. 37 Poslovni izid je razlika med doseženimi prihodki in odhodki v posameznem obdobju. Ugotavljamo ga na kontu 800: - če so prihodki večji od odhodkov, dobimo pozitiven poslovni izid – dobiček, - če so odhodki večji od prihodkov, pa dobimo negativen poslovni izid – izgubo. 38 2.4. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA: Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Lahko je računalniški dnevnik. Nalog za izvajanje je listina, ki sproži izvedbo posla, katerega posledica je obveznost ali terjatev. Izvirna knjigovodska listina je knjigovodska listina, ki jo sestavi na kraju poslovnega dogodka druga pravna ali fizična oseba ali podjetje samo. Primer: izdan račun, prejet račun… Izpeljana knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena v knjigovodstvu oziroma računalniškem središču, ki obravnava knjigovodske podatke, in sicer na podlagi knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin. Primer: temeljnica, Poročilo o izplačanih plačah (REK 1)… Zunanja knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena zunaj podjetja, v katerem je podlaga za knjigovodsko obravnavanje podatkov, to je pri drugi pravni ali fizični osebi. Primer: prejet račun. 39 Notranja knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena znotraj podjetja za njegove potrebe. Primer: izdan račun. Dogodke, povezane z gibanjem sredstev v podjetju, pri katerem nastajajo poslovni učinki, morajo izkazovati verodostojne knjigovodske listine. 40 2.4.1. DEFINICIJA VERODOSTOJNE KNJIGOVODSKE LISTINE: Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Podjetje v aktih opredeli vsebino vsake vrste knjigovodske listine. Te naj vsebujejo: a. podatke o podjetju, pri katerem nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah, b. podatke o poslovnem dogodku, c. v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka, d. podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin (pri notranjih knjigovodskih listinah podatki o kraju niso nujni) ter e. opredelitev oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin. Izvirna knjigovodska listina je lahko podlaga za knjiženje kot izvirnik, kopija, fotokopija, overjen prepis ali ustrezna oblika, ki izhaja iz 41 računalniškega obdelovanja podatkov. Kopija zunanje knjigovodske listine, nastala skupaj z njenim izvirnikom, mora biti opremljena s podpisom, ki je lahko tudi elektronski, tako kot na izvirniku. Lahko je opremljena tudi z žigom. Besede in/ali številke na knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Pri popravljanju se prvotne besede in/ali številke prečrtajo. Take popravke opravi oseba, ki izda knjigovodsko listino, in sicer na vseh njenih izvodih. Blagajniške in druge listine, ki izkazujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, temveč se morajo uničevati in sestavljati nove. Na vseh sporočilih, ki jih družba pošlje določenemu naslovniku, morajo biti poleg celotne firme in sedeža družbe navedeni tudi sodišče, pri katerem je družba vpisana, matična številka, ime in priimek predsednika nadzornega sveta, če ta svet obstaja; pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še ne vplačanih vložkov. (Naročilnice …) Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov in za katera se običajno uporabljajo tiskovine, podatkov iz prejšnjega odstavka, razen firme in sedeža, ni treba navajati. (45. člen ZGD) 42 Na vseh sporočilih, ki jih podjetnik pošlje določenemu naslovniku, mora biti poleg firme in sedeža podjetnika navedena tudi njegova matična številka. Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov, se mora navesti le firma in sedež. (72.čl. ZGD) 43 OBVEZNI PODATKI NA RAČUNU, KI JE IZDAN DAVČNEMU ZAVEZANCU ALI PRAVNI OSEBI, KI NI DAVČNI ZAVEZANEC 82. člen ZDDV-2 (2007) 1. Davčni zavezanec, ki izda račun davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora na računu navesti naslednje podatke: a. datum izdaje; b. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; c. identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev; d. identifikacijsko številko za DDV naročnika oziroma kupca, če je naročnik oziroma kupec plačnik DDV za nabavljeno blago oziroma storitve, ali če mu je dobavljeno blago v skladu z 1. točko 46. člena tega zakona; e. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega naročnika; f. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; g. datum opravljene dobave blaga oziroma datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana oziroma datum prejetega predplačila, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa; h. davčno osnovo, od katere se obračunava DDV po posamezni stopnji, ali na katero se 44 nanaša posamezna oprostitev, ceno na enoto blaga ali storitve brez DDV, in kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto; i. uporabljeno stopnjo DDV; j. znesek DDV, razen če je s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače določeno. 2. Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, mora biti na računu navedena določba tega zakona, ki določa oprostitev. 3. Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisano, da je plačnik DDV naročnik, mora biti na računu navedena določba tega zakona, na podlagi katere je plačnik DDV naročnik. 4. Davčni zavezanec, ki obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, mora na računu navesti določbo tega zakona, na podlagi katere obračunava DDV od razlike v ceni. 5. Če je plačnik DDV davčni zastopnik, mora izdajatelj računa na računu navesti njegovo identifikacijsko številko za DDV ter njegovo ime in naslov. 45 PODATKI, KI JIH MORA VSEBOVATI RAČUN, IZDAN DRUGIM OSEBAM – 83. člen ZDDV 1. Davčni zavezanec, ki izda račun drugim osebam, razen osebam iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke: a. datum izdaje; b. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; c. identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev; d. ime in naslov davčnega zavezanca; e. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter f. znesek vračunanega DDV. 2. Če davčni zavezanec opravlja promet in storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV. 3. Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, mora na računu navesti določbo tega zakona, ki določa oprostitev. 4. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec 46 za DDV, zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v skladu s 82. členom tega zakona, če prejemnik potrebuje takšen račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom. (Na primer 54. člen ZDDV-2.) PODATKI, KI JIH MORA VSEBOVATI RAČUN, IZDAN PRI GOTOVINSKEM POSLOVANJU: Poleg prej omenjenih podatkov še 1. čas izdaje računa (uro in minute); 2. oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov; 3. enkratno identifikacijsko oznako računa (ustvari se pri finančni upravi v postopku davčnega potrjevanja) in 4. zaščitno oznako izdajatelja računa. Glede obveznih elementov na računih, je potrebno spremljati največkrat davčno in računovodsko zakonodajo, da zadostite predpisom. 47 Opomba: Primeri kontiranja v celotnem gradivu veljajo za davčne zavezance, ki so identificirani za davek na dodano vrednost. V kolikor osebe niso identificirane za davke na dodano vrednot je bruto znesek enak neto znesku, torej se zneskov na konto davka ne kontira, saj je znesek davka 0,00 EUR. Opozoriti želim, da se davek na dodano vrednost s spremembo davčnih predpisov spreminja, in so v gradivu predstavljeni primeri, ob predpostavki da je splošna stopnja DDV 20% in nižja stopnja 8,5%. 48 OSNOVNA SREDSTVA 49 3.1. OPREDELITEV POJMOV: Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri:  ustvarjanju proizvodov ali  opravljanju storitev oziroma  dajanju v najem ali  za pisarniške namene, ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju (obračunsko obdobje je 1 leto – 12. mesecev). Vrednostna opredelitev: Nad 500 EUR: opredmeteno osnovno sredstvo. Od 100 do 500 EUR: drobni inventar. Do 100 EUR: material. Časovna opredelitev: Življenjska doba nad 1 letom: drobni inventar ali oprema (stol, telefon, omara, miza …). Življenjska doba do 1 leta: drobni inventar v skupini materiala (žaga, sveder …). Primeri opredmetenih osnovnih sredstev: - zemljišča, - zgradbe: ločiti moramo zgradbo, ki se še gradi ali izdeluje; od zgradbe, ki je že usposobljena za uporabo, - proizvajalna oprema, 50 - druga oprema: ločimo opremo, ki se še gradi ali izdeluje in stvari, ki so že usposobljene za uporabo, - osnovna čreda in - večletni nasadi. Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki a. se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta; b. imajo omejeno dobo koristnosti ter c. so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo, ali se posedujejo iz drugih razlogov. Kaj se NE amortizira? a. Zemljišča in druga naravna bogastva; b. opredmetena osnovna sredstva – do njihovega prenosa v uporabo; c. opredmetena osnovna sredstva kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena; d. spodnji ustroj železniških prog, cest, letališč in podobnega; e. opredmetena osnovna sredstva trajno zunaj uporabe; ter f. druga opredmetena osnovna sredstva, katerih uporaba ni časovno omejena. 