SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL, CESAR DIAZ 1657, U. T. 69 - 3667 -_____Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 28 DE OCTUBRE, (OKTOBRA) DE 1938
Núm. (Štev.) 93
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ axg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 tTSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
DELAVEC IN IZOBRAŽENEC
_ Ne samo v domovini prav tako tudi v tujini je nekak prepad med delavcem in izobražencem. Delavec ni-nja najboljšega mnenja o izobražencih in obratno. Mnogokrat je mnenje delavstva utemeljeno, zmerom pa ne.
že kmetje doma gledajo z neka-fim ukoreninjenim nezaupanjem na jzobraženca. Edini, ki je užival spoštovanje, in se ta ne vedno iskrenega, marveč iz nekega privzgojenega strahu, je bil duhovnik. Temu je Predvsem krivo dejstvo, da se večina izobraženstva ni nikoli skušala resnično približati ljudstvu ter njegovim potrebam. Prištevala se je v boljšo vrsto" ljudi, ki si že lahko Privoščijo gledanje na množico od *rha dol, dasi so bili in so še vedno Po večini v službah raznih mogotcev, ia prepad med ljudstvom in izobra-zenstvom se sicer polagoma zožuje, vendar je še zelo velik. . Mnogi izobraženci so mnenja, da j.e 'Judstvo nesposobno za krkšnoko-j* Pametno akcijo. Zato vdano živo-®njo po raznih službah in so več ali ®anj odvisni od volje onih, ki jih Plačajo. Edino politikerji imajo o judstvu svoje mnenje: da se z doro namazanim jezikom more izrabi-za politično karijero. Četudi imajo morda izobraženci Slede nesposobnosti ljudskih mas v j^em prav, je pa le res, da se JUdstvo v svojem bistvu ne vdinja ^Komur, niti tedaj ne, ko mora tlačiti tujim gospodarjem, medtem r° se o večini izobražencev ne mo-6 trditi isto, prav Slovenci imamo pokaže, da so bili slovenski izobra-**** najbolj zvesti hlapci tujim go-g^fjem, če so jih za to dobro pla-^jJ1- Ce bi ne bil narod v svoji no-j^anjosti tako odporen in nedoseg-
stol' Í1 ne M kljuboval stoletja in j °etJa tuji asimilacijski politiki. In ¿T'0*0 tudi ta čas lep primer narod-^ odpornosti na Primorskem; dasi jaajo nobenega svojega lista in or-torfclie in je vsa vzgoja in šola v «ah italijanskih fašističnih učite-J , vendar je narod v svojem bi-Vgu Prav tak, kot je bil. bra ~eveda Pa ne smemo prav vse izo-So venstvo vreči v isti skupni koš. biti ^J®1116' ki si prizadevajo izšli rriStni narodu' 12 katerega so m ' :Q napram tem častnim izje-Ho vJC 1;"udstvo skoro vedno krivič-Í2obrn»VSakí besedi dobromislečega ^ raženca si prizadeva najti pri-lie J^^en izkoriščanja v osebne svr-
izseli ^ Goma 111 tako Je tudi v
ijemstvu. Koliko jih je med na-^ «i o izobražencih nikoli nobene so besede ne izrečejo! Seveda
izobr* Je čudni v tem pogledu; Hi rlaa2enca sovražijo, na drugi stra-st°re, kar je v njihovi mo-alj jT^ od mt si odjedajo — da sina ba ¿J" ^obrazi j o, " da mu ne bo tre-jo^Ko trdo garati za vsakdanji
' Boditu logika? jih s dosledni in pošteni v svo-
Hiso vr -' četudi 80 izobraženci, ki bij0 te£a imena, se vendar do-Ijudsu taki' ^ čutijo in razumejo stvo p°trebe- Usodno je. da 1j"d-kot T.ra-'e naseda raznim frazarjem Uijjj Pa resničnim kulturnim, social-^. gospodarskim prebuditeljem. in dplJe Prepad med izobraženstvom stranSVStVOm' je krivda na obeh ljem p Starši bi morali reči: Poš-
treba ?,v šol°> ne za t0' da ü ne b0 česa n garati", marveč, da se boš ristü nUCi1' ^ lažJe i® bolje kota, ved^r ^obraženstvo pa motorist- da Je dolžn° syoje znanje vsak d U V ?Pl0Šni Ijndski dobrobit, aj^in ?v?jem notranjem nagnje-skrb z cu' in da je šele nazadnje
bati vkrCbe same£a- Nič se ni treba lo	b temu mu ne bo manjka-
jo tud^M kajti blagostanje ljudstva Vseh i1 T^ost,anje izobraženca in javnih delavcev. Tako vsaj bi
Cantón in Hankov sta padla
JAPONSKE ČETE ZASEDLE BREZ TEŽAV OBE VAŽNI MESTI TER BODO V KRATKEM IMELE VSO KITAJSKO OBALO V SVOJIH ROKAH — SKORO POLOVICO KITAJSKEGA OZEMLJA KONTROLIRAJO JAPONCI
Moderna vojna sredstva veljajo več nego številčna premoč, naj bo še tako ogromna, in izvežbanost ter dobra organizacija zaleže več nego junaštvo. To se je jasno pokazalo v Abesiniji in sedaj na Kitajskem. Vkljub ogromni številčni premoči in vkljub junaštvu svojih "bataljonov smrti" klonejo Kitajci pred vojno mašinerijo japonskega imperializma, ki vztrajno, dasi včasih preko hudih ovir, tre kitajski odpor.
Nova osvojevalna kampanja Japoncev, ki se je bila začela 7. julija 1937, je posebno v zadnjih tednih dosegla tako odločujoče uspehe, da je izid vojne takorekoč že odločen. Kanton in Hankov, o katerih važnosti smo že obširno pisali, sta padla te dni v japonske roke skoro brez odpora. Japonci so s Kantonom zasedli zadnje važno pristanišče, ki je bilo še v kitajskih rokah, in kontrolirajo sedaj, z okupacijo Hanko-va, prometne zveze petnajstih kitajskih provinc. Ker je verjetno, da bodo v prihodnjih dneh ali tednih razširili okupacijo od Kantona proti ju-gozapadu do meje francoske Indo-kine, bodo v kratkem dobili v roke vso kitajsko obalo, tako da bo Čan-kajšek, ki se je s svojo vojsko umaknil v notranjost, popolnoma odrezan <>d morja, odkoder je doslej prejemal vojni materija!, brez katerega
¡ ni vsako upiranje proti japonski j moderno opremljeni vojski brezuspešno. Ali bo Čankajšek našel nove poti, po kopnem, za vojni mate-rijal — oziroma, bolje rečeno, ali bodo Angleži smatrali, da ima še smisla podpirati kitajski odpor?
