SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIH (47) Štev. (N2) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 6 de octubre - 6. oktobra 1994
■■■■MOMMI

Zgodilo se je v Sloveniji
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
območje Argentina in Južna Amerika
Predsedstvu Sveta SKD Ljubljana
Spoštovani gospod predsednik!
Neprijetno smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da je vodstvo stranke sklenilo še naprej sodelovati v sedanji vladi.
Ne odobravamo takega zadržanja, potem ko je naš predsednik prof. Lojze Peterle utemeljil svoj odstop iz vlade z besedami: „To sem dolžan storiti zaradi zvestobe lastnim moralnim političnim načelom in zvestobe stranki, ki jo vodim".
Njegovo stališče odobravamo in podpiramo. Kar ni moralno za predsednika, ne more biti moralno za stranko. Prepričani smo, da nedoslednost vodstva stranke ne more koristiti slovenskim krščanskim demokratom niti slovenskemu narodu.
Lepo pozdravljamo!
dr. Andrej Fink	inž. Jernej Dobovšek
podpredsednik	predsednik
Buenos Aires, 3. oktobra 1994
„Nova"
Čeprav krščanski demokrati ne vztrajajo neposredno pri zahtevi po dvostrankarski koaliciji, so poudarki sklepov sveta SKD takšni, da potrjujejo in poglabljajo samo navezo LDS-SKD, Združena lista pa je, sicer ne neposredno, postavljena v položaj, ko njeni ministri zgolj sodelujejo v liberalno-krščanski vladi.
„Nova" koalicija naj bi se odločala s soglasjem, pred odločanjem v parlamentu pa naj bi se sešli poslanski skupini LDS in SKD. Ko se bosta stranki uskladili, je jasno, da ni več smiselno usklajevanje s stranko, ki ima v vladi sicer ministre, ni pa podpisnica nove koalicijske pogodbe.
Lojze Peterle lahko tu odigra pomembno vlogo. Potem ko se je odločil zapustiti
Državni zbor (DZ) je v nedeljo zvečer 2. oktobra s 56 glasovi „za" in 15 „proti" sprejel zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij.
Zakon namesto dosedanjih 62 občin predvideva ustanovitev 148 občin, od tega 11 mestnih. Proti sprejemu so glasovali člani poslanske skupine Združene liste (ZLDS), ker menijo, da v zakonu ni upoštevana volja ljudi izražena na spomal-danskem referendumu. Predsednik parlamentarne komisije za lokalno samoupravo Ciril Ribičič (ZLDS) pa je hkrati odstopil s te funkcije.
koalicija
ministrski položaj, bo „vzel v roke" stranko, če bo sprejel poslanski mandat, pa morda tudi poslansko skupino.
Za LDS pa je še vedno najudobnejša velika koalicija, v kateri je Združena lista le formalno neenakopravna, dejansko pa več kot „enakopravna" pri izigravanju vladne stranke. Je tudi v polnem naletu kopičenje oblasti, ki jo je vedno manj pripravljena deliti z drugimi. Ta njen „totalliberalizem" pa lahko kroti le grožnja s predčasnimi volitvami. Združena lista - bivši komunisti-, kljub položaju, ko bo v vladi imela le ministre, ne bo izstopila iz vlade. Njen „rating" v javnomnenjskih raziskavah je nizek, odhod v opozicijo sedaj pa bi njen položaj samo poslabšal.
Če na zakon ne bo veta Državnega sveta, senata, oziroma če bo vnovič potrjen na državnem zboru, bodo lokalne volitev v Sloveniji 4. decembra letos. V nasprotnem primeru pa teh volitev ne bo, ker bi moral biti zakon objavljen najkasneje v torek, 4. oktobra, da bi upoštevali zakonsko določbo o 60-dnevnem roku za razpis volitev. Poslancem v lokalnih parlamentih so samo do konca leta podaljšali mandat, ki se jim je po stari zakonodaji iztekel v začetku aprila. Podaljševanje mandanta pa ni več mogoče, razen s sprejetjem novega ustavnega zakona.
SKD za sodelovanje v vladi
Slovenski krščanski demokrati (SKD) so pripravljeni ostati v vladi Janeza Drnovška pod pogojem, da z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) do 20. oktobra pripravijo novo koalicijsko pogodbo in nov program, je na časnikarski konferenci po svoji seji sveta SKD povedal predsednik stranke Lojze Peterle.
Na svetu SKD 1. oktobra je bilo po Peterletovih besedah izraženih več mnenj, naj stranka ta resor ohrani, vendar svet ni telo, je dodal, ki bi razpravljal o kandidatih, pač pa mora o tem odločati izvršilni odbor stranke.
Kandidat za zunaj ega ministra
Kandidat Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) za novega zunanjega ministra je dr. Andrej Umek, prorektor mariborske univerze in doktor tehničnih znanosti. Tako je 3. oktobra sklenil izvršni odbor stranke, z veliko večino glasov po razpravi o več kandidatih za to mesto.
Andrej Umek, profesor na Tehniški fakulteti in član stranke Narodnih demokratov je bil podpredsednik SKD v času, ko se je njegova stranka pridružila SKD. Narodni demokrati so se na zadnjem kongresu svoje stranke odločili za izstop iz krščanske demokracije, Umek pa je takrat obdržal članstvo SKD.
Ogled Luke Koper
Podpredsednik Evropske komisije sir Leon Brittan, ki je na štiridnevnem uradnem obisku v Sloveniji, si je 1. oktobra ogledal Luko Koper, nato pa je s turistično ladjo odpotoval v Portorož, kjer nadaljuje svoj obisk v Sloveniji.
Sir Brittan se je v Kopru najprej krajši čas pogovarjal z generalnim direktorjem Luke Koper Koreličem, nato pa si je ogledal koprsko pristanišče. Seznanil se je z razvojem, ki ga je Luka doživela v 37 letih delovanja, spoznal njeno gospodarsko dejavnost in se pogovarjal o možnostih za sodelovanje in nadaljnji razvoj Luke Koper.
Sir Brittan je imel še v Ljubljani uradne pogovore z gostiteljem zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in s predsednikom države Milanom Kučanom, nato pa sta s predsednikom slovenske vlade odprla Regionalno poslovno stičišče na Bledu.
O diplomatski mreži
Mreža diplomatsko-konzularnih predstavništev Slovenije je „zaokrožena, ni pa izpolnjena" je dejal zunanj minister Lojze Peterle. V tujino bo treba poslati, denimo, še veleposlanike v Varšavo in Buenos Aires, prav tako v nekatere države, ki so že
poslala svoje najvišje diplomate v Ljubljano. Med njimi so tudi Turčija, Slovaška in Romunija.
Slovenija nima svojega diplomatskega predstavnika niti v ogromni Indiji, imela pa ga bo v Singapurju kot pomembnem gospodarskem središču v Aziji. Za mesto veleposlanika v Bosni in Hercegovini pa naj bi izmed več kandidatov v kratkem izbrali „pravega človeka".
Okrog 35 diplomatsko - konzularnih predstavništev je za Slovenijo dovolj, medtem ko jih je v Ljubljani nekaj čez dvajset. Kmalu naj bi prispela še veleposlanika Egipta in Grčije.
Zahteva po odstopu ministra Gantarja
Zeleni Slovenije so od premiera Drnovška zahtevali, da zaradi afere s poskusom izvoza strupenih odpadkov v Kolumbijo odstavi ministra za okolje in prostor Pavleta Gantarja. Predstavnik stranke dr. Hubert Požarnik je zahtevo po odstavitvi ministra utemeljil s tem, da je „minister za varstvo okolja zastavil povsem napačno zasnovo ravnanja s posebnimi odpadki, t. j. njihov izvoz v tujino".
Zeleni menijo, da je „ministrstvo povsem nedejavno na področju ravnanja s posebnimi odpadki in ne izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga domača zakonodaja, obenem pa tudi krši vse sprejete mednarodne smernice za ravnanje s posebnimi odpadki."
Pogovori v Bruslju
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je v Bruslju sestal z generalnim direktorjem v Evropski komisiji, zadolženim za mednarodne politične odnose, Giintherjem Burghardtom.
Sogovornika sta obravnala položaj v zvezi s sprejemanjem mandata za začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v EU. Komisija je namreč pripravljena sodelovati pri iskanju rešitve za čimprejšnji sprejem mandata.
Slovenija meni, da po vseh kriterijih sodi med tiste države Srednje Evrope, ki so najbližji pogojem za pogajanja o polnopravnem članstvu v EU. Slovenski zunanji minister se je sestal s predstavniki Zahodnoevropske unije (ZEU) nizozemskim veleposlanikom L. W. Veendaalom ter generalnim sekretarjem Willemom van Eckele-nom.
