Št. 16.
V   Gorici, v sredo dne 25. februvarja  1903
Tečaj XXXIII.
Izh»J» trikrat na teden ˇ tastih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrauje tedanje opdldne, Tečemo Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ier s „Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre« jemana   «li v  Gorici   na doni pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. (>«60
pol leta........6 , 60 „   ,    .   3-30
5etrt leta.......3 ,   W .   .    .   170
Posamične številke .stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izliaja oh  sredah. ,„, n sobotah ob 11. uri dopoludne.
NaroSnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Str. 11 v Gorici vcGoriški Tiskarni* A. Gabršdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaae »aroenlat g0 ne oziramo.
Ogla«! In poslanica se racunijo po petit-vistah, ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-kr»t 7 kr., 3-krat 6 kr.' vsaka-. ^ vrsta. Tečlrat po pogodbi. — Vefije Črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsenino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki tdi«n St '; v Gorioi v I. uadtfr. Zi urednikom je mogoče govorili v _ti dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah i praznikih od 9. do 12. dop. UptavuiStvo s> nahaja v Gosposki ulici 51.11.
Naročnino In oglase Je plnEatl iow Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
»Vse za omiko, svobodo in napredek !«    Dr. K. Lavrii.
"•'" ' Naročnina, reklamacijo in druge reffi, .katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upramlfitvu.
„PB1M0REC"
itbaja neodvisno od «So6e> vsak petek in stane vse
Jetp 3 K 20Ji_au" gld.J-60.___ _._________________
«Soea» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi «n Jollersitz y Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenCio" na trgu della Caaerma in Pipan v ulioi Fonte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Ricmanje v državnem zboru.
Napredni poslanec Plantan in tovariši so stavili v državnem zboru interpelacijo glede na dogodke v Ricmanjih, kakor smo že povedali. Interpelacija slove:
Podpisani interpelant je že poleti 1901. izročil Nj. prevzvišenosti gospodu naučnemu ministru na prošnjo kraja Ricmanje pri Tralu obširno spomenico v omenjeni verski zadevi ter prosil za hitro ureditev te že leta pereče in nujne zadeve, kakor tudi za ustanovitev grško-katoliške župnije v Ricmanjih in za ureditev premoženjskih razmer, oziroma za izročitev dosedanjega cerkvenega in na-darbinskega premoženja v Ricmanjih in Logu novi župniji v Ricmanjih itd. Ta prošnja je bila žal, brezvspešna. Prebivalci v Ricmanjih in Logu so že od leta 1900. zahtevali obnovitev svoje samostojne župnije v Ricmanjih, v kar so bili popolnoma opravičeni, kajti že cesar Jožtf II. je z ukazom ddo. 3. marca 1787. ustanovil v Ricmanjih neodvisno ca-pellania localis z dostavkom, da naj ima duhovnik tam pravico krsta, pogreba in sploh vse pravice župnika. V teku časa so skušali župniki v Dolini, katerim je bila poprej podrejena cerkev v Ricmanjih, vedno bolj in bolj kratiti pravice duhovnika v Ricmanjih glede nadarbinskega premoženja, oziroma so hoteli to premoženje nase pritegniti ter spraviti duhovnika pod svojo oblast.
Prebivalci Ricmanj so se vsled neprestanih krivic in oblastnosti dolinskih župnikov opetovano britko pritoževali pri škofijskem ordinarijatu v Trstu, tako da se je končno z odlokom škofijskega ordinarijala v Trstu z dne 23. aprila 1826. župniku v Dolini izrecno zaukazalo, da mora pravico samostojne župnije v Ricmanjih spoštovati in varovati. Toda vkljub temu so se župniki v Dolini malo brigali za ordinarijalski ukaz v Trstu, tako da so morali Ricmanjci neprestano protestirati zoper nasilno in nezakonito vmešanje dolinskih župnikov v ricmanj-ske zadeve. Glej protest občine Ricmanje z dne 13. aprila 1866. povodom izpraznenja lokalije Ricmanje. Župniki v Dolini so si izsilili  iz  Ricmanjcev protipostavne prispevke
»Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
za zdrževanje dveh duhovnikov v Dolini, do-cim je vendar občina Ricmanje imela svo-* jega lastnega samostojnega duhovnika ter ga je bila sama dolžna vzdrževati. Ko je v Dolini župnik Vari dne 31. oktobra 1899. umrl, ko je uprava cerkvenega premoženja v Ricmanjih vsled dolinskega župnika zgubila okoli 8000 K premoženja na obrestih, ki še do danes niso poravnane, bili so Ricmanjci, oziroma tudi drugi k dolinski kaplaniji pripadajoči, oziroma njih zastopniki, primorani vložiti temeljito sestavljeno prošnjo pri škofijskem ordinarijatu v Trstu, kakor tudi pri c. kr. namestnistvu v Trstu zaradi izločitve "župnije Ricmanje iz dolinske župnije in zaradi ustanovitve samostojne župnije. S tem se je zaprosilo državno posredovanje, in dolžnost c. kr. namestništva v Trstu je bila, ugoditi dobro utemeljeni prošnji občine Ricmanje.
Istočasno so vasi Ricmanje, Boršt in Boljunec odpovedale naduljno plačevanje in službo, to je cerkvene funkcije, duhovnikom v Dolini, ker niso bili volje, razun lastnega samostojnega duhovnika na prav nepotreben način še skrbeti in prispevati za vzdrževanje dveh duhovnov v Dolini. Pozneje so se izročile tako škofijskemu ordinarijatu, kakor tudi c. kr. namestnistvu v Trstu opetne urgence za čim hitrejo rešitev oziroma ureditev cerkvene administracije. Toda vsi poskusi prebivalcev v Ricmanjih, da bi dosegli zakonito ureditev te stvari, so ostali brezvspešni. Po dolgem zavlačevanju je končno zagledala nota škofijskega ordinarijata v Trstu z dne 2. maja 1900. štev. 56/pr. beli dan, s katero noto je škof izjavil, kakor brž bo visoka vlada sporazumno z ljudstvom uredila administrativno vprašanje, bo on, škof, tudi izvršil kanonično izločitev, tako, da pride vse v red. Misliti bi bilo, da bo vlada v tej nujni zadevi najhitreje ugodila Želji ordinarijata ter na ta način pripomogla, da se naglo naredi red. Temu pa ni tako, temuč baš politične oblasti 1. in II. instance so storile vse, kar je bilo mogoče, da bi se zadeva zavlekla ad ca-lendas graecas in da so potrpljenje prebivalstva do skrajnosti zlorabi. Tudi je c. kr. namestništvo v Trstu že z odredbo z dne 5. jul. 1900. št. 13079.  razsodilo,  da se posa-
možne kaplanije^morejofv samostojne župnije spremeniti pod pogojem, da prevzamejo prebivale! teh kaplanij sami plačevanje novega župnika v svojo obveznost in da kaplani to, kar so dotlej dobivali iz verskega zaklada, tudi v bodoče obdrže in da morajo nadalje prebivalci tudi še prevzeti plačevanje duhovnov v Dolini 1
Jasno je, da ta razsodba c. kr. namestništva ne odgovarja nitijsakonu niti pravičnosti "sploh,*^ker se ne sme nobeni ."vasi prisoditi, da bo skrbela za duhovne tuje župnije, od katerih ne potrebuje in ne vzame nobenih poslov in cerkvenih funkcij, poleg svojega domačega župnika. Tozadevna proti-postavna prizadevanja in dokazovanja okrajnega glavarja iz Kopra, ki je nalašč zaradi tega prišel k seji občinskega sveta dne 19. julija 1900. v Dolino, so seveda ostala brezvspešna, in njegovi nasveti so se z vso odločnostjo zavrnili, ker so prebivalci uvideli, da posreduje vlada le v interesu dolinskih župnikov, ne pa v interesu Ricmanjcev in v ta namen, da se napravi zopet mir, ter da hoče Ricmanjce le prisiliti k nadaljemu proti-postavnemu zdrževanju duhovnov v Dolini. Ricmanjci so prišli do prepričanja, da ne morejo najti svojih pravic niti pri cerkvenih niti pri političnih oblastih, in da se ne bodo mogli nikdar in nikoli odkrižati nadvlade dolinskih župnikov vkljub od cesarja Jo&<fa H. pismeno zajamčenih pravic. (Konec pride.)