V poslednjih dneh so se širile vesti, da se hočejo Kitajci pogajati z Japonci za sklenitev miru. Sedaj te vesti spet zanikujejo, vendar pa je res težko ugibati, kako bi Kitajci mogli še upati na rešitev iz položaja, povečalo okupacijsko cono. In Japonci imajo sedaj pravzaprav že po-v katerem se sedaj nahajajo. Vsako nadaljnje kljubovanje bo samo še lovico kitajskega ozemlja v svojih rokah. Zato je verjetno, da se bodo pač vdali nelhili usodi.
Na Daljnem vzhodu raste Japonska v orjaško velesilo. In če človek pomisli, kako bo, če se razvoj nadaljuje s sedanjim tempom, se mu nikakor ne morejo spleti pretirane one skrbi glede rumene nevarnosti, ki so sedaj staremu cesarju Vilhel-mu že od mladih let bejile glavo. Japonska, če ostane pri sedanjem stanju na Kitajskem, bo imela možnost in najbrž tudi voljo, da organizira več ko 300 milijonov Kitajcev ter jih vzgoji in pripravi «<x bodoče/ načrte rumenega plemena.
Položaj sovjetske Rusije
Znani severnoameriški publicist v Moskvi, Walter Duranty, je napisal za svoj list "New York Times" sledeči članek, ki ga v izvlečku prinašamo tudi našim čitateljem, ker se nam zdi zanimiv.
Brez vsakega dvoma, tako piše člankar, bi se bila Rusija pridružila Franciji, Angliji in Češkoslovaški proti Nemčiji, če bi bilo prišlo do spopada. To je treba izrecno povda-riti, ker so nekateri londonski politični krogi napačno informirali francoskega zunanjega ministra Bonne-ta, da sovjeti ne mislijo izpolniti svoje obveznosti napram svojim zaveznicam. Že v začetku marca tega leta je bil komisar za zunanje zadeve, Li-tvinov, obvestil tujezemske novinarje v Moskvi, da se bo Rusija držala vojaških oDvenosti, ki jih ima s Francijo in Češkoslovaško. Isto je Li-tvinov izjavil v Ženevi pri Društvu narodov ter je še posebej naročil ruskim poslanikom v Parizu in Londonu, da o tem izrecno poročajo francoski in londonski vladi.
Rusija je imela velik interes napeti vse moči, da zaustavi prodiranje nacizma proti severu, kajti največji sovražnik Hitlerjeve Nemčije je sovjetska Rusija, kar je pred dvema letoma Hitler jasno povedal na velikem nacističnem shodu v Nürnber-gü: da ga mikajo uralske rude in ukrajinska žitnica. Za Rusijo bi bilo veliko koristneje, če bi se spustila v boj z Nemčijo sedaj, ko se bo brez dvoma mogla pozneje. Anglija je prav do zadnjega delala videz, da bo odločno na strani Francije in Rusije branila Češkoslovaško, če bo napadena od Nemčije.
Kako in koliko bi Rusija mogla pomagati Češkoslovaški? Pariški vojaški krogi so bili o tem takole poučeni: Rusija bo poslala takoj 750 avionov za vzpostavitev "linijske fronte". Za rezervo pa je bila odlo-
moralo biti in tudi bo, ko bosta ljudstvo in izobraženec spoznala, da med njima ni prepada in da ga v korist obeh tudi ne sme biti.
J. K.
I čila 3.000 avionov s potrebnimi pi-! loti in mehaniki. Ti avioni niso naj-! novejšega tipa, ampak morejo uspešno tekmovati z nemškimi in italijanskimi, kakor se je pokazalo v Španiji-
Pomoč po zemlji bi bila manj sigurna, kajti Romunija ni še nikoli prav z gotovostjo rekla, da bo dovolila prosto pot ruskim četam čez svoje ozemlje, medtem ko je Poljska to odločno odklonila. Po drugi strani pa je Romunija nekako namigavala, da je odločno na strani svojih zaveznic in še posebej Češkoslovaške, ki je članica Male antante, ter da bo v slučaju potrebe šla gotovo v boj in dovolila prehod ruskih čet. A ker vodi iz Rusije preko Romunske samo ena enotirna železnica ter je cesta preko hribov v zelo slabem stanju, so bili mnenja v Franciji, da bi Rusija ne mogla dovolj hitro poslati pomoči Češkoslovaški ter da bi ta prej podlegla silnemu nemškemu navalu. Zgodilo da bi se podobno, kot se je bilo Srbom v svetovni vojni, ko se je morala vojska umakniti v gore, kjer se je okrepila in pripravila ter skupno s zavezniškimi silami premagala nasprotnike.
Drugo vprašanje je moč sovjetske vojske. Japonci so bili gotovi, da je vsled znanega "čiščenja" rdeča vojska neorganizirana in da ni sposobna za večjo vojno operacijo. K temu jih je še podžigalo dejstvo, da so Rusi lansko leto ob reki Amur popustili napram Japoncem. A ko so pred kratkim Japonci spet hoteli preizkusiti rusko potrpežljivost, so takoj spoznali, da se ni več šaliti. Japonci so postavili proti Rusom najboljše svoje čete ter so mobilizirali še 30.000 domačinov, mandžurcev. General Bliicher pa je postavil naproti samo 20.000 mož sovjetske vojske. In vkljub temu se Japonci niso hoteli spustiti v boj, kar pomeni, da so dobili nove informacije o izurjenosti in discipliniranosti rdeče vojske.
