Štev. 8
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
24. februara 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Ka pomeni Prihod Radičove stranke v Belgrad?
Radičova stranka se je odločila, ka pride v Belgrad. Če njej radikali nedo delali nikših teškoč, njeni prihod dosta pomeni: Pomeni spremembo v ravnanji orsaga, pomeni bár en stopaj naprej proti autonomiji ali slobodnoj Horvackoj i slobodnoj Sloveniji v velikoj Jugoslaviji, kak je vsikdar štela dosegnoti naša stranka. Če se posreči napraviti opozicionalni blok, to je če se posreči napraviti zdrüženje protivladnih strank — to pomeni opozicionalni blok — te se obprvim vrže radikalna vlada, se razpišejo volitve ali ne več od radikalov, nego od protivladnih strank. Te volitve bi pa samo na kratek čas držale poslance v parlamenti i samo ti naj potrebnejši zakoni bi se sklenoli. Razpisala bi pa po volitvah vküppostavljena vlada ešče edne volitve, štere bi bile takše kak so bile l. 1920., gda se je šlo za fundament orsaga, za ustavo (alkotmány). Če bi te te drüge volitve prinesle večino tistim strankam, štere so za autonomijo, bi jo za par let že veselo pozdravljali. Če njim pa ne prinesejo večine, nego samo veliki broj poslancov, od šteroga de se vsaka vlada bojala i s šterim de vsaka vlada mogla računati, te se en del autonomije sigurno taki dobi, zakoni bodo pravičnejši i pot za cele autonomije doségo bo strta. Prihodnjost ma velike reči v sebi: Odvisno je vse Radičove stranke i držanja demokratov.
Je li Martinišče potrebno?
Potrebno je dosta bole kak si ništerni mislilo. Potrebno je ravnotak, pa ešče bole, kak cerkev v vsakšoj fari. Pomislimo! V Martinišči de ravnotak Jezuš v oltarskom svestvi kak v cerkvi, tam do se ravnotak vsaki den slüžile sv. meše kak v cerkvi. V cerkvi Jezuš gleda na svoje ovce, v Martinišči de gledao s posebnim veseljom na mladino, štera so njegove najlübeznivejše ovčice. V cerkvi so orgole, štere žveglajo Bogi v čast, v Martinišči de na stotine živih orgol, najmre dečki, ki do s svojimi zveneči glasi iz dna svoje čiste düše popevali vsaki den Bogi i Mariji v čast. V cerkvi so zvonovje, Šterih glas se razlega po gorah i dolinah, dokeč se ne zgübi, v Martinišči se bodo v gorečih düš;cah dečkov zlevali zvonovje iz čistoga zlata, šteri do potem, gda pride čas,
brneli po celoj domovini i ešče zvüna nje. I te glas se ne razkadi, nego ostane v srci tistih, ki do ga čüli.
V cerkvi je oltar, na šterom se Bogi opravlja daritev, v Martinišči se bodo" dečki darüvali Bogi s tem, da bodo vse svoje križe i težave potrpežlivo prenašali, svoje grešno poželenje iz lübezni do Boga krotili, kak so delali sv. Alojzij, sv. Ivan Berkmans, sv Stanislav Kostka, Dominik Savio ino drügi mladenci. V cerkvi je tabernakl, z belim svilom oblečeni i ma v sebi samoga Jezuša, dijak! v Martinišči bodo pa živi tabernakli, v štere se gostokrat, mogoče vsaki den preseli Jezuš v svetom prečiščavanji. V cerkvi mamo rože, korine, štere prinašajo pobožne deklice, v Martinišče de pa samo Marija pošilala mladence, šterih düše so več kak vse cvetlice sveta.
Ešče nekaj. Gde se včimo najbole Bogi slüžiti i greha se ogibati? V cerkvi, s predganice. Poglejte! V Martinišči do dijaki meli popolno prostost zvoliti si tisti stan, do Šteroga čütijo nagnenje ino veselje. Eden bo vučiteo, drügi Sodnik, tretji fiškališ, štrti oficer itd. Gotovo pa bodo tüdi takši, ki se posvetijo za dühovniški stan. Edni postanejo svecki dühovnike drügi pa redovniki. Tak edni kak drügi do glasili iz predganice Kristušovo vero doma ali v misijoni.,
V istini moremo praviti, ka je ne mogoče popisati vseh dobroj, štere bo Bog delio nam, našim potomioom,í! našoj domovini, čl mi kak najprle postavimo Martinišče našim dijakom. Ne ide se tű za človečo čast nikomi, nego vse za božo čast. Jako dosta znamenj že mamo, ka Bog šče, ka se to kak najprle zvrši. Bog jele, ka se vsi Zdrüžimo, ka vsi polovino svoj mile« dar na Martiniščov Oltar!