Odgovor
.Frim. listu« % dne 12. febr. 1903. št. 7.
na članek: »Učitelji, poklicani voditelji
naroda?!8
II. Ko je podpisani odbor pripravljal odgovor pamfletu v »Prim. Listu« št. 6. t. 1., ni mislil, da bo treba zavračati še nadaljne inf unije imenov. lista. — Ni bilo še dovolj žalitev in napadov; tat časti in ugleda našega stanu je nadaljeval svoje plemenito delo. — Evo odgovora njegovim zavijanjem!
Govorite o zaupanju, kojega učiteljstvo nima med ljudstvom, Najprej treba reči, da ima mnogo učiteljev med ljudstvom velik ugled vzlic vašim hujskarijam. — Da se ne bodete zvijali, vam koj povemo, da uživajo mnogo ugleda ravno oni učitelji, koje proglašate vi za brezverce, liberalce in ne vemo kaj še vse. — Ravno ti učitelji uživajo med ljudstvom mnogo zaupanja, ker so možje na svojem mestu.
Res je tuintam učiteljev, ki nimajo ugleda med narodom. Toda, kdo je po večini temu kriv? Vi, častiti gospodje, in vala stranka; vi in vaša stranka ste pojedli marsikateremu učitelju med narodom ugled i svojimi lažmi in neprestanimi hujskarijam i I
—   Slednjič je tudi slučajev, da si je kdo iz našega stanu sam zapravil ugled; tudi učitelji smo ljudje; tudi mi grešimo. Toda prijatelji, iščite v svojih smeteh plov! So-li v vašem stanu sami »svetniki« P Kako so že glasi primera v sv. pismu o brunu in pezdirju ?!
Za lase ste privlekli tudi poglavje o veri in pobožnosti v članek, Vi sicer dobro veste, da je slovensko učiteljstvo verno, — Dobro veste, da ako bi kak učitelj le zinil proti veri, bi ga zadela huda kazen. — Uci-čiteljstvo samo vzgaja mladino v versko-nravnem duhu; toda kaj to! Vi sumničite, blatite in obrekujete vzlic zavesti, da nam delate krivico. Pobožni res— da nismo vsi jednako. — Tudi med vami je tako! Bog ve, če bi se ne dobilo ateista v suknji kat. duhovnika naše dežele! Duhovnik-ateist je pa nekaj famoznejega, nego učitelj-ateist, če bi bil kje kateri. — O .prepovedanih* listih se pa kar ne smešite; berete jih vi ravno tako, kakor mi, še z večjim zanimanjem. — Tudi .učiteljevih govorov, sramo-tečih cerkev in duhovščino* ljudstvo ne sliši, ker jih nikjer ni. Ali bi denuncirali, ko bi kdo kaj zinil?!
O lepih zgledih pa je najbolje, da molčite! Nočemo ponavljati imen raznih vaših .svetlih zvezd* na obnebju lepih zgledov, kajti še ni izginilo iz mnogih občin očitno pohujšanje, koje so povzročili ljudje, ki niso bili učitelji! — Nekaj p* moramo še pribiti!
—   Ko je   .Soča*   razkrivala  razne grehe
Križarji«
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienklewicz. — Posl. Podravski.
(Dalje 1
»Evo, kako žar resnice premaga temo,« reče Rotgier.
Na to pogleda z zmagovitim pogledom po dvorani, domišljajo si v tem hipu, da je v križarskih glavah gotovo več gibčnosti in razuma nego v poljskih in da bo to pleme zmerom plen in hrana križarskega reda, kakor je muha plen in hrana pajka.
In popustivši svojo dosedanjo zdržljivost, pristopi h knezu ter spregovori z močnim in odločnim glasom:
»Odškoduj nas, gospod, za našo iz^ibo, za naše krivice, naše solze in našo kri! Ta pekioiski sin je bil tvoj podhožnik, in v imenu Boga, ki \ lada nad kralji in knezi ter v imenu pravice in križa dškoduj nas za naše krivice in našo kri!«
Knez ga ves osupnel pogleda.
»Za Boga milega!« reče. »Kaj hočeš? Ako je Jurand v znorelosti prelival vašo kri, kakor praviš, Čemu bi imel biti jaz za njegovo znorelost odgovoren ?«
»On je bil tvoj podložnik,« reče Križar, »v tvoji kneževini leži njegovo zemljišče, njegova vas in njegov grad, v katerem je držal v ječi služabnike našega reda; naj torej vsaj to imetje, ta zemlja in ta grad postane naša last. Seve\ to Še ne bo dostojna nagrada za ono prelito  plemiško  kri!   S to odškodnino se no
prebudi od mrtvih naši mrliči, vsekako pa se utegne pomiriti ž njo vsaj nekoliko jeza božja in se opere sramota, ki sicer pade na vso tvojo kneževino. O gospod! Naš red ima povsod zemljišča in gradove, s katerimi ga je obdarovala ^ljubezen in pobožnost krščanskih knezov, samo^v tvoji deželi še nima ni pedi zemlje v svoji oblasti. Naj se naša krivica, ki vpije po maščevanju k Bogu, odškoduje nam vsaj toliko, da bomo mogli reči, da tudi tukaj žive" ljudje, ki nosijo v svojem srcu strah božji.«
Ko knez čuje te besede, se še bolj začudi, in preteklo je nekaj časa, predno jim odvrne:
»Za rane božje! Po Čegavi milosti neki sedi vaš red tukaj, ako ne po milosti naših prednikov? Ali vam je še premalo teh dežel, te zemlje in mest, ki so pripadale nekoč našemu narodu ter so sedaj vaše? Saj Šg vendar živi Jurandova hčerka, ker vam še nihče ni prinesel poročila o njeni smrti, vi pa ji že hočete pobrati doto ter si s sirotinjskim kruhom nagraditi svoje krivice ?«
»Gospod, ti priznavaš krivico,« reče Rotgier, »od-škoduj nas torej, '.kakor ti veli tvoja knežja vest in tvoja pravična duša.«
In znovič se je razveselil v svojem srcu, ker si je mislil: »Sedaj nas več ne bodo dolžili, marveč bodo tem skrbnejše glodali, <ia si umijejd svoje roke in se izmotajo iz te zagate. Nihče nam ne bo očital ničesar, a>aša ste va|bo^slična2.belemuJ plašču brez madeža.«
Med tem se iznenadoma oglasi stari Nikolaj iz Dolgega lesa:
»Ljudje, govore o vas, da ste pohlepni in grabežljivi, a sam Bog ve, da po pravici, ker vam pojde v tej zadevi dokaj več za dobiček nego za čast vašega reda.«
»To je resnica!« zakličejo soglasno vsi mazoveški vitezi.
Križar stopi nekoliko korakov naprej, dvigne glavo ponosno po koncu, premeri viteze s prezirljivim pogledom in reče:
»Nisem prišel semkaj kot poslanec, marveč kot priča dogodkov ter sem pripravljen braniti čast reda do poslednjega vzdihljaja. Kdor si torej navzlic temu, kar je rekel sam Jurand, Še drzne sumničiti red udeležbe pri ugrabljenju one deklice, naj dvigne to vi-težko znamenje ter gre na sodbo božjo!«
Po teh besedah vrže pred nje vitežko rokavico, ki je padla na tla, oni pa so vsi stali in molčali, boječi se sodbe božje, dasi bi bil marsikateri od njih hotel pobožati s svojim mečem Križarjev vrat. Nikomur ni bilo tajno, da je Jurand sam proglasil, da mu niso Križarji odnesli otroka, torej si je sleherni mislil, da je to resnica in da zmaga ostane na Rotgierovi strani.