Kaj bo Rusija sedaj napravila, ni lahko prerokovati. Svojo vojsko ima stalno pripravljeno, za vsako iznena-denje. Po pravici povedano, niso v
Kremlinu nikoli verjeli, da bo Anglija res šla v boj zaradi Češkoslovaške, in tudi ne, da bi Rusija mogla zanesljivo računati s Francijo in Anglijo proti Nemčiji. Zato niso Rusi niti razočarani niti se ne veselijo "zmage miru", ki jo je izvojeval angleški ministrski predsednik s pomočjo svojega francoskega tovariša v Monakovem. V začetku avgusta mi je neki ugledni ruski diplomat izjavil: "To jesen ne bo vojne v Evropi, kajti Angleži nimajo v tej vojni ničesar dobiti, pač pa mnogo izgubiti. Če bi Hitler izgubil, bi sledila v Nemčiji notranja revolucija in prav lahko po vsej centralni Evropi. In mislite vi, da Chamberlain želi v Hitlerjevi Nemčiji in Mussolinijevi Italiji socialno revolucijo?"
V bodoče bo Rusija sama odločevala v svojih evropskih odnošajih. Medtem ko Francija in Anglija dobro razumeta monakovske posledice — Hitler zelo dobro eksplotira svoj govor iz Sarrebrucka — Rusi študirajo preteklost in sedanjost, a četudi se morda zdi neverjetno, brez strahu v bodočnost.
Sovjeti so prepričani, da se Fran cija in Anglija nikoli ne bosta spustili v boj z Nemčijo, če ne upata od tega sami izvleči največje koristi. Ruski listi so že naznanili, da rusko-francoska zveza nima več nobenega praktičnega pomena, če jo uradno razveljavijo ali pa ne. Rusi so tudi spoznali, da so se Angleži odločili podpirati Nemce, od katerih so izračunali, da jim preti manj nevarnosti za svoj imperij, kot pa od sovje-tov. Anglija bi pač rada videla, da bi so dve velesili, kot sta Nemčija in Rusija, vrgli v boj, ki bi bil brez dvoma "zanimiv", tak, kakor ga še ni videl svet, saj bi se vrgli v boj na življenje in smrt dve najboljši armadi na svetu. A tega "veselja" da svet najbrž ne bo deležen, kajti ruska zemlja vsebuje neke tajne, ki so že Velikega Napoleona presenetile ter upropastile.
Položaj Rusije je skoro podoben onemu iz leta 1812, ko je Napoleonova "nepremagljiva" armada, trepet tedanje Evrope, skoro docela zmrznila v ruskih stepah. Tudi takrat je bila Rusija osamljena, kot je danes. In četudi brez zunanjih zaveznikov, ima Rusija tudi danes svoje zanesljive notranje zaveznike proti sovražnikom, ki so: pozimi mraz in poleti tifus. A poleg teh notranjih zaveznikov ima Rusija sedaj sijajno armado, lastno industrijo, ki četudi morda ni povsod tako na višku kot v Nemčiji, Anglji in Združenih državah, vendar popolnoma zadostuje za domače potrebe. Predno bi se Nemčija vrgla v boj proti Rusiji, bi stokrat premislila. Zato se sovjeti Nemčije malo ali nič ne bojijo.
Nikakor ni mogoče odobravati, da se tako brezobzirno postopa proti enim, ki ne poslušajo glasu iz Krem-l.ina kot edino pravi božji glas. To je žalostno, a v primeri s 180 milijoni prebivalcev zelo malo pomeni, kajti Stalin je gotov, da je ruska mladina vsa na njegovi strani.
Večkrat se govori o nemško-rus-kem zbližanju, kot ga je vedno želel Bismarck, a tega ni pričakovati, četudi ni povsem izključeno, da pride do takega zbližanja. Stalinizem in liitlerizem imata na videz nekaj skupnega, vendar samo na videz, v načelih in bistvu pa se razlikujeta kot noč in dan. Sicer pa Hitler ni neumrljiv in diktatorji lahko menjajo mnenje. Sovjetom Hitler najbolj zameri, da se pustijo voditi od Židov, a Stalin je dal v dveh letih "izčisti-ti" več Židov, kot jih je v Nemčiji umrlo, odkar tam živijo.
Če mislimo, da Hitler ne bo posnemal Napoleona, pač pa da si bo zaželel premoga iz Alzacije in Lorene (kajti uralske rude in ukrajinske žitnice so vendar za Nemčijo kot vrabec na strehi), tedaj ne bo prav nič čudnega, če Rusi ne bodo ovirali Nemčije, marveč ji šli še celo na
SPLOŠNI POLITIČNI POLOŽAJ
Splošni evropski položaj je tak, da si narodi ne morejo prav nič dobrega in gotovega obetati, saj je oboroževanje glavna in največja skrb držav.
Anglija se oborožuje z mrzlično naglico in z vsemi sredstvi, kar povzroča velike skrbi Italiji in Nemčiji, ki sta tudi podvojili izdatke za oboroževanje.
Temu zgledu sledi seveda tudi Francija, katere vlada prehaja v roke desničarjev. Njena velika skrb je sedaj odpraviti štirideseturni delovni teden, ki ga je delavstvo izvoje-valo z mnogimi stavkami in žrtvami. Posebno: v vojni industriji izgleda za Francijo uvedba daljšega urnika nujno potrebna, ko delajo v Nemčiji po 60 ur tedensko. To uvideva tudi delavstvo, ker razume, da bi se sicer utegnilo zgoditi, da izgubi ne samo svoje socialne pridobitve, marveč tudi svobodo, ki bi jo nadomestil fašistični jarem tujca.
Čemu in proti komu se države obo-rožujejo, ko so vendar štiri največje velesile podpisale prav pred kratkim v Monakovem mir?
Poglejmo nekoliko zadnje dogodke, ki nam povedo, da ta mir ne more biti iskren.
Medtem ko je izgledalo, da bo radi Češkoslovaške izbruhnila v Evropi vojna, sta Hitler in Mussolini naročila Francu, naj ne napada republikancev, marveč naj samo skuša obdržati položaj, ker bosta svoja letala in druge tehnične pripomočke ter svoje "dobrovoljce" rabila drugod. Franco je nasvet moral vpošte-vati ter ni bilo ves čas do monakovske konference nobene ofenzive re-volucionarcev. Sedaj pa, po Monakovem, namerava pred zimo izvesti še eno ofenzivo.