NEDELA.
Drüga predpepelnična. Evang. sv. Lukača VIII. 4 — 15. Sejač seja svoje semen. Sejač je Jezuš i njegovi dühovniki, pa tüdi vsaki človek. Seme je reč boža. Seja se to semen po razsvetljene, navdihavanji Jezušove svete milošče, po predgah, spovedavali, dobrih spisih, po dobrih tanačih, opomini i zgledi. Dober Jezuš pravi, ka komaj en štrti deo semena obrodi sad. Zakaj? Ne zato, ar je seme slabo, ne, nego zato, ar je zemljá, to je naša düša ne pripravna. Če jo želenje po bogastvi, sveckom vživanji i posvetnosti napuni, — prejde v njej semen.
Srce mora mehko biti. Trdo srce božem! semenj ne da klice. Znamenje, je H trdo ali mehko moje srce, je ljübezen do bližnjega. Če z djanjom Ijübim bližnjega, je zemljá mojega srca dobra, s suncom bože milosti bo vncgo sadü obrodila.
Ljübézen do bližnjega.*)
Predragi! Eli moremo mi v istini prečüti te glas? Nemremo ga, ne smemo ga, či je v nas ksščanska lübezen do bližnjega. Naša velka skrb mora biti, da bežimo düšam v vicah na pomoč z molitvami, z odpüstki, s sv. mešanih — Eli je pa to v istini naša velka skrb? Bodi Bogi potoženo, ka bom mogo zdaj povedati ! Stari pisateli pripovedavajo, da se je Pojavila nekda nekša küga, štera je mela to posebnosti da je vsakšemi, šteroga je napadnola, vzela ves špomin, tak da či se je betežnih tüdi zvračo, je ne Poznao nikoga več, tüdi očo i matere ne. Predragi 1 Eli nega tüdi dnesdén dosta takše küge na toj zemli? Ljüdje ne poznajo nikšega mrtveca več, tüdi očo i matere ne! Izpred oči — iz spomina! Malo skuz, sprevod — to je vse. Potom nikaj več. Miseo, kak bi se spodbüo teštament — to ja, misli, kak bi se rešila düša iz vic — ka šče! Preklinjanje že, preklinjanje, či je herbije premalo, eli či je nikaj nega; pa molitev . . ah! Šče tistim je ne na bjigi, da bi pomagali mrtvomi, šteri so znabiti dosta, vse, dobili. Strašni so Ijüdji, v sta-* rij časaj ravifo tak, kad dnesdén . . . Aleksander Velki je vmirajoč zapüsto svojim povelnl-kcm celo kralestvo, da si je med sebov razdelijo.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.

Gde so Novine gorprišle, naj se pošljejo nazaj. Nücamo je v drügih krajaj. Ne trebe poštnine plačati, samo na tisti ovitek, v šterom so prišle, gornapisati: nazaj. — Raj smo pa, če spravite nove naročnike i njim je taki ta date.
Višešnje Marijine Liste nam pošljite nazaj. Če pa dobite nove naročnike za nje, ka je najbole za želeti, dajte njim je taki ta. Z sirot se ne spozabite! Pa mlačen katoličanec je, ki Mariji na čast ne zmore štiri belice, za drüge nepotrebne reči pa ma peneze
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
„Jaz znam, što je prejšnjo noč včino tisto hüdobijo?“
„Što?“
„Nikši mladenk Pankracij — najšeo sem njegov nož tam, kde je to včino.“
„Zakaj si ga pa ne zgrabo i pripelao pred sodnika?“
„Dvakrat sem že čüo njegov glas i že skoro bi ga meo v rokaj, pa mi je vsikdar vujšeo.“
„Gledaj, da ob tretjim ne vujde, če ne — zadene tebe njemi obečana kaštiga. Odked pa poznaš njega i njegov nož?“
„V Kasijanovo školo sva hodila vküp, ki je tüdi krščenik, kak sam sledkar zvedo.“
Ka — krščenik si vüpa včiti moje podložnike i je napraviti za izdajavce i norčevalce svojega casara i bojov?“ — Zaistino je on navčo toga mladenca, kak naj raztrga razglasi Ali znaš, kde prebiva?“
„Znam Veličanstvo! Torkvat mi je pokazao, ki je pred malo dnevi odstopo od krščanske vöre.“
„Što je pa te Torkvat?“
„Nikak, ki je duže časa živo po vesnicaj i pri Kromaciji išče pri mnogij drügij krščenika).
