Año (Leto) XVII (12) No. (štev.) 27
“E8LOYE1
Y [
IA LIBRE’
BUENOS AIRES, 7. julija (julio) 1960
Dva svetnika9 dva genija
Težko je reči, kaj je večje pri svetih solunskih bratih: svetost ali genijal-nost? Verjetno je njuna veličina prav v združenju obojega; v bistroumnem iskanju ravnotežja med vzhodom in zahodom na naravni in nadnaravni ravni ter v polaganju temeljev srednjeevropskega slovanskega elementa z voljo svetnikov.
Njuno delo in njuna veličina se je spočela z mislijo državniško modrega moravskega kneza Rastislava: treba se je v pokristjanjevanju nasloniti na vzhod, kajti nemški apostoli niso nosi-telji le čistega Kristusovega nauka, ampak tudi nemške politične miselnosti. Da pa sta mogla svoje delo razviti, jima je pomagala pametna širokost Rima. Ta je razumel nevarnost, ki je pretila mo-ravsko-panonskim Slovanom od nemških apostolov, a se obenem bal, da bi carigrajski patriarh ne dobil prevelikega vpliva, na prebujajočo se slovansko cerkev. Zato je sprejel misel o osamosvojitvi moravsko-panonske cerkve z naslom-bo na Rim in slovansko bogoslužje, ki bi naj čuvalo njeno individualnost.
V tem okvirju sta razvila Konstantin in Metod svoje talente. Osnovno spoznanje je bilo, da mora biti vera tesno nastanjena na narodnost, če naj postane last slovenskih rodov. Že iz mladih let sta poznala slovansko makedonsko narečje, ki jima bo v dobi še dokaj medlih narečnih razlik moglo služiti privde-lu. A treba bo vsaj najosnovnejših knjig v ljudskem jeziku: pripravila sta jih, še predno sta se odpravila na delo. Za pisanje knjig ni bilo primerne abecede: sestavila sta jo iz grških črk.
Pri oznanjevanju ju je čakala nova težka naloga: kako izraziti nadnaravne vrednote nauka, ki ga prinašata, v jeziku poganov? Morala sta jemati izraze poganskih verskih predstav in jih polniti z novo vsebino ali pa kovati povsem nove izraze iz živega narodnega jezika.
Že od začetka sta si bila na jasnem, da je edino to in tako polaganje temeljev poroštvo za dvig pa tudi za obstanek sam slovanskega življa. Potrdilo ju je v ravnanju tudi neizmerno veselje ljudi, ko so poslušali “veličja božja” v svojim govorici. A to delo je bilo treba utrditi in mu zagotoviti čim večji razvoj v bodočnosti.
Prva je skrb za učence. S tem postaja krog oznanjevanja širši in v bodočnost segajoč. Drugo pa je pravno-cer-kvena ureditev ozemlja: dokler Moravska in Panonija ne postaneta neodvisni od nemških škofij, ni misliti na trajnost njunega dela. Tako Metod, že po Cirilovi smrti, res doseže v Rimu ustanovitev nove nadškofije in uvedbo domačega jezika v bogoslužje.
Po nekaj letih vse to ogromno delo propade na tleh, kjer je vzklilo: nemški šovinizem je prevelik. Metodovi u-čenci se razkrope na Hrvatško, v Dalmacijo, Srbijo in Bolgarijo, kjer puste kasneje bogato knjižno žetev. A kdo more trditi, da bi ta ne mogla vplivati na oblikovanje cerkvenih besedil pri alpskih, kraških in panonskih Slovanih?
Pa tudi sicer: ne samo da sta položila temelj slovanski kulturi, prenesla sta na področje svojega dela težišče slovenstva, ko je Karantanija omahnila pod nemško oblastjo. Delo za enakopravnost Slovanov pred nemško nestrpnostjo je gotovo vzbudila v Slovanih samih zavest lastne narodne podobe.
In versko: jima ni nikoli prišla na misel simpatičnost vzhodnega verskega žarišča v nasprotju z zahodnim? Dejstvo je, da sta znala ohraniti ravnotežje med naspotujočimi si silami v edini pravi obliki: z naslombo v naravnem na vzhod, v nadnaravnem na zahod.
To ravnotežje obenem s postavitvijo temeljev je njuna veličina. Ravnotežje, ki so ga današnji rdeči gospodarji izgubili, in temelji, ki jih prav ti danes rušijo.	B.R.
Čilski zastopnik v gospodarskem odboru južnoameriških držav je navajal, da škode, ki jo je povzročil zadnji potres v tej deželi, še doslej niso mogli povsem točno ugotoviti. Gotovo pa je, da presega 550 milijonov dolarjev. Na-glašal je, da Čile potrebuje za obnovo od potresa prizadetih krajev vsaj 200 milijonov zunanje pomoči.
Rezultat kom. kongresa v Bukarešti
Z zlomom pariške konference je Hru-ščev, po mnenju zaveznikov, pripravil tla za nov način “mirnega sožitja” v drugi polovici letošnjega leta. V zahodnih prestolnicah gledajo s pesimizmom na razvoj dogodkov, ker ugotavljajo, da ni mogoče misliti na rešitev enega samega problema, ki obstaja med Vzhodom in Zahodom, v današnjem svetovnem vzdušju.
Menijo, da je Hruščev po dogodkih v Ženevi in v Bukarešti začrtal naslednjo pot sovjetski zunanji politiki:
1) Odločno politično manevriranje, ki naj privede do mobilizacije svetovnega javnega mnenja proti zahodnjakom (del tega manevriranja sta že bili prekinjeni pariška vrhunska in ženevska razo-rožitvena konferenca).
2) Pridobivanje časa za odpravo notranjih sporov v komunističnem bloku in za tesnejšo naslonitev komunističnih satelitov na Moskvo (to je deloma izvedel na bukareškem partijskem kongresu).
3)	Napraviti vse, da bi med zavezniki zasejal razdor, oslabil severnoameriško vodstvo zahodnega bloka in onemogočil Ameriki uporabo njenih oporišč v svetu.
4)	Pripeljati zahodnjake do nove vrhunske konference prihodnje leto, z novim severnoameriškim predsednikom, za nadaljevanje živčne vojne po sovjetskih načrtih.
5)	Spraviti rdečo Kitajsko v mednarodni forum, morda celo v ZN, kot povračilo Pekingu na njegov pristanek Hruščevim načelom o začasnem sožitju z Zahodom.
Diplomatski opazovalci menijo, da so to glavni načrti Hruščeve zunanje politike in da jih je mogel dokončno uveljaviti v komunističnem bloku na partijskem kongresu v Bukarešti, kjer sta med drugim, ob podpori satelitov Mo-
skva in Peking prišla tudi do delnega sporazuma o Hruščevih ideoloških in političnih načelih glede mirnega sožitja s kapitalističnimi državami.
Dejstvo sicer, je da politika, ki jo je vodila Moskva pred zlomljeno pariško konferenco, ostaja nespremenjena. Hruščev je še vedno mnenja, da se mora držati načela mirnega sožitja. Toda spremenil je strategijo. Pot do novih pogajanj z zahodnjaki je podaljšal in posul z debelejšim kamenjem.
Hruščev sam je iz sporov, ki so nar stali v rdečem taboru pred zlomljeno pariško konferenco, izšel močno ojačen. V Kremlju je dosegel popolno zmago. Zagotovil si je tudi novo oporo od satelitov, ki so se strnili okoli njega na bu-kareški konferenci in ostali trdni proti kitajskim, načrtom za prevzem vodstva nad svetovnim komunizmom. Rezultat je bilo delno priznanje rdeče Kitajske prvenstva v komunizmu Moskvi in začasni pristanek na politiko mirnega so-žilja, čeprav Peking ne enega ne drugega ni dejansko podpisal. Skupno sov-jetsko-kitajsko poročilo o konferenci so sicer podpisali pekinški delegati, toda z dodatnim sklepom, da vojne s kapitalizmom nikakor ni mogoče črtati iz komunističnega programa, vsaj ne v določenih okoliščinah.
Peking je ob tej priliki tudi ponovno pritisnil na Hruščeva, da bo moral storiti vse, kar bo mogel, da bo privedel rdečo Kitajsko v mednarodni svet.
Moskovski sklep o prenosu razorožit-venega problema v Glavno skupščino ZN nadalje potrjuje mnenje zahodnjakov, da Hruščev namerava do zadnje možnosti izkoriščati stališče afro-azijskih dežel, ki se v ZN doslej niso opredelile še na nobeno stran.
Ta sklep je vnaprej premišljen manever za dosego izolacije zahodnih velesil, zlasti USA, od svetovnega mnenja.
Moskva razbila razorožitveno kohferenco
Pretekli teden se je končala ženevska razprožitvena konferenca. Iznenada so jo končali sovjeti, ko so objavili, da odhajajo domov, ker ne marajo več razpravljati o tem problemu z zahodnjaki, kateri da nimajo resnega namena priti do praktičnih rezultatov, se pravi pristati na sovjetske tozadevne zahteve in predloge. Zahodnjaki so ves dosedanji razorožitveni material zbrali in ga prenesli v ZN ter ga predložili v razpravo Glavni -skupščini, ki bo začela zasedati letošnjo jesen. Tudi sovjeti so objavili, da razorožitveni problem prenašajo v ZN.
Ženevska razorožitvena konferenca se je tako končala tam/kjer se je začela: v cinizmu. Sestala se je preteklega marca ter sta obe strani poskušali iz nje izvleči čim več dobička v živčni vojni.
Zahodnjaki so menili, da bo mogoče nekatere razorožitvene probleme urediti tako, da bo mogoče o njih razpravljati na vrhunski konferenci. Nikdar niso mogli ugotoviti najmanjše možnosti za sporazum s sovjeti, toda vztrajali so v Ženevi zato, ker so upali, da bodo s tako konferenco mogli zavračati izbruh trenutno resnejših kriz, med katere so šteli n. pr. Berlin.
Sovjeti so bili prepričani, da bodo mogli izkoriščati konferenco za svojo propagando med manjšimi narodi in pa morebiti le kje načeti složnost med zavezniki, ker so vedeli, da je Anglija
med njimi najbolj dovzetna za kompromise.
V ozadju vseh razprav pa je nepremično orožje, kar sta obe Strani smatrali za dejansko nedotakljivo varnost pred novo vojno.
Ko je končno USA nameravala predložiti konferenci taksen razorožitveni načrt, ki bi ga celo Moskva težko mogla zavrniti, je Hruščev dal ukaz svoji delegaciji, da odide od zelene mize in zlomi konferenco, prav tako kakor je to on sam storil z vrhunsko konferenco v Parizu.
Glavni rezultat takega postopka je, da se je še zmanjšala možnost direktnih stikov med Vzhodom in Zahodom. V Washingtonu nameravajo sedaj prenehati še z razgovori o prepovedi atomskih poskusov, ki trajajo že skoro dve leti, tudi v Ženevi. V tem času se je USA obvezala, da bo pod določenimi pogoji prenehala z atomskimi poskusi ter se je te obveznosti doslej tudi držala. Ker pa tega sklepa pri sovjetih ni mogoče kontrolirati odn. ker ga more Moskva obiti z izvrševanjem poskusov na Kitajskem, v Washirigtonu menijo, da bo treba to obveznost sedaj odpovedati.
Ker ima Moskva vse tozadevne možnosti v rdeči Kitajski, je povsem jasno, da bi bilo sleherno nadaljnje razpravljanje o tem problemu s sovjeti v današnji svetovni situaciji znak pomanjkanja realnosti, menijo v Washingtonu.
II r n S e p v v Avstriji
Nikita Hruščev se je, kakor je bilo napovedano, pojavil 30. junija na Dunaju, kjer je začel svoj devetdnevni obisk v nevtralni Avstriji. Tudi tu je, kakor povsod, kamor pride, govoril o “načelih mirnega sožitja”. Z letališča ga je spremljala vrsta policijskih motorjev skozi praktično prazne ulice Dunaja. Računajo, da je prišlo pogledat Hruščeva, ko se je vozil z letališča v vladno palačo vsega nekaj nad 10.000 Dunajčanov. Večina teh so bili avstrijski komunisti, ki so se pripeljali na Dunaj za to priliko tudi iz oddaljenih krajev Avstrije.
Na milijonske množice navajenega Hruščeva je napravilo prazno mesto porazen vtis.. Vzroki za prazno mesto so razumljivi. Pretekli teden so avstrijski škofje opozorili svoje vernike, naj
ne pozabijo, da je Hruščev brezbožni vodja komunistične države. Prav tako je tudi jasno, da je Avstrija, ležeča ob železni zavesi, nevtralna samo v vojaškem smislu. Po značaju in mišljenju prebivalstvo z vlado vred pripada svobodnemu svetu.
Hruščeva so z njegovim spremstvom pričakali na dunajskem letališču Schwechat predsednik Adolf Schaerf, kancler Julius Raab in drugi avstrijski ministri. Na svojem devetdnevnem obisku bo imel Hruščev uradnih razgovorov vsega skupaj za samo dve uri.; V glavnem se bo razgovarjal o problemih trgovinske izmenjave med ZSSR in Avstrijo. Hruščeva spremljajo podpredsednik Kosygin, zunanji minister Gromiko in kulturni minister tovarišica ‘Ekaterina Furceva.
Policija je na Dunaju prepovedala
protestno zborovanje katoliške Mladinske organizacije in organizacije bivših vojnih ujetnikov.
Hruščev je ob prihodu izjavil, da je “ZSSR vedno podpirala avstrijsko nevtralnost in bo to vedno delala v bodoče“.
Avstrijska vlada ni na sprejem povabila nobenega zahodnega diplomata iz bojazni, da bi vabilo odklonili. Nasprotno po je sovjetski veleposlanik na Dunaju prelomil z dosedanjo diplomatsko tradicijo ter je sam razposlal svoja va-bilna pisma za sprejem Hruščeva na letališču. Angleži in Amerikanci so se izognili pojasnilom zaradi svoje odsotnosti z izjavo, da vabila niso dobili.
Hruščev se je na Dunaju nastanil v Imperial hotelu, kjer stanuje trenutno tudi nepalski kralj. Kakor znano, je pred kratkim rdeča Kitajska imela težji obmejni incident z Nepalom. V istem hotelu je stanoval tudi Eisenhowerjev brat Edgar Eisenhower, ki je nato odpotoval v Salzburg.
V svojih razgovorih z avstrijskimi socialdemokrati je Hruščev izjavil, da je
odložil problem ' Berlina do prihodnjega leta, ker ga namerava šele reševati z novim severnoameriškim predsednikom. Menijo, da je dal to izjavo ravno socialdemokratom zato, ker je prepričan, da jo bodo najhitreje sporočili zahodnober-linskemu županu Brandtu, ki je tudi socialdemokrat.
Prvi neprijeten dogodek je Hruščev doživel v dunajski operi, ko je bariton Erich Kunz, ki je nastopal v “Magični piščali” kot Papageno, dvignil kozarec vina, ga pokusil in izpljunil z vzklikom: “K vragu, ni niti vodka!” Za vzklik, ki ga ni v Mozartovem libretu, je med občinstvom žel burno ploskanje in bučen smeh. Ni bilo mogoče opaziti reakcije Hruščeva, ki je ostal do konca predstave v gledališču.
Hruščev namerava obiskati vsa večja avstrijska mesta. Prav tako se je nameraval povzpeti na najvišji avstrijski vrh Grossglockner, pa je sporočil, da bi mu višinski zrak ne prijal. Dvignil se bo samo na neko manjšo goro v bližini Beljaka.
Predsednik dr. Frondizi na obisku v Evropi
Po Franciji in Belgiji je predsednik dr. Frondizi odšel na obisk v Zahodno Nemčijo, Nizozemsko in Anglijo.
Zahodna Nemčija
ga je imela v gosteh od 27. junija do
1.	julija. Kakor v prejšnjih državah, ki jih je do tedaj obiskal dr. Frondizi s svojim spremstvom, so mu tudi Nemci priredili navdušen in nad vse slovesen sprejem. Navzoče so bile najuglednejše osebnosti s predsednikom republike dr. Luebkejem in kanclerjem dr. Adenaur-jem na čelu.
V času svojega bivanja v Zahodni Nemčiji je dr. Frondizi imel razgovore z odgovornimi nemškimi političnimi in gospodarskimi osebnostmi ter industrialci. Tudi tu je poudarjal potrebo tesnejšega sodelovanja zahodnih držav tudi na gospodarskem področju, po nujnosti sodelovanja močno razvitih evropskih držav pri gospodarskem dviganju Južne Amerike ter potrebo po še tesnejšem sodelovanju med Argentino in Zahodno Nemčijo na vseh področjih. V tem pogledu je imel razgovore tudi z največjim nemškim industrialcem Alfredom Kruppom v Essenu, pri katerem je bil tudi na kosilu.
'Skupno nemško-argentinsko poročilo o dr. Frondizijevih razgovorih v Zahodni Nemčiji poudarja popolno soglasje obeh vlad v presoji zunanjepolitičnega položaja, zlasti glede združitve obeh Nem-čij ter položaja Berlina, kakor tudi potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju zahodnih demokratskih držav in podelovanje Zahodne Nemčije pri gospodarskem dviganju in industrializaciji Argentine s krediti ter s postayiwi-jo novih industrij.
Nizozemska
je dr. Frondiziju in njegovemu spremstvu dne 1. julija prav tako pripravila topel sprejem. V imenu kraljice in nizozemskega naroda ga je na mejni postaji sprejel in pozdravil princ Bernard.
Tudi na Nizozemskem je dr. Frondizi nastopal ne samo kot predstavnik Argentine, ampak je bil tudi glasnik teženj vse južnoameriških držav. Njegovi razgovori s člani nizozemske vlade in in-
dustrialci — med temi je tudi Philipps-so imeli tudi tu popolen uspeh, kajti vsi so pokazali polno razumevanje za argentinska prizadevanja, da ne bi v Evropi prišlo do kakega gospodarskega protekcionizma, ki bi škodoval izvozu argentinskega mesa in žita. Tudi tu so poudarjali načelo po še tesnejšem sodelovanju zahodnih demokratskih držav ter medsebojnem podpiranju.
To stališče je poudarjeno tudi v skupnem argentinsko-nizozemskem poročilu o dr. Frondizijevih razgovorih z nizozemskimi odgovornimi političnimi n gospodarskimi osebnostmi. Nizozemska bo pa tudi z razpoložljivimi sredstvi sodelovala pri obnovi argentinskega gospodarskega življenja.
Na Nizozemskem je bil dr. Frondizi na obisku do 4. julija.
Anglija
je sprejela dr. Frondizija dne 4. julija. Tudi tu so bile pri sprejenu navzoče najodličnejše angleške osebnosti s kraljico na čelu. ¡še pred prihodom dr. Frondizija je pa angleški tisk objavil več člankov o njegovi osebi ter politiki, ki jo zastopa s svojo vlado. Pohvalno omenja njegovo odločitev, da se je obdal s skupino dobrih gospodarstvenikov, s katero izvaja gospodarsko politiko svoje vlade. Prav tako so angleški listi poudarili dejstvo, da Južna Amerika — zlasti države Argentina, Brazilija in Mehika — postajajo vedno važnejši či-nitelj v svetovnem dogajanju in bo zato treba glasove teh držav bolj upoštevati.
Angleška kraljica je svojemu gostu pripravila na dvoru sijajen banket. V Zdravicah, ki so bile ob tej priložnosti izmenjane, je poudarjeno tradicionalno prijateljstvo med obema državama. Dr. Frondizi je govoril tudi v poslanski zbornici.
Kakor v državah, ki jih je ob;skal pred Anglijo, je dr. Frondijzi tudi v Londonu imel razgovore z angleškimi političnimi osebnostmi, gospodarstveniki ter industrialci o istih problemih, kakor drugod. Iz Anglije bo dr. Frondizi odpotoval v Madrid, kjer bo zaključil obisk osmim evropskim, državam.
Castro
Fidel Castro, kubanski diktator, ki ga že popolnoma obvladajo komunisti, če ni on sam tudi partijec, je pretekli teden napravil enega svojih usodnih korakov, ko je začel podržavljati tuje petrolejske družbe.
Prva je prišla na vrsto severnoameriška Texas Petroleum Co. (Texaco), za njo pa še severnoameriška Esso Standard in holandsko-angleška Shell. Vrednost zaplenjenih petrolejskih refinerij znaša okoli 160 milijonov dolarjev.
Vsem tem refinerijam Castrova vlada že ni plačevala petroleja, ki so ga uvažale na Kubo večinoma iz Venezuele, od meseca maja lanskega leta. Castrov dolg pri teh podjetjih je v tem času na-rastel na več desetin milijonov dolarjev. Ko je poleg tega Castro od teh podjetij še zahteval, da bodo morala čistiti sovjetski surov petro’ej in ne več venezuelskega ali ameriškega, so dosedanji lastniki objavili, da sovjetskega petroleja ne bodo čistili. Castro je to odklonitev izkoristil kot pretvezo za podržavljenje omenjenih rafinerij.
pleni
Kuba dnevno porabi nad 60.000 sodov prečiščenega petroleja. Shell je uvažal ves petrolej iz Venezuele, kjer ima eno svojih glavnih petrolejskih ležišč na svetu. Texaco jn Esso sta dobivala petrolej iz USA. V zaplenjenih refinerijah je ob trenutku zaplembe ostalo le za nekaj dni do nekaj tednov petroleja.
Istočasno s Castrovo zaplembo so v severnoameriškem kongresu izglasovali zakon, po katerem ima sedaj severnoameriški predsednik pravico zmanjšati ali ustaviti uvoz kub. sladkorja v USA.
Castro je že pred tedni sklenil z ZSSR trgovinsko pogodbo, po kateri mu bo ZSSR prodajala petrolej v zameno za sladkor. Strokovnjaki so mnenja, da bo hotel Castro pravočasno založiti s petrolejem, predno bi se mu začel ustavljati promet in industrijski obrat. Dvomijo pa, da bi ZSSR dala na razpolago samo za Kubo ok. 25 petrolejskih tankerjev, brodovje, ki je potrebno, da bi stalno zalagalo Kubo z zadostno količino petroleja iz daljnih sovjetskih petrolejskih ležišč.
Volitve na tržaški univerzi
Dnevi smrtnikov
Emigrantsko pripovedništvo (1945-1960) v izboru. Uredil Alojzij Geržinič. Izšlo kot 37. izdanje Slovenske kulturne akcije. Buenos Aires 1960.
mogoče točneje reči, koliko slovenskih akademikom j© glasovalo za to listo”. Po številu preferenc oddanih slovenskim kandidatom na tej listi, (samo onih s štirimi slovenskimi imeni skupaj), bi se moglo sklepati, da jih je bilo 27.
čeprav so se slovenski akademiki letos slabše odrezali, kot lani —j nekaj po krivdi brezbrižnežev in tistih, ki so nasedli titovski propagandi, je nastop Slovenske lista Adria na volitvah na tr-
se.
Anton Merklin biseromašnik
Dne 1. julija t. 1. je minilo 60 let, odkar je bil posvečen v duhovnika duhovni svetnik Anton Merkun..
Biseromašnik Anton Merkun se je rodil 4. julija 1876 na Igu pri Ljubljani. Po končani gimnaziji je vstopil v bogoslovje ter bil posvečen v duhovnika 1.
julija 1900. Kot kaplan je služboval v Koprivniku, Vel. Laščah ter v Mengšu, kot ekspozit na Razdrtem pri Postojni, kot župnik na Homcu pri Kamniku, kot nadžupnik pa v Dobrepoljah od leta 1930 pa vse do odhoda v begustvo. Begunska leta je preživel v italijanskih taboriščih Monigo, Servigliano in Seni-gallia, leta 1946 je odšel v Rim, v začetku 1947 pa v Združene ameriške države, kjer je bil nekak pomožni ka-pan pri svojem sorodniku g. župniku Matiji Jagru. Od leta 1952 je njegov gost v njegovi fari Marije Vnebovzete v Clevelandu. V tej cerkvi bo imel 17. julija tudi biserno mašo. Po slovesnem vzhodu v cerkev bo govor v angleščini in slovenščini, nato slovesna maša be-seromašnika z asistenco, po maši pa zahvalna pesem. Po cerkvenem opravilu bo velik banket, popoldne pa še slovesne pete litanije.
Biseromašnik Merkun je bil doma znan po svoji vsestranski delavnosti. Kjerkoli je služboval, povsod so ostali sledovi njegovega dela. Bil je goreč duhovnik, vnet častilec -sv. bratov Cirila in Metoda. Povsod deloval za cerkveno zedinjenje. Skrbel za lepoto cerkva ter je poslikanje božjih hramov ter izdelavo kipov izročal slovenskim umetnikom. Veliko je tudi pisal. Izdal med drugim dva molitvenika ter knjigo o Lur-■ški Mariji.
Še t bolj znan je bil po pospeševanju krščanske dobrodelnosti. Tako je vso skrb na svojih službenih mestih, pa tudi v poznejših letih, posvečal podpiranju srednješolcev in visokošolcev, najbolj pa je skrbel za bolnike ter onemogle. O tem pričajo razni dobrodelni zavodi. Tako Hiralnica v Mengšu, mala hi-
val katoliški tisk ter budil narodno zavest.
Biseromašnik Merkun je pa tudi med prvimi, ki Se je zanimal za izseljensko vprašanje. Kot tak je bil med ustanovitelji odnosno obnovitelji Družbe sv. Rafaela. Kot odposlanec te družbe je leta 1928 odšel tudi v Argentino in je nekaj časa deloval med slovenskimi in hrvatskimi naseljenci v Bs. Airesu. Ker doma ni mogel dobiti za dalj časa namestnika, se je moral vrniti domov. Toda po svoji vrnitvi je napisal podrobno poročilo o verskem in narodnem terjno-ralnem stanju slovenskih in hrvatskih izseljencev in ga poslal vsem katoliškim škofom. To poročilo je bral tudi kaplan Kastelic, ki se je nato odločil za duhovsko službo med izseljenimi Slovenci, nato odšel v Argentino in tam dobil tudi zadnje domovanje ob vznožju Aconcague.
Biseromašnik Merkun je pa vse svoje življenje bil tudi pospeševalec misijpn-skega delovanja med Slovenci. Spisal je prvo slovensko znanstveno delo o misijonih, t. j. slovensko misijonologijo pod imenom Poganski misijon. Rev. Merkun je dal tudi osnovo za poznejši misijonski zavod v Grobljah, kajti graščino Wurzbach je kupil prav on, ko je bil še župnik na Homcu.
Delovanje biseromašnika v domovini je bilo tolikšno, tako vsestransko, da ga še zdaleč ni mogoče zajeti v ta ozko odmerjeni prostor. Zahteva obširno študijo. Pa že ti zgoščeni podatki pričajo, kako zelo je jubilant izkoristil od Boga prejete darove v prvi vrsti za večjo čast božjo, pa tudi za koristi slovenskega naroda in njegovih ljudi, zlasti tistih, ki so bili pomoči najbolj potrebni.
K biseromašniškemu jubileju g. duhovnemu svetniku Merkunu iskreno čestitamo. Boga prosimo, da bi mu naklonil, da bi doživel dan, ko bo Slovenija znova svobodna in se bo v njej znova lahko nadaljevalo svobodno in neovirano vse tisto delo, ki ga je jubilant s takim uspehom vršil pred vojno.
žaski univerzi kot samostojne slovenske liste velik uspeh. Zavedni slovenski akademiki gredo naprej po jasno začrtani poti s slovenskim programom in s slovenskim imenom. Volitve na tržaški univerzi pa so spet jasna in zgovorna priča, koliko je titovcem za slovenstvo. Ponovilo se je isto, kot pri volitvah v koroško deženo zbornico, ko so priporočali svojim somišljenikom, naj volijo socialiste. Pokazali so, da jim ni za slovenstvo, ampak le za partijske intere-
ralnica za župnijo Homec, hiralnica v Ponikvah, okrevališče v istem kraju, počitniški dom, vojna sirotišnica na Homcu, sirotišče v Grobljah, dobrodelni zavod na Igu. Med prvo svetovno vojno je ustanovil društvo Dobrodelnost, katerega namen jp bilo pospeševati Vsestransko krščansko dobrodelnost. Veliko skrb je posvečal tudi vojnim invalidom, ustanovil j,e dalje Dom za bolehne usmiljenke itd.
Povsod je ustanavljal tudi prosvetna društva in sicer v Velikih Laščah, Mengšu, na Homcu in v Dobrepoljah. Postavljal tudi društvene domove. Zopet v Mengšu, na Homcu, v Dobrepoljah pa Jakličev dom.
Bil je tudi vnet organizator in pospeševalec zadružništva, zlasti je ustanavljal zdravstvene zadruge. Tako je pozidal Zdravstveni dem v Ponikvah, ki je bil v Sloveniji zelo znan.
Kot pospeševalec cerkvene umetnosti je bil med ustanovitelji podjetja Naša sloga, ki je imelo izdelovalnico para-mentov in pasarsko delavnico. Izdelovalo je bandera, niašna oblačila, cerkvene posode itd. Izdajal je tudi list Naša sloga, ki je prinašal med drugim tudi Vurnikove članke o umetnosti.
Zbiral je tudi zgodovinsko gradivo. Tako je pred 30 leti izdal zgodovino Homca, napisal je pa tudi 3 debele zvezke o zgodovini velikolaškega okraja.
Z vso vnemo je vedno tudi pospeše-
I Z TEDNA
Venezuelska vlada je pred Odborom ameriških držav obtožila vlado Dominikanske republike, da je tudi ona vmeša-
* v	atentat na, veiiezueisKega
predsednika dr. Betancourta. Zaradi te-
so Din Krscansia demokrati ze vee let
V TEDEN
Nemška krščanskodemokratska stranka se je znova okrepila, kajti z njo se je združila Nemška stranka, s katero
Lani je prvič nastopila pri volitvah na tržaški univerzi Slovenska lista Adria. Nastop te liste je tedaj povzročil dosti prahu. Sprva so bili tudi titovski akademiki za skupen nastop, toda kasneje je prišlo do drugega “naloga”; začela se je propaganda, da je nastop slovenske liste nepotreben. Tudi nekateri slovenski krogi, ki imajo vedno na jeziku narodnost in enoten nastop vseh Slovencev, so tik pred volitvami odpovedali udeležbo na skupni listi. Laški nestrpneži so hoteli na vse načine onemogočiti priznanje liste. Toda Slovenska lista Adria je premagala vse ovire; prebila je led in dobila dva zastopnika v svetu. Titovski kandidat pa je bil izvoljen na levičarski listi.
Letos so ponovno nastopili slovenski akademiki s tržaške univerze na volitvah. Toda spet so se morali boriti za pravico do nastopa, čeprav težave niso bile tako velike kot lani. Na seji akademskega sveta so namreč izglasovali, da mora vsako listo predlagati vsaj 50 podpisnikov in da mora biti na njej vsaj 18 kandidatov. S tem so hoteli slovenski listi onemogočiti nastop. Za to spremembo volilnega reda je seveda glasoval tudi titovski zastopnik, izvoljen na italijanski levičarski listi. Slovenski akademiki so se proti temu pritožili in uspeli s pritožbo, zato so bile volitve za nekaj dni preložene.
Pred volitvami je izvršni odbor SAK Jadrana priobčil izjavo, da na volitvah ne more podpreti uiobene liste in da priporoča svojim članom, naj volijo tiste slovenske kandidate, ki nudijo jamstvo za bodočnost. Kako jalova je ta izjava, priča dejstvo, da je tajnik kluba kandidiral poleg štirih drugih titovskih akademikov na italijanski levičarski listi UGI (Unione goliardica italiana). Da je zajadral Jadran v druge vode je razbrati tudi iz tega, ker je imel občni zbor v “nevtralnem in apolitičnem” titovskem sedežu v ulici Roma; iz pravil pa so izbrisali besede “Mati, domovina, Bog”, da bi “ojačili” povezavo med slovenskimi akademiki v skladu z načeli o “svobodi prepričanja”.
Zavedni slovenski akademiki pa se niso ustrašili naporov. Slovenska lista Adria je letos res dobila samo 56 glasov in samo enega svetovalca. Slovenski demokratski listi na Primorskem z obžalovanjem ugotavljajo, da so mnogi slovenski akademiki ostali doma, med njimi večina tistih, ki navidezno vedno zagovarjajo ustanovitev narodnega sveta. “Katoliški glas” in “Demokracija” sta odkrito zastopala mnenje, da mora slovenski akademik voliti Slovensko listo Adria, dočim je Novi list sramežljivo stal ob strani. V številki po volitvah je v 9 (devetih) vrstah poročal o izidu volitev, ter ni niti napisal, da je lista UGI, kjer so bili izvoljeni štirje titovski akademiki, italijanska, socia^omu-nistična lista. V isti številki pa je posvetil kar celostranki uvodnik ob u-smrtitvi Caryla Chessmana!
Titovski Primorski dnevnik seveda ni stal ob strani: ni «redil z napadi na Slovensko listo Adrio. Zmerjal je slovenske kandidate s klerikalci in liberalci.
Titovci se kljub temu, da so bili štirje kandidati izvoljeni na listi UGI, ne morejo ponašati s uspehom. Da je temu tako, je zapisal sam Primorski dnevnik: “Iz računa preferenčnih glasov ni
V tako skromni obliki in obleki in pod tako spokorniškim naslovom se nam predstavi ta izbor, da se ga kar bojimo odpreti. In vendar je treba to storiti: knjigo je treba odpreti in brati, ali pa še celo ponovno brati, zato se seveda potem še bolj začudimo, da je na zunaj tako prav nič prikupna kot meniška ruševina. Pa je menda urednik to hotel, da bi takoj prvi hip zadoneli na naše uho tragični akordi, ki nam potem odmevajo v duši do zadnje strani. Ker smo vrženi v vse vetrove sveta, ni tako lahko zbrati raztresenih udov emigrantskega pisateljevanja, zato je gotovo kako ime izpadlo, ki bi nam imelo kaj povedati. Morda bi tu bolje vplivala kaka slika iz Rozmanove “Roke za steno”, kot je z odra. Na kakem drugem delu sveta pišoči so teže dostopni — Krivec je pa v Argentini. Sicer nam urednik v svoji opombi pove, da je želel knjigo zaokrožiti po tematiki in. stilu — kar se mu je gotovo posrečilo: a če je to edini izbor emigrantske proze, ni bila potrebna taka skrupuloznost.
Knjiga je razdeljena v štiri dele. Dan,
Nož, Mrak in Sij, ki jih uvajajo besede iz Joba kot nekake antifone psalm in hkrati označijo ton pod zaglavjem zbrani del. Največ črtic je pod zaglavjem Mrak, kjer je tudi najmočnejša v vsej knjigi (Javornik: Potni list), dasi bi morda ne bila krivična opomba v reminiscenci na častno besedo Paula Bour-geta. V tem zaglavju ie tudi po slogu tujec v Jeruzalemu Maroltov Buhcando trabajo, dasi ne po tematiki.
Od 17 pisateljev — Vinko Beličič, Frank F. Bukvič, Tine Debeljak, Mirko Javornik, Ruda Jurčec, Stanko Kociper, Ivan Korošec, Vladimir Kos, Božidar, M. Kramolc, Marijan Marolt, Karel Mauser, Lojze Novak, Janez Ogrin, Ludvik Potokar, Neva Rudolf, Zorko Simčič, Avguštin žele — je večina zastopana v knjigi z eno črtico, trije z dvema, Beličič in Simčič pa s tremi. Razen Ogrinovega “Dežja”, Mauserjeve-ga “Sluma” in Kociprovega “Bogca na Plavščakii so vse črtice v tesni zvezi z begunstvom in njegovim izvorom — vojno in revolucijo in vsi pisatelji so nekaki žalostni pevci na harfe ob vo-
ga atentata je prišlo med obema državama do precejšnje napetosti, ki se je odražavala v delni mobilizaciji vojsk v obeh državah.
Mehikanski list “El Universal” v u-vodniku naglasa, da je po zadnji Castrovi izjavi, da je nastopanje proti komunistom istočasno tudi nastopanje proti zadnji revoluciji, položaj v tej deželi povsem razjasnjen. Kuba je na strani komunistov. Po tej ugotovitvi omenjeni list navaja: “Kuba je danes v tako žalostnem položaju, kot je bila pod zrušeno diktaturo. Edina razlika med obema diktaturami je pa tale: Batisto-va diktatura je vzdrževala krivičen red, fidelistovska pa krivičen kaos. Razlika med obema diktaturama je samo v načinu pobijanja ljudi: Batista je delal to tajno, Castro pa javno.”
Kubanski veleposlanik v Londonu dr. Julij Cesar Amoedo se je v Havani zatekel na argentinsko veleposlaništvo in tam zaprosil za politično varrstvo. Argentinska vlada mu je politično varstvo odobrila.
dah babilonskih. Zato je knjiga zelo | temna. Nekaka pogrebna obletnica. Seveda srce ječi in žele pravi, da moraš imeti srce kot kamen, če hočeš po svetu. Ti pisatelji ga nimajo. Žele tudi ne —zato se je hitro vrnil iz Združenih držav na Kras.
Ob prebiranju knjige sem se vprašal, če ne zna nihče med nami toliko španščine, da bi kako črtico prevedel v ka-steljanščino in jo objavil v kakem argentinskem listu? še bolje bi bilo, ko bi kdo to storil na severu v angleščini.
Od del, objavljenih v tej zbirki, je bilo natisnjenih v Zbomikih-Koledarjih Svobodne Slovenije 7, v Meddobju 8, v Vrednotah, 3, v tržaški Mladi setvi 3, v Clevelandskih zapiskih 1 in v samostojni zbirki črtic 2.
čeprav so Dnevi smrtnikov zelo temni, bomo segali po njih in ob prebiranju starih ran naj se obnavlja še stara ljubezen do vsega, kar nas je nekoč navduševalo in spomin preteklih bojev in krivic naj nam da moč za nov pogum — kajti pravda ni še končana in če ni drugega upanja, se spomnimo, da je na 247 strani napisano “...on pa se je, preden je pokleknil, zaupno še enkrat ozrl v večno luč, katere edine mi-nistrantek ni ugasnil, in se nasmehnil.” Štefan Tonkli
v koaliciji. Poslanci Nemške stranke so vstopili v poslaniški klub krščanskode-mokratske stranke z izjavo, da bodo pod njenim okriljem lahko z večjim uspehom branili koristi ljudstva, ki ga zastopajo. Z združitvijo Nemške stranke s krščanskodemokratsko politične osebnosti z Zahodnji Nemčiji zagotavljajo krščanskim demokratom nov uspeh pri volitvah leta 1961.
Aunerin Bevan, prvak levega krila britanske laboristične stranke, je v zadnjem času tako oslabel, da se resno boje za njegovo življenje.
V Genovi v Italiji so imeli prejšnji teden velike nemire. Povzročili so jih socialisti in komunisti proti neofašistom, ki so imeli v tem mestu kongres, svoje politične stranke. Izgredi so zavzemali take obsege, da so oblasti prepovedale nadaljevanje kongresnih zborovanj.
Kitajska komunistična vlada je za zadušitev novih uporov v Tibetu poslala v to deželi 100.000 vojakov, razen tega je pa mobilizirala 160.000 Tibetancev, katere misli prav tako poslati v boj proti protikomunistično usmerjenim skupinam.
SESTANEK ZAUPNIKOV SLS
ki je bil napovedan za nedeljo 3. julija, se zaradi izredno slabega vremena ni mogel vršiti in je preložen na nedeljo 17. t. m. ob pol deseti uri dopoldne. Bo na istem kraju z istim dnevnim redom. Novih vabil ne bomo razpošiljali in veljajo vabila, ki so jih prejeli zaupniki za dan 13. t. m. Zaradi važnosti sestanka prosimo vse zaupnike, ki so vabila prejeli, da gotovo pridejo 17. julija.	Poverjeništvo SLS1
VOJAŠKA AMERIŠKA POMOČ TUJIM DRŽAVAM
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo seznam držav in višino vojaške pomoči, ki so jo te države prejele od Severne Amerike v zadnjih desetih letih.
Po objavljenih podatkih so naslednje države prejele tole pomoč:
Francija 4.502.053.000 dol., Formoza 2.056.930.000 dol; Italija 1.993.008.000.; Turčija 1.717,231.000.; Južna Koreja
1.291.947.000.	; Belgija 1.214.051.000.; Holandija 1.093.422.000.; Velika Britanija 1.077.468.000.; Grčija 980.101.000.; Zehodpa Nemčija 919.403-000.; Jugoslavija 724.168.000.; Norveška 660.265.000.; Danska 528.733.000.; Iran 464.439.000.; Španija 407.018.000.; Portugalska
295.166.000.	; Jordan 12.660.000 in Izrael 936.000. — dolarjev.
ARGENTINA
V	Argentini je 9. julij praznik argentinske neodvisnosti. Povsod bodo zahvalne službe božje in slavnosti, na katerih se bodo spominjali z hvaležnostjo velikih mož, ki so leta 1815 na zasedanju v Tucumanu spolnili in konsolidirali politično svobodo, pridobljeno z Majsko revolucijo leta 1810. Vsako leto so bile na ta dan vojaške parade. Letos jih ne bo, ker so bile že za proslavo 150. letnice Majske revolucije.
V	argent. javnosti so vzbudila močno pozornost izvajanja poveljnika vojske, gen. Toranzo Montera na sesetanku generalov dne 14. marca t. ]., ki jih je objavil buenosaireški popoldnevnik “Cor-reo de la tarde”. Vojaške oblasti so zaradi tega uvedle preizkavo, da ugoto-ve, kako je mogla ta stvar sploh priti v javnost. Za omenjenim listom so izvajanja gen. Toranza Montera objavili še drugi listi. Iz njih je razvidno, da je na omenjenem sestanku gen. Toranzo Mon-tero po poročilu o svojem obisku pri francoskih in portugalskih vojaških o-blasteh, govoril generalom tudi o notranjepolitičnem položaju v Argentini. Na-glašal je, da vojska stoji odločno na stališču ustavnosti. Obnovo domovine je treba doseči samo po tej poti in v miru ter redu. Je proti vsem tistim, ki pozivajo vojsko, da bi morala zopet prevzeti vlado v svoje roke ter jih opozarja, da bi tak korak povzročil še slabšo stanje. Vojska je proti temu, da bi Peronov režim zamenjali z novo diktaturo. Za pe-roniste je dejal, da niso politična stranka, ampak združenje delinkventov z namenom, da bi obnovili izgubljeni režim. Vojska tega ne bo nikdar dopustila, ker je prepričana, da bi povrnitev peroniz-ma na oblast predstavljalo pravo katastrofo za državo, če bi bilo treba, bo vojska to preprečila tudi z orožjem. Zato pa je tudi vlada na zahtevo oboroženih sil, morala opustiti integracoinis.tič-no politiko, t. j. politiko sprijateljeva-nja s peronisti. Oborožene sile so vse prežete z idejo osvobodilne revolucije. Ta pa zopet ni bila politična stranka, ampak ljudsko gibanje in zato tudi nimajo prav tisti, ki sedanji politični položaj primerjajo s položajem, leta 1955. Res so težave in ovire, toda premagati jih je treba po ustavni poti in v miru.
Končno je generale zagotavljal, naj bodo prepričani, da noben poizkus zamenjave sed. državnega tajnika za vojsko gen. Larcherja s kako novo osebnostjo, ne bo uspel. <5e bi kdo to poskušal, bo on takoj na strani tistih, ki bodo to preprečili.
Vojaške oblasti so v mestu Godoy Cruz pri Mendozi odkrile zazidano skladišče razstreliva in orožja, ki so ga teroristi pripravili za svoje zločine. V njem so dobili 2000 kg gelinita, 2 zaboja ročnih granat, 2 zaboja razstrelilinih nabojev, 2 strojnici, več drugega orožja, navodila za vodenje gverilske vojne ter načrt ustroja mendoške policije. V zvezi s tem odkritjem je vojska zaprla še več teroristov tako v Mendozi, kakor tudi v drugih mestih. V Cordobi je pa bila že tudi razprava proti skupini 29 teroristov, ki so obtoženi za razne teroristične zločine. Vojaški državni tožilec je za vse zahteval stroge kazni in sicer od onega do 18 let. Več teroristov je vojaško sodišče obsodilo tudi v Bs. Airesu, kakor tudi v Tucumanu. Dva od teh na 25 let zapora.
Umrlega Monsignorja De Andrea, župnika župnje sv. nadangela Mihaela v Bs. Airesu in naslovnega škofa tem-noškega, neumornega delavca na verskem, socialnem in karitativnem področju sta se spominjali tudi poslanska in senatna zbornica. Govorniki vseh političnih skupin so poveličevali izredno delo, ki ga je opravil pok. Monsignor De Andrea v službi Cerkve in naroda. Pok. Msgr. De Andrea je poznal tudi Slovence. Ko je bil v Ljubljani kongres Kristusa Kralja, je tudi on pripravljal udeležbo aregntinskih vernikov na njem, toda zaradi evropske zmede leta 1939 je moral ta načrt opustiti.
V Salti je pokrajinski senat kaznoval več občinskih svetovalcev s tridnevnim zaporom, ker smatra, da so se žaljivo izrazili o tej ustanovi. Do obsodbe je prišlo zaradi sklepa senata, naj bi občina ne zvišala tako dolgo tarif na omnibusih, dokler posebna komisija ne bi pregledala poslovanja prevozne družbe. Zaradi tega sklepa so se na seji občinskega zastopa zelo razburjali ter so padli hudi očitki na senatorje, ti so pa nato občinske svetovalce kaznovali z navedeno kaznijo. Slednji so se pritožili na vrhovno sodišče, ki je izvršitev od senata izrečene zaporne kazni odložilo do svoje razsodbe.
3uenos Aires, 7. VIL 1960
Stran 3.
^levice iz Sfawenije^
iia nedavni seji ljubljanskega okraj- 1 Planinc za ilustracijo knjige Zime Vr-
ega Sveta za notronje zadeve in občo .pravo so razpravljali o prometni var-îosti. Ugotovili so, da je bilo lani v ljubljanskem okraju 2050 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 67 ljudi, 534 pa je bilo teže poškodovanih, pri prometnih nesrečah povzročena škoda je pa dosegla višino nad 70 milijonov din. Sklenili so, da bo treba prometni vzgoji ljudi posvetiti večjo pozornost.
Na plenarnem sestanku Okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu so se govorniki pritoževali, da so “v nekaterih mladih podjetjih, ki zaposlujejo predvsem delovno silo z vasi, še vedno močne težnje po delitvi čistega dohodka samo na osebne dohodke, medtem, ko kolektivi hkrati prosijo, da bi jim skupnost pomagala pri odplačevanju obveznosti”. Zopet drugi so vedeli povedati, da imajo “ponekod opraviti s sektaškim, nezaupljivim odnosom nasproti visoko strokovnim kadrom, ki niso — večji del zaradi mladosti-sodelovali v narodnoosvobodilni borbi”.
Pri razpravi o higiensko-tehničnem varstvu v raznih podjetjih so pa zborovalci ugotavljali velike pomankljivosti, kar ima za posledico velik odstotek nesreč pri delu. Izguba narodnega dohodka zaradi nesreč pri delu je znašala lansko leto nad 600 milijonov din. Inšpekcija dela je ugotovila nezadostno zračenje v 500 obratnih prostorih, slabo ogrevanje prostorov na 321 mestih, pomanjkljivo razsvetljavo na 236 mestih. V Industriji motornih vozil v Novem mestü se je v primerjavi s številom zaposlenih ponesrečil vsak četrti delavec, polovica od tega zaradi neuporabljanja •zaščitnih očal. V senovskem rudniku se je ponesrečilo 36.9% zaposlenih, v Globokem 17.8%, v opekarni na Prečni z zastarelimi napravami 2.7%, v sodobni brežiški opekarni pa 18.1%.
V ljubljanski operi so imeli pred kratkim prvi baletni večer v let. sezoni. Pripravil ga je baletni par Pia in Pino Mlakar. Baletni večer je bil sestavljen iz dveh baletov: iz idilične grške pastorale Daphnis in Chloe in prastare v kitajsko obeležje postavljene pravljice Princesa Turandot. Prvi balet je v ljubljanski operi absolutna premiera, drugi pa koreografska ponovitev muen-chenske postavitve iz leta 1954.
Letošnje Levstikove nagrade so dobili: Franc Milčinski za pravljično lutkovno “Zvezdica zaspanka”, dr. Lavo Čermelj za poljudno znanstveno knjigo “Z raketo v vesolje”, Marij Pregelj za ilustracijo v knjigi Ernesta He-mingvaya “Starec in morje” ter ¿Stefan
Ako še nimaš JV aparata, si ga nabavi sedaj:
Ti nudi najboljše znamke DU-MONDj R.C.A. in druge po znižanih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Prav tako pa tudi vse ostale potrebščine za dom.
POSLUŠAJTE ODDAJO ZA SLOVENCE V RADIO PUEBLO VSAKO SOBOTO ob 22. uri.
ščajeve “Sinička nas je obiskala”, “Kar-kazu” R. Montgomeryija in “Prvi ljudje na mesecu” H. G. Wellsa.
Po izjavi predsednika Vrhovnega gospodarskega sodišča Mike Djordjeviča je število sporov v raznih gospodarskih podjetjih naraslo od 120.000 v letu 1952 na 459.000 v letu 1959. Navajal je tudi, da sta samo beograjski podjetji “Nej-mar” in “Trudbenik” bili lani več kot petdesetkrat pred okrožnim gospodarskim sodiščem, kar vsekakor ne dela časti poslovni morali podjetij pod komunistično upravo.
Mariborska založba Obzorje je izdala knjigo dr. Nika Kureta ‘Igra in igrača“. V uvodu je avtor izrazil željo, naj bi knjiga služila staršem, vzgojiteljem, pa tudi igračarski obrti. V knjigi je prikazana tudi zgodovina slovenskega igra-čarstva.
Na letošnjem pomladanskem zagrebškem velesejmu je bila tudi razstava “Družina in gospodinjstvo 1960”.
Umrli so. V Ljubljani: Roza Rojec, roj. Kelber, Josip Šuligoj, policijski nad-stražnik v p., Ivan Černetič, mizarski mojster v p., Nina Buzzolini, roj. Klopčič, Mina Šavs, roj. čemažar, Rado Pajek, študent višje upravne šole, Marija BoČkaj, roj. Kavčan, Ivan Umek, mizarski mojster, Janko Lapajne, upok., Jože
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Peti kulturni večer SKA
je bil v okviru Zgodovinskega odseka v soboto 2. julija ob 19 uri v dvorani pri Bullrichu. Predaval je g. spiritual in prbf. dr. Filip Žakelj o velikih odkritjih v Qumranu ob Mrtvem morju. Predavanje je bilo izradno zanimivo ter so številni poslušalci sledili predavateljevim izvajanjem z veliko pozornostjo ter ga ob zaključku nagradili z živahnim odobravanjem.
Vidovdanska proslava
v soboto 2. julija t. 1. v prostorih Jugo-slov. doma v ul. J. M. Nuhez 1751 v Dock Sudu je privabila lepo število slovenskih, hrvatskih in srbskih rojakov, ki so se odzvali vabilu Jug. sokolskega drpštva, Hrvatskega kulturnega društva Strossmajer in Slov. kult. društva Edinost ter prisostvovali- najprej izvedbi pevskih in glasbenih točk ter recitacij, nato pa prijetni družabni prireditvi.
Slovenske narodne, hrvatske in srbske pesmi je z občutjem odpela sopranistka gdč. Amadžič, glasbene točke sta izvajala Lah in Holy, pesmi pa recitiral medi-cinec Boškovič.
Na proslavi so zbrani gostje izrekli tudi tople čestitke ter voščila znanemu sokolskemu in javnemu delavcu Janku Jazbecu za njegovo 70 letnico ter mu izročili ob navdušenem ploskanju vseh navzočih tudi lepo izdelano diplomo.
Družabna prireditev Slov. besede v soboto 2. julija t. 1. v prostorih kluba Excelsior v Santos Lugares je imela zbrane znova stare prijatelje in znance. Udeležba je bila lepa, čeprav zaradi slabega vremena nekoliko manjša kot običajno. To pa ni motilo prav nič veselega razpoloženja rojakov, za kar je skrbel orkester Moulin Rouge. Za postrežbo gostov z jedili in pijačami je bilo dobro poskrbljeno
SVOBODNA SLOVENIJA
Kreč, krojač v operi, Marija Sprohar, roj. Tancek, Fortunat Lamoret, učitelj v p., Ludvik Tesar, jetniški paznik v p., Jože Kuštrin, pek. pomočnik, Pavel Kan-duš, višji poštni kontrolor v p., Anica Otič, roj. Picelj, Frančiška Habe, vdova po krojaču, Agica Fras, roj. Srez in Katarina Zupančič, roj. Kraker v O-tovcu. Ivana Škapin iz Vrabč pri Sežani, dr. Adolf Salberger v Ljutomeru, Terezija Kos v Litiji, Ludovika Likar, vdova po nadučitelju v Brestanici, Franc Kužnik, mizar v tovarni pohištva Brest v Cerknici, Vincenc Lipič v Tešanovcih, Polde Majdič v Trbovljah, Nevenka Erjavec na Jesenicah, Angela Bavdek, učiteljica v p. na Vidmu pri Krškem, Milka Adam, roj. Jurca v Dol. Logatcu, Viktor išvigelj, dolgoletni župnik na Blokah in v Grosuplju, v ¡Šenčurju. Alojzij Reitz, urar in optik v Novem mestu, Marija Reštar, roj. Oblak v Celju, Venceslav Eržen v Cerknem, Franc Gačnik, pos. na Brodu, Josip Zorko, pos. na Krenovem, Jože Fabijančič, žel. v p. na Črnučah, Stanko Grebenc, mizarski mojster v Zadvoru, Rudolf Čebulj v Mariboru, Jernej ¡Štravs v Cerknem, Elizabeta Zatler, vdova Vavpotič v Laškem, Marija Bregar, roj. Remic v Mali vasi, Frančiška Žbontar v Kamni gorici, Neža Žerjev v Ratečah, Alojzij Zoratti, po-zlatar in restavrator v Ptuju, Jože Brešan, delovodja podjetja Gradis, na Jese-nicach, Anton Pipan v Novi Gorici, Karel Francelj, voj. upok. v Zg. Kašlju in Ernest Vogler, tajnik osnovne šole v Mislinju.
ARGENTINI
Obnova Sokolstva
V Jugoslovanskem domu, ul. J. M. Nunez 1791 je bila 15. maja t. 1. slavnostna seja Jugoslovanskega društva ter Osrednjega odbora za ¡obnovo Sokolstva. Navzoči so bili tudi predstavniki čeho-slovanskega Sokola, zastopnik Čehoslo-vaške Sokolske zveze za Južno Ameriko je pa bil bolezensko zadržan ter je zbrane sokolske delavce pozdravil pismeno.
Na sestanku je načelnik Osrednjega odbora za obnovo Sokolstva Janko Jazbec poročal o izvršenem delu za obnovitev aktivnega sodelovanja jugoslovanskih in čehoslovaških sokolskih društe^.
Sklepe tega sestanka je Osrednji odbor za obnovo Sokolstva sporočil vsem sokolskim delavcem v1 zamejstvu s posebno okrožnico ter jih pozval naj organizirajo vsaj najmanjše sokolske enote “gnezda”, ki morejo imeti 5 članov ali več. V krajih pa, kjer ni dovolj Članov za ustanovitev jug. sokolskih društev. Osrednji sokolski odbor predlaga naj se jug. Sokoli pridružijo cehoslovaškim sokolskim društvom, katerih je v zamejstvu nad 300. Samo na Dunaju jih je 8, poleg teh so pa še tam orlovska društva ter telovadna društva čehoslovaških socialdemokratov.
OSEBNE NOVICE
Jože Majce, biv. tiskovni ataše, je v zdravniški oskrbi v bolnišnici Fernan-dez, Cervino 3550, Bs. Aires. Leži na postelji št. 7, dvorana 4 v 2. nadstropju. Obiski so dovoljeni ob delavnikih od 3-4, ob nedeljah pa od 3. do 5. ure popo.
Želimo mu čimprejšnjo ozdravitev. SAN JUSTO
Junija meseca smo im^li v San Ju-stu roditeljski sestanek. Udeležba na njem je bila kar zadovoljiva. O važnosti takih sestankov ip o potrebi sodelovanja staršev z učiteljstvom je lepo govoril katehet g. župnik France Novak. Odboru Našega'doma se je tudi toplo zahvalil za vso skrb ter naklo-
njenost, ki jo izkazuje slovenskemu šolskemu tečaju v San Justu.
Po govoru g. župnika Novaka se je razvila živahna debata o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem šolskega tečaja in zlasti vzgoje odraščajoče mladine. Več udeležencev sestanka je izrazilo željo, naj bi prihodnji sestanek bil posvečen samo temu vprašanju.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Rudi Bras, tajnik Janez Jereb, blagajnik Maks Osojnik kot odborniki pa ga. Zakrajšek, Ivan Cukjati, Janez Kokalj in Franc Teka-vec. Člana odbora sta tudi g. župnik Franc Novak ter učiteljica gdč. Angelca Klanšek.
Ob zaključku sestanka je bila nabirka za najnujnejše potrebe školskega tečaja.
V	nedeljo, 3. julija je imel šolski odbor prvo sejo.
RAMOS MEJIA
V	nedeljo, 3. julija je bil občni zbor Mladinskega Doma. Klub slabemu vremenu se ga je udeležilo lepo število članov. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Jesih Maks, podpredsednik To-maževič Jože, tajnik Bergant Peter, blagajnik Draksler Jože, gospodar Zupanc Francelj, šport ref. Avguštin Tone. člani Mladinskega doma so na občnem zboru tudi nabrali $ 1.670.— za svete maše za pokoj duše člana Jožeta Šinkovec.
BERAZATEGUI
Lepo uspelo proslavo o petnajstletnici vetrinske tragedije smo imeli v nedeljo 26. junija v prostorih Lovšetovega doma.
že precej pred napovedano uro, so prihajali rojaki iz Berazateguija, Ber-nala, Quilmesa, Espelete in Ranelagha, ter tesno napolnili razsežen salon. Navzoči so bili tudi zastopniki Lanusa, San Martina, Floride in Ramos Mejie.
že ozadje odra je bilo odeto v slov. zastavo z domobranskim grbom na desni. Preprost vojaški križ, s čepico na vrhu, je bil zasajen nad skalnim grobom, na katerem so počivale barve slovenstva. Ob vznožju je zelenel roženkravt in rožmarin in šop rdečih nageljnov, ki je cvetel ob grobu, je bil kakor nestrohnjeha srca, naših mrtvih junakov, ki bodo večno živela med nami, prav, kakor so prisegale besedo visoko nad grobom:
DOKLER SLOVEN BO ŽIV ŠE1 KAK’ BO ŽIVEL VAŠ SPOMIN!
V	to praznično pričakovanje so se razlili udarni zvoki himne: Naprej zastava slave, katera je slavnostno zajela navzoče, ki so jo spremljali stoje.
Sledila je recitacija: Pater Noster — J. Kalina, ki jo je lepo podala gdč. Milka Dolenje, nakar je domobranska koračnica spet zadonela v slavnostno razpoloženje.
Govornik I. Korošec je s svojimi besedami osvežil dogodke iz tistih dni ter pokazal neizpodbitna dejstva tragedijo našega naroda:
4. dec. 1941. Fanuš Emer, prva žrtev kom. nasilja, kateri je sledilo na tisoče drugih.
18. maj 1942. Štajerski bataljon — sila je rodila odpor — obrambo. Vstala je vojska v zaščito preganjanih po okupatorju in zasledovanih po komunista.
26. julij. 1942. Združeni partizanski napad na našo ilegalo v Gorjancih, ob kateri so se razbili partizanski bataljoni v jurišu, ki je šel kakor klic po vsej domovini in osnovale so se vaške straže — vstala je domobranska vojska! To je dan začetka bratomorne vojne, ki jo izzval komunist.
“Kadar se nam bo zdelo, da je^ naš delež za skupnost nekaj nemogočega, da je naša žrtev za slovenstvo prevelika spomnimo se teh naših bratov in spoznali bomo, kako majhni smo, kadar gre za velike stvari...” je zaključil govornik.
Odločna domobranska pesem, je potrdila govornikova izvajanja.
BARILOŠKI PLANINCI SO ZBOROVALI
Slovensko planinstvo v novi domovini stopa v deseto leto svojega življenja in 22.2,1961 bo SPD v Argentini slavilo deseto obletnico ustanovitve. Že zdaj o-pozarjamo članstvo, da si po možnosti uredi letne dopuste tako, da bo lahko prisostvovalo temu dogodku. Na sporedu je skupna večerja dne 22.2 in poskušalo se bo organizirati še nekaj drugih prireditev: blagoslovitev križa na Cerro Capilla, odkritje planinskega znamenja pokojnemu škofu-planincu dr. Rožmanu, in če bo dovolj zanimanja, bo enotedenski plezalni kurz za novince. Buenosaireška sekcija bi morda organizirala tudi daljšo odpravo v gore okrog Esquela.
V pripravah na desetletnico je bari-loška sekcija SPD opravila 25.6 svoj redni letni občni zbor ob veliki udeležbi tukajšnjega članstva. Predsednik Bertoncelj se je najprej spomnil našega pokojnega škofa in naprosil prisotne, da z enominutnim molkom počastijo njegov spomin. Nato je predlagal pozdravna pisma buenosaireški sekciji in Društvu Slovencev.
Iz poročil odbornikov in iz društve-
nih knjig posnemamo sledeče podatke o delovanju v pretekli poslovni dobi:
Na mednarodnem poprišču je predvsem omeniti udeležbo Franceta Jermana na zimski olimpiadi v Squaw Valley (USA), kjer je zastopal Argentino v smuškem teku. Bil je to dogodek, ki ga je celo ljubljansko športno časopisje zabeležilo. Eden obeh ustanoviteljev SPD v Argentini je tako dosegel svoj življenski športni cilj in “šuma” mu samo lahko odkritosrčno čestita.
Plezalsko udejstvovanje morda ni bilo tako bogato kot v velikem zagonu prvih let društva, vendar je precej preseglo nizko povprečje zadnjih poletij. To je predvsem pripisati Weddellovemu skladnemu ledu, ki je zastavil pot ledolomilcu na oporišče Ellsworth. Dinko Bertoncelj se je v začetku februarja vrnil v Bariloče in ob krasnem vremenu je v družbi naših članov ali drugih argentinskih plezalcev izvedel vrsto pomembnih vzponov. Srečno naključje je prav takrat prineslo v deželo jezer Joseja L. Fonrouge-a, enega najsposobnejših gornikov mlade argentinske generacije, ki se je vračal z odprave na
Paine. (Velja omeniti, da je januarja Fonrouge s štirimi mladimi prijatelji preplezal tisti Severni stolp v skupini Stolpov Paina, s katerim so se Italijani Guida Monzina 1. 1958 tako postavljali). Bertoncelj in Fonrouge sta začrtala v dneh 16-17.2 na vzhodni strani Slovenskega zvonika (Campanile Eslove-no) na Catedralu smer, ki pomeni novo razvojno stopnjo bariloške plezarije. Po njunem mnenju je to prva resnična šesta stopnja plezana v bariloških gorah. Ista plezalca sta skupno z Anselmom Weberjem napravila prvenstveni vzpon na Aguja Astilla (Catedral), na Lopezu pa sta ponovila smer Bertoncelj - Jereb v Filo Norte, Sonnttagovo smer v Torre Principal in eno normalnih smeri na Dedo. Pri podvigih na Lopezu je sodeloval dr. Janez Truden. Razumljivo je, da sta napravila tudi catedralski Torre in Osrednji vrh Tronadorja. Na zadnji tari ju je spremljal Peter Bavdaž. Po odhodu Fonrouge-a je Dinko še enkrat plezal catedralski Torre z dvema vodniškima kandidatoma in opravil še dve težki smeri v Lopezu: smer Bertoncelj-Pangerc v Filo Norte1 (prva ponovitev) in severno steno Punte Liihrs. Spremljala ga je članica SPD Veronika Olej-
nik, ki se tako postavlja ob stran najboljših argentinskih plezalk (Jacqueline Tavol in Hedwig Lantschner). Če dodamo še, da je Peter Bavdaž naredil z Bottazzijem catedralski Torre in da je pisec tega članka vodil Bertota in gospo po navadni poti na Liihrs, bi bile izrazite plezalne ture izčrpane. Dodali bi lahko še pomembno turo buenos-aireških izletnikov, ki so — sedem po številu — dosegli vrhnje skale argentinskega vrha na Tronadorju, pohod iste skupine na Cerro Santa Elena ob Rio Manso (dva fanta sta dosegla vrh), pota Skvarče in Premca po bolsonskih hribih in izlet Bariločanov na Cerro Ca-pilla (kjer je bil napravljen temelj za novi križ).
Razume se, da so člani iz Bariloč in Buenos Airesa dosti hodili in smučali po tukajšnjih gorah. Omenjam samo devete slovenske smučarske tekme v Nire-co in izlet večje skupine na Pico Bara.
V upravnem in gospodarskem oziru so veljala vsa prizadevanja društva dovr-šitvi planinskega stana. Buenosaireška sekcija je nosila levji delež letošnjih investicij. Ko je zastopnik blagajnika V. Arko podal obračun enoletnega dela, se je razvila daljša debata o nedostatkih,
Vsak teden ena
ADRIJANSKO MORJE Simon Jenko
Buči, morje Adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod. vozil je slovanski rod.
Ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetela, ko so jadra njih vojske še nosila njih ime.
Molči, morje! Kam, si d'jalo, al' si ladje pokopalo, jih razbilo ob peči, da jih videli več ni?
Ni jih morje pokopalo, ni jih ob peči razbilo, da jih videti več ni. tega kriv je tuji meč! * li
Naslednja točka je bila recitacija: Naša golgota (Korošec), ki sta jo do-živeto podala fant in dekle v narodni noši: Mirko Cvetko in gdč. Katica Lah.
Sledilo je simbolično izvajanje: Padaj snežec, padaj, katero so ljubko izvajale deklice: Dolenjčeva, Pozelnikova in ižterbenčevi dve.
Po domobranski pesmi, ki je sledila odmoru, smo gledali M. Kunčičev — Medaljonček. Glavno vlogo je igrala gdč. Metka Puckova z Dolenjčevo in Nevenko Vidmarjevo, angelčki pa so bili: Omahna Olgica, Škrbec Mojca, Škrlj Andrejka in žužek Olgica. Pismonošo je posrečeno povzel M. Cvetko, za mamo pa so bili — Lovšetova mama.
Zadnja točka je bila: Vojaki. S pesmijo in strumnim korakom, so naši ma-
li fantiči pokazali, da bodo vredni bratje naših mrtvih junakov. “Ko bomo pa kedaj dorasli, železo bo, kar zdaj je les”, so nam zatrdili: Hribar Tonček, Dolenje Rudi, Omahna Matjaž, Vidmar Andrejček, Vidmar Rudi, Vitrih Franci in šterbenc Friderik.
Za konec je bila pesem: “Oče, mati”.
Za lepo in res skrbno pripravljeno prireditev, je dala pobudo in pripravila tudi pester spored ga. Pavlina L. Koroščeva, otroke je pa pripravila za nastop z vajami, in petjem učiteljica gdč. Anica Šemrov. Obema res iskrena hvala za ves trud in vsa prizadevanja!
MIRAMAR
Slovenskih žrtev se je tuk. slovenska naselbina tudi letos dostojno spominjala. V nedeljo 5. junija pe imel zanje mašo g. Anton žagar, ki je po maši zanje izmolil tudi moditve “Reši me”.
Popoldne je pa bila spominska proslava v hotelu “Petit”. Začel jo je Lojze Trpin. Najprej je pozdravil zbrane rojake, nafo jih pa naprosil, naj v mislih poromajo v zasužnjeno domovino ter se spominjo vseh tistih, ki so se berili za vero in svobodo , domovine ter so pri tem izgubili svoje življenje. Za njim je ga. Nežka Trpin občuteno recitirala pesem ‘Cvetovom naše trate”, moški kvartet (Japelj, Gornik, Prešiček in Sintič) pa je zapel pesmi “Rože je na vrtu plela” ter “Ljubi očka”.
Spominski govor je pripravil Ivan Korošec. Prebral ga je Janez Jelenc. V njem je naročilo in prošnja pobitih slov. žrtev, naj Slovenci ohranijo resnico iz tistih dni ter zagotovilo, da bodo to storili in jo izročali potomcem. Vse je pozival, naj se v trenutkih, ko se jim bo zdelo, da je žrtev za slovenstvo prevelika, spomnijo slovenskih žrtev, pa bodo sprevideli, kako skop je njihov delež za velike stvari. Vse poziva na slogo in edinost, ker samo združeni bodo uspešno lahko služili trpeči domovini.
Po govoru je Anton Prešiček še pre-čital črtice iz, borb, nakar so vsi navzoči zapeli domobransko pesem ter z njo I zaključili proslavo.
ki jih je potrebno odpraviti, da bo stan zares dokončan in da bo lahko v vsakem oziru služil svojim namenom. Žal si je društvo nabralo nekaj dolgov, ki jih bo treba amortizirati predno se kaj novega začne. Skrb bodočega odbora bo, da uredi društveno gospodarstvo in poskrbi za rešitev še obstoječih problemov.
V zvezi s križem na Capilli se je omenilo, da je naš vneti član, g. Albin Avguštin pokrenil akcijo za zbiranje darov v ta namen in da se je iz nabirke poravnal ves račun za že izgotovljeni križ. Preostane samo še gorniška naloga, naprtiti železje na rame in “terati” na Capillo v duhu najboljše šumske tradici-
Pri volitvah je bil izvoljen znova za predsednika Dinko Bertoncelj v odbor pa Tone Zidar, Joško Simčič, dr. Lojze Grzetič in Davorin Jereb. Odbor se je na licu mesta konstituiral takole: tajnik Peter Arnšek, blagajnik: Vojko Arko, gospodar Milan Godec, oskrbnik stana: Tone Zidar, odborniki: Grzetič, Simčič, Jereb.
Izmenjano je bilo še nekaj misli o desetletnici društva in o potrebah stana, nakar je Peter Arnšek predvajal diapozitve iz, Čila. Med petjem se je občni zbor zaključil.	V. Arko
SLOV
VENEZUELA
Poročali smo že, da imajo Slovenci v Venezueli svoj mesečnik “življenje”. Ni še tiskan, ampak prihaja med slovenske rojake kot razmnoženina. Pa tudi takega so rojaki veseli, saj jim vsak mesec prinese precej novic in sporočil ter vse druži v močno slovensko družino. Z junijem se je pa list še razširil ter sedaj izhaja na štirih straneh; prvi dve strani sta za odrasle, ostali dve pa za slovensko mladino. Mladinski del lista izhaja pod naslovom BLAŽE IN NEŽICA. Urednik lista dušni pastir g. Janez Grilc sporoča, da bo list “Življenje” v mladinski prilogi vsak mesec prinašalo za slovensko mladino poleg drugega gradiva tudi nekaj vprašanj iz katekizma in razlago nanje. V prvi številki je v mladinski prilogi začela izhajati tudi slikanica Fa-timski pastirčki.
Za hudo prizadeto prebivalstvo v čilskem potresnem področju so prispevali svoj delež tudi slovenski rojaki. Vso nabirko (Bolivarjev 62.87%) pri slovenski maši na drugo nedeljo v juniju so izročili nadškofijski dobrodelni pisarni 'Caritas.
Drugo junijsko nedeljo so imeli Slovenci v Caracasu mašo za vse slovenske žrtve nacizma, fašizma in komunizma.
Rojaki v Caracasu so svojemu dušnemu pastirju g. Janezu Grilcu, ki med njimi deluje neumorno že nad eno leto, izročili maja meseca za god lep mašni plašč. Ob štirih popoldne so se zbrali najprej k sv. maši, nato so pa ob prigrizku, pesmi ter kozarcu vina prebili več prijetnih ur v župnijski dvorani.
Leopold Kladnik je moral v zdravniško oskrbo. V prsnem košu se mu je
u
začela nabirati voda ter je bila potrebna operacija. Kladnik jo je prestal ter se mu sedaj zdravstveno stanje že zboljšuje.
KANADA
Odbor za zgraditev cerkve, posvečeni Mariji brezmadežni s čudodelno svetinjo v New Torontu je v cerkveni dvorani pri Mariji Pomagaj v Torontu u-prizoril veseloigro “Stric v Toplicah”. Predstavi sta bili 1. in 15. maja. Igro je režiral Anton Ponikvar.
Na zadnjem sestanku Slov. kat. akad. starešinstva v Torontu je predaval df. 'V. Bratina o delu starešinske veje Pax Romana v letu 1959.
Na majskem občnem zboru Društva
N.	I. J. je bil izvoljen za predsednika Ivan Marn.
V mestu Lethbridge je umrla Novakova mama, žena Lovra Novaka, znanega gorenjskega zadružnega delavca v Naklem. V Kanadi se nikakor ni mogla vživeti v nove razmere ter je vedno čutila močno domotožje, čeprav so bili z njo sinova Lovro in Viktor ter hčerki Mici in Anica z. družinami, sin France pa živi v Argentini. Ob lepi udeležbi rojakov so jo pokopali na lethbriškem pokopališču.
Gradbeno podjetje Triglav je imelo v letu 1959 blizu en milijon dol. denarnega prometa. Zgradilo je 15 hiš, od katerih sta bili dve za 6 družinskih stanovanj. Prodajna cena se je gibala med
57.000	do 60.000 dolarjev.
Podjetje so leta 1954 ustanovili novi slovenski priseljenci. 9 rojakov se je zbralo ter zložilo 30.000 dol. To je bil začetni kapital. Po zgraditvi prvih 10 hiš se je podjetje pretvorilo v delniško družbo. Vodijo ga 4 odborniki, katerih poslovna doba traja eno leto. Prvi pred-
E N C I PO SVET
Ne pozabite:
V NEDELJO 10. T. M. OB 16.30 URI YAPEYU 1 3 2
(kjer je bil prvi koncert mendoškega zbora
KONCERT
V PROSLAVO STOLETNICE NAŠE NARODNE HIMNE
Slovenski pevski zbor "Gallus"
V nedeljo 17. 7. točno ob 17h vabi slov. tečaj A. M. Slomška vse Slovence v Buenos Airesu na eno naj lepših otroških igric
n
V KRALJESTVU PALČKOV
(Josip Ribičič)
v lepo, novo in prostorno dvorano pri sestrah Dominikankah v Ramos Mejia (poleg. župne cerkve,). Predprodaja vstopnic pri ge. Emi Blejec, French 94, R. Mejia.
Dobiček za Slomškov dom.
LETOŠNJI AMERIŠKI SATELITSKI PROGRAM
Na Cap Cañaveral so pred dnevi izstrelili v vsemirje na pot okoli našega planeta, dva satelita, katerih eden bo meril radijsko izžarevanje, drugi pa ho služil ladjam na visokem morju pri iskanju smeri. Oba satelita sta odletela v vsemirje na isti raketi ter sta se ločila šele v vsemirju. Satelita imata polarno pot, se pravi, krožita okoli Zemlje čez severni in južni pol.
Za letos, imajo Amerikanci pripravljenih veliko število vsemirskih izstrelitev. če bo šlo vse po sreči, bo prvi a-stronaut v raketi Atlas ali Redstone poletel v višino 120 km in 200 km daleč čez Atlantik že v juljiu ali prvih dneh avgusta. Prvič nameravajo poslati človeka na potovanje po vsemirju okoli Zemlje v drugi polovici leta 1961. Že letos pa bo na tako pot odletel šimpanz.
Tiros I, ki fotografira oblake ter Transit 1-B, ki vodi ladje na visokem morju, bosta dobila dvojčka že čez nekaj mesecev. Tiros II in Transit 2-A bosta odletela v vsemirje meseca septembra. . Celoten sistem teh dveh vrst satelitev pa bo obkrožal Zemljo v naslednjih dveh letih.
Ameriška vojska bo v juliju izstrelila satelit Courier, ki ho omogočal ameriškemu vrhovnemu vojaškemu poveljstvu pošiljati tajna poročila ameriškim vojaškim oporiščem kjer koli na zemeljski obli, ne da bi jih mogla prestreči sovjetska špijonaža.
Letalstvo ima v načrtu tri satelitske sisteme za obrambo države: Midas, ki bo pravočasno posvaril USA pred raketnimi napadi; Samos, ki bo fotogra-
firal sovražno ozemlje do zadnje podrobnosti in Advent, ki bo sporočal gibanje sovražnih podmornic. Prvi poskus s Midasom je bil že izvršen, Samos pa bo odletel v vsemirju v avgustu. Advent bodo izstrelili prihodnje leto. Te tri sisteme bodo izstreljevali v vsemirje z oporišča Vandenberg v Kaliforniji na polarno pot.
Poleg teh “praktičnih” in “vojaških satelitov bodo izstrelili v vsemirje še celo vrsto izključno znanstvenih satelitov.
Z raketo Atlas-Able bodo odstrelili proti Luni dva satelita, prvega koncem avgusta ali v začetku septembra, drugega pa v novembru. Z enim satelitom nameravajo fotografirati “drugo stran” Lune in po televiziji dobiti slike na Zemljo.
Z raketo Titan bodo poskušali dohiteti sovjete v teži satelitov. Proti koncu letošnjega leta bodo s to raketo pognali v vsemirje satelit težak ok. 5000 kg, v katerem bo znanstvenih naprav za 2500 kg. S septembrom bodo začeli izstreljevati v vsemirje tudi vrsto raket Juno II, s katerimi bodo merili radijsko izžarevanje, meteorski prah in druge neznanke vsemirja.
Prvo raketo s trdnim gorivom bodo pognali v višino 40.000 km z otočja Wallops. S tako raketo, ki jo imenujejo Scout, bodo tudi merili radijsko izžarevanje v vsemirju.
Poleg omenjenih raket bodo za vse-mirska raziskovanja letos uporabljali še rakete Atlas-Agena, Thor-Able-Star, Thor-Delta in Thor-Agena.
sednik je bil I. Kavčič, sedaj je pa že nekaj let J. Kastelic. Podjetje razpolaga danes s kapitalom okoli 80.000 dolarjev, delnice pa nosijo letno okoli 41% dividende.
SEV. AMERIKA
Študentje, člani Mladinskega zbora, ki deluje pod okriljem čikaške podružnice Lige, so letos imeli že drugi koncertni nastop. Lani so se postavili s “Kovačevim študentom”, letos so pa v prvem delu svojega večera zapeli več pesmi, v drugem delu so pa uprizorili opereto “Čevljar in vrag”, ki jo je na besedilo neznanega pisatelja zložil pevovodja p. Vendelin. Vraga je igral Andrej Fi-šinger, Urbana Ivo Koščak, Marjano Marija Kranjc, hčerko Maričko Nandi Stanovnik, njenega fanta Toneta Lojze Arko, sluga Jana pa Marijan Erman ml. Poleg teh je nastopil še cel zbor kot sosedje in gostje. Opereto je spremljal mal orkester, v katerem je imel glavno vlogo s klavirjem Alfred Fišinger. Sce-nirijo je oskrbel Ali Kranjc.
Slovensko pevsko društvo “Slavček” je ob smrti škofa dr. Rožmana proglasilo šestmesečno žalovanje za njim. Dobo žalovanja je zaključilo 15. maja s slovesno mašo pri sv. Vidu za pokoj duše škofa dr. Rožmana. Med maše je zbor pel Tomčevo “Dijaško sv. mašo”.
PO ŠPORTNEM SVETU
ODBOJKA
Nuestro Hogar : Platense 2:1 (5:15, 15:6, 15:2)
Ateneo : Nuestro Hogar 2:1 (12:15, 15:6, 15:7)
26.	junija se je začelo prvenstveno tekmovanje v odbojki v “Federación Metropolitana de voleibol”. “Naš Dom” je nastopil z naslednjimi igralci: Mehle, Grabnar. Intihar M. in Intihar L., Modic, Bergant A., Oven in Janežič. V prvi tekmi naši igralci niso imeli resnega nasprotnika in so brez posebnih težav dobili igro. V drugem kolu pa so se srečali z “Ateneo” ki je lansko leto dosegel drugo mesto. Če ne bi bilo tolike nervoze, bi lahko tudi to igro dobili, saj so imeli z dobljenim prvim setom pol igre že v žepu. Morda jih je malo motilo igranje v zaprtem prostoru. Res je, da so imeli enega najtrših nasprotnikov, in so_ igrali dobro, vendar bi z malo več pažnje lahko zmagali, saj so bili po kvaliteti igranja popolnoma enakovredni nasprotniku. Upajmo, da bodo v nedeljo 24 t. m., ko igrajo s klubom “Obras Sanitarias”, že bolj vigrani in brez nervoze.
ŠAH
Šahovski turnir — Jože Šinkovec
18.	junija se je v Našem Domu v San Justo pričel zgoraj omenjeni turnir. Ves ta čas je bila soba, ki je določena za igranje, zasedena z igralci in pa tudi gledalci, ki jih šah zanima. Posebno ob sobotah se jih nabere toliko, da je prostor skoraj pretesen. Do sedaj je bilo odigranih petintrideset partij. Najzanimivejše so bile; Šušteršič: Močnik 1:0. Močnik: Marolt 1:0, Marolt : Šušteršič 1:0, Krištof : Marolt 1:0. So to najmočnejši igralci na turnirju in bo skoro gotovo eden od teh prvak. Veliko presenečenje je bila Mehletova zmaga nad že znanim dobrim Maroltom in pa Urbaničeva nad Poštaj-
SLOVENCI IZ SAN MARTINSKEGA PODROČJA
Vsi, ki vidite in čutite potrebo po Slovenski hiši v San Martinu, središču kulturnega in družabnega življenja, in ste pripravljeni sodelovati ter moralna in materialno podpreti prizadevanja za dosego zaželenega cilja slovenske skupnosti v San Martinskem področju
ste vabljeni na sestanek
v nedeljo 17. julija
v cerkveni dvorani v S. Martinu po slovenski sv. maši.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascanfe
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
________________________\
SE NECESITA
MECANICO GENERAL
para mantención de fábrica en Lanús Este.
Hay buena vivienda
Tratar en
E, del Campo 516, Ramos Mejía
Ind. obrat pričakuje ponudbe tudi iz notranjosti republike. Ugodna priložnost za tiste, ki bi se radi preselili v Bs. As. Ponudbe lahko pošljete tudi na upravo lista.
narjem. Jereb, Trpin in Erjavec niso odigrali še nobene partije. Po pravilniku turnirja mora vsak igralec do nedelje 17. t. m. odigrati vsaj polovico partij ali pa izpade iz turnirja. Zato bodo omenjeni gotovo imeli težave če bodo hoteli ostati v turnirju do zaključka.
Lestvica že odigranih partij
dobljene, N
neodločene, Z	—zgubljene,		T	—	točke.
Ime	I	D	N	Z	T
Šušteršič	7	6	—	1	6
Marolt	8	5		*	3	5
Močnik	7	4	2	1	5
Krištof	4	4	—	—	4
Pavlič	3	3	—	—	3
Mehle I.	5	2	1	2	2yz
Oven I.	4	2	1	1	2%
Urbančič	7	2	—	5	2
Vodnik C.	8	2	—	6	2
Kavčič	5	1	1	3	lVz
Kosančič	3	1	—	2	1
Poštajnar	3	—	1	2	%
Benko	5	—	—	5	—
Polanc	1	—	—	1	—
Jereb			 ■	—	—	—
Trpin					
Erjavec	—	—	—		'	—
ESLOVENA LIBE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire
Argentina	
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? »824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
OBVESTILA
Proslava godu svetih slovanskih hrbtov Cirila in Metoda bo v nedeljo 10. julija ob 10 uri s sveto mašo na slovenskem oltarju Marije Pomagaj v Don Bo-sku v Ramos Mejia. Sveto mašo in pridigo bo imel g. Stanko Skvarča iz Lu-jana.
Na vigilijo praznika Matere božje Vne-bovzete, 14. avgusta 1960, SLOVESNA PROSLAVA 160 letnice BREZI JANŠKE PODOBE v dvorani Marije Pomočnice na Yapeyu 132. Capital.
Tečaj za strojepisje se bo začel z avgustom v Mladinskem domu v R. Mejia. Tečaja se lahko udeležijo dečki, ki so vsaj v petem razredu ljudske šole, po peti uri zvečer, možje in fantje pa od
9.	do 10. zvečer. Prijaviti se je treba pri vodstvu Slov. Mladinskega doma v Ramos Mejia Tečaj bo na novih Reming-tonovih strojih po uradni argentinski metodi
Sestanek fantov in mož iz nekdanjega taborišča v Traniju bo v nedeljo ob 11 uri v Mladinskem domu.
Sestanek Slovenske fantovske zveze, ki je bil napovedan za 3. julija, je zaradi slabega vremena prestavljen na prihodi njo nedeljo dne 10. t. m. Ura in kraj: Po maši v Slovenski hiši. Odbor SFZ.
Padlim domobrancem v spomin sta SDO in SFZ pripravila proslavo, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob pol štirih v organizacijskih prostorih na Pristavi v Mo-ronu. Na sporedu so: domobranske pesmi, pevske točke zborčka SDO, član SFZ — bivši domobranec bo pripovedoval svoje doživljaje ter recitacije.
Za padle domobrance bo na pristavi tudi sv. maša.
Slovensko mladino prisrčno vabita Odbora SDO in SFZ.
Vse prijatelje športa obveščamo, da bo
v nedeljo dne 24. julija popoldne že dolgo pričakovana tekma v odbojki med moštvi škofijskega zavoda Adrogue in SFZ Moron.
S to igro bomo odprli tudi novo tlakovano igrišče.
Za jedila, pijačo in zabavo bo dobro preskrbljeno. Odbora SDO in SFZ.
Šesti kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 16. julija ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41. Spored: I. del: Slovensko - slovaški kulturni stiki (dr. Tine Debeljak); Ob stoletnici rojstva Martina Kukučina (napisal prof.
dr. S. Mečiar); — Odmor. — II. del: Beseda o slovaški emigracijski književnosti, o pisatelju Hronskem in pesniku Dilongu (dr. Tine Debeljak); J. C. Hron-sky: Svet na Razdrtem (fragment iz najnovejšega romana — bere Božo Fink); R. Dilong: Pesniku (v spomin F. Balantiča, bere ga. Vanda Martelanc); R. Dilong: Pesniku (recitira avtor sam).
članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 9. julija ob 18. uri v Slovenski hiši. Ramon Falcon 4158.
Zgodovinski atlas Slovenije bo zaključil peti letnik knjižnih izdanj Slov. kult. akcije in se dela za natis v tiskarni bližajo koncu, nakar bo šlo delo v knjigoveznico. Izredno zahtevno delo nalaga uredniku in tiskarni posebne naloge, zato naj naročniki nekoliko potrpe.
Uprava SKA.
V nedeljo 10. julija bo priredilo društvo Slovenska vas v svojem domu v Lanusu KOLINE. Začetek ob 12. uri. Udeležencem bo na razpolago sveža svinjska pečenka, izvrstna kapljica in dobra postrežba. Za povečanje dobre volje bo poskrbela domača godba Slov. vasi. Vljudno vabi odbor društva Slovenska vas.
PROŠNJA
Naročnika Ivanko Kresnik ter Edvarda Korena prav lepo prosimo, da nama sporočita nova naslova, da jima bomo lahko redno pošiljali list. Ivanka Kresnik je doslej stanovala v ul. Valdenegro 3551, Villa Urquiza, Bs. As., Edvard Koren pa v ul. Arenales 5454, Flcrida, PCGB. Poštna uprava je izvoda za oba vrnila z navedbo, da sta se preselila “ne-znanokam”.
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO B u m ar, SRL Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
Dne 2. julija 1961 ob 3.30 uri zjutraj, ko je manjkalo samo še nekaj tednov, da bi napolnila 87 let, je naša dobra “babuška”
Ljuba Romanov Zubržichaja
v Temperleyu v Argentini končala svoje zemeljsko potovanje iz Dalnje Rusije preko Jugoslavije in begunskih taborišč ter se preselila v nebeško kraljestvo, kjer je v bližini dobrega Boga našla končno domovino večnega miru.
Njene nebogljene telesne ostanke smo izročili zemlji v nedeljo dne 3. julija na pokopališču v Lomas de Zamora.
Čeprav ni besed, ki bi dostojno izrazile našo toplo doživeto hvaležnost, se na tem mestu Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili ob tej žalostni priložnosti z nami. — Dr. Raúl Artona, ki je že 5 let nesebično bdel nad njenim zdravjem, je posebno zadnje tedne storil več kot bi lahko opravil, če bi bil samo zdravnik. Ko že ni bilo več zemeljske pomoči, ji je o. Sergej Ivanov dal vse potrebno na pot pred večnega Sodnika in končno opravil tudi pogrebne obrede. Društvo Slovencev nam je izplačalo posmrtnino in njegov predsednik g. prof. Alojzij Horvat se je vzlic nalivu udeležil pogreba. Prav tako smo dolžni zahvalo osebju pisarne Ciudadela SRL, g. Petru Capudru in prijateljem ter drugim darovalcem lepega cvetja. Naša topla zahvala gre tudi sosedom, ki so nam v vsakem trenutku stali ob strani. G. Carlos E. Rodríguez Barreiro nam je bil vsak trenutek dneva in noči nesebično na razpolago z, avtomobilom in družina Jaime Aranda je te dni skrbela za nas kot za svoje. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam poslali izraze sožalja in se udeležili pogreba; tudi tistim, ki s0 imeli namen pospremiti našo “babuško” na zadnji poti. pa tega niso mogli storiti zavoljo naliva, ki je zmedel ves program. Vsem Bog plačaj!
Družina Rupnik - Kociper
Umrla je dne 2. julija 1960 v visoki starosti 87 let članica Društva Slovencev
gospa Ljubov AI e h s a n dr o v na ZubržieUi ( Romanova )
Naj ji bo lahka argentinska zemlja, njena duša pa naj v Bogu počiva! Buenos Aires, dne 7. julija 1960.
Društvo Slovencev