Generalni sekretar je na časnikarski konferenci posebej poudaril, da gre ta trenutek za razvijanje dvostranskih odnosov med Slovenijo in ZEU, kajti ta obrambna organizacija status držav, ki je ali bo članica, povezuje s statusom v Evropski uniji.
Nove občine
rr
Bog čuvaj mojo domovino!
Naš dom San Justo 9. oktobra 1994
|| J 4
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
SKD na četrt
Izstop Slovenskih krščankih demokratov iz vladne koalicije je samo še vprašanje časa. Politična koordinacija SKD je na svoji seji pretehtala možnosti, pod katerimi bi bila stranka še pripravljena sodelovati v vladi: uravnotežena in usklajena vladna koalicija.
To ne pomeni samo dvostrankarske koalicije LDS-SKD, o kateri bi se morala LDS izreči do konca meseca, ampak tudi drugačno delovanje vladne koalicije. Dosedanja praksa njenega delovanja je bila preglasovanje namesto usklajevanje, s čimer pa SKD kot koalicijski partner ne more soglašati. Krščanski demokrati se zavzemajo tudi za možnost, da se zaradi političnega ravnovesja v dvostrankarski koaliciji pridužita tudi Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. Slednje pa ni izvedljivo, ker tega poleg LDS ne želita niti „povabljeni" stranki, saj se v tej „razširjeni dvojni koaliciji" vidita v položaju sedanje SKD.
Po drugi strani pa mnenje politične koordinacije SKD, da pomeni zadnje preglasovanje v državnem zboru odmik LDS od njene sredinske politike v (skrajno) levo in nazaj v preteklost, kaže, da se krščanski demokrati pripravljajo na odhod v opozicijo. Medtem ko Igor Umek, Andrej Šter in dr. Jože Osterc za zdaj še ostajajo ministri, pa še ni jasno, kaj bo stranka storila z ministrom za zunanje zadeve. Medtem ko se podpredsednik Ivo Bizjak in Ivan Oman zavzemata za to, da bi predsedniku sledili z odstopom tudi drugi strankini ministri, temu nasprotujeta glavni tajnik Edvard Stanič in „ideolog" Igor Umek. Glede „usode" predsednika stranke Lojzeta Pe-
Komisija za povojne poboje je zaslišala Milana Turina iz Izole. V času pobojev je bil v Slovenski Bistrici član Ozne. Zelo konkretno je opisal poboj več kot štiridesetih domačinov v „impolskem bunkerju", nato pa še zakrivanje grobišč leta 1950 v Kočevskem rogu, ki so ga nadzorovali Maček, Ribičič in še nekateri visoki komunisti. Povedal je tudi, kako je neki Eržen še isto leto ubil tri voznike tovornjakov, ki so sodelovali pri zakrivanju, pri njem pa mu je spodletelo.
Milan Turina se po pričevanju pred komisijo srečuje z nenehnimi grožnjami: dobiva grozilna pisma, nagajajo mu sosedje, ki nanj mečejo celo kamenje.
V	zadevi lastniških certifikatih smo povprašali na pristojnih mestih in dobili pojasnila, ki jih posredujemo našim bralcem.
Državljani Republike Slovenije, ki so že bili obveščeni, da so vpisani v državljansko evidenco, so še vedno lahko priglasijo za pridobitev deleža od skupne vrednosti slovenskih družbenih podjetij, ki se lastninijo.
V	ta namen je treba, da oddajo Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu zahtevek s to vsebino:
Priglašam zahtevek za izdajo obvestila o odprtju evidenčnega računa lastniškega certifikata državljana Republike Slovenije.
Ime in priimek
Datum rojstva
Kraj rojstva
Spol
Naslov zadjega prebivališča v Sloveniji (ali prebivališče staršev)
Naslov sedanjega prebivališča
poti iz vlade
terleta pa soglašajo, da bi bilo za stranko najbolje, če se vrne med poslanske klopi.
Morebiten prestop SKD v opozicijski blok bi presenetil SLS, ne pa tudi SDSS. Janez Podobnik (SLS) meni, da se to ne bo zgodilo, če pa bi se, potem se razmerja med strankama ne bodo bistveno spremenila. Prepričan je tudi, da do združitve med strankama še ne bo prišlo, saj imata stranki različna politična stališča in različne politične izkušnje. Zaradi napačnih odločitev SKD v preteklosti je tudi prepričan, da ta ne bo ogrozila SLS na volitvah, če odide v opozicijo. SLS naj bi bila še vedno druga najbolj priljubljena stranka na Slovenskem. Janez Janša (SDSS) pa meni, da je odstop predsednika SKD z mesta zunanjega ministra in podpredsednika vlade moralno dejanje in izraz položaja te stranke v vladni koaliciji. Že v času četverne koalicije naj bi prihajalo do izsiljevanja rdeče-rjave naveze, z blejskim kongresom pa sta SKD in SDSS postala odvečna partnerja „Združene liste liberalnih demokratov". Janša pravi, da SKD ostajajo v vladni koaliciji do konca meseca, hkrati s Peterletovim odstopom pa se še vedno odvijajo pogovori za dvostrankarsko koalicijo. Kljub temu pa so socialdemokrati pripravljeni, da SKD pozneje podpiše sporazum o političnem zavezništvu strank slovenske pomladi, saj je bil napisan v sodelovanju SKD in besedila potlej niso spreminjali. Z odhodom SKD iz vlade naj bi za stranko odpadli razlogi, ki so jo ovirali, tako da sporazuma ni podpisala.
Igor Kršinar „Slovenec", 21. septembra 1994
Preiskovalna komisija bo začela drugo fazo svojega dela, z raziskovanje pravno dvomljivih procesov, ki so se v Sloveniji odvijali po drugi svetovni vojni, in ozadje le-teh. Skušala bo ugotoviti represivnost države na podlagi naslednjih tem: število kazenskih postopkov, imena sodnikov, tožilcev in drugih udeležencev, višine izrečenih kazni, status pravosodja v državi ter legitimnost kazenske zakonodaje.
Komisija bo skušala raziskati povojne deportacije Madžarov iz Prekmurja, podprla pa je tudi predlog, da raziščejo tako imenovane „štrigovske poboje", ki so jih Hrvati povzročili po dodelitvi Štrigove Hrvaški po drugi svetovni vojni.
Zahtevke bo odpravnik poslov vele-po-slaništva poslal pristojnim oblastvom v Republiki Sloveniji, upravičenci pa bodo obvestila o certifikatih prejeli po pošti na svoj naslov.
Druga možnost je, da državljani pooblastijo znane osebe v Sloveniji, da zanje neposredno pridobijo obvestilo o certifikatu in vpišejo delnice pri podjetjih ali pooblaščenih družbah za upravljanje. Podpis na pooblastilu mora biti overjen po veleposlaništvu v Buenos Airesu, pri katerem se tudi lahko dobi vzorec pooblastila.
Tisti, ki že imajo obvestila o certifikatih ali ki jih bodo še prejeli, lahko zaprosijo pri zadrugi SLOGA za navodila, kako jih morejo uporabiti.
Veleposlaništvo Republike Slovenije začasno sprejema stranke vsak ponedeljek in četrtek od 10.30 do 12. ure v Slovenski hiši, Ramón L. Falcón 4158, 1407 Capital Federal.
Precej prepričljivo zmago je dosegel buenosaireški guverner Eduardo Duhalde na plebiscitu, ki ga je sklical, da narod odloči, če sme ali ne sme znova kandidirati. Glas več ali manj, Duhalde je pritegnil 60 odstotkov glasov, medtem ko so tisti, ki so podpirali „ne" dosegli 40 odstotkov. A kot običajno, je vsak skušal prikazati izid in številke kot svoj prav; po domače, sedaj vsi napeljavajo plebiscitno vodo na svoj mlin.
KAJ SO VOLILI
Razumljivo je, da hoče guverner z rezultatom plebiscita v roki dokazati svojo popularnost ne le ljudstvu, marveč zlasti stranki, v kateri se bije hud boj za oblast. Jasno je, da se nikomur niti ne sanja, da bi nasprotoval Menemovi predsedniški kandidaturi. A preveč oči se obrača na leto 1999, in stara praksa dokazuje, da je v tej prezgodnji tekmi bistvene važnosti teža strankinega aparata. Koliko glasov prisloni ta, koliko jih zagotovi oni, je lahko odločilno, ko se delijo porcije oblasti.
S tega vidika se marsikateri politični opazovalec upravičeno sprašuje, kdo ima danes več politične moči v Argentini, ali Menem ali Duhalde. In še, kolikšna je politična teža gospodarskega ministra Cavalla. Ali celo, kje je bolj priljubljen Ramón Ortega, ali v Tucumanu, kjer je guverner, ali v predmestju Buenos Airesa, kjer ga še vedno častijo kot pevca in upoštevajo kot politika. V takem stanju ni čudno, da rastejo kot gobe po dežju razne organizacije za izvajanje anket, katerih smoter je, da razne osebnosti, stranke, skupine, vladni krogi, čim bolj točno vedo, kam in kako se suče ljudska volja.
In zlasti so vse ankete govorile o dejstvu, da velik del volilcev, ki so sicer glasovali za „da", nikakor ne mislijo voliti Du-haldeja za guvernerja. Bistvo glasovanja je bilo, da je večina čutila kot krivično, da ne bi smel znova kandidirati za guvernerja.
Duhalde je ves čas kratke in atipične kampanje skušal preprečiti, da bi Menem kakorkoli bil soudeležen. Ljubosumno je ohranjal „provincializacijo" plebiscita in preprečeval, da bi se vprašanje „nacionaliziralo". In vendar je Menem takoj, ko je bil izid znan, na vse vetrove trdil, da so volil-ci s svojim glasom potrdili „gospodarski model" sedanje vlade. In še, da bo glede podpredsedniškega kandidata določil sam. Ta trditev ima svoj smoter, ker je javna tajnost, da Duhalde kljub temu, da trdi nasprotno, napenja vse svoje sile, da bi na podpredsedniško mesto prislonil osebo, ki bi mu leta 1999 ne pomenila kamen spotike na njegovi poti do rožnate palače.
Vse te težnje so ojačene še z dejstvom, da je sistem predsedniških volitev spremenjen po novi ustavi. In v tem je glavna moč Duhaldeja. Glasovi province Buenos Aires so bistveni za mirno Menemovo pot
Slikarji iz Slovenije v Buenos Airesu
V Centru Cultural Recoleta, salon 23 in 24, bo od 20. oktobra do 13. novembra razstavljalo 10 slikarjev iz Slovenije s 30 risbami, tuši, ogljem in kolaži, ki so nastali v zadnjih letih.
Razstava nosi ime „Entre lo material y lo sublime"; dela je izbral direktor Mestne galerije v Ljubljani Aleksander Bassin, ki bo tudi prisoten pri začetku razstave. 20. oktobra ob 19. jo bo odprl minister za kulturo Slovenije Sergij Pelhan.
do novega predsedništva. Ankete govore, da se trenutno izreka za Duhaldeja kot guvernerja kar 45% volilcev v provinci. V istem okrožju se za Menema kot predsedniškega kandidata izreka le 34%. Duhalde lahko enostavno spremeni datum volitev v provinci pa Menemu odtegne tistih bistvenih 11%. Tega seveda ne bo storil, pač pa s tem pritiska, ko gre za določitev podpredsedniškega kandidata peronizma.
Še nekaj drugih točk je treba imeti pred očmi. V prvi vrsti, da Duhalde ni zmagal v vseh okrožjih. In kraj, kjer je doživel poraz je bilo mesto San Nicoläs (53% ne, 47% da), ki je eno najbolj prizadetih zaradi gospodarskih sprememb (jeklarna Somisa), in kjer brezposelnost najhuje udarja prebivalstvo. Ko se torej rišejo smeri bodočih predsedniških volitev, bi bilo treba imeti pred očmi ta dejstva. Zato zvene Menemove trditve o priznanju gospodarskega modela še bolj prazne.
To s strani zmagovalcev. Hiter pogled še premagancev. Velika fronta se dejansko ni preveč kompromitirala. Ko so njeni voditelji videli, da je zmaga Duhaldeja neizbežna, so znižali nivo kampanje. Na bojišču je tako ostal prepričljivo opozicionalen le Fredy Storani, kateremu je šlo bolj za dokaz moči znotraj radikalne stranke, kot za to, da bi Duhaldeju preprečil ponovno kandidaturo. Izrazil je celo, da se bo odpovedal predsedniški tekmi, če opozicija ne doseže vsaj 30%. Doseženih 40% si tolmači kot izreden uspeh in sedaj že postavlja pogoje stranki, ki ga je v tem boju dejansko pustila samega. Večine strankinega aparata se sploh ni udeležila kampanje in še Alfonsin je javno trdil, da bo volil „ne" le zaradi strankarske pokorščine, ne pa iz prepričanja. Sedaj Storani izjavlja, da se odpove predsedniški kandidaturi, če radikalna konvencija, ki mora zasedati konec septembra, ne zavzame ostro opozicionalno stališče napram vladi. Ni težko uganiti, da bi v tem primeru mnogo levičarskih glasov radikalizma odplulo na breg Velike fonte.
IN MEDNARODNI FOND?
Nenadoma je prišlo do velike spremembe. Minister Cavallo je objavil, da se država ne bo več poslužila Mednarodnega denarnega fonda, ker da ga več ne potrebuje. Kmalu pa se je pokazalo, da to ni tako res. Država potrebuje fondov, a iskala jih bo drugje, ker ne more izpolniti zahtev, ki jih postavlja Mednarodni fond. Že ponovno trimesečje Argentina ne bo dosegla postavljenih ciljev glede davčne nabirke in javnih stroškov. Potroši se več kot bi se smelo, na- | bere pa se manj. Zato bo minister segel po privatnem kreditu, ki je manj zahteven, a seveda dražji. Argentina potrebuje naknadnih 4.000 milijonov dolarjev, da odplača glavnico zunanjega dolga po dogovoru z j upniki. Kar se tiče odplačevanja obresti ni problema. A za povrnitev dela glavnice so potrebni novi dolgovi, katerih obresti bodo večje in ki jih bo treba nekoč vendar vrniti.
In še socialni detalj. Upokojenci, ki so prejemali minimalno pokojnino ($ 150) so plačevali le polovično ceno za luč, plin, vodo, telefon in razne davke. Razliko je državnim podjetjem, sedaj privatiziranim, plačevala vlada kot neke vrste subvencijo. Sedaj so velikemu delu teh upokojencev povišali pokojnine za $ 6. S tem so upokojenci presegli „minimalno pokojnino" in jim ne pripade več polovični popust. Kaj slaba kupčija. Vlada pa bo prihranila lepe denarce, ko ji ne bo treba več plačevati subvencij. A v volilnem letu 1995 bi lahko ta položaj postal kaj nevaren. Vprašanje je, kakašno rešitev bo našla vlada, kajti z voljo upokojencev se je nevarno igrati.
Nova zaslišanja
Lastniški certifikati
LOJZE PETERLE, podpredsenik vlade in predsednik SKD
„Rekel sem bobu bob"
Velika Srbija — dolgoročni cilj
Izvršilni odbor SKD bo danes razpravljal o odstopu Lojzeta Peterleta z mesta podpredsenika vlade in zunanjega ministra ter o morebitnem izstopu njihove stranke iz vladne koalicije.
Dogodki na slovenskem političnem prizorišču se vrstijo z veliko naglico. Ali bo vaš odstop, za katerega LDS ugotavlja, da je definitiven, pomenil tudi izstop SKD iz vladne koalicije?
Bilo je kar nekaj pritiskov našega članstva v tej smeri in mi bomo obravnavali to zadevo na izvršilnem odboru v torek. Presodili bomo, kako naprej. Poteza, ki jo je naredila Liberalna demokracija Slovenije in ki je nenačelna in še kakšne druge narave, jo seveda pozicionira izrazito v stare okvire. To nič ne diši po sredinski politiki, o kateri govorijo, da jo želijo vzpostavljati. V tem trenutku pa ne morem odgovoriti, ali to že pomeni odločitev o odhodu naše stranke iz vladne koalicije, tudi o tem bomo v SKD razpravljali v torek. Mojo osebno potezo pa članstvo odobrava in jo podpira, o čemer pričajo številni klici in telegrami.
Dr. Janez Drnovšek je izjavil, da lahko vlada nemoteno deluje tudi brez Slovenskih krščanskih demokratov. Predsednik Združene liste o tem ni preveč prepričan. Kaj o tem menite vi?
Menim, da tudi dr. Janez Drnovšek ni o tem prepričan. Zelo bi se zamislil nad dejstvom, da se je vendar kljub njegovi gotovosti dvakrat zgodilo, da njihov kandidat ni dobil dovolj podpore. S tako večino se ne bi upal vladati, sploh pa ne kot stranka liberalnega imena z Združeno listo, ki je močno navezana na preteklost, kajti takšna vlada ne bi mogla prinašati dobrih točk v Evropi. LDS se je želela posebej v povezavi s krščansko demokracijo prikazati kot sredinska sila. Korak, ki ga je naredila pri glasovanju o predsedniku parlamenta, jo je vrnil v prostor, iz katerega je prišla.
Izjav predsednika o lahkotnosti vladanja brez krščanskih demokratov ne izraža politične modrosti niti pragmatičnosti. SKD je bila bistvena za to vlado in je pripomogla k njeni trdnosti, brez SKD vlada ne more biti stabilna. Sam se kot predsednik vlade ne bi želel vrteti na 45 parlamentarnih glasovih. Predstavljam si, da Zmago Jelinčič ni zastonj omogočil svojih glasov, zato si ne bi želel izsiljevanja v takem položaju. Ta Drnovškov pogled je nevaren in tudi kakšno drugo njegovo stališče je tudi lahko nevarno.
V javnosti smo opazili več različnih razlag o srečanju SKD in ZL. Kaj ste se dejansko pogovarjali na tem srečanju?
Minister dr. Rado Bohinc mi je na seji vlade predlagal, naj si obe stranki povesta stališča v zvezi s kandidatom za predsednika DZ. Mi smo bili pripravljeni na pogovor in da se parlamentarna kriza reši z dogovorom, ne pa na izsiljevalski način, kar je delala LDS. Pri pogovoru, ki je bil naslednji dan, ni bilo samo dr. Bohinca, ampak tudi štirje drugi predstavniki te stranke, ki so si po svoje razlagali sestanek, kjer smo si povedali mnenja. Razšli smo se brez dogovora.
Kaj se boste dogovorili s predsednikom vlade glede na Jelinčičeve izjave, da je za Skolčevo izvolitev zahteval vaš odhod?
Jelčinčičeve izjave so slišali gledalci TV in pričakujem, da bo LDS sama pojasnila,
za kakšno igro je šlo. Vem, da je v njegovi stranki vsaj en človek, ki si želi moje mesto v vladi, vendar zadeva ni tako enostavna in jo bom še po potrebi komentiral. Z dr. Drnovškom pa se bova o morebitnem nadaljnjem sodelovanju pogovorila po seji izvršilnega odbora SKD.
Generalni sekratar LDS Gregor Golobič je na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da vaše izjave ne pomenijo izjave stranke, da je vaš odstop čustvena reakcija na vaše preteklo in prihodnje delo na zunanjem ministrstvu in da sprejemate besednjak desnega populističnega bloka, ki je daleč od besednjaka desnosredinske stranke evropskega tipa, s katero želi sodelovati LDS.
LDS pozablja, da imamo v Sloveniji od leta 1991 državo, na katero so sedaj drugače pozorni, kot so bili na sekretarja za mednarodne odnose. Če odstopi zunanji minister, je to resno dejanje, in ne igranje. Od sobote naprej poslušam, kako ta zadeva vpliva na evropski bančniški sistem in tujci se stalno zanimajo za naše razmere. Ko se kaj takega zgodi, se nekatere stvari ustavijo.
Prepričan sem, da bo stranka govorila še močneje kot jaz. O tem me prepričujejo tudi pozivi, naj bo stranka odločna in naj prepusti starim silam, da odigrajo to igro do konca. Druga stvar pa je besednjak. Moje izjave so jasne in moje pismo tudi. Rekel sem samo bobu bob. Liberalna demokracija, ki je pretežno izšla iz nekdanje ZSMS, ta pa je partijski podmladek, se je tako vezala s tisto silo, ki ji je takoj ponudila neomejeno podporo. Ni pa se povezala s tistim partnerjem, ki ga je imenovala za prednostnega in s katerim je vsaj po besedah želela vzpostaviti močno sredinsko politiko. Korak nasproti Združeni listi, da ne govorim o monopolu, se je vzpostavil s tem, kako je LDS pridobila predsednika DZ. Svet nas ne gleda samo po demokraciji in trdnosti, ampak tudi po pojmovanju demokracije. To je silno slabo odmevalo po svetu. Dovolj jasno sem povedal, da želim prispevati k jasnosti slovenskega političnega prostora in bom uporabil prave besede o Liberalni demokraciji Slovenije. Če ne bo spremenila politike, ne bom govoril kot o stranki s sredinsko usmeritvijo, ker se je jasno opredelila takrat, ko bi se lahko simbolično opredelila kot sredinska. Seveda pa to še ne pomeni, da bomo mi zdaj vozili cikcak; ne bomo se opredeljevali zdaj na eno zdaj na drugo stran. Peljali bomo svojo politiko naprej po zastavljenih tirnicah.
Menite, da se še vedno lahko oblikuje dvostranska koalicija?
To je odvisno od LDS. Mi jamčimo za vseh svojih 15 poslancev, zahtevamo pošteno in korektno igro, ne želimo destabilizirati Slovenije. Mimogrede, dr. Drnovšek je izjavil, da se Peterle ukvarja samo s preteklostjo. Če bi bilo to res, ne bi predlagal stranki, da gre v koalicijo z LDS, ki je močno zaznamovana s preteklostjo s svojim poreklom.
To je manipulacija tega vprašanja. Mi smo želeli presegati breme preteklosti LDS, ker smo mislili, da so v njej nastavki za razvijanje v liberalno smer, za zdaj pa tega razvoja ne opažamo v primerni obliki. Večkrat sem poudaril, da ne želimo destabilizirati razmer, vendar pa bomo na grdobijo reagirali moralno.
Pogovarjala sta se Marcel Koprol in Igor Stršinar
„Slovenec", 20. septembra 1994
Skupna država vseh srbskih dežel je trajni in dolgoročni cilj srbskega ljudstva, je v pogovoru za Intervju izjavil akademik Mihajlo Markovič.
Akademik, ki velja za ideologa vladajoče Socialistične stranke Srbije, je v pogovoru omenil dva osnovna vzroka za „poslabšanje takšne perskpektive". — združenje vseh srbskih dežel. Prvi naj bi bil posledica razlike v osnovnih političnih ciljih Srbije in Republike Srbske. Drugi pa naj bi bil v dejstvu, da se je vodstvo Srbije zaradi spopada z mednarodno skupnostjo in soočenjem s haaškim ultimatom opredelilo za manj ambiciozen cilj — zaščito srbskega ljudstva in zagotovitev enakopravnega statusa zanj pri vseh bodočih pogajanjih in rešitvah.
Zato je bilo treba poskrbeti, da Srbi ne postanejo nemočna in nezaščitena manjšina pod oblastjo Hrvatov in Muslimanov ter da postanejo neodvisni na svojih ozemljih s pravico, da sami volijo svoje vodstvo in da
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z osuplostjo sprejelo novico, da je 19. septembra italijanska stran na prvem sestanku mešane slovensko-italijanske komisije za manjšinska vprašanja v Rimu zagovarjala stališče, po katerem naj bi bil pravzaprav predmet pogovorov le varovanje italijanske skupnosti v Istri.
Gre za nesprejemljivo stališče, saj je pravno varstvo Slovencev v Italiji, kot je znano, neprimerno pomanjkljivejše kot so zaščitna merila, ki veljajo za manjšine v Sloveniji. Italija namreč že desetletja krši jasne mednarodnopravne in lastne ustavne obveznosti. V duhu prijateljstva in evrop-
V nedeljo 4. septembra je bunosaireška občina priredila praznovanje Dneva izseljencev v „Parque Centenario" v sredini mesta Buenos Airesa.
Slovensko skupnost je zopet predstavljala folklorna skupina s Pristave.
Kljub temu, da je bil istočasno Mladinski dan na Pristavi, smo si razdelili delo in tako tudi prisostvovali na tej važni prireditvi, ki je bila množično obiskana in je imela močan odmev tudi na radiu in TV.
Znana slovenska kmečka hiša je bila od vseh stojnic najbolj priznana. V njej smo
jih varujeta lastna vojska in policija.
Cilj vodstva Republike Srbske so drugačni in precej bolj ambiciozni — ohranitev države in zagotovitev nje popolne suverenosti na večini ozemelj, ki so pod njegovim nadzorstvom.
Republika Srbska se je lotila popolne privatizacije, pripravlja monarhijo, Cerkvi namenja vlogo, ki se je ni več mogoče zamisliti v nobni moderni državi. S takšnimi in podobnimi koraki pa Republika Srbska onemogoča združitev s Srbijo v doglednem času, poudarja sogovorik Intervjuja.
Pot do enotne srbske države pelje samo prek unije Bosne in Hercegovine, ki pa bo sčasoma razpadla na tri sestavne dele. Srbi iz Krajine so se „dokončno določili, da pod nobenim pogojem ne bodo živeli pod ustaši" in da bodo „modro in potrpežljivo čakali, da se svet sprijazni z dejstvom o obstoju Republike Srbske krajine (na o-zemlju Hrvaške) in jo končno tudi mednarodno priznali".
ske odprtosti bi bilo prav, če bi obe strani zdaj pošteno pregledali položaj obeh skupnosti in izpolnili vsaka svoje dolžnosti. Deželno tajništvo SSk daje priznanje slovenskim oblastem, da so na ravni parlamenta, vlade in pogajalcev dosledno zagovarjale omenjeno stališče in da so bile na zasedanju v Rimu predstavljene temeljne zahteve naše skupnosti.
Deželno tajništvo SSk tudi meni, da je nujno potrebno soočenje najvišjih italijanskih oblasti in pogajalcev s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Z. Ž.
imeli na razpolago slovensko jedačo in pijačo, obenem smo tudi odgovarjali na vprašanja obiskovalcev, ki so se zanimali za današnji slovenski položaj.
Popoldanski program se je pričel ob 14. uri, kjer so se vrstili nastopi vseh navzočih narodnosti. Med njimi je naša skupina zaplesala venček gorenjskih plesov.
Pozno v mraku se je zaključilo srečanje in z veseljem smo ugotovili, da smo pripomogli k boljšemu poznanju Slovenije med Argentinci.
PFS
Nesprejemljivo stališče Italije
Slovenec", 21. septembra 1994
Dan izseljencev
MARKO KREMŽAR
Še o identiteti SKD
V Sobotnem branju, 27. avgusta, je Franc Miklavčič napisal pod gornjim naslovom nekaj misli o stranki, kateri pripadava oba. Ker se z marsikatero med njimi ne strinjam, sem dolžan dodati omenjenemu članku na rob nekaj pojasnil.
Moja odgovornost do zgodovinske SLS, kateri sem bil zadnji izvoljeni načelnik, nikakor ni manjša od Miklavčičeve do njegovega socialnega krila v stranki SKD. Seveda gledam kot nekdanji domobranec, na slovensko polpreteklost s povsem drugega zornega kota kakor pisec članka, ki je kot partizan pomagal graditi na Slovenskem novo socialistično stvarnost z vsemi posledicami, katerih verjetno ni predvideval, a so bile večini njegovih sodobnikov jasne. Toliko v pojasnilo različnih izhodišč, ne glede na dobronamernost Miklavčičevih medvojnih in povojnih odločitev.
Mislim, da za kristjana ne more biti ključno vprašanje, kaj volilce SKD priteguje ali kaj jih v zvezi s komunistično revolucijo odbija, temveč kaj je res. Če pozabimo na to, se kaj lahko zgodi, da prestopimo prag sprejemljivega pragmatizma in zajadramo v nesprejemljive vode relativizma, če bi, na primer, kdo zahteval od mene, da odstopim od tega, kar poznam kot doživeto zgodovinsko resnico, ali da naj jo zamolčim z namenom, da bi pridobil stranki glasove, bi prej odstopil od stranke, kakor od resnice. Mislim, da me pisec omenjnega članka vsaj v tej točki, kot kristjan, lahko razume.
Tudi ni vprašanje, ali so krila demokratični stranki v korist. Prepričan sem, da so, če le izhajajo iz istih svetovnonazorskih načel. Tukaj pa se avtorjevi in moji pogledi ločijo. Kljub napakam, ki jih je lahko delala predvojna SLS, mislim, da ni bila napaka izločitev iz „katoliškega tabora" po komunistih infiltrirane in obvladovane Jugoslovanske strokovne zveze, ne glede na to, da jo je ustanovil J. E. Krek. Noben oče, posebno če ga doleti zgodnja smrt, kakor je dr. Kreka, ne more biti odgovoren za moralno zadržanje vseh svojih otrok in za slabo družbo, v katero lahko zaidejo v na-sprotju z njegovimi nauki. Niti se mi ne zdi prav imenovati v isti sapi, bolje v istem stavku, Finžgarja, Kocbeka in Gosarja, kot to beremo v navedenem članku, saj je znano, da je slednji načelno zavračal vsako sodelovanje s komunisti, z njihovo OF in s partizani in da je bil leta 1941, ob italijanski okupaciji, eden od predstavnikov SLS v Narodnem svetu.
Svetopisemski rek, ki ga pisec navaja po apostolu Janezu, da je v Gospodovi hiši mnogo bivališč, vsekakor drži in opominja kristjane na medsebojno strpnost. Dvomim pa, da bi bilo mogoče uporabljati gornje besede v obrambo nenačelnosti, saj vemo, da trs, ki ga veter maje, ni bil nikdar simbol krščanske kreposti, in prav tako lahko dvomim, ali bi bilo kako bivališče v Očetovi hiši rezervirano za nespokorjene nasprotnike Cerkve in za neskesane preganjalce njenih hčera in sinov.
Tudi ni prav primerjati katoliško politično stranko s Cerkvijo. Stranka mora paziti na notranjo disciplino in izpolnjevati svoj družbeni program ter je vsekakor ožja skupnost od Cerkve, ki je vesoljna po svoji naravi. Tudi ni zadnje merilo pravilnosti strankinih odločitev število glasov na volitvah. Krščanska stranka mora gledati daleč naprej ter ostajati zvesta svojim temeljnim načelom in zato lahko izgubi od časa do časa del volilcev. Če pa se izneveri temeljem svojega programa, če neha biti krščanska po duhu, izgubi osebnost in ji potem nobeno taktiziranje ne reši več življenja. Ali kot pravilno ugotavlja avtor članka, je „identiteta politične stranke tudi
njena prepoznavnost". In kar drži danes, je držalo tudi v časih, ko se je SLS borila za svojo prepoznavnost.
Potem beremo v članku, da je imela pred vojno SLS „svojo paravojaško strankarsko milico 'slovenskih fantov'". Tu se je avtor verjetno zmotil glede stranke, saj je imela paravojaške enote tedaj le KP. Slovenski fantovski odseki in slovenski dekliški krožki, katere ima verjetno avtor v mislih, pa so bile nasledniki po jugoslovanskih oblasteh prepovedanega slovenskega „Orla". To so bile telovadne in prosvetne organizacije, ki so imele svoje 'kroje', kakor jih imajo na primer skavti, pa jim menda zato nihče ne očita militarizma. Za paravojaško organizacijo ali celo „milico" so značilni prej orožje, vojaški trening in militaristična vzgoja (katerih med SFO in SDK ni bilo) kakor pa enotna obleka. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je pisec članka kdaj videl kakega člana fantovskih odsekov, ki bi nosil pri kakem nastopu orožje, pa četudi le star pipec. In da bi jugoslovanska vlada dovolila v Sloveniji kako milico, zveni vsakomur, ki se tega obdobja spominja, skoraj smešno.
Da je bilo vodstvo SLS nepripravljeno na okupacijo, ne drži, saj je ustanovilo ilegalno „Slovensko legijo", po izjavah njenega soustanovitelja, poslanca SLS Rudolfa Smersuja, že 27. aprila 1941, po podatkih knjige „Stalinistična revolucija v Sloveniji" pa 29. maja istega leta. Vsekakor je bila ta ilegalna organizacija za odpor proti okupatorju ustanovljena prej kot OF, saj so komunisti videli v okupatorju sovražnike šele potem, ko so Nemci napadli Sovjetsko zvezo. Res pa je, da so bile SLS in z njo vse slovenske demokratične stranke nepripravljene na revolucijo, ki so jo začenjali komunisti s strokovno izurjenimi „španskimi borci". Če že iščemo napake preteklosti, je bila napaka SLS v tem, da je premilo presojala komunistično nevarnost. Ban dr. Marko Natlačen, ki je tedaj vodil SLS na domačih tleh, je dal ob okupaciji uničiti vse policijske arhive o komunistih, češ „tudi oni so Slovenci". In ti Slovenci v službi Sovjetske zveze potem niso umorili le njega, temveč so s terorjem zanetili revolucijo sredi sovražne okupacije.
Mimogrede naj omenim, da ni prav, če ime vaških straž pojasnjujemo z italijansko oznako MVAC. Vsak, ki je kdaj moral vsaj nekaj časa prenašati italijansko okupacijo, ve, da so skušali ti naši sosedje poitalijančiti celo družinske priimke, bodisi v krstnih listih bodisi po pokopaliških spomenikih. Seveda so poitalijančili tudi ime vaških straž. Vendar prav kakor poitalijančeni priimek ni spremenil slovenskega srca, tako tudi italijanske kratice niso vzele vaškim stražam slovenskega duha.
Identificirati SKD le na podlagi medvojne preteklosti, kakor pravi pisec članka, bi bilo res pomanjkljivo, saj so bili najhujši zločini partije zagrešeni po koncu vojne ter je od začetka komunistične revolucije pa do prvih svobodnih volitev preteklo pol stoletja v znamenju totalitarizma in niti po državni osamosvojitvi še ni konec prikritega nasilja nekdanjih komunistov. Ne le SKD, vsaka res demokratična stranka mora zavzeti do tega celotnega obdobja jasno stališče, in če ga še nima, naj seže po pričevanjih, ki jih ne manjka, pa čeprav so vsi služabniki totalitarizma izgubili spomin. Sicer pa se stranka identificira po svojem razmerju do resnice. Partija je resnico prikrivala, prikrojevala, ponarejala in jo sistematično spreminjala v laž. Krščanska stranka pa mora resnici, tudi zgodovinski, služiti, sicer zapravi svojo identiteto in smisel.
Avtorjev strah, da bi postala SKD domobranska stranka, je neutemeljen. Velika večina domobrancev je bila, kot je že splošno znano, pomorjenih, precej jih je zadela usoda neprostovoljnega zdomstva in le malo jih je ostalo živih v domovini. Sicer pa domobranstvo ni bilo politično gibanje. Domobranci smo bili slovenska narodna vojska, v nasprotju s partijsko revolucionarno vojsko, in torej idejno enotni, narodno zavedni, a politično različni, kakor je to navada v demokracijah. Čeprav smo katoliški Slovenci predstavljali med domobranci večino, smo se zavedali, da nismo vojska kake stranke, temveč vsega prave svobode žejnega naroda. Omejevati zgodovinski lik domobranstva na katero koli sedanjo stranko bi bilo izrabljanje narodne tradicije v majhne koristi.
Res pa je, da je SKD naslednica SLS, katera ima nepretrgano politično zgodovino in strukturo že nad sto let. V emigraciji je SLS imela vseh petinštirideset let, do svoje prostovoljne združitve z SKD, po treh kontinentih somišljenike, ki so z volitvami obnavljali zbor zaupnikov in načelstvo stranke. To je avtorju članka znano prav tako kakor strankin program, ki je bil obnovljen ob njeni 90-letnici in potem dopolnjen leto dni pred stoletnico obstoja. Pri izdelovanju in dopolnjevanju programa SLS v zdomstvu so sodelovali člani iz Zahodne Evrope, Kanade, ZDA in Argentine, sprejel pa ga je zbor zaupnikov v celoti v skladu s strankinim statutom.
Pogovori za sodelovanje med SLS in SKD so se začeli leta 1990 in so pripeljali do nekajdnevnega srečanja zastopnikov obeh strank v Stamsu, kjer sva bila med drugimi navzoča tudi dr. Miklavčič in jaz. Prav je omeniti, da je bil k tem pogovorom povabljen poleg predsednika SKD Lojzeta Peterleta, ki je vodil delegacijo svoje stranke, tudi predsednik tedanje SKZ Ivan Oman, ki pa se na žalost srečanja ni mogel udeležiti. V izjavi, ki sta jo ob tej priložnosti podpisala načelnik SLS in predsednik SKD, lahko beremo med drugim: „Udeleženci se zavedajo, da je skupen nastop za razkrivanje resnice o preteklosti in čim hitrejšo popravo storjenih krivic temelj tesnejšemu sodelovanju med strankama; vedo pa tudi, da je delovanje na tem področju potrebno za
NOVICE S
ENOJEZIČNOST JE OZDRAVLJIVA BOLEZEN: V poljskem središču zimskega športa v Karpaczu so se pred kratkim srečali predstavniki šolstva iz 8 evropskih držav, da bi izmejali izkušnje in poglede na večjezičnost v raznih šolskih sistemih. Dodaten namen srečanja je bil nuditi pomoč poljskem ozemlju, za nemško-poljsko šolanje. Univ. prof. Nedle, strokovnjak za stično jezikoslovje oz. kontaktno lingivstiko je dal svojevrsten pečat.
Poudaril je, da noben dvojezični sistem ni prenosljiv, da mora vsaka narodna skupnost izoblikovati sistem po svojih potrebah. Evropa že zaradi gospodarskih razlogov ne more biti enojezična. Kot vzorno večjezično šolstvo je predstavil luksemburški model, kjer so otroci nauče prvo luksemburščino, potem pa v tem vrstnem redu: nemščino, francoščino (tudi različne predmete v jeziku), angleščino in portugalščino. Predstavili so tudi nemško šolo na Danskem-Schleswigu, in z dvojezičnim šolskim centrom v Pecsu na Madžarskem ter z lužiško-srbsko gimnazijo v Budijšinu v Nemčiji. Bila je.tudi predstavljena osno-
dosego novega sožitja v slovenskem narodu." Besedilo izjave je bilo soglasno sprejeto in vsekakor predstavlja del identitete SKD. Maja 1992 se je SLS pridružila SKD na podlagi programa, katerega je pomagala sooblikovati. Od 128 članov, ki jih je imel tedaj zbor zaupnikov SLS v zdomstvu, jih je glasòvalo za to priključitev 85 odstotkov. Res je, da noben program ni nikdar dokončno izpisan, kakor ugotavlja dr. Miklavčič. Res pa je tudi, da morajo biti dopolnila v skladu z osnovnimi načeli programa, kajti sicer bi se znašla stranka v krizi identitete.
„Splošni stavek", ki govori v programu SKD o popravi krivic od leta 1941 pa do leta 1990, je del programa, in sicer njegov bistveni del. Brez njega ni verjetno, da bi SKD postala naslednica stoletne SLS. Res drži odstavek za obe medvojni stranki, kakor pravi pisec članka, vendar bi se moral pri tem vprašati, koliko krivic so lahko prizadeli rojakom demokratični Slovenci v svoji spontani samoobrambi, ki je trajala štiri leta, in koliko jih je dejansko prizadela partija, ki je revolucijo začela, izzvala boj, jo končala z množičnimi umori in posplošeno krajo ter se držala z nasiljem na oblasti skozi tri rodove?
Bralcem, ki niso sledili dogodkom zadnjih let, v pojasnilo še misel, ki ni vezana na omenjeni članek. Ves čas emigracije je Slovenska ljudska stranka ohranjala svoje ime in je z njim zastopala slovenski narod v mednarodnih organizmih krščanske demokracije. Te zveze je po pridružitvi prenesla na SKD. Ker v komunistični Sloveniji SLS ni mogla imeti status pravne osebe, tudi ni mogla registrirati svojega imena kot stranka. To je storil v danem trenutku gospod Ivan Oman, z namenom, da se ime uporabi v trenutku združitve vseh strank, ki so utemeljene na krščanskem svetovnem nazoru. Kot načelnik SLS sem to sprejel in potrdil. Tedanji predsednik SKZ-LS je besedo držal, njegov naslednik pa se je po prigovarjanju svetovalcev, na način, ki mu ni v čast, polastil imena, do katerega je imel sicer juridično pravico, nikakor pa ne moralne.
Tudi to spada k identiteti SKD.
Slovenec, sobota, 17. septembra 1994
-S	.‘.11
KOROŠKE
vna šola na Koroškem in zgodovina in notranji ustroj Slovenske gimnazije. Navzoči so odnesli z dvodnevnega seminarja spoznanje, da se dvojezične ponudbe poslužujejo tudi pripadniki večinskega naroda in da postaja dvojezično šolstvo srečanje med narodi.
MOHORJEVA HIŠA: 1. maja je poteklo 100 let, odkar je bil dograjen Dom družbe sv. Mohorja. Pričeli so zidavo leta 1892. Dograjen je bil 27. aprila 1894. Duša gradbenega odbora je bil Simon Janežič. Na dan dograditve je bil tudi blagoslovljen in 1. maja 1894 se je Družba preselila v svoj novi dom.
V nemških uradnih knjigah mesta Celovec se imenuje hiša Hermagorashof. V Domu je bilo prostora za tiskarno, knjigoveznico, uredništvo in upravo, v zgornjih prostorih pa stanovanje za tajnika, ravnatelja in nekatere odbornike. V Domu je družba ostala do leta 1919. Burna leta so sledila za Mohorjevo hišo v dobi rajha, dokler ni 8.12.1947 bila spet vključena kot lastnica na podlagi odloka finančne direkcije.

già. NOVI« IZ SLOVENIJE gg SLOVENCI V ARGENTINI
PIRAN — Po 28.000 morskih milj in tri leta dolgi poti okoli sveta se je vrnil v Slovenijo samotarski jadralec Jure Šterk. Z jadrnico Neodvisna Slovenija (6,5 m) je pre-plul tri oceane, več morij in obredel vsemogoče pristane. Trenutno se po svetu vozi kakih sto njemu podobnih samotarnih pomorščakov.
ŽALEC — V letošnjem vročem poletju je polninica coca-cole prodala tudi po milijon steklenic pijače na dan.
LJUBLJANA — Letos so že četrtič pripravili etno festival z imenom Okarina. Kot že prejšnja leta, se slovenskim skupinam pridružijo glasbeniki iz drugih dežel. Letos so to bili bretonska Beizi Ruz, irska Liffey Bank, romska Andò Drom, italijanska Compania Strumentale Tre Violini, Slovence pa je predstavljala Tolovaj Mataj. Nastopali so v Ljubljani, Metliki, Bovcu, Murski Soboti in na Bledu in želi močan odziv, še posebej v manjših mestih, kjer so bili poslušalci navdušeni nad njihovimi izvajanji.
LJUBLJANA — Jazz skupina Quate-griba je spet začela nastopati v malo spremenjeni zasedbi. Med najvažnejše sodi sodelovanje na jazz festivalu v belgijskem Rossignolu. — Tudi pevka jazza Regina se napotuje v ZDA iščoč novih odrov. Poleg plošče Liza ljubi jazz je posnela videoclip za mrežo MTV.
TREBNJE — Slovenski plavalni ultramaratonec Martin Strel je postal svetovni redorder v morskih maratonih, ko je v dobrih 56. urah preplaval 156 kilometrov dolgo pot med italijanskima mestoma Lig-nano in Ravenna. S tem podvigom si je zagotovil tudi vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
LJUBLJANA — Po zadnjih navodilih slovenske vlade je Centru za slovenščino kot drugi jezik na filozofski fakulteti ljubljanske univerze poverjena naloga pre-iskušanja znaja slovenščine tistih, ki zaprosijo za slovensko državljanstvo. Izpiti pa ne bodo za vse enaki, saj bodo odvisni od prosilčeve stopnje izobrazbe in njegove zaposlitve (npr. od zdravnika bodo več zahtevali kot od tovarniškega delavca ali delavca pri železnici). Doslej je opravilo izpit 1.066 novih državljanov Republike Slovenije.
SOTESKA — Reka Krka potrebuje intenzivnega čiščenja, za kar so se zavzeli potapljači iz vseh delov Slovenije. Več koncev tedna se vrstijo obiski raznih potapljaških klubov in čistijo dno struge, pa tudi obrežje. Letos hočejo očistiti dno Krke od Soteske do Otočca, namen pa je v nekaj letih očistiti reko od izvira do izliva.
ČRNOMELJ — Pred petimi leti so začeli raziskovati cerkvico Sv. Duha. Takrat so poskusno odkopali nekaj okolice in cerkvena tla, pa zasilno popravili streho, da se prepreči propadnje cerkvice. Letos pa so se lotili gotskih reber, ki jih bodo mikroin-
jektirali in tudi streha bo dokončno popravljena. Tudi zunanje utrdbe, ki segajo preko srednjeveških zidov v pozno antiko, so pozidali, vedar bo dela še precej, upoštevajoč da so komunistične oblasti po koncu druge svetovne vojne cerkvico spremenile v skladišče.
ŠENTRUPERT — V sklopu praznovanj 950-letnice kraja, 40-letnice praznovanja prvega kmečkega praznika in 75-letnice domač čebelarske družine, so imeli razne okrogle mize o domači problematiki, kul-turno-etnološko prireditev in veselico z narodnozabavnimi ansambli.
OPRTALJ — V tej istrski vasici so začeli snemati nov slovenski film Rabljeva freska. Scenarij je spisal Marcel Buh, režira pa Karpo Godina. Zgodba se opira na legendo o domačem rablju, ki je obtožil dekle čarovništva in jo po obsodbi tudi odpeljal na grmado. Legenda pravi, da se je dekle vrnila in rablja povabila, da skupaj stopita na grmado. Po vsem tem naj bi tudi vsi, ki so sodelovali pri lažni ovadbi, končali nenaravne smrti.
SORICA — V tej vasi je leta 1976 bil rojen slikar Ivan Grohar. Njegovi sedanji vaščani so se odločii, da bodo svojo turistično ponudbo naslonili na tega svojega rojaka, za kar so že pred leti odkupili Groharjevo rojstno hišo. Počasi so jo popravili, zdaj pa končujejo opremo. V hiši bo glasbena soba-galerija, kuhinja in „hiša" s predmeti iz etnografske zbirke. Razstavljena bo zbirka zgodnjih Groharjevih del, predvsem nabožnih, v kleti pa bo etnografska razstava.
LJUBLJANA — Član lovske družine Brezovica je uplenil jelena s štirinajstimi porožki. Po lovskih merilih rogovje zasluži 216 točk, kar bi pomenilo zlato medaljo na mednarodnih tekmovanjih. Jelene lovci v ljubljanski kotlini redkokdaj uplenijo, ker so jeleni na tem predelu prehodna divjad.
MURSKA SOBOTA — Življenje, delo, zgodovina in problematika Indijancev Severne Amerike je bila predstavljena na razstavi v muzejskem avtobusu Etnografskega muzeja z Dunaja. Na razstavi sta bila prisotna tudi dva etnologa, ki sta odgovarjala na morebitna vprašanja.
MOJSTRANA — Razna podjetja so se združila v tvrdko Handmaster, ki bo izdelovala invalidske vozičke s posebnimi pogonskimi izboljšavami. Izumitelj tega pogona je Vladimir Markovič, ki je za to dobil najvišjo nagrado na bruseljskem sejmu izumov Eureka. Pravijo, da imajo naročenih že 70 tisoč vozičkov. Novi pogonski mehanizem (imenovan handmaster) omogoča od 1,6 do šestkrat boljše izkoristke in jih lahko uporabljajo invalidi, ki ohranjajo vsaj eno petino funkcionalnosti svojih rok. Pri podjetju pa ne bodo prodajali le vozičkov ampak računajo na prodajo samega mehanizma, ki ga bodo nameščali na strandardne vozičke drugih znamk.
Osebne novice
Rojstvo: 27. septembra se je v družini Danijela Žagarja in ge. Marjetke roj. Gerkman iz Caserosa rodil sinček, ki bo krščen na ime Nikolaj Danijel.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krst: 20. avgusta je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Klavdija Elizabeta Belič, hčerka inž. Janeza in Marije roj.
Krasno sončno spomladansko jutro brez oblačkov na nebu je obetalo, da bo današnja dolgo pričakovana nedelja zares dan, ki ga je naredil Gospod. Slovesno zvonjenje z zvonika naše cerkve Marije Kraljice, je vabilo vaščane k mladinski maši. Ob napovedani uri je mašnik Franci Pavlič v spremstvu dvanajsterih ministrantov in zastavonoš z argentinsko in slovensko zastavo pristopil k glavnemu oltarju. V začetku maše je povedal namen daritve. Praznujemo danes dvojni praznik: mladinski dan naše vaške mladine in praznik sv. Vincencija, ustanovitelja misijonske družbe. Dekliški zbor pod vodstvom s. Snežne je s svojim ubranim petjem povzdiginil slovesnost svete daritve. V svoji pridigi je mašnik podal v glavnih obrisih življenje sv. Vincencija, od rane mladosti, preko študija in ujetništva v Tuniziji in vrnitve v Pariz. Njegovo poslanstvo je bilo približati Kristusa revežem — evangelizare pauperibus. Bil je sveti Vincencij velik svetnik velikega stoletja. Sveta maša se je nadaljevala v vsej zbranosti ob prelepem petju mladenk.
Mladi Martin Sušnik je ob spremljavi flavte pri obhajilu zaigral pesem „Moje dlani Te že čakajo, Gospod". Po končani maši so verniki skupaj z mladino zapeli prelepo „Pa naj bo". Lepo doživeto bogoslužje je na vse napravilo globok vtis in bi gotovo zaslužilo večje udeležbo vaščanov in gostov. Prelep duhovni uvod v praznovanje našega Mladinskega dneva.
Po maši so vaščani počasi odšli na društveno igrišče, kje so se že shajali mladi iz vseh slovenskih Domov Velikega Buenos Airesa, ki so čakali na pričetek športnih tekmovanj. Opis vseh iger, ki so bile zanimive, bi bil predolg za to poročilo. Omejim se le na zaključne izide. Pri dekletih so zmagala dekleta iz Morona. Nogometne tekme so bile precej bolj naporne. Finalo sta odigrali moštvi iz Ramos Mejije in Slovenske vasi. Zmagala je Slovenska vas.
Večerni program je bil napovedan ob 19. uri, ki pa se je zakasnil pol ure. Tlakovano igrišče, ob katerem so se zbrali gledalci, da prisostvujejo programu, je za današnjo nedeljo dobilo novo razsvetljavo „a giorno". Nova razsvetljava je velika pridobitev za naše mlade športnike, ki se zvečer zberejo na igrišču.
Sonja Gerkman je pričela večerni program. V svojem pozdravnem govoru je najprej pozdravila novega odpravnika poslov Republike Slovenije prof. Matjaža Puca ter mu želela prijetno bivanje med nami. Med drugim je dejala: „Zbrali smo se že zgodaj zjutraj, Bogu v zahvalo za lep dan. V znak spoštovanja smo zapeli himni naših domovin. Ta dan je sad združenega dela, ki ga že dolga leta ponavljamo v našem Hladnikovem domu. Združujejo nas prijateljstvo, skupni cilji, čut za vrednote kot so vera, slovenstvo in zdrava zabava. To hočemo mi mladi iz Slovenske vasi danes dokazati s prijaznim nastopom in z vsem tihim in
Kržišnik. Za botra sta bila cont. Ana Marija Draksler in cont. Lojze Kržišnik. Najlepše čestitke!
Poroki: V soboto, 24. septembra sta se poročila v župniji „San Gabrijel", Vicente Lopez, Silva Blazinšek in Carlos Enrique Bianchi. Priči sta bila nevestin oče in ženinova mati.
Novoporočencema naše čestitke!
Smrt: V Tropezonu je umrla ga. Marija
Troha (92). Naj počiva v miru!
skritem delu, ki je potrebno za tako prireditev. Sprejeti smo morali razne obveznosti, ki so nam pomagale tako pri naši osebni rasti kakor tudi pri rasti v skupnosti. Na poti smo imeli uspehe, a naredili smo tudi nekatere napake, ki nam pomagajo, da se iz njih kaj naučimo."
Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Povezovalec Martin Sušnik je najavil pričetek kulturno-zabavnega sporeda: „Ko tudi letos smo premišljevali, / kaj za mladinski dan bi vam pokazali, / težko je vsako leto kaj izvirnega predstaviti, / dobili smo časovni strojček, ki naj nam bo v pomoč. / Pritisni na gumb, pa bo, kar bo."
Sledila je kamena doba. In tako je bilo. — Kar naenkrat so se pokazali kremenčki, oblečeni v raševino in s kijem v roki. Naši najmlajši so zaplesali, da je bilo veselje gledati jih, čeprav so včasih takt zgubili.
Povezovalec je pritisnil na gumb časovnega strojčka in pokazal se je val dima, ki je naznanil novo sliko iz moderne zgodovine. Na zidu se je pokazala velika slika slavnega Napoleona. Vkorakala je skupina mlajših deklet na kotalkah, oblečenih v belih krilih. Ob zvokih moderne koračnice so zaplesale in pokazale izredno spretnost.
Nova točka je bil prihod Krištofa Ko-luntba na ameriško celino: „Kdo Krištofa Kolumba ne občuduje, / v revni barki pred petsto leti, / šel pogumno je po širnem svetu."
Mladi Indijančki so belega človeka sprejeli s plesom in mirovno pipo. Prizor so izvajali šolarčki slovenske sobotne šole.
Spet se je strojček zavrtel in nov oblak dima se je zakadil po množici. In povezovalec je nadaljeval s pogledom v bodočnost: „Čez nekaj let ne bomo več peš hodili, / tudi z avtomobili se ne bomo vozili. / Samo še rakete bomo poznali, / da bomo čimprej na luno pristali."
Dva vesoljca sta pripejala na prireditveni prostor skupino deklet, oblečenih v posebnih vesoljskih oblačilih s posrebrenimi ovratniki. Ob elektronski glasbi so izvedle brezhibno razne ritmične plese.
Za konec pa je osem mladih parov v narodnih nošah zaplesalo po poskočnih slovenskih melodijah.
Ob zaključku so vse skupine, ki so nastopile, stopile sredi prostora v polkrog in se globoko poklonile zbrani množici, ki je z velikim navdušenjem pozdravil nastopajočo mladino.
Spored je bil zares lep in zanimiv. Mladina je vložila mnogo truda in dela v pripravah za ta Mladinski dan. Čestitati ji je treba k bujni domišljiji in iznajdljivosti. Trud ni bil zastonj, uspeh je bil lep in ljudje so bili zadovoljni.
Po končanem sporedu so se rojaki pomaknili v dvorano, kjer so ostali ob zvokih orkestra Rock & Polka do zgodnjih jutranjih ur.
I. G.
43. Mladinski dan v Slovenski vasi
m
MALI OGL
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel.: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel: 433-1713
PSIHOLOGIJA
Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 32 „M" — Capital —Tel: 831-3546. ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840.
LEGAJO N2 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991.
ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Córdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo v soboto, 29. in v nedeljo 30. oktobra
veseloigra
PRI BELEM KONJIČKU
Poravnajte naročnino!
“9
TEDEN SLOVENSTVA
7.	oktobra 20.00 PREDAVANJE
dipl. obramboslovec Janez Janša: Slovenija danes Velika dvorana Slovenske hiše
8.	oktobra 20.00 KONCERT - MPZ Musica Viva, Kranj;
Slovensko podporno društvo Triglav,
Manuel Porcel de Peralta 1458, Capital.
9.	oktobra 39. SLOVENSKI DAN - 38. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
Naš dom - San Justo
10. oktobra 17.00 Akademska folklorna skupina France Marolt iz Slovenije, folklorni nastop.
Naš dom - San Justo.
Vse prireditve se bodo pričenjale točno ob napovedani uri!
in
39. SLOVENSKI DAN 38. OBLETNICA NAŠEGA DOMA SAN JUSTO
9. oktobra v Našem domu v San Justu
11.00	Zbiranje zastopnikov, zastav in narodnih noš 11.15 Sprevod v katedralo
11.30	Slovesna sveta maša
12.30	Sprevod v Naš dom
12.45 Dviganje zastav in pozdrav častnih gostov
13.30	Kosilo. Na voljo jedi in pijače v stojnicah v režiji Domov. Prijave za kosilo do 6. okt. na tel.: 441-5528 in 652-8153
17.00	V dvorani: AKADEMIJA
Pozdrav predsednika Našega doma Janeza Albrehta Slavnostni govor predsednika Zedinjene Slovenije prof. Tineta Vivoda
Deklamacije - recitacije - petje: Nastopajo ljudskošolci, mladina, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor San Justo, SPZ Gallus, MPZ Musica Viva
20.00	Na dvorišču:
Slovenski folklorni plesi:
Slovenska vas, San Martin, Pristava, Naš dom, in AFS France Marolt iz Slovenije Spomin na „Dia de la Raza": španski in argentinski plesi:
Slomškov dom, Naš dom, Pristava
Prosta zabava ob zvokih Rock'n Polka
Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane
FOLKLORNI NASTOP
Ponedeljek, 10. oktobra ob 17. uri v Našem domu v San Justu
Vstopnina $ 5.	Otroci zastonj
ZEDINJENA SLOVENIJA
POHITITE
Z LASTNIŠKIMI CERTIFIKATI RS
Do 15. januarja 1995 jih lahko vložite v SLOGI.
Zanje vam bomo izročili delnice družbe sHRAM dd.
sHRAM dd. uživa podporo revije Ognjišča in Krekove banke.
SLOGA je uradna zastopnica te družbe.
ZASTONJSKA VOŽNJA V SLOVENIJO
(Za dve osebi)
V začetku januarja 1995 bomo žrebali.
Pravico do žreba bodo imeli vsi, ki bodo imeli 31. decembra 1994 naslednje pogoje:
-	Naložba $ 200.- v navadni hranilni vlogi.
-	Morajo biti člani Mutuala SLOGA.
-	Morajo imeti Karto SLOGA.
V SLOGI JE MOČ!
Fundador: MILOS STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEOPAGADO Concesión N2 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N2 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
3
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
iiiii
PETEK, 7. oktobra:
Predavanje Janeza Janša Slovenija danes v Slovenski hiši ob 20.
SOBOTA, 8. oktobra:
Koncert Musica viva iz Kranja v Triglavu, M. Porcel de Peralta 1456, Capital. NEDELJA, 9. oktobra:
Slovenski dan in obletnica Našega doma v Našem domu v San Justu. PONEDELJEK, 10. oktobra:
Nastop akademske folklorne skupine France Matolt iz Slovenije. Naš dom - San Justo ob 17. uri.
SOBOTA, 15. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 20. oktobra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu.
SOBOTA, 29. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v Carapachayu veseloigra Pri belem konjičku
NEDELJA, 30. oktobra
V	Slovenskem domu v Carapachayu veseloigra Pri belem konjičku
Društvo Zedinjena Slovenija
pripravlja tudi letos’' šolsko počitniško kolonijo v Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča in sicer od 26. decembra do 10. januarja. Prijave sprejema pisarna ZS v Slovenski hiši od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure. Ceno in vse ostalo bomo objavili kasneje.
SLOGA ŠTIRIDESET LET V SLUŽBI SLOVENSKE SKUPNOSTI