„Poglej, poglej, — ta reč se razvija čim duže lepše; ali je Prejšnji prefekt tüdi Pristopo k vöri krščenikov?“
„Tüdi i šče mogo drügij v Kampaniji.“ »Kakša nevörnost (nezvestóba) i Izdajstvo! — Počasi več ne bom meo človeka, na šteroga bi lejko zavüpao. Prefekt, včasi mi polovi vse te ftičke, vučenika i Torkvata tüdil!“
„Torkvat je ne več krščenik“ odvrné sodnik.
„Ka pa to mene briga? Pblovi vse, štere moraš, pa niti edno mi ne smiš prizanesti; si razmo? — Zdaj pa lejko odidete vsi; čas je za obed.*
Kda pa je Korvin prišeo domo, njemi vsa vracva ne so mogla včüniti bolečin; celo noč ga je stepala ledenica; čemeri i sramota njemi nesta dali spati. Drügi den je proso očo. naj ga pošle v Kompanijn, da si reši svojo čest pred casarom i pred lüdmi, šteri so ga sramotili j da si štere čemere nad krščeniki,
Poglejmo, ka dela Fulvij. Doma pri Evroti sedi i njemi pripovidavle, ka se njemi je listi dén pripetilo. Mirno ga poslüša stari možak ali na konci njemi pa mrzlo odgovori:
„Mali dobiček je to iz vsega toga!“
„Pravzaprav nikši dobiček . . . pa vüpanje do lepoga dobička.“
„Do kakšega ?“
„Neža je v mojij rokaj“, ár sam zvedo, da je krščenica, dobim jo zdaj z vrednoščov ali pa samo vrednoščo !“
„To zadnje naj vala !“ odgovori stari i oči se njemi čüdno zasvetijo, obraza pa je. ne geno niti z ednim miglanjom nel To je najbole kratka pot pa obednem najbole gvüšna!“
„Kapa — ár ide za mojo česti Ne morem püstiti, da bi ravnao tak nepošteno z menov, kak sem ti povedao.“
„No, vej so že itak nepošteno ravnali s tebov i to terja, da se poplačal što pa bo se müdio z takšimi norostmi; penezi so se ti že skoro skadili, dobička, kšefta pa ne odniked. Ti moreš nekaj napraviti!“
Dale,
2
NOVINE
24. februara 1924.
Odaja mleka se je en čas stavila. Zakaj? Nešterni ljüdje so tak nesramno mešali mleko i ji drage peneze za nje v žep vtikali, ka se človeki pred oči postavi pitanje,; je li mogoča takša nepoštenost? Saharin, melo i vodo je naišla v Radgoni Preiskava v našem mleki. Kraj od Sobote dol je tű najbole zadet. Pa mate.düšno-vest? Vüpate to božno, mleko betežnikom v špitale, sirotam v nevoli, gingavoj máloj deci v ostavljenosti za okrepčanje odati i to za drage peneze? Sram naj bo te grde ljüdi, ki so to napravili i špot spravili na celi naš kraj.
Kak misli naša Amerikanka od našega kraja? Rada bi kaj znala z etoga dalešnjega kraja od moje materne slovenske zemlje, gde sam od mala mao gori rasla pa vesele pesmi spevala kakti pri Sv. Jürji. Te slovenski kraj ne morem pozabiti, zdaj pa Zbogom ostani ti Slovenska Krajina, dokeč te vidila ne bom. — Z S. Belhle-hema je prišo te dopis i svedoči, ka ljübezen do materne reči živi povsod v vsakom poštenom, dobrom srci.
Ki bi rad med žandare stopo izmed naših domačih dečkov, naj se javijo pri najbližanjoj žandarskoj postaji. Tü zvejo vse potrebno od plače i vse svoje dužnosti pa penzije.