Vsled omahovanja vitezov postane Rotgier še bolj ošaben; prime se s a bok in vpraša:
»Ali je tukaj mad vami nekdo, ki bi si drznil, dvigniti to rokavico?«
V tem hipu stopi naprej neki vitez, katerega poprej nihče ni opazil, ki pa je nekaj časa že za durmi poslušal ta razgovor, ter reče:
»To sem jaz.«
vaših tovarišev, ste se odločno branili, da 1 bi se napake nekaternikov generalizovalo na I ves atan! — Učitelji smo bili povsem vašega mnenja in bi obsojali, ako bi se ves du-hovski stan blatilo radi nekaterih izrodkov. Tega mnenja smo Se danes; to je tudi pravično! — Zdaj pa čujte in preberite ta-le stavek iz ,Prim. Lista*: ,Ta (mladina) vzraete v može in žene, v očete in matere. Kako bodo ti zaupali sUan, ki jim ni dal lepega verskega izgleda!" Stanu, kaj ne se glasi, stanu?! Torej ves stan na vislice radi morebitnih pogreškov nekaternikov! — Ge je polovica duhovnikov grešnikov, takrat javkate: ni ves stan odgovoren za napake nekaternikov; če pa je med učitelj-stvom le jeden sam izrodek, takrat pa zaženete krik: učiteljstvo je tako! Katerega cerkv. učenka morala je to?
Kje ste pobrali bombo, da .otroci hodijo zdaj 8 let v šolo in komaj znajo nekateri Citati in pisati?« To je navadna, podla laz. — Vsi otroci, ki hodijo v šolo 8 let in so normalno razviti, se nauče citati, pisati in še marsikaj drugega. In to drugo vam menda najmanj ugaja. Čemu naj kmet ve, odkod dež, sneg, toča, grom in blisk itd. Čemu naj izpoznava naše dobro ljudstvo naravne sile in zakone ? Čemu učiti ga uporabljati iste v svojo korist? To je povsem nepotrebno! Vi že veste, zakaj je bolje, če kmetic tega ne ve! Kaj ne, prijatelji, da vas prav dobro razumemo?! .V prejšnjih letih so se otroci naučili v tr<k, štirih letih potrebnih reči in še nekaj nemščine..." Prosimo, dovolite, da imenujemo pisača navedenih vrstic pravoprismodoinpopolnega ignoranta v pedagogiških in metodiških vprašanjih, — Drugače ne moremo! Kje so tisti slavni pedagogi, ki znajo v 3—4 letih toliko doseči? Sedaj so bila tista .prejšnja leta?" — Morda menite čase, ko so še duhovniki poučevali? Potem imate prav v toliko, da na mnogih šolah, kjer so duhovniki poučevali kakor pomožni učitelji, se otroci v osmih letih niso naučili niti brati. — Vidite, gospodje, kam privede vaše dlakocepljenje!
Gospodje duhovniki! Bodite prepričani, da slov. napredno učiteljstvo ne želi boja z vami, marveč miru in složnega delovanja. Tega želi z versko-nravnega in narodnega stališča! — To pa je mogoče le, ako priznate, da je učitelj od vas neodvisen in vam povsem jednakopraven ud človeške družbe. — Učiteljstvo tudi ve, da ti boji ne koristijo nikomur, marveč mar-ikomu škodujejo. Toda učiteljstvo tudi ve, da se mora braniti napadov, naj isti prihajajo od koderkoli. Prepričani bodite, da vam ne ostanemo dolžaf odgovora, marveč hočemo dostojno sicer, a kar najodločneje zavračati napade od vaše strani. — Mi se borimo za pravico in. resnico; /.aio je Bog z nami!
V Gorici, dne 19- februvarja 1903.
Dopisi.
Branlca, 14. febr. 1903. — Ni res, da sem malo obolel ali bolje rečeno: se djal v lenobo in vsled tega ne hodil v šolo; marveč je res, da sem konec novembra nevarno obolel in da mi je zdravnik prepovedal podučevanje v šoli in vsled frga sem moral za 2 meseca prenehati z podukom. Marka Vales, kurat in pom. učitelj.
Iz Kanala, 24. t. m. — Mladeniča Ber-lota Feliksa, ki se je bil pretečeno nedeljo izgubil, so dobili danes v Soči. Ležal je v vodi med Rodežem in Morskem. V navzočnosti mnogo ljudstva spravila sta ga na suho c kr. orožnik Skotak in A. Stanič iz Anhovega po hudem naporu. Sodnijska komisija s pomočjo orožnikov je 'preiskala potem vso njegovo obleko in našla pri njem nad 400 K denara, masne bukvice, uro in razno drugo blago. Iz vsega se da z gotovostjo sklepati, da je ponesrečil. Iz Kanala je odSel v nedeljo okoli 9. zvečer.           _________
Dnate ta run loviet
Smrtna kosa. — Sredi pustnega šuma in veselja je posegla neizprosna bela žena s svojo neusmiljeno roko v prijazni, tihi, srečni dom g. dr. H. Turne ter vpihnila ljubko živ-ljence 20-mesečnega sinka Ljubo mir j a. Podlegel je oslovskemu kašlju, s katerim se je dolgo boril. Da bi ne motila mnogobrojnih prijateljev v zabavah zadnjih pustnih dnij, je rodbina takorekoč prikrila ta prebridki udarec ter spravila svojega ljubljenčka v najožjem družinskem krogu k večnemu počitku. Žalostnima roditeljema iskreno sožalje v imenu vseh tistih rodoljubnih duš, katere zastopamo v javnosti!
Pogreb g. Ivana Reja v nedeljo poporodne je bil veličasten. Udeležilo se g* je občinstvo vseh naših slojev v Gorici, ki je korakalo v izredno dolgi vrsti za krsto do Goriščeka. Delavsko in podporno društvo je šlo z zastavo za pogrebom, kakor tudi so nosili venec z narodnimi trakovi. Pokazalo je občinstvo, kako zna ceniti moža iz ljudstva, ki je bil zvest sodelavec v naši narodni borbi v mestu ter veren podpiratelj naših društev. Na hiši, kjer je Trgovska-obrtna zadruga, je visela črna zastava, ker je bil pokojni zadruge nadzornik. Bodi blag spomin vrlemu možu!
.Nessnn Incidente*. — Laški žurna-Hsti stojijo dandanašnji v velikem nasprotju z laškim prebivalstvom v Gorici, ker to slednje se je pomirilo ter ne išče več narodnostnega prepira s someščani slov. narodnosti ter z okoličani, ker dobro ve, koliko mu je to že svoj čas Škodovalo. Laški žurnalisti pa stojijo še vedno na stališču hujskanja. ,Pic~ colo" od ponedeljka se že zgraža nad slovensko zastavo in slovenskimi trakovi, katere je vide! njegov RoriSki  dopisnik pri p^grvhu
g. Reje. Pravi, da je bila to demonstracija od strani Slovencev, ki so zlobnali skupaj ljudi z raznh stranij, te/ da se ni nič pripetilo — nessun incidente! — Ni bilo treba bobnati, ker ljudje so prišli sami, in sicer meščani v prav impozantnem število, zunanjih pa je bilo le par. Pripetilo se res ni nič, ker ni pričakoval nikdo, da se kaj pripeti, in nikdo ni hotel ničesar storiti — raz ven dopisnika .Piccolovega". Ta bi bil bržčas rad inseeniral kak .incidente*, da bi bil mogel potem po svoji lepi navadi udrihati po Slovencih ter hujskati proti njim.
