QIŽŽ)om No. 117 n/l! E WI €/% IH—HO IW1 g :vl>. , 4/ ^ SPIRIT " ' ^GUAGS ONLY CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 14, 1973 i 9VIM/I I « - Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R LETO. LXXV. — VOL. LXXV Novi grobovi Lawrence Kozuh Na svojem domu je nagloma Preminul Lawrence Kožuh, 13116 Aster Ave., West Park, star 72 let in rojen v Sloveniji. Lanskega septembra mu je Pttirla žena Theresa, zapušča sina Franka in hčeri Roso Pfeil (Mansfield, O.) in Mary Kekič (Cleveland). Bil je 12. krat stari °če in štirikrat prastari oče. Pokojnik je bil član društva Va-Mntin Vodnik št. 35 ADZ in Goodman of the World. Leži v Corrigan Funeral Home na W. & Lorain Ave. Ura kropljenje so danes, v četrtek, od 3. do L ure pop. in od 7. do 9. ure 2večer. Pogreb bo jutri v pe-Mk, ob 9:30 v cerkev Annunciation na W. 130 St., nato na Holy Cross pokopališče. Mary Arni Rihtar Na svojem domu je včeraj 2]utraj umrla po dolgi in hudi oolezrh 20 let stara Mary Ann Lihtar, rojena v Clevelandu, kčerka Franka in Kristine, roj. Cerar. Poleg staršev je zapustila brate Franka, Milana, Jo-Janeza, Mihaela in Stan-_ °ta ter sestri Margarete in Magdaleno. Bila je odlična telo-^adkinja, članica in odbornica iovenske telovadne zveze. Za-Poslena je bila pred boleznijo PN Cleveland Trust Bank in v glavnem uradu ADZ. Bila je ^ anica Marijine družbe pri Sv. ADZ št. 4 in KSKJ št. “k Pogreb bo v soboto ob 9. a°pOidne iz Grdinovega. pogreb-^ega zavoda na E. 62 St, v cer-sv. Vida ob 9.30, nato na i Souls pokopališče. ,;v Victor Jeric ceraj je umrl na svojem do-u na Garfield 'Heights 54 let ^ ari Victor Jeric, mož Mary, ° k Stanich, oče Marcie Marie, flri P°k. Ignatiusa in Therese, 4'at pok. Ladimirja, dr. Willia-H., b. Franka, Therese Ide ^°wicki in Ann Marie Hodge. 0 °jnik je bil zaposlen pri j,^^teye Forge Co. in bil član M št. 63. Pogreb bo iz For-g °Ve§a pogrebnega zavoda na 8 15 -^-vehue v soboto ob > v cerkev sv. Monike na arfield Heights ob 9., nato na k a Varijo. Na mrtvaškem odru g ° sarn° jutri, v petek, od 2. do P°P- in od 7. do 10. zvečer. Jennie Pluth je umrla 80 let stara Pluth z 21101 Recher M torek Jennie Antu^’ r°k Nesec, vdova po ih k 0n.^u, znanem umetniku ]yj0 rasLcu stanovanj, mati Fay sa °Ae’ Marie Šuštaršič, Thoma-j •> Elmerja V., Anthonyja J2 ,btanleyja in Dorothy Maki, sj. rat stara mati, 4-krat pra-pr a taati, svakinja Johna iri je Tn 3 Slutil. Privatni pogreb gr ,1 veeraj iz želetovega po- nega zavoda na E. 152 St. ^cCracken za višji davek na gasolin W ARBOR, Mich. — Paul NijjQ cLracken, bivši načelnik ta, Sen°Ve®a gospodarskega sve-ka na''6 2avzM za povišanje dav-PN gaiSaS°lin 2a “najmanj 10c P0raboOnU ,‘ . To na^ bi omejil0 reiser 4asolina in pomagalo k ^___ 111 n krize energije”. ^retnenski prerok Veči; tejnpermma ;’aSno z najvišjo i ratura okoli 75. Italija dobi novo vlado Desničarsko-sredinska vlada G. Andreottija je odstopila in napovedujejo novo vlado leve sredine. RIM, It. — Po sklepu krščan-sko-demokratske stranke preteklo nedeljo na njenem letnem zborovanju je Giulio Andreotti odstopil z vso svojo vlado, ki je bila v prikriti krizi že dalj časa, ker je izgubila po izstopu ene od strank iz vlade večino v parlamentu. Vlada je bila prešibka in v parlamentu ni imela nikdar prav trdne in močne podpore. Premik proti desni pri zadnjih parlamentarnih volitvah je bil dejansko manjši, kot se je izražal v Andreottijevi vladi. Zagovorniki vlade leve sredine v kr š č a n sko-demokratski stranki so položaj uporabili za počasno spodkopavanje vlade, namesto da bi jo podpirali in ji pomagali do uspehov. Stranka je na splošno razdeljena v skupine in klike, ki se ne gledajo vedno prijazno med seboj. Levo strankino krilo je brez dvoma 'bližje socialnim demokratom in nemara celo socialistom kot lastnemu desnemu krilu. Na strankinem letnem zborovanju so prevladali zagovorniki vlade leve sredine, ki je vodila teden bodo prišli pred sodišče Italijo skozi zadnjih 10 let z iz-• morilci dveh ameriških in ene-jemo Andreottijeve vlade. Tako ga belgijskega diplomata 1. marše bo Italija vrnila po kratkem ca letos v Kartumu v poslani-presledku na staro pot in vsi | štvu Sadvske Arabije. Obtože-pričakujejo, da bo novi predsed-jnih je 8 članov “Črnega septem- Fislflrigiit slabe volje WASHINGTON, D.C. — Sen. J. W. Fulbright, načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora, prav nič ne skriva svojega nasprotovanja Radiu Free Europe in Liberty. Ponovno ju je označil za zastareli preostanek mrzle vojne. Ni torej nič čudnega, da ga ti ljudje, ki delajo pri teh dveh ugtanovah, nimajo posebno radi. Tako je Jan Nowak, član poljskega odseka postaje v Muen-chenu, izrekel v pismu nekaj grenkih na račun sen. Fulbrigh-ta in sen. C. P. Case, ki zastopa slična stališča. Nowakovo pismo je bilo namenjeno poljskim listom v ZDA, pa je prišlo v roke sen. Fulbrightu, ki ga je seveda pred odborom pokazal in opozoril, kako ga Nowak v pismu dolži “prokomunističnih simpatij”. Namestnik državnega tajnika K. Rush je priznal, da Nowakovo pismo ni na mestu, pa dodal, da so ga smatrali za njegovo o-sebno mnenje in so pisca posvarili, niso pa ga odpustili. Novi tekmec Brandta načelnika na m'jsto Rainerja Krščanska FrlMuJi teden bode zašel razpravo proti iisrik« diplomatov KARTUM, Sud. — Prihodnji mk viacie notranji minister Marino Rumor, ki je sličnim vladam leve sredine načeloval že ponovno v preteklih letih. Prevlada levega krila v stranki, za katero ima največ zaslug Amintore Fanfani, bo privedla tudi do spremembe v vodstvu stranke. Napovedujejo, da bo A. Fanfani, četudi je že precej v letih in je bil že pred časom imenovan za dosmrtnega senatorja, prevzel mesto glavnega strankinega tajnika namesto Arnalda Forlanija. bra’, oj-gaiiizdcije palestinskih Arabcev, ki se :z nasilji bori proti Izraelu in proti njegovim podpornikom. Osmerico so prijeli v savd-skem poslaništvu po umoru a-meriških predstavnikov C. A. Noela in C. Moore-ja ter Belgijca Guy Eid-a. Trupla umorjenih so kazala, da teh niso le u-strelili, ampak da so jih preje tudi grdo pretepali in mučili. ZDA so zahtevale od Sudana, da morilce postavi pred sodišče in jih naj strožje kaznuje. Priča- ------o------ ! kovali so, da bo do sodbe prišlo Ni ravno visok j naglo in da bo ta tudi ostra. Od Kapitol v Washingtonu se dvi-, tedaj je preteklo že precej časa ga 287 čevljev visoko. V prime-'in vse bolj in bolj kaže, da bodo ru z drugimi visokimi stavbami sodniku v Kartumu preje mili v naši deželi je skoraj pritlika- kot ostri, ko gre za arabske gve-vec. rilce, ki jih dober del arabskega Nemški krščanski demokrati so izbrali za svojega novega strankinega Helmuta Kohla odstopi vsega Barzela. BONN, ZRN. — demokratska stranka je ta teden izbrala na posebnem zborovanju naslednika odstopivšemu dr. R. Barzelu, ki je v svojih naporih proti W. Brandtu omagal in se odločil za odstop, ko jo bilo o-čitno, da je v stranki izgubil podporo. Na izrednem narodnem občnem zboru stranke je bil za novega predsednika izbran Helmut Kohl, predsednik deželne vlade v Renskem Palatinatu. Za 43 let starega H. Kohla je glasovalo. 