Kim je železnica razrezala zemljo, če majo pod 10 oralov svoje zemlje, dobijo z arende od veleposestva, je obečano g. poslanci Kleklni na ministerstvi za agr. reformo. Potrebno je pa, da dobijo do rok izkaz 1) iména onih, kim je zemljá razrezana; 2) keliko njim je raz-rezane zemlje? 3) Keliko majo zemlje z arende od Veleposestva? 4) keliko svoje zemlje majo? 5) keliko kotrig sté njuva familija? Te izkaz Če se neste poslali, dajte kim hitrej poslati g. poslanci.
Za one, kem je küga slinovka pobrala živino v Törnišči, Nedelici i Lipi, so narodni poslanec g. Jožef Klekl prosili podporo od ministra za kmetijstvo.
Naj se Müra predgledne na Petancih, Tišini, v Tropovcih, v ■ Gradišči i M. vročih, so se narodni poslanec Klekl obrnoli na ministerstvo i prosili pomoč za te občine, šterim se proti nesreča od Müre.
Na „Martinišče“ je nabrao v Odrancih Gabor Jožef gostilničar z Odranec na gostüvanji Mlinarič Marije 38 Din. 25 par, Horvat Alojz 25 Din. 50 par na gostüvanji pri Vegič Matjaši. Sobočan Jožef v Gomilici je pa nabrao na gostüvanji tiabočan Petra i Dominko Bare 15 Din. 50 par. Bedrnjak Janoš glavni nabirač je nabrao v D. Bistra 179 Din. 25 par, na Forjan Stefana gostü vanji v Dokležovji se je nabralo 12 Din., Panker Iván z Dokležovja je pa dao 20 Din; — Bog plati 1 — O le naprej.
Licencüvanje žrebcov. V Dolnjoj Lendavi se je 12. feb. licencüvalo žrebce. Prignalo se je 21 žrebcov, 16 je bilo spoznanih za sposobne, 5 je bilo nesposobni. V M. Soboto se. je 13. t. m. prignalo k licencovanji 25 žrebcov, 19 je bilo licencovanih, 6 nesposobni. Licencüvalna komisija je določila, da mora vsak konjerejec 125 Din. plačati od kobile za žrebca. Skočnina je torej zdaj določena na 125 Din.
Uradna naznanila.
Pristojbinski namestek (ekvilavent) plačajo imanja, štera neido z edne roke v drügo, nego se stalno samo prevzemejo od naslednjov. Takša so farna, cerkvena, občinska i akcijskih drüžb imanja. Po tarifno) postavki 12. pop. 12. plačajo pri nas občine, cerkve, farofi na deset let 4% od prometne vrednosti svojega negibajocega imanja, akcijske drüžbe (banke) pa samo 2u/o- — Pá se vidi, ka radikalna stranka podpira banke, odiraše maloga človeka, cerkev pa, gde te jedino dobi pomoč i tolažbo zapostavlja i industnjskim drüžbam (fabrikam) štere samo 1% ekvivalenta plačajo na deset let, pa še od bank bole ide na roko.
Tüjih držav podanika, ki v našoj državi prebivajo, si morejo sprositi potne liste, ki so se pa po 1. 1918 že pri nas naselili, pa morejo prositi dovoljenje, da se njim podugša tű prebivanje, ar bi se ovak prek meje pregnali. Prošnje se vlagajo na gtavarsrvi. Vsi inozemci se taki naj javijo pri svojoj orožniškoj komandi (okr. glav. 31. jan. 18 pov).
Politične drobnije.