Povdarjarao, da smo v Gorici na svojih lastnih tleh, in da je trditev, da je Gorica ,una citta italiana", tako smešna, da se jej že krave smejejo, povdarjamo pa tudi, da v slučaju, da bi bil kak človek take vrste, kakor je poročevalec »Pic^tov«, najel kake barabe, ki bi bile šle iskat kak .incidente*, bi bili naleteli taki elementi jako slabo. Poznamo jih, in mokre cunje v naših rokah bi bile zadostno orožje proti njim; brez policije iu brez garnizije bi bili odpravili — vsak »incidente*. Povdarjamo še to, da ob tej priliki se je zopet pokazalo, kdo hujska v Gorici. Mi ne kličemo radi tega oblasti na pomoč, da bi zatirala take pojave, ampak rečemo, da se bomo znali otresti tudi huj-skajočih banditov v časnikarstvu v laškem taboru, kakor smo se korenito otresli tistega sistematičnega pouličnega hujskanja in zmerjanja. In s tem punetum !
Včerajšnji »korzo* je pokazal, da je odbor, ki si je bil postavil nalogo, prirediti na pustni torek kaj boljšfga, nego smo videvali zadnja leta, rešil svojo nalogo častno. Res da ni bilo še posebnostij, ker smo prepričani, da bi bil ,korso* v Gorici lahko še dosti lepši, ali veseliti je moralo vsakega prijatelja mesta, da so bile izginile skoro do malega z ulic grde in nedostojne maske ter je bil .korso* čeden. Proti četrti uri so se začeli pomikati vozovi s Travnika po Gosposki ulici čez Koren ter nazaj. Povsodi je bito obilo občinstva, zlasti na Travniku, ali jako neugodno vreme z dežjem in blatom, katero je povečal še magistrat, ker je dal v jutro škropiti, je obdržalo marsikoga doma, ali pa si je poiskal kako varno zavetje v kaki hiši po ulicah, koder je rajal Karneval. Med vozovi je bil občudovan in res lep voz 5 bicifclistov, (2 tandema vštric in 1 kolo spredaj) v okusnih belih oblekah, veliki polž, godba iz gostilne ,A!i'Acquedotto*, več vozov s cvetlicami itd. Vme3 pa je letal po zraku »konfeti*, da je bilo veselje. Na Travniku na promenadi je Ostalo mnogo občinstva še dlje v mraku ter so se bile prave bitke s „konfeti% v katerih je poleg norčavega Karnevala igral nemalo ulogo tudi Amor... V ostalem pa treba konstatirati, da se slični .korsi" preživljajo ter da se seli predpustno veselje vedno bolj v prijetno družabno življenje.
Tukajšnje društvo delavcev in delavk   (Ffderazione  det  lavoralori  e lavora-
trici) je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem-je bil izvoljen nov odbor, v katerem so sami Slovenci; predsednik je Ant. Gorkič.
Sokolova maskerada sinoči je dostojno zaključila letošnji pust. Udeležba je bila prav številna; vse živo je bilo v čitalničnih prostorih, da je bilo težko najti prostora plesalcem in' gledalcem. Do odmora je sploh bilo težko plesati, pozneje pa, ko je odšlo že mnogo občinstva, je bilo ondi šele prav prijetno, živahno in tako lepo domače, da se je vsakdo izborno počutil. Mask in kostumov je bilo obilo, no prostost, ki je bila letos dana, se je malo preveč na široko uporabila. — Gmoten vspeh je tudi dober. Hvala vsem udeležnikom! Na veselo svidanje!
C. kr. poštni jsnd v Gosposki ulici
se je preselil v nove prostore v Gosposki ulici v Jernevevi hiši nasproti Breščakove trgovine. Poslovati je pričel 23. t. m. Sprejemajo se v novem uradu tudi poštni zavoji do 50 kg., česar v prejšnjih prostorih ni bilo.
Ustrelil se je v Krčevini pod Kalvarijo pri Mariboru v noči od 18. na 19. t. m. so-licitator Avgust Kronabetvogl, rojen 1. 1863. v Kamniku, prislojen v Maribor. Pod imenom Kronovič je nastopal kot pevec v slu-venskem gledališču v Ljubljani, znan pa je bil tudi v naši deželi kot imeniten barito-nist v nekdanjem znanem sežanskem kvartetu. Služboval je tudi v Gorici pri gozdnem uradu.
V  Šempasu so pokopali 94 let starega Jožefa Faganela. Pokojni je bil ob svojem času župan v Sempasu ter se je deleži! pred leti tudi javnega življenja. Bodi mu blag spomin!
V  Kamujah pod Cavnom imajo „Ma-! rijino družbo*, katero goji  in vzgaja seveda
predobro znani g. župnik Kosec. Kot vestni kronisti moramo beležili, da govorimo s »Slovencem*, jako veselo vest, da je priredila ta .družba* v nedeljo v proslavo 25. 1, papeževanja Leona XIII. veselico, na katerem vsporedu je igrala glavno ulogo sv, Neža; kajti predstavljali so igrokaz z naslovom »Sv. Neža", in ženski zbor je tudi pel nekaj o sv. Neži. Nežike morajo biti posebno v čislih v kamenjski župniji 1 — Prihodnjič, kadar ta .družba" zopet nastopi, vprizorijo baje noviteto: igrokaz »Gavenska krasotica* v več .dejanjih" iz peresa najnovejšega pisatelja župnika Kosca! Za sveto stvar, za katoliško vero in naše dobro ljudstvo je torej pod Cčtvnom imenitno preskrbljeno. Nedolžnost Marijinih hčera je seveda tudi pod najboljšim varstvom!! Torej vse v redu.
Iz Krepelj nam pišejo : C. kr. na-mestništvo v Trstu je glasom odloka od dne 4. februvarja 1903. št. 26433 g. Antona Tavčarja, tajnika vinarskega društva v Krepljih na Krasu, v priznanje njegovih zaslug za širjenje kulture stratificiranih amerikanskih trt nagradilo, podarivši mu 5000 amerikanskih ,k'juč"v* in 40 kron denarja.
Po teh besedah vrže svojo rokavico Rotgieru naravnost v lice ter reče z glasom, ki se je v tej splošni tišini razlegal nalik gromu po dvorani:
»Pred Bogom, pred dostojnim knezom in pred zbranimi častitimi vitezi te dežele, ti rečem, Križar, da lajaš kakor pes proti resnici in pravici ter te pozivam na dvoboj, bodisi že peš ali na konju, na sulice ali na sekire, na kratki ali na dolgi meč, ne na suž-nost, marveč do poslednjega zdihljeja, na smrt.«
V dvorani si lahko slišal letečo muho. Oči vseh so se obrnile na Rotgiera in na viteza, ki ga je pozival na dvoboj, katerega nihče ni poznal, ker je imel na glavi čelado, katera mu je popolnoma zakrivala gorenji del lica, med tem ko se je spodnji skrival v temni senci. Pa tudi Rotgier ni bil manj presenečen od drugih. Zadrega, besna jeza in bledica so se mu vrstile na licu, kakor šine blisek po temnem obzorju po- noči. Pograbil je z roko usnjato rokavico, katera mu jo bila obvisela na naramniku, ter vprašal:
»Kdo si ti, ki me pozivaš na sodbo božjo ?«
Sodaj vitez sname svojo čelado, pod katero se je prikazala mlada, jasna glava, ter reče: ,.    »ZbiŠek iz Bogdanca, mož Jurandove hčerke!«
Vsi so se začudili in Rotgier nič manj nego drugi, kajti nihče, razun kneza in kneginje, očeta Višonjka in gospoda de Lorche ni vedel za to, da jo Danuša omožena. Križarji so bili gotovi, da ona nima drugega branitelja razun svojega očeta; v tem hipu pa stopi naprej gospod de Lorche in reče:
»Na svojo vitežko čast potrjujem^ resnico njegovih besed; kdor bi si drznil o tem dvomiti, imel bo opraviti z menoj. Tukaj je moja rokavica, c
Rotgier, ki ni poznal strahu in v katerem se je v tem hipu srce burilo od jeze, bi bil nemara dvignil tudi rokavico, toda spomnivši se, da oni, ki mu jo je
vrgel, je bil sam hraber vitez in vrhu tega še sorodnik grofa Goldrija, zatorej si je premislil, a to tem več radi tega, ker je vstal tudi sam knez, naježil obrvi in rekel:
»Te rokavice ne pustim dvigniti, ker tudi jaz pričam, da je ta vitez govoril resnico.*
Ko križar to Čuje, se prikloni ter reče Zbišku:
»Ako ti je ljubo, poskusiva se peš v zaprtem j prostoru s sekirami.«                                                           j
»Jaz sem te že poprej pozval na to!« odvrne mu Zbišek.                                                                                   I
»Bog daj zmago pravici U zakličejo mazoveški vitezi.