51 DEFINICIJA STROŠKA VZDRŽEVANJA: Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena (je namenjeno) obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot odhodki, kadar se pojavijo. Ne povečujejo vrednosti zgradbe ali opreme oz. ji ne podaljšujejo dobo koristnosti, ali pa ne povečujejo njenih gospodarskih koristi! Primeri: - Zamenjava strešnikov (nakup strešnikov), - avtomobilske gume, - pleskarske storitve – znotraj in zunaj prostora, - načrt za gradnjo poslovnega prostora, - asfaltiranje dovoza do poslovnega prostora … Nadomestni deli se kupujejo in z njimi zamenjujejo deli opredmetenih osnovnih sredstev za različne namene, ki so pogosto odvisni tudi od tehničnih okoliščin delovanja, zato se računovodsko obravnavajo v skladu z dejansko namembnostjo. 52 3.2. NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA: Če se obstoječa zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je neodpisana vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se lahko všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Nabavna vrednost poslovnih prostorov, ki so del zgradbe (etažna lastnina) in so pridobljeni na podlagi gradbene pogodbe, kupoprodajne pogodbe ali na drugi pravni podlagi, zajema tudi vrednost pridobitve solastniškega deleža na funkcionalnem zemljišču. Funkcionalno zemljišče je zemljišče, namenjeno neposredno uporabi zgradbe, brez katerega zgradba ni uporabna za predvideni namen. Idealni delež na funkcionalnem zemljišču, ki pripada lastniku dela zgradbe, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa; razpolaganje z njim je vezano na poslovne prostore. Zato se ta delež ne more izkazati kot posebno opredmeteno osnovno sredstvo, temveč se njegova vrednost všteje v nabavno vrednost poslovnih prostorov oziroma ustreznega dela zgradbe. V takšnem primeru se določi preostala vrednost pridobljenih poslovnih prostorov (dela zgradbe) najmanj v znesku, izračunanem na podlagi podatkov o ceni stavbnega zemljišča in odstotnega deleža površine, ali vrednosti pridobljenih poslovnih prostorov glede na celotno 53 površino oziroma vrednost zgradbe, v kateri so poslovni prostori. Finančni najem: O finančnem najemu praviloma govorimo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a. Na koncu najema se lastništvo nad sredstvom prenese na najemnika; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če to nedvoumno izhaja iz najemne pogodbe; b. Najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po pričakovanju precej nižja od poštene vrednosti na dan, ko to možnost lahko izrabi, na začetku najema pa je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil; c. Trajanje najema se ujema z večjim delom dobe koristnosti sredstva, na koncu pa se lastništvo prenese ali ne; d. Na začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin večja ali enaka kot skoraj celotna poštena vrednost sredstva, ki je predmet najema, zmanjšana za državne podpore in dobropise na račun plačila davkov, ki jih ima tedaj najemodajalec; na koncu se lahko izkaže prenos lastništva ali ne; e. Sklenjena je najemna pogodba, po kateri da najemodajalec v najem sredstvo, ki je zgrajeno ali izdelano izključno za potrebe 54 najemnika in ima po koncu najema gospodarski pomen le zanj. Za dobo koristnosti osnovnega sredstva pri finančnem najemu se šteje doba koristnosti sredstva pri najemodajalcu. V vseh primerih, ko je najemno obdobje enako 75% dobe koristnosti v najem vzetega sredstva ali daljše, se šteje, da gre za finančni najem. Če najemno obdobje ni enako 75% dobe koristnosti v najem vzetega osnovnega sredstva ali daljše, v najemni pogodbi pa je določeno, da se lahko podaljša najmanj do 75% dobe koristnosti osnovnega sredstva, in je pričakovati, da bo do takega podaljšanja tudi prišlo, gre za finančni najem. Vsi najemi, ki niso finančni, so poslovni. Najem nepremičnin (predvsem zemljišč in zgradb) se uvršča med poslovne in finančne najeme na enak način kot najemi drugih sredstev. Najemodajalec in najemnik v pogodbi jasno opredelita, za kakšno vrsto najema gre. Če je iz pogodbe razvidno, da gre za vrsto posla, opredeljeno v točkah od a do d, se šteje, da gre za finančni najem, kar mora biti zapisano v pogodbi. 55 Primer nakupa osnovnega sredstva: Podjetje A d.o.o. je od podjetja B d.o.o. kupilo usnjen stol v vrednosti 300 EUR (z vključenim 20% DDV-jem). Račun je podjetje A d.o.o. plačalo preko žiro računa naslednji dan. Račun zabeležimo: - v evidenco prispelih računov za DDV evidenco, - v register osnovnih sredstev. 56 3.2.1. KAKO KONTIRAMO NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA? (po primeru navedenega nakupa osnovnega sredstva – stran 56) Kako knjižimo plačilo? 57 3.2.2. VNOS V REGISTER OSNOVNIH SREDSTEV: (po primeru navedenega nakupa osnovnega sredstva – stran 56) Vpis v register osnovnih sredstev, kjer se določi: - Inventarno številko osnovnega sredstva, v našem primeru št. 1; - Naziv: USNJEN STOL; - Vrsta OS: (poljubno zemljišče, zgradbe, računalniški programi, drobni inventar, oprema, finančni najemi opreme); - Amortizacijska stopnja: 20%; - Datum pridobitve (v našem primeru 22. 01. 2010); - Nabavno vrednost (na naslednji strani): NETO VREDNOST osnovnega sredstva, če se DDV upošteva kot vstopni DDV, če se ga ne upošteva (nakup avtomobila …), pa se vpiše BRUTO VREDNOST, v našem primeru 250 EUR; - Datum začetka amortizacije: (glejte poglavje Amortizacija): prvi dan naslednjega meseca, ko je sredstvo usposobljeno za uporabo, v našem primeru 1. 2. 2010; - Število amortizacijskih let: v našem primeru 5 let; - Datum odtujitve: to je datum, ko je osnovno sredstvo prodano, ali odpisano in s tem izločeno iz registra OS. 58 Določitev nabavne vrednosti: Sestavljajo jo: - nakupna cena, - uvozne dajatve, - nevračljiva embalaža, - nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. 59 3.3. AMORTIZACIJA, OBRAČUN AMORTIZACIJE, AMORTIZACIJSKA STOPNJA: Strošek amortizacije je vrednostno izražena obraba osnovnih sredstev. Pove nam, koliko se je naše osnovno sredstvo izrabilo. Stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja. Kaj je amortizacijska doba? To je doba, ki nam pove, koliko časa bomo osnovno sredstvo uporabljali, in je odvisna od: a. pričakovanega fizičnega izrabljanja; b. pričakovanega tehničnega staranja; c. pričakovanega gospodarskega staranja ter d. pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista doba, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Glede na amortizacijsko dobo lahko določimo amortizacijsko stopnjo po formuli. 60 Formula za izračun amortizacijske stopnje: 100% AMORTIZACIJSKA ST. = ----------------------------- število let uporabe Uporabljena metoda amortiziranja odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi od opredmetenega osnovnega sredstva. Če vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Začetek amortiziranja: prvi dan naslednjega meseca, ko je sredstvo usposobljeno za uporabo, za katero je namenjeno. Primer: OSEBNI AVTOMOBIL: a. Če bomo avto uporabljali 3 leta, bi po SRS določili amortizacijsko stopnjo 33,33%, kajti 3 leta x 33,3334% = 100%. b. Glede na ZDDPO pa je za avtomobil določena maksimalna stopnja, to je 20%, kar pomeni, da moramo vrednost avta v petih letih prenesti med stroške, to pa v nadaljevanju zopet pomeni, da bo po petih letih vozilo po knjigah vredno 0,00 EUR, kajti … 61 Knjigovodska vrednost oziroma neodpisana vrednost = nabavna vrednost – odpisana vrednost. Maksimalne stopnje amortizacije po Zakonu o davku od dohodka pravih oseb. Pravna podlaga: (33. člen ZDDPO-2): Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena znaša za: 1. Gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami: 3%; 2. Dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin: 6%; 3. Opremo, vozila in mehanizacijo: 20%; 4. Dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti: 33,3%; 5. Rač., strojno in programsko opremo: 50%; 6. Večletne nasade: 10%; 7. Osnovno čredo: 20%; 8. Druga vlaganja: 10%. Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena, se lahko pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 evrov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti. 62 Obračun amortizacije: (po primeru navedenega nakupa osnovnega sredstva – stran 56) Nabavna vrednost stola =300 EUR. Stopnja amortizacije je 20%. Amortizacija za 1 leto: 300 x 0,20 = 60 EUR. Za pol leta: letna/12 x 6 = 30 EUR. Kako kontiramo amortizacijo nabavne vrednosti? Amortizacija nabavne vrednosti: 4320/0500 – znesek 60 EUR. 63 3.4. NALOŽBENE NEPREMIČNINE (SRS 6.2.): Naložbene nepremičnine so: a. zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju; b. zemljišča, za katera podjetje ni določilo prihodnje uporabe; c. zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v enkratni ali večkratni poslovni najem; in d. prazne zgradbe, posedovane za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem. Za odločitev podjetje v svojem aktu opredeli, ali se nepremičnina razvrsti kot naložbena nepremičnina. (Glejte tudi MRS 40.7-40.13). (SRS 6.3.) 64 3.4.1. KAKO KONTIRAMO NAKUP NALOŽBENE NEPREMIČNINE? KAKO KONTIRAMO AMORTIZACIJO NALOŽBENE VREDNOSTI? Amortizacija nabavne vrednosti: 4350/0150 65 66 TERJATVE – SRS 5 67 4.1. OPREDELITEV POJMOV: Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari, ali opravitev kake storitve. Poznamo: a. Terjatve do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev; b. Terjatve do dobaviteljev prvin poslovnega procesa – dani predujmi, dana predplačila in varščine. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva se v bilanci stanja izkazujejo v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva so sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog; c. Terjatve do zaposlencev; d. Terjatve do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida; e. Terjatve do uporabnikov finančnih naložb; f. Terjatve do države v zvezi z vstopnim davkom na dodano vrednost … Terjatve se glede na zapadlost v plačilo razčlenjujejo na: 68 a. Dolgoročne terjatve: terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni; b. kratkoročne terjatve: terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni; Terjatve se razčlenjujejo glede na: a. stranke v državi in b. na tiste, ki se nanašajo na stranke v tujini. 69 4.2. PRIPOZNAVANJE: Terjatve se pripoznajo kot sredstvo, če: a. je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in če b. je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. 70 4.3. PREVREDNOTENJE: Terjatve se zaradi spremembe kupne moči domače valute ne prevrednotujejo, razen če so izražene v tuji valuti in se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, ali če so izražene v domači valuti in je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotenje z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti. Z valutnim tečajem je mišljen srednji tečaj Banke Slovenije, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke. POZITIVNA TEČAJNA RAZLIKA – tečaj se je povečal. Kontiranje: 1210/7770 1210 – kratkoročne terjatve do kupcev v tujini 7770 – finančni prihodek od pozitivne tečajne razlike NEGATIVNA TEČAJAN RAZLIKA – tečaj se je zmanjšal. Kontiranje: 74*/1210 74* – finančni odhodek od negativne tečajne razlike. 71 4.4. KONTIRANJE: Primer kontiranja izstavljenega računa za storitev: Izstavimo račun kupcu za storitev: Krajši zapis: 1200/2600,7601 Če izstavimo dobropis: Kontiranje je enako, le ta je predznak minus (storno prvotnega prometa). Krajši zapis: -1200/-2600,-7601 72 Primeri: 1. Izstavimo račun za storitev izobraževanje v višini 1200 EUR z vključenim 20% DDV (200 EUR je DDV); 2. Izstavimo račun za storitev provizije v višini 600 EUR z vključenim 20% DDV (100 EUR je DDV); 3. Izstavimo račun za storitev prevoza po RS v višini 180 EUR z vključenim 20% DDV (30 EUR je DDV); 4. Izstavimo račun za storitev servisiranja v višini 300 EUR z vključenim 20% DDV (50 EUR je DDV); 5. Izstavili smo dobropis kupcu zaradi ugodno rešene reklamacije za storitev provizije v višini 60 EUR z vključenim 20% DDV (10 EUR je DDV). Dobili smo potrjeno izjavo v skladu z 39. členom ZDDV-1 (Uradni list, št. 116/2007); 6. Izstavimo delni dobropis za storitev prevoza po RS v višini 120 EUR z vključenim 20% DDV (20 EUR je DDV). Dobili smo potrjeno izjavo v skladu z 39.členom ZDDV-1. 73 74 DOLGOVI – SRS 9, 11 75 5.1. OPREDELITEV POJMOV: Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba najkasneje v letu dni vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolg se pripozna, če je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave sredstva, ki omogočajo gospodarske koristi, zmanjšala, in da je mogoče znesek za njegovo poravnavo zanesljivo izmeriti. Kratkoročni dolg je dolg, ki se v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom odplača v letu dni. Dolgovi so prikazani z utemeljenimi zneski, do katerih so upniki upravičeni. To pomeni, da so prikazani po izvirni vrednosti ali po vrednosti, ki jo upniki terjajo, in sicer po večji izmed njiju. 76 Dolgovi so: a. Finančni dolgovi: pojavljajo se, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva. Financerji so lahko banke, pa tudi druge pravne in fizične osebe v državi ali tujini. Primer: dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb. b. Poslovni dolgovi: pojavljajo se, ker dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. Primer: kratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, do dobaviteljev za opravljeno storitev ali dobavljeno blago, obveznost do kupcev za prejete predujme … Podvrsta dolgoročnih dobaviteljskih kreditov so tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. 77 5.2. PRIPOZNAVANJE: Dolg se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot obveznost, če je: a. verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in b. je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni oziroma poslovni kratkoročni dolg se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oziroma prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu. Del dolgoročnega dolga, ki je že zapadel v plačilo, in del dolgoročnega dolga, ki bo zapadel v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenese med kratkoročne dolgove. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali v drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru kratkoročnih finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev, ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru kratkoročnih poslovnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve, ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. 78 5.3. PREVREDNOTNEJE: Dolgovi se zaradi spremembe kupne moči domače valute ne prevrednotujejo, razen če so izraženi v tuji valuti in se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, ali če so izraženi v domači valuti in je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotenje z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti. Vendar povečanje dolgov iz obeh naslovov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje dolgov pa redne finančne prihodke, in ne prevrednotovalnih finančnih odhodkov oziroma prevrednotovalnih finančnih prihodkov. Prevrednotenje se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. 79 5.4. KONTIRANJE: a. Prejeli smo račun od dobavitelja (DDV zavezanca) za storitev. Kontiranje: 4190,0400,0200,6500,3000/2200 1600/ b. Prejeli smo dobropis s strani dobavitelja (DDV zavezanca) za storitev. Kontiranje: -4190,-0400,-0200,-6500,-3000/-2200 -1600/ c. Pozitivna tečajna razlika tečaja se je znižala. Kontiranje: 2210/7770 d. Negativna tečajna razlika – tečaj se je povečal. Kontiranje: 74*/2210 e. Banka nam je nakazala na TRR kratkoročni kredit. Kontiranje: 1100/2720 f. Obračun plače: Kontiranje: 4700/2500 2500/2510,2540,2530 4740/2620 - od leta 2013 je nov konto za obveznost za prispevke za socialno varnost delodajalca od plač – konto 258* 4750/2630 – davka na izplačane plače se ne obračuna več od leta 2009 80 Od leta 2013 dalje se lahko na isti konto kontirajo prispevki delodajaca in prispevki zaposlenega in sicer na konto 252*. Priporočeno pa je, da je ta konto ločen glede na posamičen prispevek za socialno varnost, saj se le tako lažje kontrolira stanje konta v glavni knjigi s stanjem kontov pri finančni upravi v E-davkih. Primer: konto 2520 izkazuje stanje obveznosti do države za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – kratica PIZ Konto 2521 izkazuje stanje obveznosti do države za prispevke za zdravstveno zavarovanje…itd Konti po priporočenem kontnem načrtu Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev: 221* – kratkoročne obveznosti do dobaviteljev iz tujine 160* – kratkoročne terjatve za vstopni DDV 220* – kratkoročne obveznosti do dobaviteljev doma 110* – denarna sredstva na transakcijskem računu (TRR) 272* – kratkoročne obveznosti za prejeta posojila od domačih bank. 81 Primeri: a. Prejeli smo račun za telefonske pogovore v višini 30 EUR – 20% DDV je že vračunan v ceno. b. Prejeli smo račun za najemnino od 01. 01. do 31. 01. v višini 900 EUR – 20% DDV je že vračunan v ceno (150 EUR). c. Prejeli smo račun za nakup osnovnega sredstva (računalnik) v višini 1.200 EUR – 20% DDV je že vračunan v ceno (200 EUR). d. Prejeli smo dobropis za telefonske pogovore v višini 3 EUR – 20% DDV je že vračunan v ceno. e. Banka nam je 31. 1. odobrila posojilo za dobo 1 leta v višini 5.000 EUR. Obresti je vsak mesec 20 EUR, ki jih mesečno nakazujemo preko TRR (prvi mesec, ko moramo obresti plačati, je mesec februar). Glavnico bomo plačali v dveh obrokih. Prvi del glavnice v višini 2.500 EUR zapade v šestem mesecu po prejemu posojila. Drugi del glavnice zapade v dvanajstem mesecu po prejemu posojila. f. Prejeli smo račun za bančne stroške odobritve kredita v višini 150 EUR (DDV oproščeno po 44. členu ZDDV). Banka je ta denar trgala z našega TRR. g. Obračunamo plačo v višini 3000 EUR bruto. 82 Prvi primer obračuna plač (postavka g): Leto 2010 Opis plača Bruto plača 3.000,00 Skupaj 3.000,00 Prispevki iz 663,00 plače (22,1%) Prispevki na 483,00 plačo (16,1%) Osnova za 2.078,65 dohodnino Dohodnina 607,56 NETO plača 1.729,44 Obremenitev 3.483,00 delodajalca Opomba: Obračuni plač v tem gradivu so izračunani na podlagi podatkov veljavnih v letu 2010. Ti podatki se vsako leto spreminjajo in je treba pri dejanskem obračunu plač redno spremljati spremembe ustrezne zakonodaje. 83 Drugi primeri obračuna plač: Leto 2010 Opis Obračun Obračun Obračun Obračun plače plače plače plače Bruto plača 734,15 1.000,00 1.400,00 3.000,00 Skupaj 734,15 1.000,00 1.400,00 3.000,00 Prispevki iz 162,25 221,00 309,40 663,00 plače (22,1%) Prispevki na 118,20 161,00 225,40 483,00 plačo (16,1%) Osnova za 61,90 520,65 832,25 2.078,65 dohodnino Dohodnina 9,90 83,30 155,69 607,56 NETO plača 562,00 695,70 934,91 1.729,44 Obremenitev 852,35 1.161,00 1.625,40 3.483,00 delodajalca 84 DENARNA SREDSTVA – SRS 7 85 6.1. OPREDELITEV POJMOV: Denar je zakonsko plačilno sredstvo. Denar so: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev (papirnatega denarja), novcev (kovancev) in prejetih čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pri banki ali drugi finančni instituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Denar niso niti izdani čeki niti denar na poti, ki se prenaša z računa pri banki na druge ustrezne račune in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Vrednotnice (znamke, koleki in podobno) v blagajni se ne izkazujejo med denarna sredstva, temveč se obravnavajo kot kratkoročno odloženi stroški (med usredstvenimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami). Knjižni denar kot dobroimetje na računih v bankah in drugih finančnih institucijah se razčlenjuje na 86 takoj razpoložljiva denarna sredstva in na denarna sredstva, vezana na odpoklic. Posebej se izkazujejo denarna sredstva v domači in tuji valuti v blagajni ter na lastnih računih v bankah in drugih finančnih institucijah. Prejemki so povečanje sredstev v denarni obliki, izdatki pa njihovo zmanjšanje Denar na PRILIVI tra nsakcijs k O em DLIVI računu (TRR) (negotovinsko pos lovanje) Denar v gotovinski BLAGAJNIŠKI blagajn i BLAGAJNIŠKI (gotovinsko PREJEMKI IZDATKI poslovanje) 87 6.2. PRIPOZNAVANJE: Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na podlagi ustreznih listin, če: a. je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim in b. če je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. 88 6.3. PREVREDNOTENJE: Prevrednotenje denarnih sredstev se izvede le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; vendar se v prvem primeru pojavi redni finančni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Z valutnim tečajem je v mišljen srednji tečaj Banke Slovenije, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke. 89 6.4. KONTIRANJE: 1. BANČNI IZPISEK – PRILIVI Polog gotovine na TRR: Kratek zapis: 1100/1109 2. BANČNI IZPISEK – ODLIV Dvig gotovine s TRR: Kratek zapis: 1109/1100 3. BLAGAJNIŠKI PREJEMEK Gotovinsko plačilo računa s strani kupca: Kratek zapis: 1000/1200 90 4. BLAGAJNIŠKI IZDATEK Gotovinsko plačilo računa dobavitelju: Kratek zapis: 2200/1100 Primeri: 1. Plačilo kupca na TRR: v višini 1.200 EUR: 2. Plačilo kupca na TRR v višini 300 EUR: 3. Plačilo računa dobavitelju na TRR v višini 20 EUR: 91 4. Plačilo računa dobavitelju na TRR v višini 90 EUR: 92 PRAKTIČNE NALOGE 93 1. OTVORITVENA BILANCA: a. TRR (konto 1100) 1.400 EUR; b. Terjatve do kupcev (konto 1200) 500 EUR; c. Dano posojilo (konto 1820) drugemu podjetju v višini 1.000 EUR; d. Terjatve za obresti iz tega posojila (konto 1500) 100 EUR; e. Obveznosti do dobaviteljev (konto 2200) v višini 200 EUR; f. Osnovni kapital (konto 9030) v višini 2.500 EUR; g. Kratkoročne obveznost do bank (konto 2720) za odobrena posojila v višini 300 EUR. 2. IZSTAVIMO RAČUN za storitev izobraževanja v višini 1.200 EUR z vključenim 20% DDV (200 EUR). Kupec nam račun tudi takoj plača na TRR. 3. IZSTAVIMO RAČUN za storitev provizije v višini 600 EUR z vključenim 20% DDV (100 EUR). 4. IZSTAVIMO RAČUN za storitev servisiranja v višini 300 EUR z vključenim 20% DDV (50 EUR). Kupec nam račun tudi takoj plača na TRR. 94 5. IZSTAVILI SMO DOBROPIS KUPCU zaradi ugodno rešene reklamacije za storitev provizije v višini 60 EUR z vključenim 20% DDV (10 EUR). 6. PREJELI SMO RAČUN za telefonske pogovore v višini 30 EUR. 20% DDV je že vračunan v ceno. 7. PREJELI SMO RAČUN za najemnino od 01. 01. do 31. 01. v višini 900 EUR. 20% DDV je že vračunan v ceno (150 EUR). Stranki sta podali izjavo o obračunavanju DDV od najema v skladu z ZDDV. 8. PREJELI SMO RAČUN v januarju za nakup osnovnega sredstva (računalnik) v višini 1.200 EUR. 20% DDV je že vračunan v ceno (200 EUR). 9. OBRAČUNAMO AMORTIZACIJO za 1 mesec za računalnik. Stopnja amortizacije je 50%. 10. PREJELI SMO DOBROPIS za telefonske pogovore v višini 30 EUR. 20% DDV je že vračunan v ceno. 11. BANKA NAM JE 31. 1. ODOBRILA POSOJILO za dobo 1 leta v višini 5.000 EUR. Obresti je vsak mesec 20 EUR, ki jih mesečno nakazujemo preko TRR (prvi mesec, ko moramo obresti plačati, je 95 mesec februar). Glavnico bomo plačali v dveh obrokih. Prvi del glavnice v višini 2.500 EUR zapade v šestem mesecu po prejemu posojila. Drugi del glavnice zapade v dvanajstem mesecu po prejemu posojila. 12. BANKI VRNEMO POSOJILO iz leta 2005 v višini 300 EUR preko TRR. Obresti so 50 EUR, nakažemo pa jih preko TRR. 13. OBRAČUNALI SMO POTNI NALOG v višini dnevnice za 36 EUR in kilometrino v višini 120 EUR. 14. DVIGNILI SMO DENAR IZ TRR in ga položili v blagajno – v višini 50 EUR. 15. GOTOVINSKO SMO PLAČALI račun dobavitelju v višini 30 EUR. 16. IZ BLAGAJNE SMO IZPLAČALI potne stroške zaposlenemu v višini 15 EUR. 17. UGOTOVITE POSLOVNI REZULTAT za jan. – feb. in izpišite bilanco stanja in izkaz uspeha. Koraki: a) zapiranje razredov 4 – prenos preko kotna 49 v odhodke konta 71; b) zapiranje razreda 7 in prenos na konto 800; c) zapiranje konta 800 in prenos na 93. 96 18. IZPIS AJPES ZAKLJUČNIH RAČUNOV 19. OBRAČUNAMO PLAČO v višini 3.000 EUR in jo tudi izplačamo – skupaj z dajatvami. Leto 2010 Opis plača Bruto plača 3.000,00 Skupaj 3.000,00 Prispevki iz 663,00 plače (22,1%) Prispevki na 483,00 plačo (16,1%) Osnova za 2.078,65 dohodnino dohodnina 607,56 NETO plača 1.729,44 Obremenitev 3.483,00 delodajalca 97 98 REŠITVE NALOG 99 1. Izkaz poslovnega izida za obdobje 01. 01. 2010 do 28. 02. 2010 2. Bilanca stanja na dan 28. 2. 2010 3. Računalniški izpis glavne knjige pred zapiranjem razreda 4 in 7 4. Računalniški izpis glavne knjige po zapiranju razreda 4 in 7 5. Računalniški izpis konto kartic 6. Računalniški izpis knjigovodskega dnevnika 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 VIRI 115 Zakon o davku na dodano vrednost – uradno prečiščeno besedilo (ZDDV-1-UPB2), Ur. l. RS, št. 10/2010 Slovenski računovodski standardi 2006, Ur. l. RS, št. 118/2005, 10/2006, 112/2006, 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 UPB3), Ur. l. RS, št. 65/2009 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, spremembe Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010 116 O AVTORICI 117 118 Avtorica se je začela z računovodsko dejavnostjo aktivno ukvarjati že med srednjo šolo in se še bolj poglobila na fakulteti, kjer si je pridobila tudi mnogo praktičnih izkušenj. Med leti 1997 in 2000 je bila zaposlena v računalniški družbi, kjer je pomagala pri razvijanju poslovno računovodskega programa Birokrat za Windows, obenem pa je leta 1998 odprla svoje podjetje – računovodski servis. Leta 2003 si je pri Društvu Davčnih svetovalcev pridobila naziv DAVČNA SVETOVALKA, specializirana je za področje:  Davkov, in sicer: davka na dodano vrednost, obdavčitve pravnih oseb in obdavčitev fizičnih oseb;  Računovodstva pravnih oseb in podjetnika. Leta 2009 si je pridobila naziv višješolskega predavatelja za davke in računovodstvo. Leta 2012 si je pridobila naziv članica v komisiji za podelitev naziva Nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic knjigovodja/računovodja. Izobraževanja, usposabljanja in predavanja, ki jih izvaja, zajemajo področja:  Poslovanja: kaj je poslovanje; skladišče, gotovinsko (blagajniško) poslovanje …;  Računovodstva: dvostavnega knjigovodstva, osnova in nadaljevanje; obračun plač in drugih prejemkov, izdelave zaključnih računov …; 119  Davkov: davek na dodano vrednost, davek od dohodka pravnih oseb; dohodnina … Je avtorica številnih prispevkov iz zgoraj omenjenih področij in avtorica knjige DDV v praksi, ki je leta 2004 izšla pri založbi Gospodarski vestnik. Je tudi članica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. 120 121 122 Biserka Šubelj, univ. dipl. ek. OSNOVE RAČUNOVODSTVA Založba Metaja d.o.o. e-naslov: metaja@siol.net 01/51 61 348 Grafično oblikovanje in prelom: Tjaša Zorc Rupnik Fotografije: Inja Roj Cena: 25,00 EUR Posodobitev za E-knjigo, september 2015 Izid tiskane verzije: junij 2010 123 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 657(035) ŠUBELJ, Biserka Osnove računovodstva [Elektronski vir] / Biserka Šubelj ; [fotografije Inja Roj]. - El. knjiga. - Ljubljana : Metaja, 2015 ISBN 978-961-6896-12-2 (pdf) 281570816 124 Document Outline UVOD 1.1. SPLOŠNA PRAVILA VREDNOTENJA: 1.2. VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA: 1.3. TEMELJNE RAČUNOVODSKE PREDPOSTAVKE IN KAKOVOSTNE ZNAČILNOSTI RAČUNOVODENJA: 1.4. PRIPOZNAVANJE GOSPODARSKIH KATEGORIJ: 1.5. PREVREDNOTENJE: OSNOVE KNJIGOVODSTVA 2.1. KAJ JE KONTO? 2.2. KAJ JE KONTNI OKVIR IN KAJ KONTNI NAČRT? 2.2.1. VRSTE KONTOV: 2.3. PRAVILA OZIROMA OSNOVE KONTIRANJA: 2.4. VERODOSTOJNA KNJIGOVODSKA LISTINA: 2.4.1. DEFINICIJA VERODOSTOJNE KNJIGOVODSKE LISTINE: OSNOVNA SREDSTVA 3.1. OPREDELITEV POJMOV: 3.2. NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA: 3.2.1. KAKO KONTIRAMO NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA? 3.2.2. VNOS V REGISTER OSNOVNIH SREDSTEV: 3.3. AMORTIZACIJA, OBRAČUN AMORTIZACIJE, AMORTIZACIJSKA STOPNJA: 3.4. NALOŽBENE NEPREMIČNINE (SRS 6.2.): 3.4.1. KAKO KONTIRAMO NAKUP NALOŽBENE NEPREMIČNINE? TERJATVE – SRS 5 4.1. OPREDELITEV POJMOV: 4.2. PRIPOZNAVANJE: 4.3. PREVREDNOTENJE: 4.4. KONTIRANJE: DOLGOVI – SRS 9, 11 5.1. OPREDELITEV POJMOV: 5.2. PRIPOZNAVANJE: 5.3. PREVREDNOTNEJE: 5.4. KONTIRANJE: DENARNA SREDSTVA – SRS 7 6.1. OPREDELITEV POJMOV: 6.2. PRIPOZNAVANJE: 6.3. PREVREDNOTENJE: 6.4. KONTIRANJE: PRAKTIČNE NALOGE REŠITVE NALOG VIRI O AVTORICI