Kak je v Vojvodini? Neki novosadski kmet, Srb, je bio obtožen, ka je v pijanosti proti Srbiji gučo i zahtevao autonomijo. Pri priliki toga dogodka piše stari radikal v „Viduvdani“ sledeče: Bodimo odkritosrčni pa priznajmo, da se širi mišlenje, štero je povedo te novosadski Srb po Vojvodini. Ravno zavolo nesrečnoga znotrašnjega položaja je začao pripüsti narod ednačiti zdajšnji režim s Srbijov i je tüdi tisto naravno, da nemore meti od nje lepše podobe. Ka nam pošilja zdajšnji režim
v imeni Srbije, ali bole povedano v imeni Velke Srbije ? Pošilja nam na mesto sposobnih sinov, štere je stiral, na odgovorna administrativna mesta svoje priganjače, šteri nemajo nikših drügih sposobnosti kak to, ka so radikali. Pošilja nam oderajoče pokvarjene lüdij v finančno slüžbo, šteri nametavajo dačo pristranskó, ne pa po pravici ino zakoni. Pošilja'nam žandare, ki naj bi čuvali meje, i med temi je stotina takših, ki so že bili zasledjeni pri Švercali. Pošilja za občinske ravnitel tiste, šteri nemajo niti pojma kak se občino ravna i njüvo jedino delo je to, da delijo karte s Pašičovov fotografijov. Mi smo tomi ravnanji poklonili zavüpanje kak nosilci srbske misli i Srbije, ali ono je nešče spuniti. Vojvodničanom nite edne želje nešče spuniti, rajši odava interese Vojvodine Nemcom i fiškališom. „To zdajšnje ravnanje je delo sporazumenja vseh doblčkaželjnih na to ino ono stran Save i Donave, pa je zjediniio vse, ka je pri nas pokvarjenoga da živi na račun naroda i države." — Glejte sami Srbi tak sodijo i pišejo od radikalne vlade i stranke.
Država.
Nesreča poštnoga automobila. Poštni auto, šteri vozi med Karlovcami i Plitvicov je blüzi Slunja skočo v 5 metrov globoki jarek. Eden potnik se je smrtnonevarno poškodüvao, drügi pa malo menje. Samo sprevodnik je v pravom časi skočo doli i je ostao nepoškodüvan.
Strašna smrt deteta v vreloj župi. V hoteli „Dinar“ v Belgradi se je zgodila strašna nesreča. Dete küharice toga hotela je prišlo v kühnjo, štera je bila ravno prazna. Motalo se je okrog ognjišča i je spadnolo v koteo z vrelov župov, v šterom se je skühalo.
Svet.
Vožnja v smrt. Na progi Bukarešt—Kološ je te dni na strmini Tömöškoga prelaza odpovedao zavirač i vlak je nezadržano z groznov naglostjov drveo doli proti tömöškoj postaji. Ar je vlakovodja že na prejšnjoj postaji opozoro (opomeno) postajnoga načelnika, da je pri zavirači ne vse v redi, je te s previdnosti opomeno postajo Tömöš na mogočo nesrečo. Tü so šine, po šterij bi meo priti vlak, spelali na slep tir (prazen prostor). Na konci toga tira pa je velki prepad (jama). Naskori je pričaküvani vlak s peklenskov hitrostjov füčkao mimo postaje, v hipi je porüšo oviro na konci tira i zleto v prepad? Ne, obstao je na robi kak po čüdeži: zadržao ga je velki snežni zamet, v šteroga se je vlak zario 40 metrov globoko, nato pa obstao. Potniki so prestali strašne trenotke smrtnoga straha i so bledi kak smrt prišli iz vozov. Peč se je malo poškodüvala i je mogeo vlak po dvej vöraj zamüde odpelati dale.
Svetovna politika.
Angleško. Državna skupščina je začela svoje delo. Mac Donald ministerski predsednik i voditeo delavske stranke je meo govor od programa nove vlade. Z Rusijov šče nova vláda Obnoviti nekdašnje zveze. Žele pa, da naj boljševiki v Indiji ne delajo proti Angležom, Proti Francozom sö bile njegove reči prijatelske, ar bi prej razdvoiitev tevi državi pomenilo novo bojno. Je ladi za to, da se države naj ne oborožüjejo edna proti drügoj. Zato pa šče naj bi vse svaje med narodami razsodilo »Drüštvo narodov," k šterom; bi naj bi pristopila tüdi Rusija i Nemško. Politika nove angleške vlade je preci dobra.
Rusija. Sklenoli so trgovsko pogodbo z taljanskov vladov, štera je pripoznala ruske državo. Čičerin komisar za zvünešnje posle je jako nezavüplivi proti Angležom, vendar pa vüpa, da se počasi zbližata tevi državi.
Gospodarstvo.
Na kaj nam je pri dojenji krav posebno gledati.
  Dobrota i vnožina mleka je preci odvisna od načina dojenja. Zato popijšemo glavne reči, na štere se mora pri doji posebno gledati.
Prvo i glavno pri dojitvi je čistoča.