520 od 601 na zboru navzočih delegatov. Prvič se je za to mesto poganjal že leta 1971, pa je tedaj prevladal dr. R. Bar-zel. . Med tem je prišlo v Zvezni nemški republiki do razpravljanja o podkupovanju v parlamentu lani, ko je vladna koalicija izgubila večino, pa je skušala z denarjem menda zagotoviti svoj obstanek. Dejansko ji je uspelo preprečiti izglasovanje nezaupnice, ko je bila opozicija prepričana, da ima zmago v žepu. Ali je bil pri tem res odločilen denar ali ne, o tem se sedaj prepirajo v Nemčiji, kjer je ta kupčija potisnila v dobri meri ameriški Watergate s prvih strani časopisja. Helmut Kohl bo imel časa za pripravo na nove volitve, saj so bile zadnje šele zadnjo jesen. Lahko bo izdelal strankin program in ga skušal tudi izvajati. Ne smemo pozabiti, da je njegova stranka v parlamentu še vedno najmočneša. Če bi se svobodni demokrati, ki so sedaj v vladi povezani s socialisti, pridružili krščanskim demokratom, bi ostal W. Brandt v manjšini. -----o------ NIXON ZAMRZNIL CENE Predsednik ZDA je sinoči objavil zamrznitev vseh cen na drobno in na debelo z izjemo cen deželnih pridelkov neposredno na farmah. Zamrznitev bo v veljavi 60 dni, ko bo vlada pripravila nov sistem nadzora cen in morebiti tudi plač in dobičkov v fazi 4. WASHINGTON, D.C. - Predsednik Richard Nixon je sinoči v govoru preko televizije in radia objavil zamrznitev vseh cen ta, da bo ta ostal z nami za dolgo dobo. Predsednik je pozval Kongres, na drobno in na debelo z izjemo da mu naj da polnomočja, ki jih deželnih. pridelkov na farmah, za razdobje 60 dni, ko bo vlada pripravljala nov nadzorni sistem faze 4. Predsednik ni vključil v zamrznitev plač, češ da to trenutno ni potrebno, ker da te v [zadnjih mesecih niso dosti zakrivile dviganja cen. Prav tako ni zamrznil dobičkov, dividend in potrebuje za urejanje mednarodne trgovine in denarstva, za urejenje izvoza in uvoza, se zavzel za naglo odobritev gradnje oljevoda preko Aljaske in seveda za sodelovanje vseh pri naporu za' omejitev inflacije in v korist in rast vse dežele. Predsednikov nastop ni bil po- stanarin. Vse to utegne priti pod ! sel)no prepričevalen in vzbuja-nadzor v fazi 4, ki pride na vrsto ^ ieč zaupanje. Temu primeren za sedanjo zamrznitvijo. J ie 1311 luc11 odgovor v javnosti. 1 Republikanci na splošno' Nixo-nove okrepe hvalijo in jim obetajo uspeh, demokrati izražajo vanje dvom. Gospodarstveniki Cene so zamrznjene na povprečju prvega tedna junija 1973, torej nekaj malega pod včerajšnjimi. Predsednik je z za-mznitvijo cen priznal, da je bila faza 3 huda napaka, ki je deželo veliko stala doma in v svetu, saj je inflacija, ki je bila v zadnjem četrtletju 1972 padla pod 3%, porastla na letno povprečje 9%. Predvsem so rastle cene deželnim pridelkom, izredno zlasti cene mesa. V dobri meri je krivda temu obsežna ■ ^ov po- so previdni in hočejo najprej počakati, kako bo vlada zamrznitev in vse druge objavljene ukrepe izvajala. ' Vsem, se zdi, je dobro delo, da ije predsednik le nekaj ukrenil, 1 da ni čakal dalje na to, da bi se gospodarstvo samo “umirilo”, za kar se je zavzemal ves čas nje-zakladni tajnik G. Shultz, i Iz Clevelanda in okolice Uprava išče raznašalca— Uprava AD išče raznašalca (raznašalko) za ceste E. 64 do E. 66 St. Za pojasnila kličite 431-0628. Slovenska pisarna sporoča— Slovenska pisarna v Baragovem domu je prejela novo pošiljko “Le eno je potrebno”. Prav tako je na razpolago še nekaj knjig “Moja rast”. Tisti, ki ste jih naročili, pridite po knjige. Prišel je tudi čas za poravnanje naročnine za Celovške Mohorjeve knjige za 1. 1974. Pisarna je odprta v petek zvečer od 6. - 8. ure zvečer, v soboto od 10. do 2. ure pop. in v nedeljo od 10. ure dop. do opoldne. K molitvi— Člani Društva Naj sv. Imena pri Sv. Vidu so vabljeni jutri, v petek, ob 7. zvečer v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za rajnko Marijo Rihtar. prodaja žita ZSSR lansko nnJ Pnjateij 3n P^staš gospodarskih Površina Afrike Afrika je poleg Azije naj večja zemljina in obsega okoli eno petino vsega kopna na Zemlji. sveta smatra za “narodne junake”. le tj e. Predsednik seveda ni narav-j nosi priznal, da je vlaua v glav-I nem sama odgovorna za ameri-dovolj j v zadnjih 5 mesecih, to se vendar kaže iz ukrepov, ki jih je napravil in ki jih je napovedal. Med drugim hoče omejiti izvoz deželnih pridelkov v taki meri, da ne bo mogel poganjati cene hrane doma v “nedosegljive” višine. V svoji razlagi gospodarskega položaja dežele je Nixon risal, kako je Amerika še vedno pred vsem svetom, kako v njej živimo boljše kot kjerkoli drugje, kjer stalno napredujemo in kjer zaslužki stalno rastejo tudi v resnični kupni moči ne le v številkah. Napovedoval je novo dobo blagostanja in njegove rasti, ko so ZDA zopet enkrat pre-! šle v dobo miru in se nam obe- nazorov svojega nekdanjega profesorskega tovariša Friedmanns. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Včeraj sta Kissinger in Le Due Tho podpisala sporazum o izvajanju pariškega dogovora od preteklega januarja o končanju vojne v Indokini. Nova določila Novi dogovori med ZD in ZSSR so v pripravi Kc se bliža obisk Brežnjeva v ZDA, hitijo zastopniki o-beh velesil s pripravo sporazumov, ki naj bi bili ob tej priložnosti podpisani. WASHINGTON, D.C. — Leonid I. Brežnjev, vodnik Komunistične partije v ZSSR in “prvi med enakimi” v vodstvu Sovjetske zveze, pride koncem tedna na uradni obisk v ZDA, kamor ga je povabil lani predsednik Nixon, ko je bil na obisku v Sovjetski zvezi. Ker je bilo tedaj podpisanih več sporazumov med obema državama, bi Brež- vsem Južnem Vietnamu ničen” mir res-1 NEMŠKI KANCLER WILLY BRANDT JE OBISKAL IZRAEL Hitler je dal pokončati skupno, kot trdijo, Judje, o-koli 6 milijonov Judov, mož, žena in otrok brez kake posebne izbire. Njegov cilj je bil judovski narod uničiti. Kljub vsem poskusom ni u-spel, še v deželah, ki so prišle začasno pod njegovo oblast v “trdnjavi” Evropi se jih je 0-hranilo več sto tisoč. Prene-kateri so preživeli koncentracijska taborišča in vse druge strahote, ki si jih je nacizem izmislil za nje. Kdor je nacizem gledal od blizu in bil priča njegovega strahotnega uničevanja, njegovega preziranja vsega judovskega, pa tudi vsega slovanskega, ta tega ne bo nikdar pozabil. Strašno sovraštvo je polnilo tedaj Evropo, nemška ošabnost in oblastnost sta bili neznosni. Hitlerju je u-spelo vzbuditi strah in sovraštvo med nasprotniki in preganjanimi, pa tudi trdno voljo odpora, ki se je kazala tudi v samih taboriščih smrti. Hitlerjevo preganjanje Judov je ustvarilo v svetu razpoloženje, ki je omogočilo ob- novo judovske države v Palestini leta 1948. Tako je Hitler nehote pomagal Judom doseči cilj, ki so si ga postavili pol stoletja preje, pa imeli malo upanja, da ga bodo mogli hitro uresničiti. Judovska država je bila u-stanovljena in se je krepila, vanjo se je preselilo preko 300,000 Judov, ki so se rešili pred Hitlerjevimi morilci. Jasno, da ti Hitlerja in Nemcev niso pozabili in jih ne bodo pozabili do konca svojih dni. Nova Zvezna nemška republika se je čutila krivo za preganjanje Judov in je Izrael podpirala materialno, ko se je sama postavila na noge. Vse to ni pomenilo veliko v medsebojnih odnosih, četudi je uradno Izrael to nemško podpiranj e visoko cenil. Odnosi med obema državama so bili tuji, postopno so se saj na uradni ravni normalizirali. Kancler Willy Brandt, ki se je pomiril s komunistično vzhodno Evropo s Sovjetsko zvezo na čelu, je hotel pomiritev tudi z Izraelom. Tako je pretekli teden odšel tja na petdnevni uradni obisk in se javno opravičil za vsa nasilja, ki jih je Hitlerjeva Nemčija storila Judom, poudaril, da vsega tega ni mogoče pozabiti in tudi ne mogoče popraviti. Mrtvih ni mogoče obuditi k življenju, nič narejenega ni mogoče spremeniti. .. toda mogoče je poskrbeti, da se kaj takega ne bo nikdar več ponovilo. Willy Brandt je nastopal povsod mirno, prijateljsko, brez znane nemške oholosti. Obiskal je svete kraje, judovske, krščanske in muslimanske, poletel na starodavno Masado, kjer so zadnji njeni branilci rajše napravili samomor, kot bi se živi predali ob-legujočim jih Rimljanom. Na splošno je bil povsod dosti vljudno sprejet, če ne vpošte-vamo male demon stracije pred mestno hišo v Jeruzalemu. 'Smoter Brandtove poti v Izrael je bila pomiritev med Nemci in Judi, med Zvezno republiko Nemčijo in Izraelom. V tem smislu je nemški kancler povabi'1 na uradni 0- bisk predsednico vlade Izraela Goldo Meir, ki je vabilo sprejela. Pot v spravo in pomiritev je tako začeta, obe strani sta se podali na njo. Pomiritev med Nemci in Judi je lep zgled, kaj se da doseči, kjer so na odgovornih mestih modri ljudje dobre volje. Nemci in Judje so pokopali staro sovraštvo, ko se prenekateri narodi še sami v sebi ne morejo pomiriti, ko še vedno žive v duhu sovraštva državljanske vojne. Nemec je prišel, se oprostil in ponudil roko miru in sprave. Naši komunisti doma so se že davno pomirili z Nemci in Italijani, še vedno pa zmerjajo in mažejo svoje slovenske nasprotnike, žive in mrtve. Mrtvim še ne privoščijo, da bi jih njihovi sorodniki pokopali v blagoslovljeno zemljo. Rdeči zločin proti lastnim bratom je bil naj hujši, zato najbolj peče in zato ga ni mogoče pozabiti. Brez priznanja in kesanja ni oprostitve in ne pozabljenja! Brez tega ni možna mirna bodočnost! WASHINGTON, D.C. — M. Stans je bil včeraj znova pred senatnim odborom, ki preiskuje Watergate afero. V glavnem je vstrajal pri svojih prejšnjih izjavah in zanikal vednost za Watergate zadeve. Danes pride pred odbor Jeb S. Magruder, ki naj bi bil senatorjem na tajni seji razkril, da je Stans za Watergate zadevo vedel, ker da bi mu naj to povedal J. Mitchell v Ma-gruderjevi navzočnosti junija 1872. WASHINGTON, D.C. — Tu je bilo objavljeno, da pride 7. julija na uradni obisk v ZDA za 6 dni predsednik Pakistana Zulfikar Ali Bhutto. LONDON, Vel. Brit. — Princesa Ana in poročnik Mark Phillips se bosta poročila 14. novembra 1973 v Westminster opatiji, ko je včeraj objavila Buckingham palača. DAKA, Bangladeš. — Mujibur Rahman, predsednik vlade Bangladeš, vstraja na zahtevi, da mora priti 185 pakistanskih vojakov, ki so požigali, posiljevali, morili in ropali v mesecih zasedbe Bengalije, pred vojno sodišče za svoje zločine. V Pakistanu odgovarjajo, da bodo postavili tam pred sodišče enako število Bengalcev in jih kaznovali na enak način kot bodo kaznovani pakistanski vojaki v Bangladešu. Tako je za enkrat pot k pomiritvi Pakistana in Bangladeš, do lani dveh delov iste države, zaprta. naj bi stopila v veljavo danes opolnoči, ko naj bi nastopil Vjnjev racj nekaj sličnega tudi se daj. Tako hite s pripravami sporazumov in novih dogovorov, o katerih upajo, da jih je mogoče doseči. Med te štejejo sporazum o sodelovanju pri raziskavanju svetovnih oceanov, podaljšanje in razširitev sporazuma o kulturnem sodelovanju, izmenjavo skušenj v železniškem in letalskem prometu, sporazum o ureditvi davkov za osebe, ki imajo posle v obeh državah, dogovor o sodelovanju v poljedelstvu in pridelkih, ki naj olajšuje načrtovanje potrebne pomoči v ZDA za ZSSR. Trdijo, da hite tudi s pogajanji SALT v Ženevi* in za kulisami o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi. Vsi ti sporazu-i mi naj bi ustvarili dobro voljo, ki bi naj odprla vrata trgovinski izmenjavi med ZDA in ZSSR, kar je trenutno najvidnejši cilj Brežnjeva. Ta je zato tudi napovedal posebne sestanke in večerje s člani zunanjepolitičnega odbora Senata in z ameriškimi poslovnimi ljudmi. •---------o-------- Bomba v Severni Irski ubila 6 in ranila 34 ljudi BELFAST, S. Ir. — Bomba v avtomobilu je eksplodirala v mestu Coleraine pred poslopjem Coleraine Chronicle sredi mesta. Eksplozija je bila tako močna, da je 6 oseb v bližini raz-trgala na kosce, 34 drugih pa ranila. Svarilo pred eksplozijo je bilo, tako nejasno in na razpolago le 10 minut. Policija trdi, da ljudi ni mogla tako naglo spraviti iz (nevarne okolice. glfLteRlSKj.POMOUW in v Zagrebu, ki skušajo s podporo Beograda zavirati raz-' voj Slovenskega primorja, v katerem vidijo svojega tekmeca, čeprav brez potrebe. Slovenija je v prvi in v drugi Jugoslaviji dala milijarde za obnovo in gospodarski razvoj južnih pokrajin Jugo-iSlavije, tudi hrvaških predelov Bosne in Hercegovine; da ____________________________________________Ibi Hrvaška kdaj v vseh teh letih kaj dala za razvoj in na- Pubiished daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weeis of July'predek Slovenije, bo Karlo Ilinič težko dokazal. Ponovno 6117 St. Clair Ave. O V» I 4:il-06ZS — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 ca leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec® 6a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year^ $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 117 Thurs., June 14, 1973 Glava ne ve, kaj počno udje ‘Samostalnost Zadnjič smo bili opozorjeni na članek ih sloboda” v hrvaškem tedniku “Danica” od 30. maja. V njem “Hrvatsko oslobodilačko viječe” razvija svoje programsko službeno stališče “Hrvatske oslobodilačke vojske” in “Hrvatskog narodnog pokreta” do “sosednjega prijateljskega slovenskega naroda in njegovih pravic”. “NOV in HNP v domovini pozdravljata sosednji, od nekdaj prijateljski slovenski narod, želeč trajno, enakopravno sodelovanje in prijateljstvo z njim. Vse od hrvaške selitve do danes so vladali med Hrvati in Slovenci trajno prijateljski in dobrososedski odnosi. Skozi vso zgodovino med nami ni bilo nikakih neprijateljstev. Ne hrvaški ne slovenski narod nista bila nikdar osvajalna in militaristična naroda in ne bosta proti nobeni državi ali narodu ...,” tako razlaga omenjeni članek slovensko preteklost in odnose med Slovenci in Hrvati v njej. |Smo opazili, da je Iliniču Koper trn v peti, pa naj si zapom--ni, da bo Slovenija Koper izgradila, kot bo to njej prav, in j ga povezala z zaledjem po svoji zamisli in potrebi, pa naj ije to g. K. Iliniču prav ali ne. Karlo Ilinič, ki je “glavni predsjednik Hrvatskog Na-Jcionalnog Pokreta Kanade”, torej eden od vodnikov “Hr-jvatskog narodnog pokreta”, ki zagotavlja Slovence o svo-_;jem prijateljstvu do njih in podpori njihovi neodvisni drža-jvi in njihovim pravicam, ne dela vtisa, da bi bil prijatelj : Slovencev in slovenskih pravic. Glava torej ne ve, kaj poč-'no udje, sicer bi jih poučila, kaj hoče in kaj je prav. Slovenci smo vedno gojili prijateljstvo s hrvaškimi sosedi, pomagali smo jim z denarjem, drugimi sredstvi in s svojo krvjo v obrambi pred Turki, pomagali v kmečkih u-porih, pomagali v bojih z Dunajem in Pešto, se trudili za __i razumevanje in upoštevanje njihovih zahtev v Jugoslaviji. IPrijatelji in dobri sosedje smo večinoma tudi v tujini, zato ;nam ni prav, če kdo namerno ali po nerodnosti moti dobre Iodnose med obema narodoma! ft 1 ! BESEDA IZ NARODA , * V NAŠI VELIKI VASI gra- Nato razlaga kone« Avstro-Ogrske, osvoboditev hrva- dijo zaporno poslopje (ječo) v škega in slovenskega naroda 29. oktobra 1918 in trdi, da so četverokotu med cestami Con-1 spet — jutri bodo jagode še bolj na očeh se vsakemu bere: V roke si sezimo, prijatelji bodimo gress, Clark, Van Buren in Fe- sladki sad rodile. In ob takem deral. Da so se odločili, zato se J razpoloženju se stara obnašanja omenja potrebe, ker zvezno so-: včerajšnjih časov počasi pozabi-dišče je doli v mestu in voziti:jo — morda ne vedno popolno- cbtožence tja iz oddaljenih zaporov k obravnavam zahteva mnog časa in stroške. Še druge razloge navaj aj o. j Gradnja te Ječe pa ne ugaja j mnogim bankam in civilnim u-! stanovam in vzroke proti temu j navajajo, da zaporni prostori ne ! bodo imeli prijetnega vtisa na glavno središče in okoliščine ma, a radi obstoječih razmer za nekaj časa pa in stare politične sezone se zopet vrnejo kakor navadno vremena po dnevih starih in novih lun. , ocoš jdčiše Tako nekako in zelo podobno se vse vrti na poljih političnega življenja v naši veliki vasi, o-kraju in državi. Da se vrti tako, Zato so’je krivda tudi vseh nas, ker na zvezno sodi-1 pred našimi očmi se vse to godi naj bi se graditev usta-; in dogaja. Godrnjamo glede te-vila. Zvezni sodnik McGarr pa! ga, posebno tedaj, ker to vse nas je predlog zavrnil in z gradnjo Audi nekaj stane, kako in koliko se bo nadaljevalo. j nam povedo vsako leto davčni Tako je in zgleda, da takih računi. In mi? Pri godrnjanju “počitniških prostorov” je pri vse ostane, drugega pa nič. Ka-nas in vse naokrog kar vedno ko to in zakaj tako? Zgleda, da premalo. Menda zato, ker števi- javnost še ne občuti ščipanja pola raznih “postenjakovičev” na- sledic vsega tega še dovolj. Ka-raščajo naprej in naprej. | dar bo, bo ob volitvah drugače * NAŠI MESTNI, OKRAJNI govorila in izražala svoja mne-IN DRŽAVNI politični voditelji nja o vsem tem. Nekega dne zna se ob volitvah navadno pokrega-; priti do tega. jo in polasajo in zatem se nekaj' * PRI NAS in drugod po vsej časa malo "pisano gledajo. To! deželi napovedujejo še druge menda, tako ibi človek sodil,1 sitnosti za letos in še za naprej, kdor še kaj verjame, da narava Praznijo se počasi rezervarji ga-po svoje vpliva tudi nekako s ! solina, olja, omenja se, da se po-svojimi neprestanimi sezonski- rabi zlasti v vročem poletju vse mi spremembami na. obnašanja preveč elektrike za vse vrste političnih voditeljev in s tem hladilnike in stroje in drugo, podžiga njihova hrepenenja po Kakor se je vse drugo podražilo slavi, pa tudi na tisto kaj take zadnje čase, se bo tudi vse to. saje in vetrovi prineso in pripi- Galon gasolina, ki je pred par hajo v njihove žepe “tistega”, ki leti stal še ne 20c, se je zadnja odpira vrata njim — nemaničem leta v ceni podražil dvojno in za in revežem pa ne. Kdor teh naprej se omenja, da mu bo ce-sprememb političnih sezon ne na 75c, 'če ne celo dolar. Po več pozna, mu je to seveda težko ra- krajih so že zaprli gasolinske zumeti. postaje. Ne daleč od nas v bliž- Po volitvah, ki so včasih ttke njem predmestju je ena postaja pa o pripo- j Kropi o kovačih, v šiški krojačih, šiščani so radi minjali, da vsak krojač ne zna škarje prav sukati, zato včasih komu hlače ne pristojajo, kakor bi bilo prav. No ja, tako šaljive pripovedke. Pa še to so radi povedali Šiščani, da tisti krojači, ki niso znali dobro hlač napraviti, so navadno za svoja šivanja več računali kakor oni, ki so znali po pravi meri vrezati in napraviti ljudem hlače. Stare ljudske pripovedke — pa veliko povedo! R. Škofijski svet oeiovške škofije ustanovljen CELOVEC, Avstr. — V sobo- komisije (za odrasle, za. vzgojo, to, 26. majnika, je bilo v Čelov- pridigarstvo, dobrodelnost in cu ustanovno zasedanje škofij- k o o r dinacijsko-usklajanje), ^ skega sveta Krške škofije, ka- bodo škofijskemu svetu na vo-i kor ga predvideva sklep lanske'Ij o, druge bo pa še treba usta-Iškofijske sinode. Sestavlja ga 10 noviti. Končno je še poročal, da , članov kot zastopnikov škofij-'je bilo vseh izdatkov okoli sino-skih uradnih ustanov, 8 delegi-Jde skoraj milijon in pol šilin' ranih članov verskih organiza- i gov. Pevski ilor Jadran iz fMevilaisda bn pel v Sloveniji CLEVELAND, O. — Na povabilo Slovenske I z s e 1 j enske Matice v Ljubljani, bo pevski zbor Jadran iz Clevelanda priredil v Sloveniji tri koncerte. Na povpraševanje nekaterih, da v katerih mestih se bodo koncerti vršili, naj pojasnimo sledeče: V ponedeljek, 16. julija, zvečer bo koncert v Tržiču na Gorenjskem. V četrtek, 19. julija, v Starem gradu v Ribnici. V soboto, 21. julija, v Športnem parku v Ilirski Bistrici. V soboto, 21. julija, v Športnem parku v Ilirski Bistrici. V dnevih med koncerti bodo pevci šli na ogled interesant-nejših turističnih krajev v Sloveniji. Rojaki in rojakinje, ki imate sorodnike ali znance v omenjenih krajih, prosimo obvestite jih o koncertu zbora Jadran. Pevcem. želimo mnogo uspeha na tej pevski turneji in pozdravljamo to kulturno povezavo ameriških Slovencev s Slovenijo. Dne 8. julija bo kazal slike iz Amerike v hotelu Turist v Ljubljani glavni ravnate1!j tukajšnje Euclid General bolnice Jay Collins. On je poročen s Slovenko (Leustik) in gresta z njeno materjo na obisk Slovenije. Slike bo predvajal brezplačno. L. Kaferle oba nato “z zvijačami” in s silo brez narodne volje in pristanka” pognali v veliko-srbsko imperialistično tvorbo Jugoslavijo. Pisec sestavka nato spominja na stare vezi med Slovenci in Hrvati, ki so v stiskah in težavah drug drugemu pomagali: “Vsa zgodovina je skupna in nas je vodila druge k drugim v pomoč in sodelovanje. Danes nam je tako sodelovanje potrebno bolj kot kdajkoli preje. Vsa bodočnost nas vodi v zavezništvo in sodelovanje kakor v osvobodilni vojni za neodvisnost in svobodo naših držav Hrvatske in Slovenije, tako tudi dalje v obrambi proti skupnim sovražnikom, ki imajo pohlep po naši zemlji s katerekoli strani že. Iz teh in iz vseh drugih razlogov Hrvatska oslobodilač-ka vojska in Hrvatski narodni pokret, to je cel hrvaški narod v domovini in v svetu, daje polno pomoč borbi sloven-1 g^ega^deirmesta, skega naroda za njegovo svobodno samostojno državo Slo-j vložili predi0g venijo v zgodovinskih in narodnostnih mejah. HOV inišče da naj bi HNP se s to izjavo pred hrvaško, slovensko in svetovno ’ javnostjo obvezujeta, da bosta trajno podpirala državno samostojnost in svobodo slovenskega naroda, želeči trajno prijateljstvo in sodelovanje naših dveHi sosednih narodov v svojih samostojnih državah Hrvatski in Sloveniji.” Ko je tako “Hrvaško oslobodilačko viječe” slovesno izjavilo podporo neodvisni državi Sloveniji in prijateljstvo ter dobro sosedstvo z njo, poziva vse Slovence in Slovenke v Sloveniji in po svetu k sodelovanju v “osvobodilni borbi izpod velikosrbskega jarma in za uničenje vsiljene nam zgradbe Jugoslavije...” Vsem, ki se bodo pozivu odzvali, obljubljajo enake časti in odlikovanja v “Hrvatski oslobo-dilački vojski” kot njenim hrvaškim pripadnikom. Pridružijo se ji lahko kot posamezniki, lahko pa tudi kot enote. Nikjer ni povedano, kdo je v “Hrvatskom osvobodilač-kom viječu”, kdo v “Hrvatskem narodnem pokretu” in kdo v Hrvatski osvobodilački vojski ’. Take izjave ne pomeni-po dosti, če sploh kaj, in svet jih običajno ne jemlje preveč resno, ker se nima na nikogar obrniti in ne more nikogar vprašati, da bi dognal, koliko so vredne in če morda niso samo podoba iz sanj... Mi se trenutno na tem mestu ne zanimamo toliko za resničnost in sestavo “Hrvatskega oslobodilačkega viječa”, “Hrvatskega, narodnega pokreta” in “Hrvatske oslobodilačke vojske”, pripomnili bi radi le nekaj k vrednosti zagotovitev prijateljstva in dobrega sosedstva ljudi, ki pri teh skupnostih sodelujejo, do slovenskega naroda in njegovih pravic. Ista številka “Danice” prinaša na naslednji strani v poročilu o svečani proslavi osnutja nezavisne države Hrvatske v Thunder Bay, Ontario, govor g. Karla Iliniča,,, , “glavnog predsednika Hrvatskog Nacionalno^ Pokreta '0r £laba vremena m mnogim za zadnji ‘week-end’ zaprla vra-Kanade”. Ko je ta glavni govornik ugotovil, da “fuposla-! ne pnnes0 Vsvesa> sli pa prav ta, na nje pa dala napis: “No vija mora nestati, i to zauvijek, ako Hrvatska i Hrvati žele |m'?i0’ ^air 50 zeleh> da bi prines- gas! Get a horse! ’ Odkar se pa živjeti”, je začel razlagati, zakaj je to potrebno. Najprej u-j;e’ se takl ‘gosPodie’. kakor sam gotovi: Mi smo Hrvati oni, koji tu državu uzdržavamo. j Plsano in postrani Našim se novcem gradi umjetna nomerska luka Kopar, ko- i gieda;i0’ Pa ne Preveč dolgo, ja se je počela graditi 1957 godine... Nato nadaljuje, da jV3a;i mnogi ne; Kmalu jih kdo kdor ima toliko hrvatskih luk kot Jugoslavija, temu umet-ipo gotovih virdl P°vabi h kake-ne luke v Kopru ni treba graditi. jmu kosilu na pogovore in se-; Karlo Ilinič morda o hrvaški zgodovini kaj ve. o slo-! s‘;£,nke, na katerih se dobro je in | živeti, venski in o zgodovini Kopra pa prav gotovo nič. Koper je dckre pijače pije, ki prineso ta-j * POLEG OMENJENIH težav namreč bil staro pristanišče, nekdaj v srednjem in nato še kim ‘‘1corcem” novo korajžo in so vse cd jeseni sem preko zime ___________ V novem veku beneški tekmec habsburškemu Trstu. Ko SO na iezike vprašanja: Zakaj se pa in te letošnje nič preveč prijaz-1 tej priliki osebno zahvalim. V Slovenci dobili O koncu druge svetovne vojne vsaj dei svo-I kavsa™° fantje? Ali ni nam od-j ne pomladi Ščipale in tipale I kolikor nisem uspel vsakemu je obale, ki se sicer v celoti raztega od reke' Dragonje v'Pr+Ll'k še d0:Sti Polj> kjer vse ra- mnoge še razne bolezni. Bolniš-1 posebej izreči iskren “Bog lo- v;e z avti in fički vozi, tudi konj ni več dosti. Jutri zna kdo nas opozarjati: Dobre škornje si nabavite in naučite se zopet hoditi, kakor so v starih časih naši predniki morali! Vse znamo do- OokafEiikosu župnije Ikje na Odenjskem CLEVELAND, O. — Po dolgih letih ima župnija Hinje zopet župnijsko cerkev in župnišče. Soseska Žvirče (župnija Hinje) pa svojo podružno cerkev. Kdor si je te stvari že ogledal ali si jih bo pa še, bo videl, da je ta del Dolenjske ohranil globoko vero in da se je božja roka zadnja leta hinjske župnije posebej dotaknila. Po nauku katoliške cerkve smo vsi kristjani na svetu bratje in sestre med seboj. Če se je to bratovstvo kdaj kje pokazalo, se je to pri obnovi hinjske župnije. Vsi, ki so poznali razmere hinjske župnije, so začutili vpliv Sv. Duha in so z denarnimi darovi in molitvijo priskočili na pomoč. Največji delež so dali župljani sami. predvsem s prostovoljnim delom. So družine v Hinjski župniji, ki so za cerkev naredile čez ICO delovnih dni zastonj. Velik delež pri gradnji cerkva imate tudi dobrotniki v ZDA in Kanadi. Za darove cij in 26 elanov, katere so izvolili v 8 volivnih okrajih po škofiji, in kaplani, veroučitelji ter redovniki. Tako šteje Škofijski svet celovške škofije 44 članov. V sejni dvorani Škofijskega doma je bilo ob pol 9. uri evharistično bogoslužje, katero je vodil v somaševanju z zastopniki duhovniških skupin škof Jožef Koestner. škof je v nagovoru poudaril, da smo škofijska skup- prikaz Škofij' odal z Vsemu temu je sledil pravilnika o poslovanju skega sveta, katerega je pot dr. Waldstein. Sprejet je bil majhnimi popravki. Sledila je volitev predsedstva in ožjih članov odbora. Predsednik sveta Je škof, ki pa more po potrebi v t° pooblastiti generalnega vikarja-Za predsednikova namestnik3 sta bila izvoljena dr. Waldstein in dr. Inzko; v odbor pa so d°' nost, katero naj povezuje brat- bili največ glasov zdravnica d1-; Bruckmueller, strokovni učitelj Scheibl, kaplan Rauter in kano- ska ljubezen. Predpogoj za takšno ljubezen pa je spoštovanje do vsakega, četudi je kdaj kdo drugačnega mišljenja. Naloge Škofijskega sveta so tako velike, da bi morda koga prevzela bojazen,1 toda naj nas krepča zavest, je rekel škof, da je Kristus zagotavljal: “Ne bojte se, jaz sem z Vami!” Po evharističnem bogoslužju je škof odprl prvo zasedanje Škofijskega sveta, pozdravil navzoče in se jim zahvalil za pripravljenost, prevzeti tako pomembno opravilo v koroški Cerkvi. Poudaril je, da je to za celovško škofijo nekaj edinstvenega. škofijski svet je po pravilih ustanova, v kateri so zastopani verniki škofije; ima nalogo, da v soodgovornosti s škofom in njegovimi sodelavci podpira delo za rast Cerkve. Pri srcu jim mora biti blaginja in bolečina škofije. Ta soodgovornost pa skupnost veže zaK« ral obravnavati na prihodnji seji. ud molitvi je škof še enkrat člane sveta za iskreno so e5° nje; pozval jih je, naj ” .-i tet . duha sinode med vernike ^.^i- na?0' ko pomagajo znova pok1"1, ti Koroško, ki trpi danes 1 posledicah stole tne naCl^r jc liberalne miselnosti, ka aVrlj3' nekdo rekel med razp1" njem. ŽGANJE - NAS SOVRAŽNIK (Spisal Jurij Trunk) A kmetu mora pa vendar ko- vju; take pijače tudi niso pre-ristiti, ker alkohol se žge iz nje- drage. Zmerno uživanje nima pvih pridelkov! Res je, da bi škodljivih nravnih in duševnih posledic. Da, družbinsko življenje naravnost zahteva pijače; človek postane vesel, dobre volje, pozabi skrbi; razne slavnosti bi bile brez pijače nemogoče. Sv. pismo samo pravi, da je vino za veselje, in tudi Kristus je izpremenil vodo v vino. Kdor bi sedel pri čaši vode, bi postal — posebnež! Taki ljudje so navadno napuhnjeni in nestrpljivi, ki hočejo zmeraj druge poučevati. Da se te pijače zlorabijo, iz tega še ne sledi, da bi se jih imeli popolnoma vzdržati, ker najboljše se zlorablja. Vsak pametni človek najde pravo mero. Tudi večina učenjakov je tega mneja, češ, tako so živeli naši očetje in so se dobro imeli — tega se hočemo držati tudi mi! lrriel kmet še največ dobička, ali z§oditi bi se moralo jedno, nam-: kmet bi ne smel sam piti al-Jiola! Vsi kmetje pa, ki so ga b so se uničili, in vsi, ki ga JeJo, se uničujejo. Pravi se dl: kmetijstvu in živinoreji je P°rnagano z raznimi ostanki, ki Pohajajo iz žganj arij in tova-f6,11, ^ prvič bi se lahko pora-1 0 žito, krompir itd. na čisto ^ru§i> boljši način, in drugič Pisarn, kaj pomaga kmetu, ^ ° pridobi njegova živina in v. Je> on sam se pa s celo dru-n° izpostavlja nevarnosti, vse Zgubiti. Izkušnja uči, da na-adno tudi izgubi. 2 r°fesor Bunge meni: “Jako ddten del — morebiti jedna de-lna vseh omikancev — se tru-, v Potu svojega obraza leto in > da bi delal strup in ga raz-2r U; vsi skupaj ga potem po-°> da uničujejo delavne moči, Slraz*ijo zakladnice, a polnijo hišnice, bolnišnice, ječe in hišnice!” VeZaka3 bi se imeli posebno Slo-ustavljati alkoholizmu? ZA DOBRO VOLJO Učiteljica: “Tonček, kaj pa Ti je? Zakaj imaš desno lice oteklo?” Tonček: “Zato, ker je naš ata levičar.” * Starejši šaljivec sede pri briv- ^eniii smo že, in vsakdo ve, cu na stol. Ta ne ve, kaj naj z ^ S(; ga pri nas popije ogromna njim stori, ker je mož čisto ple-V°^na- To stane ljudi dena- ' šast. jj ’ kam gre navadno ta de- | “Želite, prosim?” kat‘ .V žePe velikega kapitala,! “Obriši prah!” p0 dobiva to obrt polagoma | * Pa p °ma v roke- Ta kaPital 3e i Tat z naPerienim revolverjem °r0 Ves v tuiih in večinoma ! proti blagajniku v banki: WS0VraŽnih rokah. Skoro vse ’ “Takoj denar, pa brez hrupa!” t^.^fiie po Slovenskem imajo j “Vi si pa popravite kapo, ker Pivo in ravno tako tudi velike j vas naša avtomatična kamera Pravparne; kokko škode na-Vju ]ai° na premoženju in zdra-iu afentje s svojimi umetnimi čejj1^CVrednimi vini tudi doma-Vs9kd ^°^enemu blagu, to ve bioj °’ S svoiim ljudskim pre-taj^- ^ ern z ogromnimi svo-ptQt^.,1111^1110 svoje narodne nas-te^ 'e> Sami si pa jemljemo s k°mPteklenskim dragim stru-Peizjj. 6 esno in nravno moč, v PoO° škodo sebi in svojim CeiP- Kapital, denar se ne pitata- 23 s^raane posledice. Ka-da alurnu ie le na tem. ležeče, Pitalioinese' Kakor se veliki ka- -V UStl ivjaK be ?m0rn v Afriko in Ameriko, .zmenijo ki dovažajo svoj strup pravkar slika’.” * Jecljavec je šel k zdravniku. “Ali vedno jecljate?” ga vpraša zdravnik. “Ne-ne-ne-ne, s-s-s-s-sa-m-m-mo kod-d-d-dar g-g-g-go-v-v-vo-rim.” Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32% dc 33 točk, ki jih je treba odšteti cd evropske mere, bodisi er' moških ali ženskih čevljih. N» primer: če vam sorodnik piše da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 61/2; št. 40 je 7f št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, Jejo za to, da se uniču- haš neSre^ naro^b ^ako -- , H „ jih, r°^ nimajo srca; le veseli 44 je 11; ženski čevlji so navad Poin^ (jSo dosegli s svojim stru-Se krči 56 i)0'*'n^0 njih žepi in ^P°Zna' narodovo premoženje, in 2acnim°’ CeSa nam ^ treba’ ^Ihui ^ klip^a.S0Vraznika. Naš boj-°di: Proč z alkoholom! 9' pregled , VPrSnSTNEGA GIBANJA CeVahje A6 0 k°ju zoper pijan-remu -jp 6 vPrašanje, proti kate-razl>ur. rnarsikatero drugo, ki ibena QlStrankei skoro brez po-- SiraA- EgSor. • lfl Pilah" rias^edki alkoholizma f° Pomori V^1;'a kličei° glasno ;ldi pri ^ ' Da je pomoči treba, jub. if8 Vsak r°do- in člove-davn0 deželah so to boj zoper svojega koli W Že §ib. 'ati. Okolij. t.%P»p1ucla““v' biti o 3 h°ce: spoznali in, se začeli G tem gibanju naj sledi u nao še nekaj ome- /žbosti ernosti o popolni vz- ^Ostj kaj KaflK “ r Vprašanr LUdl družbe? A 111 piva-5 36 tiče Posebno vida sp’-0 Zganju je itak go- Proč'2r^0re odS'ovor le gla- toV0 siti;: koliše^ n^m’ ali čim manj, 0 ^kateri ~ .. ciPojbe p.. vPravij°) da se naj vrUgi Pa Ce le znierno uživajo, 2Jžp0st priPoročajo popolno Prvi 1 krišla jVl^0: .°Poine pijače no manjši kot gornje mere. Tr ■zo bi na primer št. 38 bila ame* riške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je raz. Uka v označbi mere vedno z.ž 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 se ameriške mere 34, 44 je 36, 16 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 10 je 14, 42 je 16. 44 je 18 h 16 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar ie enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38 50 je 39, 32 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 e 14. 37 je 14%, 38 je 15, 39 je ■5%. 40 je 15%. 41 je 16. 12 je •6%, 13 je 17. ' . Dolžinske mere: palec ali inča - 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — i galon; 1 bušel (mernik) — 36.35 1; 1 barel (sod) 181.741 Uteži: 1 funt 453.59 g: 1 unča ^ 28.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenhei-f-ovih stopinj je enako b Celzi- ¥1st: Slovensko planinsko društvo staro 80 let Z izdajo “Stene”, novega romana Toneta Svetina, je Cankarjeva založba počastila dvoje 80-letnic — 80 let življenja velikega slovenskega gornika Joža Čopa ter 80 let obstoja Slovenskega planinskega društva. S tem je pravzaprav samo ponovila posvetitev, na kateri je gradil avtor knjige, ko se je lotil epske upesnitve likov naše tako imenovane zlate naveze, njenih prijateljev, njenega duhovnega ozračja in konkretnih življenjskih usod. Joža Čop, dr. Klement Jug ter Slovensko planinsko društvo so trije, ki jih je Svetina poimensko postavil na uvodno stran svoje pripovedi. Gore, ljubezen do gora, osvajanje gore — ta pojav je želel Svetina z romanom o Jožu Čopu, Klementu Jugu ter njima sorodnih osvetliti s psihološke, filozofske in prvinsko življenjske plati. Plezanje s ciljem, da stena končno klone pod plezal-čevimi prijemi, mu pomeni dejanje, podobno umetniškemu u-stvarjanju: sistematično do konca požrtvovalno in posvečeno porajanje nečesa novega, tveganje celotne osebnosti za vse ali nič, preskus volje do moči in končno — potrditev osebnosti. Spopad s steno ocenjuje kot eno najbolj nazornih prizorišč, na katerih se uveljavlja človek po neustavlj ivem napredovanj u. Moderna mlekarna v Ljutomeru V Ljutomeru bodo dobili najsodobnejšo mlekarno. Montažna in obrtniška dela že gredo h kraju. Domači in tuji strokovnjaki preizkušajo nove naprave, , ki bodo omogočale avtomatizirano proizvodnjo. Ljutomerski siri -- parmezan, grojer, ementalec — čajno maslo in drugi mlečni proizvodi so že sedaj znani doma in na tujem. Nobene peke ponoči v Novem mestu Nočno delo pekov je minilo. Testo se ne bo več mesilo ob uri strahov, ampak šele zgodaj zjutraj. Prav tako bo pekarna počivala čez nedeljo. S sodobno delovno tehnologijo peki lahko v krajšem času opravijo svoje delo. \ s ■ •• ' PARTY-MINDED — All-cotton pique blossoms out in a colorful party dress. The sleeveless yellow top is sashed in velvet above a gathered skirt strewn with bright flowers. Designed by Ellie Fishman for Youngland. Fabric by Jaftex. Zapostavi jana Logarska dolina Mozirska občina je letos dobila 29 milijonov dinarjev za asfaltiranje ceste v tej dolini do Solčave. Tako bo ostalo le še nekaj kilometrov makadama. Žalostno je, da ta dolina poleg planinskega doma nima ničesar, kar bi bilo zgrajeno po vojni. Trenutno prenavljajo telefonsko omrežje. Samomori v Murski Soboti V mestu in okolici je bilo v minulem letu 30 samomorov. Podatki povedo, da so samomorilci starejši od 30 let. Med najpogostejše razloge za samomor štejejo duševne bolezni, ljubosumnost, alkoholizem ter izoliranost od življenja in družbe. Piran se je pripravil V začetku meseca aprila so izvedli v mestu posebno akcijo, da bi stopili v čim bolj privlačnem vzdušju v pomladne dni. Občani so očistili okolico svojih hiš, turistično in komunalno društvo pa je poskrbelo za urejenost parkov in za čistočo po trgih in ulicah. Star križ v Piranu Gotski križ iz obdobja okoli leta 1300 je po enoletnem restavriranju dobil prvotno podobo. Nahaja se v krstilnici ob stolni cerkvi. Je velike umetniške vrednosti in za umetnostne zgodovinarje ter restavratorje veliko odkritje. Telo Križanega je desetkrat preslikano. Sir predrag Tolminski sir, ki je nekoč slovel doma in v tujini, najde danes vnet iskalec le še pri posameznih kmetih v oddaljenih vaseh. Nekaj časa ga je izdelovala kobariška mlekarna. Pravijo, da je proizvodnja sira zahtevna in draga. Zdaj mlekarna rajši izdeluje mleko v prahu. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina Sli7 St. Oair Avenue 431-0628 Atomska elektrarna Atomska elektrarna v Krškem bo za slovensko gospodarstvo zelo velikega pomena. Da bi se energija dobro porazdelila, je v načrtu povezava te elektrarne z dravskim sistemom. Potekal oo preko Vetrnika na Kozjanskem mimo Podčetrtka, pod Bočem in Donačko goro proti Mariboru. Trasa za daljhovbd bo široka 100 m, na njej bosta tekla dva daljnovoda. Hiše pod daljnovodom bodo porušili, prizadeti pa bodo dobili primerno odškodnino. Zaradi visoke napetosti bo moten televizijski prenos in bodo zanj potrebne posebne ojače-valne antene. , Dainjovod bodo gradili z mednarodnim posojilom. Prvi del bo dograjen do leta 1975. Malo novih vinogradov Cviček, bizeljčan in virštanj-ska črnina so na slovenskem trgu vse bolj iskana vina. Na žalost se dosedanji vinogradi izčrpavajo, sredstev za obnovo in nasade novih vinogradov pa je vedno manj. Mlada mamica Trinajstletna deklica iz oko'i ce Ptuja, učenka 8. razreda, je v ptujski bolnici rodila dvojčka. MALI OGLAS* V najem Oddamo 4 lepe sobe in kopalnico zgoraj, čisto, mirno, blizu sv. Vida, 1 ali 2 osebi, nič otrok, prosta gorkota, vroča voda. Kličite 431-9783. —(119) priŠle a^°‘ Opojne pijače laj poko-SPl°Šno rabo’ vsak ievim- 0C -■ 32 F; 0F je —17-78 - navadi: postaie so stopinj C; 100 C =•= 212 F; 50 C j^sefi’ in se človek razvedri, je 122 F; 10 C je 60 F. h pivu a]ina^dušuie; v vinu Ploskovne mere: 1 aker =• da !bi m^v° °3a v ^°iiki me-i 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 mocno škodoval zdra-l kv. km. ' OBED V SIROTIŠNICI — V sirotišnici v Saigonu, glavnem mestu J. Vietnama, pomagajo starejše sirote mlajšim pri jedi. MALI OGLASI Britanci siti Sev. Irske j LONDON, Vel. Brit. — Sku-! pina 120 britanskih državljanov ., , . I je poslala v parlament posebno 4-družmri:o hiša° T dobrem | spomenico, s katero je začela gi- stanju, nova elek. napeljava, I banje za umik britanskega voja-novi furnezi, na E. 73 severno : štva iz Severne Irske. Trenutno od St. Clair. Cena $16,500. Za Je v Severni Irski 17,500 bntan-sestanek kličite 431-6798. j skih vojakov, ki skrbe za mir m (x) | red, kolikor seveda morejo, ko ______________________—------- imajo proti sebi večino domači- Blizu E. 185 St. !n°V! ..u , hiša z tremi spalnicami naprodaj i C bojih med protestanti m .vain še posebej sobe za mater, je- | toličani, ki so dobili že piavi dilna soba, garaža v dvajsetih, i značaj in obseg državljanske Euclid j voine’ napadata obe sprti strani blizu E. 200 Stbungalow s tre-j tudi vojaštvo, ki ju skuša držami spalnicami, rekreacijska so- ti narazen in ohranjati mir. ba, garaža, odlična. Euclid zidan duplex 6-6, osem let stara, tri spalnice v vsakem stanovanju, klet, dober dohodek. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. Odprto od 9. zjutraj do 9. ure zvečer (118) HELP WANTED, General Office Work j Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Male Help Wanted V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (118) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) Stanovanje Radi bi dobili 5 ali 6-sobno stanovanje ali enodružinsko hišo, v okolici sv. Vida. 361-1809. __(118) 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA V najem Oddamo 4 sobe spodaj in garažo, odraslim. Vprašajte na 19314 Muskoka Ave. Rental E. 156 off Lk. Shore, 3 rooms, tile bath, air cond. Appliance, carpeting. 117.50 — 944-3283. (121) (121) Help Wanted — Female Help Wanted Female VENDING HOSTESS . We are looking for a lady to train as a vending hostess for a pleasant industrial location. Transportation necessary. Hours 6:30 a.m. to 1 p.m. No weekends or evenings. Call 771-3756 v/eek-days 9 to 12 noon only. An equal Sale 9 suiter — brick, off Lk. Shore 3 rooms and bath each, air cond. ; opportunity employer. Appliances, carpeting. Salotto Realty — 944-3283 (121) (122) Help Wanted Female Light factory work! Will train. Naprodaj : Must speak some English. Ap- dobra kuhinjska peč in harmo-1 ply 9 a.m. until noon, nika, italijanskega izdelka. | PERLA EMBROIDERY CO. Kličite 481-0569 ! 1815 E. 23 St. (14,18,20 jun) I (118) ry PO CESTI IN PO ZRAKU — Slika kaže povezavo letalskega okvira s motorjem Cessna Skymaster in avtom Pinto Fordove družbe. V dveh minutah je mogoče avto in letalo združiti v enoto, sposobno za dvig v zrak. Pr eskušanje te povezave in njeno praktično uporabo še niso končali. , ■ ESCLiC URADNIŠKO MOt Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 . ------- -------------------f RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN Načelno je priznavala pros,to zvezo, zato je morala, ako je hotela sebi častna ostati, gojiti krepost zvestobe, kakor jo ukazuje cerkev krščanski ženi tudi v tem slučaji, da je bila nje ločitev popolno opravičena. Sramovala se je že ob misli, da bi se mogla v tem pregrešiti; sram jo je bilo besede, ki se ji je izvila iz globine razburjenega srca v onem trenot-nem prizoru! Kaj bi bilo, ko bi se mu bila popolno vdala! Tembolj jo je bilo sram, ko se spomni, kaj bo Lucien mislil o njej, kaj že sedaj misli! Maščevala bi se bila rada nad norostmi svojih priznati, da ona ni navadno dekle, kateri je dober vsak ljubimec. Vedela je, da jo ima rad. Razumel bi, da mu ona ni hotela biti ljubimka za kratek čas ravno zato ne, ker ga ljubi. Tako je v svoji domišljiji razblinjala roman, kako bo bežala pred svojim ljubljencem in vpričo te neizmerne žrtve se je izgubljala njena sedanja bolest. Ta načrt si je po malem vedno bolj vidno razvijala, sama seboj je že izgovarjala imena: Nancy, Montpellier. Vseučilišče v Nancy jo je zanimalo zaradi posebnosti, s katero so se tam gojila psiholo-gična raziskovanja. V Montpel- prejšnjih sanj, zato je v teku j lieru je predaval sloveč klinik svojih medicinskih študij prou- i de 1’ hopital Saint E’loi, pisatelj čevala vse knjige, ki razpravlja- j knjige “Limites de la biologie,;; jo pojave ljubezni z izključno njeg0vi nazori, sicer njenim do-patologičnega 'stališča. Vedela je ceia nasprotni, so že od nekdaj zato, da ljubosumnost vsled z neko posebno silo razvnemali umazane :tno?,ke čuvstvenosti vz- :njeno radovednost. Mislila si je, buja pri rnr.ogih moških nečiste ! da je že v enem teh mest, ki si in razburja joče podobe. S stra-|ju je predstavljala po svojih homseje vprašala, ali se ni mor- spominih o Clermontu in o deda v očeh Lucienovih omamna želi, kakor mesti z zapuščenimi strast, ki -se ji je preje le bojaz- trgi, kjer rase trava po cestnem Ijivo in higotno klanjala, zaradi (tlaku. Gotovo bi se jej ljudje, tega tako razvnela, ker je zve-j ki bi jo spoznali, čudili kot edi-del, da je imela že zvezo z dru- :ni študentki, nato pa bi jo gle-gim. In ali se ni kazal tudi srd, dali po strani, ako bi zvedeli za ta nerazdružljiv in podel spremljevalec umazane čuvstvenosti, y njegovih očeh in v njegovem njenega malega Claude. — Lahko uganemo, po kako slovečem fiziologu je dala ime svojemu vedenju, ko je, ne da bi bil prej otroku. — Toda kaj bi bile te spregovoril, zbežal od nje. če je j malenkostne težave v primeri s v prvem 'trenotku, ko jo je spoz-| kaznijo, da bi jo Lucien v svo-mal, hrepeneč po njej, instinktiv- j jem naročju zaničeval. . . Pri no začutil zaničevanje do nje, j tej misli hipoma obstane, in ona zaničeval bi jo še bolj hudo in j čuti, da je sklep gotov. Da, ona strupeno, kadar bi bila njegova,! odpotuje in sicer takoj. Ako se in to po pravici. Zaslužila bi to, zeit obvarovati pred tem pad-ker je bila strahopetna. Pona-j cem) pred katerim se ji je z gro-vljala si je besedo: “Strahopet- z0 zavrtelo v glavi, moral je biti, na, strahopetna!.. .” Ne mogla bi si več dati spričevala, kakor je to lahko s ponosom storila do danes, da je tudi izven postave živela vsaj toliko, ali še bolj sama sebe spoštujoč, kakor če bi bila vsprejela še talko stroga v družbi veljavna pravila ... Kaj bo ž njo v bodočnosti? kakor je sama rekla, včerajšnji razgovor zadnji. Morda bi bilo najbolje oditi takoj danes, pripravi se za silo hitro; vsaj bi ji pri tem lahko pomagala hišnica, ki ji je stregla, čež mesec dni bi prišla nazaj, in odpeljala svoje stvari; Lucien. bi bil takrat j prepričan, da je že odpotovala Ta dan ni šla večerjat iz stra- - za stalno ... Kam? Ona bi že hu, da kje ne sreča Luciena; ta- vse tako uredila, da bi on tega ko se je bala ta večer nove sku- |ne mogel zvedeti.. . Kaj pa po-šnjave. Niti luči si ni upala priž- -t;em on stori? Vse sile je nalagati to dolgo noč, boječ se, da denka napela, da bi se iznebila morda pride pred nišo, opazi luč ^-ega vprašanja, ker čuti, da bi in iz tega izve, da je doma ter da ne potrka na vrata proseč, da ga vsprejme. V tej hladni temi je ležala, ne da bi se bila spravila, na tesni zofi, kamor jo je onemoglo položil njen prijatelj; po dolgem času je vendarle nemirno zaspala. Ko se zbudi okoli šestih zjutraj, kakor ji je bilo to v navadi v njenem vsak-danjen.i življenju, vznemirjala jo je usta skrb kakor zvečer le s tem razločkom, da ji je rojil nov načrt po glavi. Popolno nov ni bil; večkrat namreč, ko jo je Mej an v rue du Quartier-Latin le prevečkrat srečeval in jo pogledoval, kakor da bi hotel z njo govoriti, je iskala pota, kako bi ušla tej preteklosti. In sklenila je oditi, zapustiti Pariz in menjati vseučilišče. Toda njen ponos jo je vedno zadrževal; Me-jan naj se sramuje, on naj se ji umika. Danes pa se je bojevalo njeno samoljubje z onim zlobnežem. Sedaj je bilo treba dognati, ali se intimno prijateljstvo zadnjega leta tudi izgubi v temi in propalosti navadnega ponižujočega znanja, in to vdrugič, kakor ve ona in žal tudi Lucien, ali pa da ohrani ona v spominu mladeničevem ono častno mesto, do katerega ima sedaj še pravico. Ne mogla bi dati boljšega spričevanja o svoji iskrenosti, kakor uprav s tem, ako odide sedaj, ko se je ves čas v teh intimnih razmerah držala v tej idealni višini. Lucien bi moral James W. McCord Jr. ZNAČILNA DRŽA — James W. McCord Jr. je med svojim pričanjem pred senatnim odborom velikokrat tolmačil tudi z roko v drži, kot jo vidimo na sliki. ji sicer omagale njene moči. Trdna v tem, da ta dan ne sme miniti, ne da bi se za stalno odločila, prične takoj z delom. V službi profesorja Louvet v Ho-tel-Dieu je bil asistent doma iz Montpellier. Študentka si je mislila, da bo ta gotovo pomagal pri operaciji, katero izvrši kirurg Graux pri bolniku št. 32, čegar stoično besedo je ona ponovila Lucienu. To priliko je hotela porabiti v svoj namen. Pripravi se, da odide kakor ponavadi v bolnico. Vkljub treznemu prev-darku bi ji bilo skoro počilo srce od strahu, ko je šla mimo vratarjeve sobe. Morebiti dobi v svojem predalu kako kuverto z Lucienovo pisavo? Morebiti jo pa sam čaka na vrhu stopnjic de la rue Monge, odkoder je redno hodil čez trg Maubert et le Pont na trg Notre-Dame? .. . Nobenega pisma ni bilo v predalu .. . Tudi Luciena ni bilo videti nikjer na cesti... Za to jutro bila je na varnem. Po raznem premišljevanju to noč in to jutro bi bil ta sklep moral vsaj nekoliko pomiriti njeno razburjenost. Toda hi je pomiril. Ljubezen v njej nelogična kakor vedno, je hrepenela po tem nevarnem sestanku, do-čim se je njen razum temu tako ustavljal, da ji je navdahnil načrt bežati v prognanstvo in ne se vrniti. Malo prej se je sama branila vprašanja, kaj bo storil Lucien, sedaj se pa kar naenkrat povprašuje, zakaj še ni nič storil, zakaj da še ni prišel k njej, ker sta tako čudno ločena. H Jsrie Rirnase Os« INŠTALIRA NAPRAVE ZA OGREV IN HLAJENJE STANOVANJ in TRGOVSKIH PROSTOROV, . VODNE GRELCE, STREŠNE ŽLEBOVE IN STREHE, OGREV SKOZI STENE. Licensed, bonded & insured Kličite 656-3608 U.S. MOTOR VEHICLE REGISTRATIONS TRUCKS AND BUSES PASSENGER CARS 33.0 MILLION . ML 28.0 1942 iff 53.2 MILLION 43.8 1952 79.2 MILLION W: 66.1 1962 117.6 MILLION I1SI1I 96.4 1972 SOURCE: U.S. Federal Highway Administration. Since 1962, U.S. motor vehicle registrations have increased from 79.2 million to 118 million—a 49 per cent increase. NAPORNO ČAKANJE — Ko so v Kansas Cityju čakali na avtomobilske tablice, se je mala Cynthia Streker, ki je prišla z mamo, ko se je utrudila, enostavno vlegla na tla in zaspala. Čisto enostavno, ali ne? “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” ONE FAIRLANE DRIVE gf £#£y ^JOUET, IL 60434 tijp £^/4 Sine© 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicate to the service of the Catholic home, family and communi. For half-a-century your Society has offered the finest insurance protection at low, non-profit rates to Catholics onK LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutual) united in fraternal dedication to the Holy Family of JeS ' Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: JL Scholarships for the education of young men aspirl to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nnn 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundad0 Družba sv. Družine Officers President ..................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ................ Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Rioia Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial ............... Frank Toplak Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, Medical Advisor................ Joseph A. Zalar, M.D. OF-*1 ' vl/1 -v»^v A n x*. «*[.-» r % ■ l** Zk »-i 4* Ir F ^ iTl O * EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zre.z3llMrite' polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si 12 HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! USPEŠEN POPOTNIK - DeVon Smith iz Pennf25 je napravil ‘na palec’ čez 300,000 milj tekom zbir‘I Na sliki ga vidimo na poti v Kansas City, fčafl-s.) priporočila za svoje “potovanje dobre volje” na