IV.
Radi Zbiška so bili vsi vznemirjeni na celem dvoru. Bali so se zanj vitezi in ženske, kajti bil je splošno priljubljen, a vsled Jurandovega pisma tudi nihče ni dvomil, da je resnica na Križarjevi strani. Od druge strani pa je bilo tudi znano, da je Rotgier jeden najbolj slovečih bratov v redu. Njegov strežaj van Krist je pripovedoval nemara nalašč med mazo-veškim plemstvom, da je njegov gospodar že poprej nego je postal oborožen redovnik, sedel enkrat pri križarski odlični mizi, h kateri so dopuščali zgolj najbolj sloveče viteze, takšne, ki so že bili v Sveti dežen", ali so se že borili z orjaki, zmaji in čarovniki. Poslušajoči tako pripovedovanje van Krista ter ob enem tudi bahasto zagotovilo, da so je njegov gospodar pogostoma boril z »mizerikordijo« v jedni, a s sekiro ali mečem v drugi roki, in sicer naenkrat celo s peterimi nasprotniki, so bili Mazurji zelo vznemirjeni in marsikateri je dejal: »Ej, ko bi bil tukaj Jurand, on bi si znal pomagati celo z dvema takšnima, temu se noben Nemec ni ubranil; toda gorje mladeniču, ker ga Križar z močjo in s starostjo daleč nad-
kriljuje.« — Drugim je zopet bilo žal, da niso oni dvignili rokavice, trdeči, da bi bili to gotovo učinili, ako bi ne bilo Jurandovega pisma. Toda strah jih je pred božjo krmijo.
Pri tej priložnosti so se na vzajemno tolažbo naštevala imena mazoveških in poljskih vitezov sploh, kateri so na dvorskih igrah in v resnih dvobojih zmagali zapadne viteze, a pred vsemi drugimi Zaviša iz Garbove, s katerim se ni mogel meriti nobeden krščanski vitez. Bili pa so tudi takšni, ki so dokaj zaupali Zbišku ter so govorili: To ni več nikak slabotnež, ker je že nekateremu Nemcu razbil glavo na poteptani zemlji, kakor smo culi. Zlasti pa jih je odrinil junaški čin Zbiškovega strežaja Hlave, ki je na večer pred borbo, poslušaje van Krista o nečuvenih zmagah brata Rotgiera v svoji vročekrvnosti pograbil van Krista za brado ter mu dvignil glavo v znak in rekel: »Ali te ni sram, da se takolažeš pred ljudmi? Poglej vendar kvišku, da te tudi Bog čuje!« — In držal ga je tako dotlej, da bi človek mogel izmoliti jeden očenaš; ko pa se je van Krist končno oprostil, jel ga je takoj povpraševati po njegovem redu, in ko je začul, da je plemenitaškega rodu, je pozval tudi on njega na dvoboj na sekire.                                           •
Mazurji so bili nad tem dejanjem potolaženi in marsikateri od njih je rekel: »Takšna Človeka ne bosta omahovala tudi na bojišču, in ako je pravica na njihovi strani, pa ta dva Križarja ne odneseta zdravih kostij z borišča. Toda Rotgier je znal do te mere metati ljudem pesek v oči, da so mnogi bili v strahu zastran tega, na kateri strani je pravica, in med temi se jo nahajal celo sam knez.
(Dalje prido.)
.Hranilnica In posojilnica" r Skrl- j Ijgh«, registrovana zadruga z. neomejeno zavezo, vabi na III. redni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 8. marca t. 1. ob 3, uri popoldne v zadružni sobi v Skriljah. Dnevni red: 1, Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto I 1902. 4. Volitev naCelstva in nadzorstva. 5. Morebitni predlogi in nasveti. Za sluCaj da ne pride zadostno"- število udov, sklice se drugi obCni zbor ravno tisti dan ob 4, uri popoldne.                                    NaCelstva.
Okrajna posojilnica t Kobarida, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, kateri^bo v Kobaridu dne 5. marca 1. 1903. ob 2. uri popoldne v prostorih g. Anton JuretiC-a (Fedrig). Dnevni red po §37. zadružnih, pravil.                                             0dbor-
Mej narodna panorama. — Ta teden se vidi v panorami v hdtelu »Boheme« potovanje nemškega cesarja in cesarice v Orijent. Vidijo se Benetke, Dardanele, Carigrad, Betlehem, Jeruzalem, Damask itd. Odprta je panorama od 9. jutre zjutraj do 9. ure zveCer.
Vabilo k družbi sv. Mohorja. — Zopet se približuje Cas, ko treba odposlati nabiralne pole za družbo sv. Mohorja družbenemu odboru v Celovec! Iskreno zato vabimo cenjene svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, sirom naše slovenske domovine, a tudi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruha izven domaČih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo!                             ¦*    -
Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si si v sveto versko kakor narodno dolžnost, biti ud tej naši družbi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod praporom sv. Mohorja in Fortu-nata vse sloje in stanove našega naroda, ki po svojih knjigah skrbi, za vsestranski duševni napredek slovenskega naroda, kateremu podaja obilo zdravega pouka in krat-kocasnega razvedrila.
Deluj torej vsakdo na to, da pristopi Mohorjevi družbi. Častite poverjenike iskreno prosimo, da zopet prevzamejo mnogokje sicer težavni, a povsod hvaležni posel nabiranja družbenih udov. A tudi vsak ud si štej v dolžnost delati za vsestranski napredek naše družbe in ji pridobiti Cim najveC novih članov! Z združenimi moCmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvitala i v bodoče, da bode po njej romalo tudi letošnjo jesen Cim najveC lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovenci.
Književni dar, ki ga letos sprejmejo CC. Mohorjani in ki je naznanjen v zadnjem »Koledarju-, je sledeči:
1. .Zgodbe sv. pisma*. X. snopič. — 2. »Pamet in vera", 2. snopič. — 3. »V Kelmorajn". Spomini s pota. — 4. .Domači vrtnar*. — 5. »Slovenske ve čer niče«. 55. zvezek, in 6. »Koledar za leto 1904.« Ti knjigi izideta v znani že priljubljeni obliki. Obsegali bodeta razne povesti znanih naših sotrudnikov, poučno berilo itd.                                              I
.      Nabiralne pole z denarjem naj se odboru "ddp^bfljejti' do trne-fe marea**-* Odbor.
Današnja »SočV nima priloge zastran pustnega počitka v tiskarni. Prihodnjič bo zopet priloga kakor po navadi.
V Blcmanjih je vse pri starem. Narod se drži mirno, tuintam "se pokažejo orež- i niki, sedaj pa sedaj prileti celo kak kanonik iz Trsta v RJemanje, tudi mnogo drugih ljudij iz Trsta in od drugod prihaja pogledat si to znamenito vas, v kateri imajo latinskega kaplana, katerega nikdo ne pogleda. V cerkev k maši ne hodi nikdo, pač pa hodijo pridno v Koper na glavarstvo naznanjat svoj izstop iz rimsko-katoliško cerkve.
Vinarsko  In sadjarsko društvo  v
Kamnjah bo imelo  svoj letni občni zbor
dne 1. ma.oa t. 1. po litanijah ob 3. uri po-
i poldne. Dnevni red: 1. Poročilo denarničarj a
in tajnika. 2.   Volitev novega odbora. Vsak
i ud  dobi po 4 cepljena  drevesca. Iz društ-
j vene trtnice se je dobilo 10000 kolči riparije,
4000 Montikole in pa 3000 bilf rip. in 2000
montik.
V Tolminu so aretirali 23 letnega zidarja Štefana PapiCa iz Crkvenice na Hrvatskem radi razžaljenja Veličanstva ter ga pripeljali v tukajšnje zapore.
Izjava.' — Usojam si slavnemu občinstva naznanjati, da me g. Franc Weis ne zastopa od 1. februarja 1.1. v nikakem oziru več.
Ob dnem naznanjam svojim cenjenim naročnikom na razglednice in fotografske izdelke, da bodem od sedaj naprej o prilikah osebno potoval po deželi, ter sprejemal naročila na vse izdelke fotografske stroke. Pri-poročevaje se svojim cenjenim sorojakom v mestu in na deželi, bivam z odličnim spoštovanjem udani
Anton Jerklč, fotograf.
Trgovina mami fakturnega blaga Hedžet & Koritnlk v Gorici na voglu Corso Verdijeve in Šolske ulice (v prostorih bivše okrožne sodnije) se otvori že prihodnji teden. V zalogi bode ravnokar došlo, čisto novo in sveže blago najnovejših uzorcev kakor sukna, volne, hlaCevine vsakovrstnega perila za prihodnjo sezono ter vse v manufakturno stroko spadajoče blago. V zalogi bodo nadalje pristno domači izdelki vsakovrstnih pletenin »Prve kranjske mehanične tovarne pletenin" D. Hribarja v Ljubljani. Edina zaloga Ciril-Metodovega platna. Postrežba bode točna in cene najnižje.
»Palestina4.
(Solnograški pust.)
Prišel je pust, ki mora biti vse prej nego pust, da je pravi veseli pust. Toda v Solnogradu, v tem akademičnem mestu klerikalne omike in prosvete, tolmačijo pust najbrže doslovno kot pusti čas brez vsake zabave in veselice, tako sem si namreč mislil, šetal žalostno po ulicah in ogreval liberalne spomine, kateri so se nehote vsiljevali v mojo pobožno molitev. V Lampetovih ulicah (tako imenovanih po možu, ki je svoje dni mnogo žrtvoval za izboljšanje bivanja v ječah, menda iz egoizma) mi je izročil neznan cerkovnik belo polo s sledečim besedilom:
a Danes z večer priredi solnograško akad. društvo »Palestina* s prijaznim sodelovanjem ženskega akad. društva »Spovednica* v svojih društvenih prostorih pustno veselico s sledečim vsporedom: I. Pozdrav! govori preds. »P a K* g. Luka Jeriho. II. Žive podobe, a.) Abraham daruje Izaka, b.) Rsbeka napaja kamele ali velblode. III. »Osel11 Monolog. Govori pevovodja solnograške čitalnice. IV. „0 štorkljah* predava kuharica dušnega pastirja. V. »Žrtev razmer«. Veseloigra ; igrajo društveniki. VI. Svinjske klobase, nedolžen ples in pustni krofi.
Veselica se vrši pod devizo »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo«, (Luk. 14. 27-38 in Mat 3.11-12.) Odbor upa torej, da se udeleže podporniki in prijatelji našega društva in klerikalne ideje v celotnem številu, posebno pa radi imenitne določbe odborove, da pametni ljudje sploh nimajo vstopa k današnji veselici. Na svidenje v nebeškem kraljestvu !•
Videl sem že sveto klerikalno vseuCi- J lišče, spoznal akademične običaje na občnem I zboru »Rimske ceste*, in Ahasver naj bi za- J mudil najlepšo priliko, klerikalno pustno za- I bavo ? Ne! In šel sem.                                  j
Dvorana je bila mnogo večja kakor J hlev grofa Harracha na Ogerskem. Na no- J benem semnju, tudi ne na dan sv. Andreja, I nisem videl toliko živine na živinskem trgu, I kakor pa ljudij pri tej veselici. Vse se je trlo! I Bledi tonzurirani akademiki so razmotrivali I z »Marijinimi hčerami« važno vprašanje o j vplivu četrtega lateranskega koncila na brez- I žično fotografiranje. Na prvih prostorih so I sedeli omedajcani doktorji in kler. društvo j »Strma pot", Ceg..r društvenice so morale J biti vsaj trikrat v Rimu in najmanj na 100 I drugih takih božjih potih. Učenjaki, napram • katerim lahko imenujemo vsakega dakelna J doktorjem filozofije, so me uvedli v dvorano, j Napravil sem namreC tako klerikalno neumen j obraz, kakoršnega sem videl pri njih, (kar j se mi je le deloma posrečilo), povzdignil oči j proti nebu, nagnil glavo za 30° na levo stran, usta koncentriral v desnem licu, in prišel sem s tako vstopnico brezskrbno noter.
Zvonček je dal znamenje, zbrani udeleženci so izmolili veseli del rožnega venca, zastor se je vzdignil in na odru je stal sam predsednik Luka Jeriho. Njegov obraz je bil tako vesel, kakor da bi bil pravkar dobil od svojega spovednika za pokoro 57 rožnih vencev na dan, in to skozi celih pet mesecev. Vsebine J njegovega »Pozdrava* si pa nisem mogel zapomniti, ostala mi je edino le figura v spominu, ko je namreC primerjal veselično dvorano raju. Revež se ni spomnil, da je bil Adam edini Človek v raju sredi oslov, kozlov, bikov in kamel. Ako sem si mislil, da igram v tej dorani, v raju, ulogo Adama, sem do- j volj označil svojo družbo.                               j
Listnica. — Ivanu Kovaciču, župniku na Št. Viškigori: Vaš popravek, kateri nam je poslalo »Obr. dr.* iz Ljubljane, smo vrgli na podlagi § 19. ? koš. Izvolite vzeti to na znanje. Za nesramnosti, obsežene v onem »popravku", se pa še vidimo.
Svetovno znano je, da dajo Hauthner-jeva napoj ena semena pese zapiCo na j v e č j i p r id e 1 e k. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-Ienadna in cvetlična semena. *-¦.....•*•......___,
Proti trganju in revmatičnim boleznim, na katerim zlu jih na tisoče Irpi posebno ob nastopu ojstrega vremena, je najboljše učinkujoče sredstvo Zoltanovo mazilo. Stekl. 2 K. Lekarna Zoltan Budimpešta. Zaloga: Dunaj, lekarna Lugeck 3.
Razgled po svetu,
Ceškl minister Rezek baje izstopi v kratkem iz Korberjevega rainisterstva; njegov naslednik bojbaje dr. Krama*, Istočasno pa utegne biti] imenovan nemškim ministrom-rojakom dr. Derschatta.
Yellkl ruski koncert ˇ LJubljani. —
V soboto 7. marca priredi v »Narodnem domu« v Ljubljani gospa Marija Ivanovna Gorienko - Dolina, operna pevka svetovne slave, samostojen ruski koncert, pri katerem bo sodelovala tudi »Glasbena Matica«.
Kaj Je konverzjjskl zakon? — Poročali smo obširneje o debati glede na kon-verzijski zakon v našem drž. zboru. Velika veČina javnosti pa niti ne ve, zakaj pri stvari gre. In vendar je to zadeva, ki reže v meso davkoplačevalcem. Gre namreč za obresto-vanje državnega dolga, katerega je še napravila država, ko še ni imelo ljudstvo ni-kake pravice pri vladanju govoriti, To je blaženi preostanek absolutizma. Ti dolgovi so se prvotno obrestovali s 5%. Ker pa se je leta 1868, uvedel na dolgove državni davek, se je potisnila obrestna mera na 4-2-%. Ker pa so se od tedaj razmere spremenile, spremenila se je tudi denarna vrednost, a naša država plačuje še vedno stare obresti od svojega denarja, tako da dobivajo upniki za svoje obligacije, ki imajo n. p, nominalne vrednost 100 gld. obresti za 102 gld, In sedaj gre zato, da se obrestovanje zniža od 4*2% na 4%, kakor sploh obrestujejo vsi javni denarni zavodi. A finančno ministerstvo se je balo, da bi vsled tega mogli upniki odpovedati svoje vloge državi, Vsakdo si lahko izračuni, kako zadolženo državo je prevzela ustava iz absolutizma, ako povemo, da je v letošnjem proračunu za same obresti določenih 359 milijonov kron, in od te svote je 224 milijonov kron samo za obresti državnega dolga, ki se je napravil v dobi absolutizma, ka r znači dolga pet bilijonov ali pe tisoč milijonov kron. V konvetiranju tega državnega dolga pa še tiči druga spletka. Ko se je leta 1867. sklepal dualizem z Ogrsko, se je ta odločno branila, prispevati za grehe absolutizma.
I          Po kratkem odmoru so se vprizorile
I žive podobe: Abraham daruje Izaka. Abra-I hama je igral podpreds. društva «Pal,*Mar-I tin Kafarmaum, sin  njegov je bil pa Jurij I Emavs.  V ulogi ovna v grmu se je čutil j Matevž Kanagaliloja prav  domačega, in gle- i I dalci  so bili uverjeni, da se bavi tudi kot I neigralec s to hvaležno ulogo. Pri tretji točki I je vsem ugajala Rebeka, predsednica »Spo-I vednice", Doroteja Pokora, največjo pohvalo j so pa Žele kamele, katere so igrali akade-I miki. Tako precizno, tako e k saktno so igrali, I da so se vsi čudili njihovim e k s-om vode. j I Prav nič selnisera čudil jaz, saj mora priti j v »raju* vsaka žival do svoje Teljave. I          Sledila so predavanja, o katerih nočem
I poročati, ker vem, da bi s tem izlival le vodo I v morje, ko paC dovolj jasno govore že na-J slovi teh izbranih predavanj. Najbolj rado-i veden sem bil pa na »Žrtev razmer*, veselo-I igro v treh ali veC dejanjih, katera se vrši j v vsaki tretji vasi na Slovenskem ob vsakem času, izimši velikega petka. Konečni  vspeh nas je kar očaral, ker smo vsi spoznali trud in gorečnost igralcev, ki so morali imeli gotovo mnogo poskušenj,  da so lahko igrali tako mojstersko.
Burni »bis! još! še enkrat!* - klici se še niso polegli po dvorani, ko so že zaigrale veličastne orgije v spremstvu dveh harmo-. nijev lepo klerikalno himno: »Naš maček je ljub'co imel*, in vsi so peli z nauduše-njem: „ko mežnar odzvonil je dan«, ker je to edina slov. pesen, v kateri ima klerika-lizem in sicer v osebi mežnarja svoj prostor. Pri prvi poskočni žalostinki »Davidova ma-zurka" imenovani, so se že vrteli pari po katoliških parketih, in še živahnejši ples so imele medajce po prsih plesalcev in plesalk. Pri galilejski Cetvorki, pri kateri so izpreme-} nili samo prvo figuro: »Pantalon* v »Kleri-
|          Končno so se le dali pregovoriti, da
so dovolili letni prispevek 29,188.000 gld. za obrestovanje državnega dolga. Avstrija 164 mil., Ogrska niti 60 milijonov, to je tudi dokaz o pravičnem dualizmu. Razun tega je Ogrom i.a voljo dano, ako hočejo plačati kapital v znesku, za katerega obrestovanje so se zavezali ter so potem rešeni nadaljnega prispevanja, dočim jamči Avstrija za ves dolg ter pač ni misliti na povračevanje kapitala, ker še obresti komaj zmaguje. Koliko bi se lahko popustilo na davkih, ako bi ne bilo treba plačevati teh 359 milijonov kron obresti od državnega dolga 1
Seja odbora avstrijskih mest.  —
Stalni odbor kongresa  avstrijskih  mest je sklenil zthtevati od vlade sledeče koncesije v I prilog mestom: oproščenje od davkov za vsa I podjetja mest, ki so na korist prebivalstvu; • oproščenje od poštnih pristojbin za dopisovanje v stvareh prenesenega delokroga; prepustitev užitninskega davka občinam; uve-denje občinskih doklad na pivo in prisilno zavarovanje proti požaru.
Slovensko društvo »Ilirija* r Pragi
je priredilo v proslavo 50, letnice rojstva slav. j češkega pesnika prof. Jaroslava Vrchlickega i v petek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v
dvorani   Chodčrove   restavracije  slavnostno
društveno sejo,
t . Klub slor, tehniko? na Dunaja si je izvolil na I. rednem občnem zberu 7. svečana 1903. za XXI. tečaj sledeči odbor: stud, mecL Milan Lenarčič, predsednik, stud, mech. Josip Boncelj, tajnik, stud. ing, Rajko Za-harija, blagajnik, stud. mech, Hugo Widm». yer, preglednik.       v
Založua sv. Vaelava ? Pragi. — Te dni so imeli upniki in dolžniki te zadruge shod. — Predsednik odbora zaupnikov Schwarz, je naznanil, da je po polomu v tej posojilnici zadetih 300 rodbin, iventuvelni konkurz še drugih 17 denarnih zavodov in nad narod češki bi prišla gospodarska katastrofa. Zato je apeliral na upnike, naj na povspešujejo konkurza, ampak naj čakajo vsaj do občnega zbora, na katerem se misli določiti reparticijo po 300 K na delež, Neki člen je imenoval one ulagatelje, ki so pri* čeli z eksekucijo, »hijeno in vampirje«, (k upniki nastopajo z revolverjem, potem da tudi členom zatožno ni zameriti tega, ako se branijo z revolverji. — Vsi drugi govorniki, dolžniki in upniki, so se izjavili v tem smislu, da je z vsemi sredstvi delovali na to, da na pride do konkurza.
InternacIJoiiRliia korespondenci!« asociacija »I-C-A« se imenuje zakonito priznana družba, katera svojim članom, med katerimi so učenjaki,  umetniki, profesorji,
j častniki, uradniki, trgove', jezikoslovci brez razlike stanu, konfesije in narodnosti, nudi
j dopisovalno zvezo vsakomur v vsak reelen namen z vsemi sloji, z vsemi narodi in v vseh jezikih. — V družbi je sedaj prilični 2000 Članov.
Internacionalna korespondenena  asociacija  ima  doslej sedem
I sekcij in sicer: I. za take, ki si dopisujejo
J radi  zabave in iz zgolj   idealnih smotrov,
kaleč«, aera opazil vroče poglede plešočega para. On, vsakdanja prikazen, ona, krasna deva, nebeško lepih očij, grešnočrnih las, an- , geljsko sladkih ust in patriarhalično velike starosti. Aha! klerikalna ljubezen I Opazujmo ju! Po končanem plesu sta se odstranila, jaz pa za njima! Peljal jo je v park, njene oči so koprnele po ljubezni in poljubih; on pa ni videl ničesar, pokleknil je na samotnem kraju pred njo in začel: »Dražestna sestra v Kristusu! Tu klečim pred Teboj, ne zavrzi prošenj ubogega grešnika 1 Pomisli, med plesom sem izgubil svojo medajco in — jutri bom promoviran doktorjemI Prosim te, posodi mi za jutrišnji dan svojo medajco, da dostojno sprejmem iz rektorjevih rok doktorsko diplomo. Vsak dan se hočem spominjati svoje dobrotnice pri molitvi, in božji blagoslov bo plaval nad tvojo glavo!« Ona mu je dala medajco, jaz sem bil pa razočaran.
Poparjen sem šel zopet v dvorano in poslušal pogovore sprehajajočih se parov. Tu sta se dva prepirala o Metuzalemovi starosti, tam je eleganten kavalir razlagal svoji Dulcineji velike Jonove priprave na proroški poklic v ribjem želodcu, med tem ko je tretji dokazoval svoji dami starost klerikalizma, kateri je najstarejša vseh strank, kar je razvidno že iz sv. pisma: »V začetku je bila tema*.
Dovolj mi je bilo vsega. Odstranil sem se in še drugi dan je vladal v moji glavi pust po takih dogodkih prejšnjega dne. Da bi obhajali pepel nično sredo z drugačmi občutki, kakor sem jih imel jaz, želi Vam vsem Ahasver.
samo radi prijetnosti, Id izvira iz medsebojnega dopisovanja različnih oseb is različnih dežel in narodov; II. v svrho učenja tujih jezikov; m. za privatna poizvedovanja; IV. t žurnalistiSke (pisateljske) namene; V. za različna naročila v tujih krajih itd.; VI. za različne zbiralce poštnih znamk, naiuralij itd., VIII. za prijatelje šaha. Letnina znaša 9 K 60 v. Prospekti in pojasnila se dobe od uredništva lista .Icaea", Dunaj t, Karntner-sirasse 31.
Fran Wilhelmov
FRAN* MILHELMA
itUmrfa * t. kr. ftfrfjp i*!*»W
j Nfunklrcbon, Spodnjo Avstrijsko
se dobi v vsaki lekarni 1  zavitek za 3 kroni
avsfr. veljave.
Kjer » m Mi, vrii » |iiiljsrtw Mu.
Pi*M zdvi)      IS znitkiv 24 krm franki
m vsaki antn ilirski piti.
V znak pristnosti jo na omotu grb občino trga Neunkirchen (devet cerkva).
Dražba.
Pri podpisanim županstvu se odda na dražbi dne 14. marca t. 1. od 10—12 ure predpoldne delo zgradbe novega pokopališča v farni  občini  Podbrdom.
Svota dela je cenjena na 8914 K 96 vin. Kdor se misli udeležiti dražbo mora vložiti 10% kavcije gori omenjene svote.
Delo se odda najnižjemu ponudniku. Dražbeni pogoji, načrt in stroškovnik so razpoloženi v obč. uradu.
županstvo na Grahovem ob Bači
župan:
_________Kr. 0.4j»---------
Anton Fon,
klobučar in gostilničar SemeniSka ulica št. G. ima bogato zalogo raznovrstnih
klobukov
ter toči v svoji krčmi pristna domača vina in postreže tudi z jako ukusnimi mrzlimi in gorkimi jedili.
Zahvala.
O priliki nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in stvijca
Ivana Reja
izreka podpisana rodbina vsem blagim prijateljem in znancem za vsa izkazana sočutja, bodisi pismena ali ustmena, svojo najtoplejo zahvalo. Posebno še zahvaljujemo odbor tuk. podpornega in bralnega društva za toli številno udeležbo pri pogrebu ter za darovani nagrobni venec, nadalje pevsko in glasbeno društvo za ginjljivo petje v cerkvi. Iskrena hvala vsem!
V Gorici, dne 22. febr. 1903.
Žalujoča rodbina.
i
Mejnarodni panorama
Restavracija .,La Boheme" Corso Gius. Verdi 38.
Potovanje nemške cesarske dvojice po vzhodu.
Zanimivosti: Benetke, Carigrad, Jeruzalem, Oljska gora in več drugih.
Vsak teden nov program. — Odprto od 9. ure zjutraj do 9. zvečer.
Vstopnina 40 vin., otroci in vojaki do narednika 20 vin.
1
Pfaff-ovi šivalni stroji
ss najbolji.
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarni&kih strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uvedli da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfafiovim,
Pfaffovi šivalni stroji 2J2L2po 1(Melni dobi še vedno Pfaffovi šivalni stroji ZS^Z za domačo rab0 iD
Pfafffiui  Čivalni ffpnii   80 Posel>no pripravni za umetno vezenje ^    tiailUII  filfOllll  dllUJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
y Pfaffovi šivalni stroji ESSt^S0"vsak0 tovarno-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfafiove šivalne stroje.
laioga Ffaflovih šivalnih in drugih strojev y EoriGi via iuniGipio štev. 1
SAUNJG & DEKLEVA.
_____________________Popravljaliiica Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14.
Anton Pečenko
Vrtna ulica S -
- Vj* Giardinc 8
GORICA
priporoča pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Can« zM«rn«. Pastraifc« pattctia,
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalic
priporoča prebivalcem. Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno   izvrstne in  zanesljive užigalke
Apollo-ti
Najceneji izvir dobrih
np   s  3-lelnim U a    atvoni
pismenim jai;-
Hanns Konrad,
U«! ir Ur ilatnln -- Mest it. 2Bt>.
(teko).
Lastne delavnice ur In fine mehanike.
Oolira rent. ura h niklja tcld. 3-75
Fina   srebrna  rem.   ura    „    5-25
Fina srebrna verižica .   .   ,    1*20
¦''---pr'       Budilnik iz niklja   .      .   »    1*75
'Ivrdkaieodlikovan-is*  kr. orlom
ima zlate in srebrne   svetinje iz razstav ter tisoče
r>rizna(-ih pfcein        I7n«trovan  cenik zastonj!
Učenec
se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga. Ponudbe sprejema Albart Moaar
trgovec na Javorniku, Gorenjsko,
15°|o
pod navadno ceno
razprodaja radi poznega zimskega časa
J. ZORNIK
Gorica, Gosposka ulica 7
vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. (MP"* Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. "*W|fl
Dobroznani vinski cvet
„Ancora",
ki služi pri  pretakanju vina, prodaja samo v mirodilnicah
Ant. Mazzoli - Gorica.
ivuti p rotili h n
revmatizmu
je tisočo in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zoltanovj mazilo proti
proliiiii in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazih izvrstno vpornhlja tudi pri takih bnlcziili, kjer
ctl6 dolgole'
ko-
pelji niso mogle pomagati.
Cena steklenice % K
Glavna zaloga:
lekarna pri »Črnem
medvedu" Diiiinj 1.,
Lugeck 3.
Direktna psftia rstfpililjaten
[zdrlovalelja: lekarnarja
Bela Zoltan
Kdor hoče vzdržati pri zdravju toli otroke kakor tudi odrašene, mora vporabljati
pravo šfokfiževo olje,
ki je priznano kot najbolje sredstvo.
Prodaja se garantovano pristno v mirodilnicah
Anton Mazzoli - Gorica.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Fragri.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovinsko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v Iastnej bančnej hiši Gospodskih ulieati štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje .takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne*
namene.                        i
| Schichtovo hranilno jedernato milo
O
a
z varstveno zmamko
$   garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •     P" nakupu naj se pazi na ime „Schichl" in na gornjo varstveno znamko.    #   #   #   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.