Dalje moram gledati, da se vime popolnoma izdojij i do zadnje kaplje mleka. Te dobimo vekšo vnožino i pa zadnje mleko ma tüdi več masti.' Po večkratnem raziskavanji se je dognalo, da ma prvo iz cecka podojeno mleko 1.2% masti polovico podojeno mleko 3 6%. zadnje mleko T1%, i Zadnja kapljica mleka 10°, o masti. Tej račun! nam povejo zadosta, telko da podojimo vime do zadnje kaplje mleka. Pomisliti moramo tüdi, da mleko, štero ostane pri dojenji v Vimeni, se posüši i na našo škodo zgübi:
Dobrota i vnožina mleka je odvisna tüdi od toga keikokrat na den dojimo. Pri jako dobrih dojnicaj je potrebna štirikratna dojitev na den, zato ar se dojenő vime razdraži, i zavolo toga se napravi več mleka. Navadno se dojij pri nas trikrat na den, i to tüdi zadostüje za navadne, ne predobre dojnice.
í čas dojenja? Dojij naj se vsikdar v določenom časi, to je vsaki den v določenoj vüri ino minuti. Či se toga ne držimo, postanejo krave nemirne: Gospodinje, štere. dojijo štirikrat na den, naj dojijo ob štirih zjütraj, ob desetih dopoldne ob štirih popoldne i ob devetih večer. Pri trikratnojm dojenji ob petih zjütraj, ob ednoj popoldne pa ob devetih zvečer.
.Ravnanje s kravov pri dojenji mora biti kem najlepše. Še v mladosti mora navaditi telico, štera naj bo dobra dojnica, da se človeka ne boji. Prime se jo večkrat za vime i potolaži z lepov rečjov ali s falačekom krűha, če postane nemirna. Prenagla i čemerna dekla ne sme do-jiti krave. Kričanje, sünjavanje ino bilje skvari žival, da se ne da rada dojlti. Dojij naj vsikdar edna i Ista peršona.
Vsaki prehod od Sühe krme na zeleno krmo naj se vrši pomali, ar se inači vnožina mleka zmenša.	DaIe.
Zagrebečka borza
  dne 21. februara 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 280.—
Austrijska krona 100 K	K	—.40
Čeho-Slov. krona 1 K	K 8 40
20 kronski zlat	K 1100.—
Francoski franc 1 frank	K	14 —
Madjar. K 100 (nova	em.)	K	—.80
Švic. fran. 1 fr.	K	52.—
Talijanske lire 1 lira	K	12 80
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 7.45
Pošta.
I Lük. Domajinci. Z zahvalnostjov prijeli 380 Din. - Franc Kočar, Skakovci 25. Dobili od naročnine vekšo šumo. Prosimo vas, naznanite nam, na koj ste poslali, ka je više. Vogrinčič M. Vančaves. Dobili na lanske M. Liste i kalendare 91 Din., na letošnje Novine 150 Din. Lanski dug je popolnoma poravnan. Hvala. Majcen Janoš Rankovci. Lani ste meli 15 Novin i 13 M. Listov. Vaše oboje brezplačno. Za ove pa nam ide 340 Din. Plačali ste nam sept. 18. — 132 Din. 50 par. Ostalo tak duga ešče 207 Din. 50 par. Zdaj smo dobili od vas 290 Din. S tem ste plačali lanski dug 207 Din. 50 par, dva kalendara po 3 Din, to je 6 Din. i 30 Din. podpore, kak pišete, to je vse vküp 243 Din. 50 par. Na novo leto smo Vam tak spisali 46 Din. 50 par. Hvala.
K odaji je dva plüga
prvovrstnih goric na lendavskom bregi (Mélyvölgy). Oda se tüdi edna lepa pivnica. Kupci naj se obrnejo na
dr. Viljema Némethy, fiškališa v Dolnjoj Lendavi.
V Dolnjem Lakoši, poleg dolnje
-: lendavskoga kolodvora je :-
k odaji dobro zidana hiša i posestvo.
Pojasnila da Horvath Karol v Rogaševci.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
V Malom Koti pri sv. Martini se oda na falate 40 plügov senožati, v Bereki pri Selnici 30 plügov senožati, v Gradišči 40 plügov loga
i hrastov les za pintare
i kolje, v Gradiščaki 3 plüge goric, vse po jako fal ceni i na rate. Što želi küpiti, naj se obrni na Mihala Buzgo, bilježnika pri Sv. Martini.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava