([ 0 SIM^Sndei Najstarejši (loyenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXVI.—: ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte vojne bondei The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 14, 1943 ŠTEVILKA (UMBER) 214 HUILA GLEDE POVOJNIH ODNOiAJEV MED NARODI •m V# • bezijo Drža' tajnik predlaga mednarodno or-Sanizacijo, ki naj bi razpolagala s silo za ohranitev miru. Aiiiei •1 Hull izjavo, državni tajnik Cor- sprejet program je, da se sode-podal v nedeljo va-! lovanje med obema narodama ^ kateri je zarisal po končani vojni stalno veča." za mednarod-ki naj bi po zaključ- no konflikta skrbela "^videv ^ Ta program "i nif Sile, da se ohra- %velia^la° sredstva z Rusijo ^ "aii <^rQgini izjavil, .esti programa je, ^s^rhijo nebrzdane-1%^ ^2zivajočega nacijo-čnem ^,^^°%niskem in po- H, g v drugim podal iz-očividno skuša bi ^ekel JI. % in da želi, v sedanji je tozadevno: ^aie J \ koje junaške , sijai„. ^^dstvo si je s svo-junaštva in o izteklo Wo nevenljivo " ^ Veseljem nudili vso °^oČ. Naš namen in Nova mednarodna organizacija V govoru, ki ga je Hull imel v nedeljo zvečer potom radija, in ki predstavlja najvažnejšo izjavo ameriške vlade, ki je bila do sedaj objavljena glede povojnega programa Zed. držav, se predlaga nova mednarodna organizacija, liga, zveza narodov, ali kakorkoli bi se tako organizacijo imenovalo, katere naloga bi bila, reševati spore med narodi, ki bi ogrožali mir, in sicer najprej potom razprave, ako bi to ne imelo zaželjenega cilja, pa bi se jih izročilo posebnemu sodišču, ki bi ukrepalo o njih na temelju mednarodne prava. Narod, ki bi se odločitvi ne pokoril, bi bil izpostavljen mednarodni akciji in, ako treba, z orožjem prisiljen, da spoštuje odločitev, katero je podal glede spora tozadevni mednarodni tribunal. ^^penja vse sile, da ohrani vtis, da osi^ce še vedno obstoji k pohajajo H ° krogi ^ Jt ^^šil" Mussolini-'j^dstvona skiui ,7'"^ Ohrani vtis med Ota "^ciia obstoji, oziroma stoji popolnoma " ^'lo 'Mogočno voja- armad na ^5-li ^Sodba izmišljena '• ^^^eivi resnično kakor trdi Berlin { I 0 I i šče ni zlomljeno. To je v soglasju z nemškimi vestmi, da je bila v Nemčiji organizirana "narodna fašistična vlada," ki bo (Dalje na 2. strani) Obkoljeni sovražnik se umika severno proti Lae. Z zavezniškega glavnega stana v jugozapadnem Pacifiku je danes dospelo poročilo, da je hitro se razkrajajoča japonska armada zapustila Salamouo na Novi Gvineji, kjer se nahaja vitalna zrakoplovska baza, pu-stivši za seboj mnogo dragocenega vojnega materijala. Japoncem, ki beže v gore proti kraju Lea, so za petami avstralske čete. Poročilo o padcu Salamaue je poslal general MacArthur, ki je poveljnik zavezniških čet na jugozapadnem Pacifiku. Salamaua je bila zasedena že v nedeljo, se glasi poročilo gen. MacArthurja, potem ko so Avstralci preplavali od deževja na-rastlo reko San Francisco in zasedli zrakoplovsko polje, ki se nahaja dve milji od mesta. Z okupacijo Salamaue so dobili Avstralci in Amerikanci mornariško in zračno bazo, s katero bodo lahko uspešno vodili napade na levo krilo sovražnikovih baz v Novi Britaniji. JOHN J. PRINCE RESIGNI-RAL RDEa ARMADA NA PRAGU BRIMNSKA Padec ene najbolj utrjenih nemških postojank v Rusiji ni več daleč. Na vidiku je soglasje z Rusijo Dokaz za to se vidi v dejstvu, da bo Rusija zastopana v komisiji, vodila nadzorstvo v pirani Italiji. ki bo oku- Po zadnjih vesteh iz Rusije, so se čete Rdeče vojjske včeraj priborile na prag Brijanska, najmočneje utrjene nemške postojanke v Rusiji, potem ko so prerezale štiri izmed petih železniških prog, ki gredo v mesto. Posebni komunike naznanja, da so čete pod poveljstvom generala Popove dobile v oblast vitalne železniške proge na bregu reke Desne in s tem prišle v neposredno bližino Brijanska. Nemci imajo to mesto v oblasti že skoro dve leti. Nemci skoro obkoljeni S tem se je obroč okrog Nemcev v Brijansku skoro zaprl, kajti za umik jim je odprta le ena železniška proga, ki vodi proti Smoljensku. Toda Rusi so celo od te proge oddaljeni samo nekaj milj. ^"^ogoče, pravijo (K. o X Londonu. Eno h" ^^%ur jasno, dasi- oufe Ji! oblastim na kakor to na o ^ nemških ro-i,gj> tega prišlo v ft NA OBISKU Iz Burgettstowna, Pa., je prišel na obisk Mr. John Lesko-vec s svojo soprogo in sinom. Nahajajo se pri svaku, Mr. Marian Bozichu, na 1165 Norwood Rd. Dobrodošli! Pomožni okrajni prosekutor John J. Prince je podal svojo resignacijo, ki stopi v veljavo s 16. septembrom. Ker pa je še nekaj zelo važnih zadev, ki jih Zaporože. je treba rešiti, bo brezplačno o-stal v uradu, dokler ne bodo rešene. Svojo resignacijo je podal radi zaposlenosti s svojo kandidaturo za mestnega zastopnika 32. varde. Druge ruske armade so včeraj nadaljevale z brzim napredovanjem proti Kijevu, Dnje-propetrovsku in pa proti mestu Hudi dnevi Davkoplačevalci v Clevelandu doživljajo te dni hude muke, kajti slučaj je nanesel, da je dvoje davkov zapadlo v teku par dni. Včeraj je bil zadnji dan za plačitev zemljiških davkov, jutri pa je zadnji dan, da se plača obrok zveznega dohodninske-NA OPERACIJI j ga davka za tekoče leto. Danes, dne 14. septembra se - poda na operacijo v Lakeside RACIJI KLIČEJO ČETE IZ 350 krajev zasedenih V celodnevnih vojnih operacijah so Rusi okupirali 350 na-daljnih naseljenih krajev. Ogrožena sta Nežin in Cernigov, važni železniški križišči na progi med Gomelom in Odeso. Ena ruska sila se nahaja samo 30 milj od Černigova. Druga rdeča armada, ki podi Nemce proti Kijevu, je prerezala železniško progo med Mom-nejem in Poltavo, 42 milj vzhodno od Priluke in 124 milj od Kijeva, pri čemur je zasedla 140 naseljenih krajev. bolnišnico poznani livar Mr. J. Jančar, st., z Parkgrove Ave. (Joe Pograjc, ki nam o tem po RUSIJE? United Press poroča iz Lon- roča, pravi, da ni šel zato, da bo ' dona, da je Nemčija glasom ve- imel "majčkanega", ampak zato ker so mu tako nasvetovali zdravniki). — Želimo, da bi čim preje popolnoma okreval! še vedno naha- % ko naciji dobili bil ^ ^^vezniških rokah Civ ^ ,^(^ndonu defini-da ® Mussolini ja, (ia ponovnim "=>"■ Italijan ^1 , ^^veznikom, se '■ % Je 0(J rokah. ' , torija, ki ja DOBILI DOBITKE Na izletu na izletniških prostorih SNPJ so bili dne 5. septembra srečni sledeči; Društvo "V boj" št. 53 SNPJ, Valenčič, Holmes Ave., C. Dekleva 18312 Rosecliffe Rd. in John Braniselj 7802 Cornelia Ave. Slednja dva se naj zglasite pri tajnici Ceciliji Subelj, 1107 E. 68 St., kjer bosta dobila svoje dobitke. sti iz Madrida poklicala iz Rusije 70 rezervnih divizij, kar bi pomenilo od 840,000 do 1,050,-000 mož, ter jih poslala na obale v južni in zapadni Evropi, da se zavaruje proti rastoči nevarnosti zavezniške invazije. Umor na zapadni strani Včeraj je umrl v Lutheran bolnišnici 52-letni Kohn Tocha-hoi, samec, ki je bil napaden ko je spal v svoji sobi na 2214 W. 20 St. Podlegel je hudemu u-darcu na glavi. V zaporu se nahaja neki 54 let stari moški, ki je po napadu na Tochahoi-a o-čividno poskusil izvršiti samomor z obešenjem. New York Times prinaša od svojega poročevalca Harolda Callenderja v Washingtonu Sporočilo, v katerem je rečeno, da vsa znamenja kažejo, da bo o-kupacija Italije od strani zaveznikov služila kot sredstvo za dosego sporazuma med zapadnima velesilama, Anglijo in Ameriko, ter Sovjetsko unijo. Sodelovanje med vojno in po vojni Odločitve, ki so bile napravljene v zvezi s kapitulacijo Italije, so pripravile tla za medza-vezniško sodelovanje tako v vojaškem kot političnem oziru, ne samo med vojno, temveč tudi po vojni. Dan potem, ko je bilo med I-talijo in zavezniki podpisano premirje, je bila organizirana takozvana Sredomorska komisija in dejstvo, da ima v tej komisiji zastopstvo tudi Rusija, se tolmači kot prvi očiten in trajen most v Evropi med Rusijo in njenima velikima zaveznicama na zapadu. Rusija bo imela besedo Rusko zastopstvo v komisiji pomeni, da bo aktivno udeležena pri vseh ekonomskih, in političnih sklepih, tikajočih se Italije in celotnega Sredozemlja, kjer ima Rusija od nekdaj velike interese, o katerih je bila zlasti zadnji čas prepričana; da se jim od strani njenih zaveznic ne posveča zadosti pozornosti. Rusija in Balkan Ruski interes na Balkanu se je vzel v poštev kot faktor v vseh razmotrivanjih glede bodočnosti tega polotoka, tako v vojaškem kot političnem oziru. Ne glede na to, kakšni načrti so v pripravi glede vojaške akcije na Balkanu, ni nikakega dvoma, da bo v bližnji bodočnosti o tem dosežen sporazum med Zed. državami in Anglijo na eni strani ter Rusijo na drugi. Diplomatski opazovalci so jako radovedni, kakšen bo ta sporazum. Opozarja se, da med Anglijo in Rusijo obstoji 20-letna pogodba za medsebojno pomoč v slučaju napada, in obstoji tudi vojaški sporazum med Anglijo Ameriko "za dobro vrsto Amerikanci potiskajo nadje pri Salerni nazaj V teku je največja bitka te vojne v Sredozemlju Brzojavne vesti z bojišča v Italiji javljajo, da je na fronti severni od Salerne, kjer si stoje nasproti Amerikanci in Nemci, v teku največja bitka te vojne v sredozemskem vojnem gledališču. Ameriške čete so napredovale več milj na južno-salernski fronti in vrgle nazaj nacije, ki so vprizorili ljut protinapad. Tukaj so v akciji ameriške čete, ki pripadajo peti ameriški armadi, kateri poveljuje gen. Clark. , Poročilo reporterja Reynold-* sa Packerja, ki zastopa vse a-meriške novinarske agencije na fronti, pravi: "Zavezniki so tudi utrdili svoje severno in južno krilo. Nemci so v tem boju utrpeli največje izgube, odkar se je vojna razširila na italijansko celino, ko so vprizorili samomorilen poizkus, da bi na sredi predrli zavezniške linije in odprli pot nazaj k morski obali." Neko drugo poročilo javlja, da je bilo mesto Salerno samo pozorišče ostrih bojev in da je bila posest mesta večkrat izmenjana. Ameriške bojne ladje so ves dan podpirale čete na kopnem ter iz zaliva vsipale ogenj na Nemce. Bitka za Salerno je predigra za napad na Neapelj, ki se očit: no še vedno nahaja v oblasti nemških čet. Bojna letala v akciji Zavezniška avijatika je ime-I9, včeraj enega največjih dni, odkar se je začela okupacija I-talije. Zavezniška zračna sila, vključivši zračno silo Iz Severne Afrike in Sicilije, je skozi ves dan odbijala napade nacij-skih letal, ki so skušala razbiti zaščito, katero dajejo zavezniške zračne sile četam na kopnem. Obenem so zavezniška letala s strojnicami napadala sovražnika in rušila njegove komunikacijske vezi. SOVJETSKI LIST OSTRO OBSODIL TURČIJO Iz Moskve se poroča, da je sovjetski vladni list "Izvestja" objavil članek, v katerem se ostro obsoja "nevtralnost" turške vlade, rekoč, da je ta nevtralnost pomoč nemški vladi. kupite dodatni $100 vojni bond! 3. kampanja za vojno posojilo Zavezniki na delu za sporazum med partizani in Miliajlovičem % k, ®Pel (ak, or ijo. »otlvi nacijev, S" tiaci„ ^^^Gmce hočejo --...^^epričati, da SEJA IN RAZSTAVA Članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se jutri večer 15. septembra u-deležijo redne seje, ki se vrši v sobi št. 1 Slovenskega narodne-go doma na St. Clair Ave. Po seji pa bo razstava domačih vrtnih pridelkov. Članice, ki ste se bavile z vrtom, ste vabljene, da prinesete jutri večer pridelke, na katere ste najbolj ponosne. Delilo se bo nagrade za najlepše pridelke United Press z dne septembra poroča iz Kaire, Egipt, da se tako z generalom Mihajlovicem kakor s partizanskim p o v el jnikom Titom nahajajo višji zavezniški oficirji z namenom, da se aktivnost vseh jugoslovanskih gerilcev brez razlike spravi v sklad z zavezniškimi strategičnimi načrti. United Press pravi, da je tozadevno vest dobila iz jugoslovanskih virov. Poročila iz Balkana jav- m let." To se smatra za čvrsto vez med tremi velikimi silami, ki so združene v boju za poraz nacij-ske Nemčije. 13. Ijajo, da je med Italijani in Nemci prišlo do več bojev, v katerih so bili udeleženi Hrvatje na obeh straneh. Kakor se poroča imajo partizani v oblasti večja gorska okrožja v Bosni in Dalmaciji, vključivši strategične višine nad Banja luko. V nekaterih delih dežele so se italijanske čete in partizani združili za skupen boj proti Nemcem. V Karlovcu in Ogulinu so Italijani skupno z partizani odbili napad Nemcev in hrvaških ustašev. ZOPET DOMA Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Uršula Strojin, stanujoča na Hubbard Rd., Ma- Naši fantje — možje, sinovi in bratje, ki se nahajajo dison-on-the-Lake. Prijateljice orožjem, tvegajo svoja lastna življenja za ohranitev so vabljene, da jo obiščejo j demokracije! Ker se oni ne borijo samo za svojo lastno korist, pač pa tudi za nas, ki se nahajamo doma, ni nič več kot prav, da jim nudimo vso pomoč, da bo zmaga preje izvojevana, in da se bodo ti fantje in možje kmalu vrnili na svoje domove. Baš sedaj je v teku tretja kampanja za vojno posojilo. Kdor dela bi moral skrbeti za to, da si . nabavi čim več vojnih bondov. To ni le prihranek za vsa-vSa"opLci?SLTi Yjl?kogar, ki jih kupi pač pa . vsakim bondom se omogoH dovoljeni, in prijateljice so vab- nakup streliva m drugega vojnega materiala s kateiim Ijene, da jo obiščejo. Želimo ji si bodo naši fantje branili svojega življenja. Vase geslo skorajšnjega okrevanja! I naj bo: K zmagi Z nakupom Vojnih bondov! V BOLNIŠNICI Miss Natalie Svetlič, hčerka Mrs. Hrovat, 805 E. 100 St., se nahaja v Glenville bolnišnici, nagra^za najlepše pridelke. Poročila iz Balkana jav-1Nemcev in hrvaških ustašev. skorajsnjega okrevanja: !naj oo■ xv .magi . —K""' > ................ oini konji so batine za barbarskega sovražnika! «TRAN 2. ENAKOPRAVNOST 14. septembra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" fjENAKOPRAVNOST" Owned and Published by KH> AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday* SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out ol Town: KPo raznašalcu v Cleveland in po pošti izven me&ta): Por One Year — (Za celo leto)----------------------------------tS &o Por Half Year — (Za pol leta) —------------- i — ------------ ———— Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________- 2.00 iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sve+a 3935 W. 26th St^ Chicago, 111. Pohod je bil prepočasen za vpadnike v Siciliio By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poSU V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za colo Icto)------------ Por Half Year — (Za pol leta)------ Por 3 Months — (Za 3 mesece)------------ -.$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inoaeiUBte drtave): POk" One Year — (Za celo leto)---------------- Por Hali Year — (Za pol leta) ................................................ ..»8.00 _ 4.50 entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tha Act of Congress of March 3rd, 1879. STOJ AN PRIBIČEVIČ: ZAVEZNIŠKA STRATEGIJA V JUGOSLAVIJI VI Ameriška strategija v Jugoslaviji Spor radi Mihajloviča in partizanov je bil povečan in podaljšan radi pomanjkanja jasnega in odkritega sporazuma med Zedinjenimi državami, Veliko Britanijo in j potrebno čvrsto in živo Sovjetsko Rusijo glede politične strategije proti Hitlerju j patnotičnih juznoslovan Pismo Združenega odbora Tovariši Amerikanci južnoslovanskega porekla! Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev, zasedajoč dne 7. avgusta 1943 v Clevelandu, O., pošilja pozdrave vsem tovarišem Amerikancem slovenskega, hrvaškega, srbskega, bolgarskega in macedonskega porekla. Kot Amerikanci globoko čutimo svoje dolžnosti do Zedinje-nih držav in do svojega predsednika ter smo pripravljeni prispevati v ogromni odpor za zmago z delom, denarjem in bojev-no silo vse, kar je mogoče po naših sposobnostih in prilikah. Odbor je sklenil, da naj juž-noslovanski Amerikanci pcdpro tretje vojno posojilo, razpisano za sedemnajst milijard dolarjev, in misli, da naj bi bil naš delež najmanj 25 milijonov dolarjev. Odbor bo kot organizacija storil vse mogoče, da se prekorači ta vsota. V dosego tega je pred vsem edin- skih Amerikancev, naglasa odbor. Tako edinstvo zahteva ne- in povoj'ne Evrope. I Rešitev toi ej ni odvisna samo od Jugoslovanov, tem- i pj.0g^ano čuječnost z naše stra-več je v prvi vrsti odgovornost treh velikih zaveznic. ^ Ka- j in nepopustljiv boj zoper de-dar bodo končno te tri sile pokazale, da so se sporazu- j lovanje podpornikov kvizlingov mele med seboj," je rekel jugoslovanski zunanji minister | Nediča, Paveliča in drugih šo-Grol, "se bedo godili čudeži: Mahini svetniki nikoli ne vinističnih pa razdirajoiih sku-delajo čudežev." " ''""i"-''' "" Amerika je prva in glavna briga Združenega odbora kakor tudi ogromne večine južnoslo-vanskih Amerikancev. Toda globoko pa se zavedamo tudi svoje dolžnosti do ljudstva v trpinčenih južnoslovanskih deže- narodov. To bo zahtevalo žrtve, o katerih misli odbor, da jih bo- V podružnicah okoli S ANSA se zberite in nas, svoj rod, naš dom, Slovenijo otmite!" Posnemanja vredno Širom po tej deželi izhaja na tisoč krajevnih ameriških listov. Skoro vsaka večja vas ima najmanj enega. Ti krajevni časniki igrajo veliko vlogo v našem političnem življenju. Našim političnim krogom so pravi pravcati barometer ljudskega razpoloženja in mišljenja pa splošnih narodovih teženj. Po vseh njihovih glavnih stanih so zelo vpoštevani in sila pazno čitani. Naši zvezni senatorji in kon-gresniki se živeje zanimajo za njihovo pisanje kakor pa za u-vodnike v svetovnih listih. j Naše podružnice so posejane; po velikih in majhnih krajih, pa i bi bilo prav, če bi se ravnale po zgledu one v Evelethu, Minn. Ta podružnica, ki ima številko 64, se prav dobro zaveda, kolikšnega pomena so krajevni listi v našem javnem življenju, pa je poskrbela za to, da se je njeno delovanje zaneslo v ta-mošnji ameriški tednik "Eve-leth News-Clarion", in v njegovi izdajo z dne 19. avgusta, poslani v ta urad, je opaziti ^na šesti strani na vrhu v razprti črkah naslov "SANS is now staging A MEMBERSHIP DRIVE". V tem zanimivem članku so lepo razložene naloge naše organizacije in prav dobro je opisano tudi to, kako si tamošnja podružnica prizadeva pomnožiti število svojega članstva. To ravnanje podružnice št. 64 SANS je posnemanja vredno, je lep zgled pravega postopanja za pojasnjevanje naših ciljev in smotrov pred širšo ameriško javnostjo. Vsaka druga naša podružnica naj to stori in naši zastopniki v našem kongresu se bodo kmalu radi ali neradi začeli zanimati za to naše gibanje ter gledati tudi na to, da se dobro poučijo o vseh njegovih po- ŠKRAT Pohod je bil prepočasen za ameriške vojake, ki so vdrli v Sicilijo, zato pa so se poslužili tega železniškega vozila, katerega gonijo z nogo. Okrog 125,000 osiščnih ujetnikov je bilo zajetih v tem vpadu. Kmalu zatem, ko se je poročalo, da so angleški parniki bombardirali italijansko celino, je prišlo poročilo, da so začele nemške čete zapuščati Sicilijo. -_ Profesor: "Povejte starih Slovanih." Dijak: "Stari Slovak plesali in tudi ženili se ^ Profesor: "Zakaj Dijak: "No, zato ker stari." Tomažin: "No, žon, snoči ste prišli bo J domov. Ali ste še ušli Blazon: "Kako meni se nevihta zacne „ šele, ko sem že doma • •' --tai' Bankir: "Moja nova me je zapustila." ^ (j Trgovec: "Si bil že P njo." F Bankir: "O ne, do množice južnoslovanskih A- drobnostih. nami na škodo Amerike in bodočnosti Čudno in skoro neverjetno je, da Zedinjene države i južnoslovanskih narodov —največja sila na svetu—še vedno nimajo nikake tajne I Amerika je prva službe na Balkanu. Oiiginalna poročila od svoje lastne tajne službe iz Jugoslavije in z Balkana v obče imajo edinole Angleži in Rusi. Angleži so imeli svoje zaupne zastopnike pri Mihajloviču od jeseni 1941 dalje, sedaj pa jih imajo tudi pri partizanih. Agent je angleške tajne službe se nahajajo tudi v Grčiji in Albaniji. Rusi imajo odkoder smo prišli ali kjer več tajnih agentov v Jugoslaviji in so ^ ščaki v svojem. poslu. Iz teh deze., kakoi tudi z osta- i mislimo moralno in gmot-lega Balkanu m is ostale centralne Evrope, dobivajo po-1 podpreti one, ki so se boje-ročila potom številnih podtalnih organizacij in so morda ' vali in se še bojujejo za osvobo-celo bolje poučeni kot Angleži. j ditev ter v ogromni meri žrtvu- Ameriške informacije glsde Jugoslavije in Barlkana jejo za skupno stvar združenih so bile vseskozi nepopolne, indiiektne, od propagande razmrcvarjene, ali pa zakasnele. Na podlagi takih informacij ni mogoče graditi nikak?ga definitivnega programa. Po svojem povratku iz Zčdinjenih držav je angleški zunanji minister 8. apiila pred angleškim parlamentom izjavil: "Mi (angle^ia in ameiiška vlada) smo skupaj proučili razmeie tako v soviažni Evropi kot tudi v Evropi, ki je okupirana po sovražniku. Sporazumeli smo se, da i je sestavljen iz Amerikancev bo naš program ojačen polom najsvobodnejše izmenjave | slovenskega,^ bolgarskega, srb-naših informacij glede vsjga, kar se dogaja v teh deželah i skega, hrvaškega m macedon-in pa potom tolmačenja info.macij, ki jih dobiv^a ' Iinsrno gotovG iiučitGj s kdtGiimi borno poskuš&ii ii^boJjSti- (jonskemu kongresu zmage v ti izmenjavo informacij v tem pogledu." , Detroitu ter pozdravljamo vašo Zunanji mlnWe,' Eden je b. e. dvoma gornje besede : izrekel iskreno, Rinpuk vt-ekakoi nioia biti jusno, da se j Prosimo vas, da nadaljujete Ameriki ne bo pouedalo vsega, kar angleška tajna služba i ta narodni osvobodilni boj vzpo-odkrije v Jugoslaviji in na Balkanu. Ampak, ako bi mi , redno z bojem naših južnoslo-imeli svoje lastne ljudi na pozornici, kakor jih imajo An-! vanskih bratov v Sloveniji, Sr-gleži in Rusi—in nobenega vzioka m, zakaj bi jih ne ^^i i" Hrvaški in z bojem hra imeli, zlasti sedaj, ko je severna Afrika v naših rokah (članek je bil napisan pred invazijo Sicilije in Itaiije. Op. ured.)—bi lahko piimeijali nase infoi macije z in- y uspehu njihovega skup-1 tako čim prej urejen ime-formacijami, ki sč jih dobili Angleži in Rusi. Zvedeli bi nega boja zoper skupnega so-|"'^ pošiljanje biljetina, ki ga na primer, zakaj nam Angleži ne povedo gotovih stvari j vražnika in v najtesnejšem brat-jdajal Združeni odbor južno-ali zakaj se gotove informacije zavlačuje. ' i akem sodelovanju po vojni 1 slovanskih Amerikancev vsemu merikancev, ki štejejo več kakor milijon, prenesle v zavesti, da ne moremo storiti nič manj. Bratje bolgarski in macedonski bojevniki Narodne osvobodilne fronte podtalnega gibanja! Mi, člani Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev, ki iz bre rdeče vojske Združenih narodov, Bodočnost južnih in ostalih Revija "Yougoslavia" Ta organizacija je naročila 2,500 iztisov v angleščini tiskane revije "Yougoslavia" z dne 6. avgusta, ker misli, da je za naše gibanje zelo koristno, če se naše članstvo seznani z njeno na vso moč zanimivo vsebino. Naročene iztise smo prejeli dne 2. septembra in smo jih začeli nemudoma pošiljati vsem članom obeh svetovih odborov in vsem podružnicam vsaki po nekaj izvodov. Podružnice naj prejete iztise po možnosti razdelijo med članstvo ter se na svojih sejah podrobneje pečajo z j^evijino vsebino. Članski imeniki Članski imeniki naših podružnic že prihajajo v ta urad. Podružnice naj se podvizajo s sestavo svojih članskih imeniko.v Slovanov i ter jih žurno pošljejo v ta urad, Članstvo dr. štev. 198 SNPJ, Willard, Wis., je po Martinu Kir-nu poslalo $35.00 tej organizaciji v podporo, a dr. št. 174 K. S. K. J., Greenwood, Wis., pa $5.00. Mr. in Mrs. Joe Kastelic, Murray, Utah, sta se spomnila našega narodnega sveta ter poslala po M. Žuglu $3.00. "Proletarec" je prodal 5 izvodov Čokove brošure ter nam plačal zanje $1.25. Shodi, seje, Sestanki in prireditve Dne 11. sept. so priredile v Sheboyganu, Wis., naše ta-mošnje podružnice in postojanka JPO-SS velik javni shod, na katerem je, kakor smo že zadnjič poročali, govoril naš predsednik Etbin Kristan. Zborovanje se je pričelo ob osmih zvečer v dvorani Standard. Na programu je bilo poleg drugih zanimivih točk tudi lepo petje. Sledeči dan, t. j. dne 12. septembra, pa je Kristan govoril še na Slovenskem dnevu v Mil-waukeeju. Wis. Podružnica št. 4 SANS Johnstown, Pa., bo priredila dne 25. septembra veselico našemu gibanju v prid. Ta prireditev se bo vršila v dvorani dr. štev. 16 ABZ v Blackwoodu. tam ogledamo vse, kar je in bilo v Domžalah znamenitega. Dalje gremo v Klečet, v Dob, na potu srečujemo voznike, pastirje itd. V Krašnji, kjer so nekdaj gospodarili rokovnjači srečamo Cemišeniške fante, ki u-kajo na okrašenem vozu, ko so ravno potrjeni k vojakom. Vidimo Tuhinj in Kališki mlin in Veliki Hrib. Še mnogo drugega boste videli. V MORAVČAH: Cesarjev rudnik, vodna žaga, Cerarjevi v Goričicah, farno pokopališče. — Pri cerkvi sv. Martina je žeg-nanje. V vasi Studenec pri Ma-tetovih, mlini, spomeniki Vega in Detelja. V Črešnicah vidimo marsikaj. Povsod so pa zelo za posleni okrog domačih hiš z de lom, da je veselje videti. Vedite, da je bil ob času snemanja teh film navzoč kot reditelj blagopokojnT g. Dr. France Trdan, ki je spremljal shkarja g. Tischlerja. To so dragocene slike, v katerih se vam domovina predstavi v živo pred oči. HITLER napenja SILE (Nadaljevanje s 1. nadaljevala z borbo pr nikom navzlic ga je vprizoril žim. Nadaljni Hitlerjev . Za velikanski trud Mussolini ne bi priše niške roke, obstoji po P nju zavezniških zelo tehten vzrok. lerjev strah, da bi slučaj, da bi prišel v , roke z ozironi na zdravstveno stanje črpanostjo, "preveč da bi na tak način njega zvedeli gotove p vojaške tajnosti, ki j tiacije skrajno bi gotovo prinesle P° Neka vest iz Berne, di, da je bil Mussolini o Salzburg, na grad nanjega ministra < tropa, medtem ko o da se bivši fašistični ^ gji haja na poti v jggk kjer bo govoril s kar se bo pojavil v Začne se še pred osmo, naj ki se nahaja v n Slike na Waterloo Ako bi imeli v rokah originalna in najnovejša poro- : ^^^eh junaški narodni osvo- I bodlim borci južnoslovanskega Čila, bi lahko prišli do kakih zaključkov glede balkanskih i problemov in jih lahko z jasnostjo in sigurnostjo razmo-trivali z Angleži in Rusi. ys. OUR BOHOS mu LAUMCMA SaSfMARMi našemu članstvu zastonj. Naše Ribanje Od 26. avgusta do 2. septembra so prispevale sledeče po-Smrt nacijskim zasužnjeval-1 družnice: Štev. 7 SANS, Little cem in izdajalcem! j Falls, N. Y., $30.00; štev. 28 I SANS, Conemaugh, Pa., $9.00; I štev. 32 SANS, Cleveland, Ohio, j $6.00; štev. 38 SANS, Acmeto-nia, Pa., $25.00; štev 45 SANS. KLIC V SILI Iz dalje muk se smrtnih duje nujen klic od žrtev nemškega pekla in laških vic: Sheboygan, Wis., $2.10; štev. 48 SANS, Cleveland, O., $200.00; "Za nas vadija se zdaj! Požurite štev. 67 SANS, Los Angeles, se vsi, ! Calif., $45.00; štev. 83 SANS, kar vas v Ameriki slovenske je; Walsenburg, Colo., $5.00; štev. V sredo 15. septembra se vrši slikovna predstava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ki bo nadaljevanje zadnje predstave, pri kateri niso bile pokazane vse prej naznanjene slike. Poleg teh slik pa bcKlo dodane še aruge, ki šs niso bile pokazane. To bo najbrže zadnja predstava te sezone, razven, če bo zahteva za ponovne predstave. Kdor bi želel, da se pokaže katerokoli posneto sliko, naj to takoj naznani podpisanemu, lahko po telefonu in se bo upoštevalo. Izmed stoterih slik, katere lastujemo, nam je nemogočo vedeti misli toliko različnih ljudi. Stara domovina to pot bo' predstavljena v slikah iz slede-čih krajev: Gorenjska, "Nevlje, kjer Pančurjeva stara mama ru-jejo Strniše, kako se šumeča za-1 ganja Kamniška Bistrica, režejo žage in se vrte mlinska kolesa.' Ko ogledamo okolico Rožen-, veskega hriba, se pol jamo v i noben, ne zamudi, kdor želi videti domovino. Slike prireja firma A. Grdina in Sinovi iz prijaznosti do odjemalcev. Kar plačate pri mali vstopnini, gre za najemnino in za oglase in za te, ki pomagajo. Pri predstavi imate udobne sedeže in glazbo, vse je domače in narodno. Za udeležbo vabi v imenu podjetja Grdina in Sinovi Anton Grdina St. In Belgium alone there are more than 130 sec ret newspapers published in French or Flemish. The National Front, for Liberation has published C monthly papers totaling 54,000 copies. Sixty-three thousand pamphlets against the employment of Belgian workers in Germany have been distributed. Each section of the country has its own "anti-Nazi" newspaper. But llimmler's firing squads exact their price. I'risoners of Hitler's Europe are iU conquerors decree. permitted to read only what their krvi. ,78 SANS, Brooklyn, N. Y., $16: Domžale mimo Jarške šole, da Make ceitain you do not lose the freedom to read as you please. Do more than your part in the war effort and buy War Savings Bonds every pay day. WSS 74111 V. S. Trctuturu Dtfit. baj« P sti, kot načelnik nove vlade. Kralj in Badogi«" Siciliji Neki francoski % d' v Alžiru, je objavil ve italijanski kralj in maršal Badoglio kje na Siciliji, ampa^^ potrjena iz nobeneg^^^ vira. Drugi viri \ - . kralj in Badoglio kje v južni Italiji- -li Kar se položaja v jtr liji tiče, ni dvoma. ^ Nemci pod kontrolo, italijanski odpor še ma zadušen. iavU®'* Radio iz Dakarja £0 V Turiuu in Neap uili novi boji med ^ italijanskimi četami' ^ v / ^ položaj hitro nje civilne vojne. vest s švicarske . nfC Turinu in Milanu t "junaški odpor" v iunnu in Miia"" v cem. Baje je bilo^^^ kib j'}!' spopadu ubitih ukih \ojakov, v baje 30 itaUjans 13 je izvršilo sanioi^°^ bi se predali Glasom nekega _ čila, so sc Italij^^' Kkczi tri u/e borili P-jjal" » oem in ko jim je ^ niči je, so se z nasaJ neti vrgli proti kom. L. . ^ J. ^ Ur w.jfVŠ^ ^1 septembra, 1943 ENAKOPRAVNOSB ' 4 n MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ (Nadaljevanje) bila jezna, da je To-^ noče umeti. Vendar pa si P "Tomaž se vda. Naj ^ tu gori ali doli, da le opa. Mar mu bo!" Glasno dejala: "Pusti 8>islitn Vzel mi izgovoriti, kakor Pušar je lepo pre feč svoje varstvo. In ^ Pojde dobro. Zakaj bi če ii imel stvar v roki, jaz? Zato je treba ■ Pušar j a in tistega Ur- ha.' hlapec, "pa lig rekli: pazite!" dapazite! Kaj misliš, Hdat za.božje plačilo? treba u" ° J®' vidiš. Prič je J Sre skozi žago. Pa tu- je pridodal za ne- sploh misliš, da ni na Peči nikogar, ki bi ti smel predpisovati, kaj moraš delati.'' "Delal bom, kar je moje delo!" je odvrnil samozavestno hlapec. "Tisti teden sem vam delal, pozneje pa niste hoteli. Čemu bi bil?" Boš pa odslej delal, kar bom hotela!" je odvrnila ona vsa bleda v obraz, da ji Tomaža ni mogoče ukrotiti. "Presneta prijaznost, jne bo drago stala!" se je norčeval hlapec. "Prijaznost!" je zaklicala. "Kaj si res mislil, da sem mogla kdaj misliti zares? Malo-vredna bi bila," je nadaljevala skoro nevede, kako naj se otrese tega človeka, "malovredna in neumna." ' "Nekaj manj pač, pa ne neumna, samo malovredna!" je sekal v njene besede Tomaž. "Ne spozabi se, da si hlapec!' 'je rekla Katra vsa ljuta. 'Kadar boste vi gospodinja!" je rogal Tomaž. "Kaj? Ali tfa, pravi," je odvrnila Ka ne maraš doli in da icom :er^ oli"" reZ®' včn« orii;' .ei' vic«' ive^ 'i, ,oj'^ »v*', esg*' jePi' gltfi 3»' treba vzeti veselje." Vo je smejal zaničlji- "ponagajati malo, Ifaltor 'P'^®tite delati Urhu, ie zna, in tudi Pušar se ^ ° da bi mu mogel; naj grem k nevesti in ji vse le-moji misli bo|po povem, kake namene imate "Togp^^"_ ... j ž njo? In tudi pri sodni ji bi bili veseli." "Judež!" je siknila Katra. "Nak," je dejal Tomaž, "Judež pa ne!" "Če še nisi, pa še boš!" je dejala Katra. ^ "Vas ne bom vprašal za dovoljenje!" je odvrnil on. Ta spor je nekako uničil namene, katere je imela Katra, in ji zmešal načrte. Dasi je od tega dne sovražila Tomaža in ga ni mogla videti, ga vendar ni mogla zapoditi. Tudi če bi sicer bila mogla, ne bi bila tega storila tako brez skrbi. Bala se ga je in že po nekoliko dnevih je začela premišljati, ali ne bi kazalo, prikriti se mu in ga kako privezati na se. Zakaj Tomaž je bil — kakorkoli svojeglav — vendar priročen in resen delavec, če je le,hotel. To je videla te dni Katra, in še nekake vrste spoštovanje je začutila do njega, češ: "Neumen bi bil. mesarju ODPADKI fO' ir seznam 'Morete pomagati k ZMAGI 'častni odpadki vašemu Vasi mestni dvorani ČASOPISE 6100 za odpremo ®SITRNE SKATIJICE tnesta za pobiranje ^ Clevelandu: Prvo „ strani: Ha % v mesecu; tfettn strani; mesecu da se mi ni postavil, ko sem mu sama dala pravico," In tako je zmagala presodno ženo slabost, ji jo je čutila do Tomaža. In Tomaž je bil ostroviden dovolj, da je uvidel Katrino željo. In tako je prišlo po preteku osmih dni do novega sporazumi jen ja. Tistega jutra je bilo, ko je bil odšel iskat Luka Hanco, da sta se po starem načinu pogovorila Tomaž in Katra. Tomažu se je mudilo na vas in zato je govoril kratko. Tedaj je prijela Katra hlapca za roko in rekla: "Tomaž! Tisto o Judežu! Saj se smem zanesti!" "Eh," je zamahnil nevoljno z roko. "Glej," je rekla, "gršega bi mi ne mogel narediti, kakor če bi držal z Anico, ž njo, ne!" "Judež nisem!" je odvrnil on prepričevalno in slovesno. In Katra mu je verjela, ko da ni nikoli šinila senca čezenj. Tomaž pa je odšel proti vasi in nekam zamišljeno žvižgal robato pesem pred se. $ # * Pred cerkvijo je bil oznanil in razglasil vaški tajnik, da pride prihodnjo sredo komisija in da naj pripeljejo vaščani otroke, da j|m bodo cepili koze. Pa tudi odraščeni naj se zglase, da se tako zatre usodna epidemija, ki se je bila pojavila. To je imelo biti v sredo. V torek zvečer pa je zbolel Anici otrok. Nič čudnega. Saj je gotovo Jerica, ki je večkrat dete pestova-la, prenesla nanj bolezen, in bi bilo čudno, da otrok sploh zbolel ne bi bil. Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje dni prestajala, jo je bil toliko prevzel, da ni čutila, videča kako dete gori, in da ima koze, nikakega vznemirjenja več. Vtelesila se ji je bila misel, da jih dobi, in sedaj jih je res imel. Nekaka nezmožnost, misliti in čutiti, se je polastilo matere. Sedela je sama vase izgubljena pri zibelki. Zdelo se ji je skoraj, ko da sedi nekdo drugi tu na njenem mestu, in da ona samo gleda to nesrečno ženo. Ko se je v naslednjem hipu domislila, da je ta žena ona sama in to dete njeno dete, in da ima to dete koze, je nemirna planila kvišku. Zdelo se ji je, da mora nekaj napraviti, da mora nekaj storiti v otrokovo varstvo. In ^^5 7J,u POR OW» mudi. In mislila je: "Da bi vsaj vedela, kolikokrat bo še zanihala. Ali še dolgo? in potem zadnjič in nič več, njemu nič več, njenemu detetu, "njenemu Jurčku nič več, nič več!" In od nestrpnosti gnana je zopet vstala in hodila od zibelke do okna in nazaj venomer ponavljaje : "Ne prestane, ne prestane!" In venomer je iskala ono čudežno, ono tajno, in ni našla drugega ko temno tolažbo: "čakati." (Dalje prihodnjih} Društveni koledar 24. OCTOBER oktobra, nedelja. — Prire- "JOST THINK, MAIZIE, WHEN WE DIDN'T KNOW WHAT WENT INTO MASHED POTATOES'" blodila je po sobi, vzela to v roko in ono. Pa ne eno ne drugo ni bilo tisto čudodelno, tisto nezavedno iskano. In zopet je sedla v topi grozi: Tu ne pomaga nič, nego čakati, da se bolezen razvije. In potem, ali prestane, ali ne prestane. "Ne prestane," je mislila Anica in se izkušala popolnoma vmisliti v pomen teh besed, verjeti vanje. Zdelo se ji je, da potem odleže, odpade to grozno breme. In od nemira se je pognala zopet kvišku in od neme groze pojena hodila od zibelke k oknu in nazaj, či- sto po glasu ure, ki je nihala ne-' kod v bližini: ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne. In Anica je stopala po glasu ure in ponavljala: "Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!" In potem je zopet sedla in gledala otroku v obraz in slišala njegove bolestne vzklike, tiho ihtenje. In če se je za hip umiril, je zopet upala: "Morda pa prestane!" ditev s programom, priredi podružnica št. 35, JPO—SS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Pričetek ob 3. uri pop. NOVEMBER 14. novembra, nedelja. — Prireditev društva "V boj" št. 53 S. N, P. J. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. "Ne ,1" pre-sta-ne, ne pre-sta- SAMČEVSTVO PRI CLUVEKU IN ŽIVALIH KRAJŠA ŽIVLJENJE Stara izkušnja je, da poročeni ljudje dalje časa živijo kakor neporočeni. Ljudje si pri tem predstavljajo, da dalšajo življenje red, domača hrana in druge podobne reči. Toda to ne drži. Tu nas znanost preseneča z ugotovitvami, ki osvetlujejo vse to vprašanje ne!" je nihala ura. In Anici se j s popolnoma druge strani, je zdelo, da se uri mudi, silno Švedski znanstvenik Erik Ag- dur v Upsali je s poskusi dognal življensko dolgost "srečno poročenih" živali v primeri 3 samci in samicami med njimi, ki so drugače živeli enako življenje. Ugotovil je, da zakonsko življenje med živalmi samo povečuje odpornost in dobri po-čutek. Agdur je delal poskuse s kunci, belimi mišmi in podganami, ki jih je gojil takoj po rojstvu. Pri poskusih, pri katerih je hotel dognati, kako vpliva samčevstvo na živali, je strogo gledal na to, da samec ali samica nista prišla v stik z drugim spolom. Povečajia življenaka sila v "zakonski sreči" je šla celo tako daleč, da so spar jene živali bolezni, zastrupitve in večje količine alkohola bolje prenašale kakor samske. Posebno ugodne učinke je i-mela "ljubezenska sreča" za živali ženskega spola. Zapuščene samice med podganami so kmalu izgubile vsako veselje do življenja. Opomini glede raci-joniranja SLADKOR Znamka št. 14 v War Ration Book One ostane veljavna za 5 funtov sladkorja do konca oktobra. RDEČE ZNAMKE (Za meso, mast, ol;^ in sir) Rdeča zn. X. je stopila v veljavo 22. avgusta in propade dne 2. oktobra. Rdeča znamka Y je stopila v veljavo dne 29. avgusta in propade dne 2, oktobra. I Ll & II Ako iščete delo? iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje .vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naUh malih oglasov! I % I .'4 skoro vsak dan išče kaka vojna industrija te ali one vrste delavcev % i VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEH DNEVNIKU ISCEJO... POMOtI % I X Uv ^^dar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da videli tozadevni oglas v Enakopravnosti \K^ i ❖❖❖<"X«»x~x^"X**X"i"J"t"t"^*'"t"J"i"X"X"X«»x~>*:'X"X"X"X*<»«x~X"v^ TOVARIŠI ★ + * * Mi na domači fronti smo mlajši tovariši naših oboroženih sil. to tovarištvo poda bomo preskr- Mi bomo napravili polen uspeh s tem, beli več m več vojne municije potom nakupa VOJNIH BONDOV INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION jL snom S.7 ENAKOPRAVNOST 14, 9^#nbra, !1 m !1! # PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA y SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK i (Nadaljevanje) "Poslušajte, Švejk," ga je vprašal čez nekaj časa dobro-voljec Marek, "odkdaj vas pa vaš obrlajtnant tika?" Švejk ga je iskreno pogledal: "To je dober gospod in začenja tikati takoj, ko zasliši kanone. Kadar zaslišimo streljati iz pušk, se bo z nami tikal celo gospod obrst. To je že tako vpeljano na vojski, da kadar gre o-ficirjem za nohte, smatrajo vojake za brate." Okoli je gorelo mnogo ognjev in ob njih je kipela voda v skodelicah, v katerih se je razku-havala kavina konserva v gosto črno, smrdljivo in sladkobno tekočino; sveža drva so se kadila in niso hotela goreti, in vojaki so pihali v ognje z napihnjenimi lici ter mahali s čepicami, dokler jim od dima niso tekle solze iz oči. Pa se je pojavil stotnik Sag-ner in potrdil vojakom, da je "rast", kar je bilo sprejeto z velikim zadoščenjem; se bolj pa jim je dvignila dobro razpoloženje vest, da prihajajo kuhinje. Ta čudež se je zgodil o-poldne in kuhinja je imela celo že skuhano juho. Takoj se je razdajala. Bila je dobra juha, in Švejk se je jako čudil, ko je dejal neki vojak: "Ako bi imeli takole juho po restavracijah, bi lahko napisali na jedilni listek namesto juha latinski aqua fontana ali pa še krajše: H2 O." Švejk je poiskal računskega narednika Vanjka in mu ponovil vojakovo opazko. Vanjek se je zmračil: "To je rekel že kakšen razvajen gobec! Treba vendar štediti; vsega ne moremo dati za juho. Pa tudi kuharji so slanino žrli vso pot. Kar je rekel tisti tepec, to je latinski ali s kemično formulo voda. Le kaj se predrzne takle ušivec! No, Švejk, saj fasamo vino!" Fasanje vina, čokolade in drugih priboljškov, to je bila tudi species avstrijske armade. Vina so fasali po vedro na kom-panijo: k temu vedru je prišel štabfeldvebel in si natočil polno skodelico; prišel je računski kovo poročilo, ki naj bi ga veselo presenetilo, reagiral Švejk: "Vino požlampajo oficirji, nam pa ga dajo, le toliko podu-hati, da bi se ne reklo, da ne dobivamo vsega, kar nam ge-bira. Ko so naši tekli od Kras-nika, je bil neki učitelj, ki je ustavil korskomandanta in mu rekel, da niso tisti teden imeli niti menaže, niti kruha in vendar imajo na to gebire. General pa ga je potrepljal po rami: 'No, ja, ja, das ist richtig, das ist sehr richtig. Gebire na to imate, a kruha ni. To je vendar jasno, nicht wahr?' Ko je bil pozneje tisti učitelj v blaznici v Pragi, je hodil neprestano po cimru gor in dol in je govoril 'Dajte moštvu gebire! Nobene pravice ni, a ljudje imajo vendar nanjo gebire. Želite, gospod general, gebire z majonezo?"' "Ali, Švejk!" se je čudil računski narednik. "Le kakšne storice tu zmerom pripovedujete! Vojska je vojska in na nji mora biti hudo; spomnite se, da je že v litanijah: kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod! Poglejte, tamle že nesejo vino; pojdite pogledat, od katere kom-panije je to!" Švejk je odhitel; od potoka je prihajal vojak ter je nosil v platnem vedru vodo. Nenadoma je pridrvel k njemu poročnik Dub: "Kaj neseš tu? Čemu ta voda?" "Pokorno javljam, vodo za konje. Za konje od kuhinje." "Kje si jo vzel? V potoku? Himmellaudom, odkdaj pa je dovoljeno jemati vodo iz potoka?" Vojak je molčal in gledal poročnika; očividno se je trudil, da bi razrešil zagonetko: ali je tepec on ali sem tepec jaz? "Donnerwetter, tole je disciplina!" je kričal Dub. "Cuks-firer, zakaj mu niste dali s seboj šarža? Ali ne veste, da kadar gre vojak po vodo drugim ali erarnim konjem, mora imeti s seboj šarža? Čemu mu "niste dali frajtarja?" In tu je Švejk odgovoril namesto feldvebla: "Pokorno javljam, da je ta voda čisto zdra- narednik in storil isto; potem so va, saj si je gospod obrlajtnant I)rišli kuharji, burši in vsak si Lukaš v nji umil noge in iz je natočil; kar je ostalo, pa naj nje imel kavo." bi napojilo vso kompanijo. Ka- "Povedal sem vam, da vas dar je prišel korporal in zakri- dam privezati, da postanete črn čal: "Vino se deli!" — je reklo kakor mumija egiptovskega kra- često deset mož naenkrat: "Kar Ija!" je tulil Dub. "Nikar se ne sami ga popijte, gospod kaprol! delajte iz mene norca! Kajti, Je- Saj se ne izplača, da bi si človek žešmarija, če bi ne stali pred zmočil brke." Zato je na Vanj- sovražnikom, jaz ne vem, kaj bi storil z vami, da bi se vas i rešil, vi sramota vsega regi- j menta. Abtreten!" "Ta rjove kakor bik!" je de-' jal po Dubovem odhodu neki vojak. "Ko sem bil v Caslavi, je bil tam pri landveri očka Ci-bulka; ta je tudi tako rjovel. 2^erom je držal raport na konju in morali smo rjoveti čez vse dvorišče, a on je rjul najbolj : 'Vi rekrut umazani, govo-1 rite glasno ali pa vam raztrgam j gobec! Kaj si mislite, da šepe-i tate kakor stara kurba, kadar ^ je pri izpovedi! Himmel, vedite, da je pred vami vaš hauptman, ki si zaradi vas ne bo rtapenjal ušes!' Ta hauptman je tulil tako, da so z Vrdov poslali žen- j sko deputacijo k obrstu, naj bi! mu to prepovedal, ker jim zbuja otroke in jih je že nekaj, ker so se ustrašili, dobilo božjast!" Popoldne se je ves tabor iz-premenil v trumo opic, ki si lovi uši; vsak si je držal pred očmi srajco ali spodnje hlače in iskal po platnu in šivih kakor zvezdo-gledi po nebu, kdaj ugledajo nov | komet. Nekateri so si s sivo j maščobo mazali bedra ali križ j ter zbujali zavist ostalih, ki so j na to sredstvo pozabili. | Bil je prijeten in krasen dan, ko so si ljudje oprali perilo, si umili izpotene noge in se končno lotili kvart; na vzhodu so doneli topovi, tu pa so tleskale kvarte in pokale pod nohti uši, ki so se množile kakor pesek v morju in zvezde na nebu. Švejk, ki je igral prav do teme, je šel leč h kuhinji; tam so ležali pod plašči Vanjek, enolet-nik Marek in Baloun ter gledali na krasno, temnomodro nebo, na katerem so se iskrile zvezde kakor zlati žebljički na težkem žametu. In kuhar Jurajda je razkladal: "Vsaka zvezda je svet, astral-ni svet. Če tako pomislite, da je teh stalnic okoli dvajset milijonov ... da je solnce en in pol milijonkrat večje kot naša zemlja, kaj je proti temu teh par kilometrov, ki smo jih pre-marširali? Vsemir je ogromen, ima svojo neizmerno tajnost, in niti ne vemo, kdo je tam in Rešenci po bitki v Kula zalivu Mali oglasi MOŠKI 18 do 60 let STROJNI OPERATORJI in UČENCI Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. Mali oglaai Kiižarka Helena je pomagal potopiti dve japonski križarki in tri rušilce tekom bitke na morju v Kula zaliva, toda je bila potopljena, ko se je "lotila uničevati na-daljnega" rušilea. Sovražnik je v tej bitki zgubil pet ru-šilcev in štiri lahke križarke. Rešenci križarke Helene se odzivajo na klic njih imen, da se dožene število zgubljenih. kakšna bitja žive ondi." "Rad bi vedel, ali so tam tudi taki bebci, da bi se vojskovali," je zazeval Marek. "Mnogo reči je med nebom in zemljo," je dejal Švejk, "ki so nerazrešena zagonetka. Kakor n. pr. uši. Ali mi morete povedati, gospod Jurajda, čemu so na svetu?" Kuhar pa je molčal, narednik je smrčal in Marek je začel govoriti v polspanju: "Čeprav so granate deževale, čeprav so buČali topovi ... on je šel vedno naprej za palmo zmage ..." Zgodovinarja polka je preganjala še v snu naloga, izmišljati si nesmisli v proslavo avstrijske armade . . . Zjutraj se še zmerom ni vedelo, kaj bo; stotnik Sagner ni imel še povelja za svoj bataljon. Vojaki so bili, ko so dobili kavo, seveda dobre volje in so začeli kvartati za užigalice in krajcarje; ako bi ne bilo grmenja na severu, bi bilo kakor na manevrih. Okoli poldneva pa je zazvonil telefon, oficirji so tekli na posvetovanje in cuksfirarji so začeli kričati: "Alarm! Alarm!" V petih minutah je stal bataljon v vrstah, z nahrbtniki na hrbtih, s puškami v rokah. Potem se je začel marš do noči v naglem tempu; najprej so bile poslane straže in neizogibne "zveze"; prekoračili so nekaj vasi, kjer so bili sledovi že davnih bojev, in nato so zopet taborili v gozdu. (Dalje prUuxmjU) Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! mm i * INCOME TAX * JUTRI, 15. SEPTEMBRA je zadnji dim za vložitev zahtevane Income Tax izjave. — Obrnite se takoj na — OVETNIKA WM. J. KENHICK 6506 gr. CLAIR AVENUE OD 9. ZJUTRAJ DO 8. ZVEČER Za hitro, točno in zanesljivo postrežbo so vam na raz^ polago še štirje drugi odvetniki, ki pomagajo Wm. J. Kennicku. "THAT LITTLE B. (.QTl "' * " J WE'LL -VOX OM& (NAOaE HArAt:) AMTu »F \ -DOMT GET' F»ve OR. S»)(. ACES WE'LL COT Vf OO-TT 00 SUMPIH'! R>a Goo'Kess SAKG SHOr OP I play ? play! •TH15> IS UJi\-C> "YnEY OOGHTA Puf fAUlz.i_ES OM eouC> FVSH.- UET-S CUT IT OCT \00 -fOLts US TiEoCSS LU IL.r3 OUAS SNAPPY. — STaiKES MP \TS As SMAPpy AS The hosts HorAE MAtsE PoP, ~ fHEttE uJEPiE HlGHEa KAMt>S AMT) MoriE OP "EM WHEN WE Placed STaAtSHT POviECJ. MOW 3VST «JOA\T.- CTosr UJA\T. — PL AX ONE /V\ORF T^OONO .— ■