Velesile so dosegle, da je republikanska vlada odpustila vse tujezemske prostovoljce, medtem ko je Mussolini odpoklical samo del svojih fašističnih legij, ko je francoska vlada obljubila, da bo držala strogo nevtralnost ter strogo zaprla mejo med republikansko Španijo in Francijo. Mussolinijeve obljube, da bo odpoklical svoje legije, o čemer so najbrž tudi govorili v Monakovem, niso to-dej bile iskrene. Kaj pomeni odpoklic 10.000 upehanih "dobrovolj-cev", če je pa na Španskem še zmerom 50.000 mož italijanske vojske?
Anglija, ki ima po vsem svetu svoje gospodarsko omrežje, je že več let v gospodarski bitki z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Z Italijo je izgubila že mnogo ter je podpisala za ceno velikega posojila in drugih gospodarskih sporazumov znano "prijateljsko" pogodbo, ki je seveda samo prehodnega značaja, kajti v Palestini in drugih angleških dominijonih vre ter imajo povsod tudi Italijani svoje prste vmes. Anglija je poslala vojno brodovje ter veliko vojsko v Palestino, da uduši upor Arabcev, pa bo menda težko šlo .
eVlik gospodarski poraz doživlja Anglija tudi od strani Japonske, kar smo izčrpno v zadnji številki poroča^ li. Sedaj pa še Nemčija zahteva svoje bivše kolonije nazaj in morda še kaj več.
Rusija baje dvomi, da bi se jo Nemčija ali pa Japonska, ki se zdita njeni največji sovražnici, kdaj napadli, a tudi ona se pripravlja. Míale državice pa skrbno pazijo, da se v ničemer ne zamerijo velesilam ter u-pajo da se bodo na ta način najlažje obranile in ohranile.
Kitajska, ki bi bila po številu prebivalstva tudi velesila, je v politič-(Nadaljevanje na 5 str.)
roko.
Niso Rusi oni, ki imajo kaj zgubiti, marveč so to predvsem male državice ter Francija in Anglija.



Argentinske vesti

$
tjSffSHBV "
milowi» -^lApfeb (^av^^jo^rgpžj-bi «jih fá&í.tíí,
nizira. Narodovo zdravje je najvišji zaktttttfjebfeepšplHj bi ,obodova ibtfi 8» Mnogo dokazo^i^a^i^d^r^g}^^ tudidikatjojššftiše «ftMí
fašizem ni prijatelj cerkve, če prav se je ¡v mnogih »slučajih drugačpega def lal ter se še pretvarja.- Opasati Brejutmdešno a ''gei*erals,kim pa-soraAi é*f xtwkftkojfc .éftdWq #flffii?ípk> fašističnega generala, a še bolj čud-nojjf ,odar,fce .¿fePtoílgiisy^afftjgí^f poanirtH Qf rkfí ftítilitóSPEftídiWft' €' H
ARGENTINSKA ZUNANJA TRGOVINA
Finančno ministrstvo je prejelo poročilo o uvozu in izvozu za prvih devet mesecev. Iz poročila je razvidno, da je znašala vrednost zunanje trgovine 2.138.644.000 pesov. Lani v tem času je znašala 2.991.359.000 pesov. Torej se je letos zmanjšala za 852.715.000 pesov. Izvoženega je bilo blaga za 1.038.454000 pesov, lani 1.871.249.000, uvoženega pa za 1.100.190.000, lani 1.120.111.000 pe-■sov.
I ARGENTINSKA PŠENICA ZA ŠPANIJO
Argentinska vlada bo potom argentinskega rdečega križa poslala v 'f'Spwijo ,500 ton pšenice. Od teh 500 •ton, bo dobila 250 ton republikam
Katoliški Baski v Argentini protestirajo
D» bi se general Franco prikupil kMtffiskim Špaircčm -v Argentini, je po^laj generalski	Brezmadežni
I)a\'fc;i Lujaiifekl. Y<?djjli tukajšnjih
katoliških Baskov, Zabala", je odločno protesti rfl	generalskemu pasu' 'tei^aeja!,' da *je Frap cava OM^et ČftUitžiVj katoJi(šl^h-1Žpaju-cey. Zafolia v\a$^v¡aí/d,a duhovščina l^sjkov,-; jupd ¿jj^. ^jja, škofa.ift i^ldrjí^r^kfipn^vÁWM jaoatsifenikor, <na strani barcelonske vlade [tercia je.:y> -Filipovi Španiji,; mnogo Yd'Mi.jJteSSvSj^o patiíiraio «.4UWBSÍ, i^i ««©^IffiH* /y.
Zanimivo je, da se' je na stgag^ijj skoy pojavil. tud'5¡l^k^jwi ji; snahi sfoj Hrugo,, polovico pa nacionalist i-radijski ptit^gar.^w^Mor. Aiifdi-íía,	Španija,
kbíeíiiJíkateilWittóMíin sflmaJjjLi vp-
kaiplwanv*.bo&Jjjffl je,.-gojvoj,', ki ¿b obudil ppzorpóst. NaanBvgtši9imavjk,
CUede .arg^ti,«kih dolará}! ^ Pzina.St9Vni, stara ¡45 let, je že nekaj
mflp % tbo) ^a^pzdra vlj i vi bolez-
mil.uw.iiMk r>ix/d í.rv r rininr',ctwn. nnJa*-. - m -i • •	-i • ' T I • -ur
ni, l,e dni poklicala k sebi v Mar >del Riati. kj<?i?jp bila pri svoji prijateljici na odjdihp, zdravnika. Ta ji je odbito povedal, d« bo živela le •se tri ,wesee£,,.Ta Styah, 4a bo morala ,že; čez .t^rj mesece upreti, jo je tako prevzel, da m imela vpčmiru. V torek po.px)čij ,se, je pdp^yila pa obredje kopališča "La Peyla" tejvse tam vrgla v morje. Zjutraj, ¡=¡9- deí'ayci, ki so bili ob obrežju, zagledali plavajoče truplo ter ga potegnili na suho. •Oblasti..??P, gft /ta^pj, dale prepeljati na prefekt.uro. tev ga identificirali, Dpgodek sp tudi tykpj javili nje-!)nemu nezakonskemu, sipji v Bttepos Aires, ki se je nato nemptkmia odpravil v J^ar.del Pl^to t^r preskrbel, da je,bilo. triipjo prepeljpno y Bue-nqs Airéis, Y četrtek so npsr.ew.o. Pinico poKopali na Reeóleti. Talco je našla smrt pesnica y valovih mprja, katere, j<g ona v svojih verzih tako opevala.
RADI BOJAZNI PRED SMRTJO ŠLA PROSTOVOLJNO VANJO
Znana argentinska pesnica Alfon-
DOMAČE VESTI
ŽALOSNA VEST
Preteklo sredo, dne 19. oktobra, je 25 minut po dvanajsti uri pridrvel vlak F.C.E. ter je na višini Km. 8, proti postaji Aristóbulo del Velle zagrabil našega rojaka Karla Trampu-ža, starega 37 let, doma iz Kostanjevice na Krasu, ki je na mestu podlegel poškodbam.
Pokojni je bil zelo dober in priljubljen človek. Vsem je bil prijatelj in vsi so mu bili prijatelji. V domovini zapušča starše, tri séstre in brata, tu v Argentini pa več sorodnikov.
Pogreba so se udeležili Arsi njegovi sorodniki, vaščani, prijatelji in znanci, ki jih je bilo veliko število, kar priča, da je bil pokojni Karel pri vseh priljubljen.
Naj mu bo lahka tuja žemljica. Preostalim pa naše iskreno sožalje.
t» "í" f
JUGOSLOVANSKA TENISTA MED NAMI
. v Z'}
Fraaijo Punčec in Jože Palada, ki osvojila simpatijo vseh navzočih tista po uspelem igranju v Brazilu, deležencev. Sedaj se nahajata zopet prejšnjo soboto prispela s parnikom v Buenos Airesu, kjer bosta v sobo-"Massilia" v Buenos Aires, sta bila tu£9. in.v nedeljo 30. t. m. ter V to-v pristanišču nad vse prisrčno spre- rek 1. nov. igrala ter upamo dosegla
KO SE JE PREPRIČALA NA LASTNE OČI...
2t aij»	a t ol Lšl; a p isate-:
l.jica Klara (.'undiarti, je skozi dve leti zagovarjala španske revolueionar-ce. Oeneral Franco jo ije povabil, <la se -na:'lastne q£i prepriča o -''jupaT štvu-" njegovih fašistov. Klara «e je res.šla Ma lastne: o^i ipj^pričat. ;|h ]ío je tWatóift	x;v'ipi%^;ii#tsko''
delo generala Franca, «e vrnibt doirtdwqter ^íafflScíJtesaob 03 9ÜÍ9I9V
njegdtf
vsebt	ki^gftQffiSírf(
dejali nedolžnemu ljudstvu. Sem ka-
Z BogPWrJW»
OBJAVE POSLANIŠTVA
. Charcas 17p5 — Bs. Aires , Ivr. jugflsl, poslaništvo .išče in poziv,?. da, se pri njem zglase sle^i "izseljenci:	9lttRüfT<rfnn
Spingler Rosa, navadno j^ stan<Y Vala na, avenidi ^5ia,reth, Sao Paulo - IS^ziJ..,, "aviriaiLrasiiisa" i Kampi^Valentin, ki živi nekje v
buenos Airesw ......	u
Grilc Gabrijel iz Rakeka, Y Áí-^en-
POSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA POGREB POK. KARLA TRAM-PUŽA
Da se je zamoglo poskrbeti dostojen pogreb pok. Karlu Trampužu, so prispevali sledeči njegovi rojaki:
Frane Novak in Franc Okretič po $ 10.—, Josip Kaučič, Josip Okretič, Mira Bucchi,. Andrej Okretič, Angela Godnič, Josip škabar, Josip Okretič, Kari Franceškin, Alojz Novak (Sever), Viktor Umek, Spacal Josip, Stanko Stantič po $ 5.—, Ema Godnič 3 pese in Alojz Novak $ 2. Potem so zbrali lepo svoto tudi rojaki v Devotu, ki se iim na tem mestu lepo zahvaljujemo, kakor tudi vsem drugim.
V BOLNIŠNICI SE NAHAJA
Y bolnišnici Alvear se nahaja naša rojakinja in naročnica našega lista, gdčua. Vida Kjuder, kjer bo morala prestati lažjo operacijo. Želimo ji srečen iztek tér skorajšnjo okrevanje!
ljavljaáo spditftKíno politik«, obsoje^
no od cerkve ter božji), zapovedi. , |<¡n„ S(> j(, prise]i, mi lefa.
[''' ; Matulió Frančiška y dava ,.iu
uto-.
PETDESETLETNICA LANUSA
V 'nech>l jt) je Ji i 1 n	prha-
va ^B^tti® ust^Q-vjifje íng^^aojLajx
nusa«r:YsiejB.gfl^^gž^ B^ecej,-naših ljudi yajYefiíPre^ííiui'cev. NV kateri	.tyttgfaft
di M ¡mofa.
f^WÍikP'.-iBftg^i! aüdüasi 9t otiÍJ5JI S .ojíauoqüt ni
-TJBbofeftlPÍftATYÉ^A.	j
DRA. SAMOILOVIČ |
ornas r»bav95 odbo-goq Ib: ni inií29«^ FaUcov ill	|
DR. FELIKS FALICOYl
ova inx>(,xu;jl idiíí boavoq o¡,Kxnipp
9lBl v ojf^TT-gftrWf-isJ 9iyoboic| c DONATO ALVAREZ 2181 1
U. T. 59 -.lffSSojRgJ JT;ÍJO
69-LETNICA "PRENSE"
Dnevnik "La Prensa", ki izhaja, v Buenos, ^iresu ín Jji je,.največji v. Argentini,; je te dip éo svp^esji) i^h^jaRja? Olí ,tej PKiliísi ^e prejel mníig« čestitke od vseli štrajii./kj.jih po gyo.ii\résiwsti,jfl,«b-■ Širni obvesceyajfti .^ulbi, ter ni dovi-šeflo^ti., radi,kat^jh .K^.-prjr' Steyai^ mpd^ti^ n^íxeiyg ^te (^¡vj^-' •fa,	Pfí ¡Pí^vi<?i iZ^s^i-mu i>| .('ni
^ of Edina in najbolj !poEnana
fotografija v slovenski ^ koloniji	¿
a Sporočam slovenski naaelbi- ^ ^ »i, da bom ob priliki 25 letnice ^ $ ¡»oje- fotografske obrti, vse M * preuredil ter razstavil moje de- | $ lo, kjer se bo lalako vsak.pre« ¿ pričal o mojih neprekosljivih | ^ izdelkih^ 9>- «naslr.» ibiri BVíajíSr >j VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU
A
$ Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA"
v.	S. SASLAVSKY.
I
Jermenec Kata, žepa linianuela.
Olie so doma, j^, Dr^pyic^^^ivita v
Bueno?-Air^su, toda naslov pi ?naji.

f!..
v v
S C
11 e
Av. SAN MARTIN 2579 § Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
rr
Obi
KROJAČNICO
i LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
^am nudim najmo-. dernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato
obiščite me in se bo-¡
ste prepričali.
GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires
S POTOVANJA SE JE VRNILA
Kot smo svoj čr.s poročali, je bila odšlfi z drpzinp bivšega argentinskega predsednika generala Justa, ki je bil na daljšem potovanju po Evropi, ; tudi naša rojakinja ga. Marija Vovk, ki se vjrne jutri s Cap Ar-cona. Kot piše se ji je zelo dobro godilo, ter ji je gral, Jugto omogočil, da je bila čez ep np^pi tudi doma pri,§;yp,iibi •.!.	O^hov
DELO IŠČEJO
jeta od članov jugoslovenske1 koloni- j uspeh, kakor do sedaj. Tekme se je. Po kratkem razgovoru že sta inórala naša prvaka odpotovati proti Rosariu, kjer sta v nedeljo že igrala ter si priborila častno zmago in
do vršile na igrišču tenis kluba Golif. F.C.C.A. Vstopnina ob delavnikih $ 1.— v nedeljo pa $ 2.—•
IŠČE SE
Tmeršič Jožef, doma pri Ptuju, ki je prišel pred kratkim v Argepiino,
išče svojega rojaka Viktorja Frfč, ki menda dela v frigorífico Swift ter Ramusta Feliksa. Viktorjev brat, ki je uradnik v Ptuju in Feliksov brat, ki je pri orožnikih, sta ga naprosila naj ju poišče. Omenjena naj se zgla-sita pri njem v ul. Tuyú štev. 1460 na Avellanedi, ali pa naj mu pošljeta svoje naslove, da ju sam obišče ter izpolni dano obljubo.
Zaposlitve M rado dobilo pa,r naših rojakov, ,če v« kdo. ?adelo naj nam takoj sporoči. Poiuagaj-
jiiip si.an^dsiehojWilitii!; »(,>[/ u-jin«ii5
IŠČE SE
i/iOTq
ri |	'j-Ly/ij/ufo'L (»(«• 'Ki •>[ (fin' t,
Anton Cesá'í} isce svp'jpgp sorodnika Fráppa,Kast)E!'lfc. ^apaja)(Re' men-| VrCMcauT&^e ^do zá ¿Wj .ga 'ali ce pj .sitni eital te vrsftce. naj jay^.na'^a^'u^ediiiptyPv , o,.

j V DAR DOBITE
t na vsakih 6 slik, ki stanejo od ?,
| 3—6 j lepo Sliko v barvah. I Odprto tudi ob nedeljah, f Atelje MARKO RADALJ
f	Facundo Quiroga 1275 in '1407 |
I I 'o/ .-.•»•,ITt 'lki8g->¿¡832ZQ'<tmari|
Í	,iDOCK S UD in
r-ses <♦>, as -JK- SB- -»>. ■
KROJAtMCA 'GORICA"
Hočete biti dobro in , elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico'", '¿jdF boste vedho dobro
FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Pan
ŠTORKLJA
Štorklja je obiskala našo rojakinjo Marico in njenega moža Andreja Kranjc v Lavalloltt ter jima je prinesla srčkano punčko, ki ji bodo dali ime Margarita.
Čestitamo! •
ŠTORKLJA
Te dni je obiskala Štorklja' tudi ¿lašega rojaka -Venceslava Nanut in njegovo soprogo Rozino ter jima je darovala krepkega dečka. Srninim staržjem čestitamo!
ŠTORKLJA
V torek 11. t. m. je štorklja že petič Obiskala polteno hišo našega rojit Ha; 'Franca Jeriča, doma iz Kobje-glave na Krasit, ter prinesla njegovi ženi Justini, tudi doma iz Kobjegla-ve, zdravega in čvrstega fantka.
Pa našemu običaju z doma, je bu fantek to nedeljo že krščen. Dali so mu ime Edvard - Mihael. Za botra pa sta bila gdč. Josipina Kudež Kobjeglave in Josip Švagelj iz L°z-
Srečnim in zadovoljnim starseia ob tej priliki naše iskrene čestitke.
SMRTNA KOSA
Že več Časa je bolehal na neozdravljivi bolezni v glavi naš rojak Franc Pečenko, ki ji je v četrtek zjutraj v velikih mukah podlegel.	. !
Pokojni je bil doma iz P.rij Prl Rihenberku, star je bil okrog štirideset let. Zapušča vdovo ter dva ne" dorastla otroka.
Pogreb se bo vršil danes na nemško pokopališče na Chacariti.
Kaj mu bo lahka tuja zeml.ia, Pre" ostalim pa naše iskreno sožalje!
i,1, i i
en .«vmfu
VARNOST
V E Č V A R N O-S T I
POPOLNA VARNOST
1 srrifl'JtDOKj rvj j í(,-59vi;mi i t j, 15>1 . -oa ?)¡ '»(.¡"miaVI j «id'jvb. b»iq
,„ .,.:/'	^ potrebujete Vi sedaj, bolj kakor nikoli, za Vaše
' prihranke v HRANILNICI z dobrimi obrestmi.
v «li l^j/q?. o* id
Mil
i »¡. «en*»
i od sb	nleiAl) bj
' f Ivi 1 f . ■ I, '
Največjo varnost
Vam nudi Vaš stari prijatelj
/
ternal.)
SLOVENSKI ODDELEK
Banco Holandés Unido
< u PODRUŽNICA BUENOS AIRES
-^«!ÉN«í!eíÍEÍÍsod ibuiai iíid olmom edvá'l * FILIALKA:
^i^l^^^^qstq^sttúlri i mSrJ
ÍF.'^T. m. - iota ^ Btiénds Ai¥es
CORRIENTES 1900
Vesti iz organizacij
Paternalsko šolo smo
obiskali
Oni dan smo obiskali paternalsko šolo, in prepričali smo se takoj, da zelo lepo napreduje, šolski "patjo" je bil poln otrok, ki so jih šolske sestre ravno pripravljale za vaje za prihodnjo šolsko prireditev, ki se bo vršila v needljo dne 6. novembra v armenski dvorani.
Ni treba posebej povdarjati, da se ima namen šolsko društvo na Pater-nalu to pot posebno pokazati. Otroci hočejo naši javnosti dokazati, koliko so napredovali od zadnjega javnega nastopa. Koliko drugih lepih in koristnih stvari so se naučili, pa najbolje vedo starši, ki pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo. v Poleg šolskih tečajev je tudi otroški vrtec in zavetišče. V zavetišču so zaenkrat trije dečki, ki so pod srb-nejšim varstvom, kot bi bili pri lastnih starših, kajti podnevi so z ostalimi pod skrbnim varstvom šolskih sester, ponoči pa spi z njimi v sobi sestra, da jim je ob vsaki potrebi takoj pri roki. Toliko požrtvovalnosti zmorejo res le ženske, ki imajo posebno ljubezen do otrok. v Naj mimo grede omenimo, da so šolski prostori že pretesni in bo treba poiskati nove. šolski odbor naj o tem razmišlja. Tudi dvorišče je pretesno in premalo zračno. Z eno besedo: Treba je dobiti hiše, ki bo bolje odgovarjala. To samo mi mo grede.
Slovenci! Pridite vsi na to šolsko prireditev ter pokažite, da razumete Pomen slovenske šole. Z malenkostno vstopnino pa boste obenem tudi Podprli to prepotrebno ustanovo.
KNJIŽNICA "SLOVENSKEGA DOMA"
791.	Mladi Gozdar (Soški Črnošolec
792.	Stiski tlačan (Iv. Zoreč)
793.	Domačija ob temenici (I. Zoreč
794.	Naskok na Beligrad iS. Hrvo-jič)
795.	Mali Klatež (Mark Twam) 796- Venec domačih pravljic (Fer-
do Plemič)
797.	Srce (Edmondo de Amieis)
798.	Mali Klatež (Mark Twain)
799.	Tisoč in ena noč (Andrej Rapé 800- Leteče copate (J. Rožencvet) 801. Leteče copate (J. Rožencvet) $02. Kresnice (Albert Žerjav) 803. Lučko išče dekle (P. Roškar) 804 Mišlrolin (Josip Ribičič)
805.	Kak« smo delali radio (Zmago-slav Pipan)
806.	Sirote (Narte Veilkonja) 307. Vrtnaričice (Andrej Škulj) 808. Rudi (Tone Seliškar)
809 Gulirerjeva potovanja (Pavle Fler?)
810.	Miškolin (Josip Ribičič)
811.	Vrtnaričice (Andrej Škulj) 312- Lukcc in njegov škorec (Fr.
Bevk)
313. Lukfc in njegov škorec (Fr. Bevk)
814. Lukec in njegov škorec (Fr. Bevk)
815- Miškolin (Josip Ribičič) 816. Miškolin (Josip Ribičič)
317.	Začarani krogi (R. Rehar)
318.	Začprani krogi (R. Rehar) 819. Pregled cgod. srbskega naroda
(Ljudevit S.) 820 Zgodovina slov. naroda (Dr. Jcsip Mal)
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
A. C. Mar del Plata. — Napisali ste tako, da nismo mogli pravilno raztolmačiti. Sedaj smo razumeli.

(JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO V BUENOS AIRESU)
SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU
Paz Soldán 4924
Vabi
— na
POMLADANSKO VESELICO
Katero priredi z sodelovanjem Slovenskega Doma in Gosp. Pod. Društva Slovencev iz Villa Devoto
V nedeljo dne 6. novembra
V ARMENSKI DVORANI v ulici ACEVEDO 1353, tri kvadre od Canning-Rivera
Začetek točno ob 3 uri popoldne.
Spored:
i. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
POZDRAV: Ida Pečenko.
JUGOSL. NARODNO KOLO: izvajajo otroci slov. šole. "OJ, DOBERDOB": izvajajo odrasla dekleta, "MATI IN BOLNO DETE": prizor s petjem in plesom vil. PERICON, argentinski narodni ples: izvajajo otroci slov. šole. TELOVADNI NASTOP večjih in manjših deklic. "NEZAKONSKA MATI" solospev, poje Milka Suban. MISTIČNI PLES: izvaja Irena Vidmarjeva. KOMIČEN IGROKAZ:
"NEZADOVOLJNE"
OSEBE: Uradnica: Koradin Marija. Hišnica: Jekše Irena. Šivilja: Lakner Angela. Učiteljica: Lakner Fani. Gospa: Lakner Marija. Služkinja: Roje Irena, in več učenk 4. razreda:
Vidmar Irena, Kalister Ivanka, Kalister Sonja, Lakner Anica, Giacomeli Maiija, Baretto Jadranka, Mihelj Elena.
V odmorih nam bosta prepevala mešana in moška zbora "Slov. Doma" in Gosp. Podpornega društva Slovencev iz Villa Devoto.
P° KONČANEM SPOREDU PRI PROSTI ZABAVI SVIRA
---"SLOVENSKI ..ORKESTER" -
Kot po navadi pri šolskih prireditvah, pričakujemo tudi sedaj x'elike udeležbe, zato tudi Vas in Vaše prijatelje vljudno vabimo, da «e zamudite te lepe prilike.
ODBOR
Pozdrav!
I. Z., Córdoba. — Naročnino od štirih pesov smo prejeli. Pišete, da niste mogli poslati več, ker ste pred kratkim dospeli iz Evrope in niste še mnogo zaslužili. Nič zato, če niste zmogel vsega naenkrat, pa pozneje, ko si boste razmere bolje uredil. U-pravništvo zameri onim, ki iz same malomarnosti ne napravijo svoje dolžnosti. Počdrav!
F. G., Vera. — Mi Vam lahko dostavljamo list na kakršno ime hočete, samo morate nam sporočiti vaše prejšnjo ime, ker imamo vse naročnike po abecednem redu ter je razumljivo, da Vas brez priimka, ki ste ga imeli doslej ne moremo istak-niti ter Vas Zapisati pod novo ime "Gaucho, ki ga želite, ker Vas gotovo pod tem imenom bolje poznajo. Bomo pogeldali, če dobimo vse številke od našega podlistka ter Vam sporočili in koliko bi stalo. Ker niste poslali Vašega pravega priimka, ne moremo pogledati, kdaj Vam bo zapadla naročnina. Pozdrav!
T. J., Avellaneda. — Vaši prošnji smo ugodili brezplačno, ker ste se naročili na list, Pozdrav!
L. T., Avellaneda. — Zakaj niste takoj reklamiral izostane številke. Če želite, Vam jih lahko dostavimo. J. B. smo dostavili ter je gotovo prejel. Za naročnino v redu, kot..želite. Pozdrav!
SKRIVNOSTNI
VPLIVI
Povprečni človek je z velikim začudenjem sledil poteku dogodkov, ki so se odigravali v zadnjih časih. Posebno nerazumljivo se mu je zdelo, da so državniki mogočne Anglije in nič manj silne Francije klonili pred grožnjami takozvanih totalitarnih držav.
Mnogo se je namigavalo, da je bil eden glavnih razlogov dejstvo, da bi oborožena sila takozvane rdeče vojske v srcu Evrope znala povzročiti ne samo poraz sovražnika, marveč tudi popoln preobrat vsega družabnega reda. Nekaj bi bilo na tem resnice, toda nikoli v taki meri, kakor se splošno misli. Državniki Anglije <50 si v zadnjih dneh izmislili neko drugo razlago, namreč, da Anglija ne bi bila v stanu ubraniti se napada sovražnih letal, vsled velike pomanjkljivosti v organizaciji zračne obrambe in vsled premajhnega števila letal, ki jih ta država poseduje. Taka razlaga je preveč smešna. Nemogoče je misliti, da bi tako hladno računaioči ljudje, kot so Angleži, zaostajali za drugimi narodi v razvoju vojaškega zrakoplovstva če se kdo spominja, kako so utemeljavali pred leti sklenitev Hoare-Lavalove pogodbe za rešitev abesinskega spora, se mora nasmehniti, ker tudi tisti krat so Angleži trdili, da niso pripravljeni, in to je od tega že nekaj M. Pripravljeni so bili že tisti krat, kakor so bili tudi sedaj, ker drugače bi ne bili ob abesinski vojni osredotočili mogočno vojno brodovje v vzhodnem Sredozemskem morju in bi sedaj ne bili koncentrirali vojnega brodovja v Severnem morju nasproti nemške obale. Toda v zadnjem hipu so mogočnejše sile preprečile nastop tega brodovja, kakor tudi pripravljenih oboroženih sil na suhem.
Namen tega dopisa je v kratkih stavkih skušati odkriti, kdo so te sile in zakaj tako delujejo.
V zgodovini človeštva imajo gospodarske činjenice veliko, če že ne izključno vlogo. In ker je ogromni del bogatstva v rokah malega števila ljudi, vplivajo na usodo narodov posamezniki, predstavniki velikih kapitalov, ki ne samo vplivajo na posamezne državnike ter razpolagajo z njimi, marveč se morajo včasih celo kronane glave pred njimi ukloniti, ali pa jih pometejo, kot se je to zgodilo z najmogočnejšim kraljem in cesarjem britskega imperija Edvardom, kateri se je navidezno odpovedal prestolu zaradi ljubezni do'osebe, ki je sedai njegova žena. Danes je znano, da Edvard ni sploh mislil na to ženite v, dokler je bil kralj, in celo zadevo so si bili izmislili da zakrijejo pred ljudstvom prave razlo-
ge. Zvedelo se je da se je v onih dneh pridno sukal in letel okrog vse-gamogočni predsednik največje evropske petrolej ske družbe Royal Dutch Komp., lord Deterding, kateremu se pripisuje povzročitev padca Edvarda, ki je hotel delati narodno politiko ne pa politiko, ki jo je zahteval ta gospod.
Ravno tako se je doznalo, da je imel lord Deterding malo pred odločitvijo za vpad v Abesinijo, z Musso-linijem večkrat konference, in celemu svetu je znano, da so letala in tanki, ki so operirali proti Abesin-cem, rabili izključno bencin, ki je prihajal iz Iraka, iz vrelcev, ki so last družbe, ki ji predseduje Deterding.
Toda na svetu imamo še drugo ravno tako mogočno petrolejsko družbo: Standart Oil Komp. Vsako toliko časa se te dve družbi spopadeta kje v kakšnem kotu sveta in vedno tam kjer so vrelci petroleja ali pa kjer so kupci petroleja in to negle-de na koristi daržav, ki jim pripadata. Prav gotovo so nemiri v Palestini povzročeni od amerikanske Standart, ker ima tam Royal Dutch stotine kilometrov dolge cevi, ki pretakajo petrolej iz vrelcev v Iraku na obrežje Sredozemskega morja, odkoder jih prevažajo z ladjami svojim kupcem, kateregasibodi naroda in v kateresibodi svrhe; tako recimo španskim nacionalistom kakor tudi preko Francije španski vladi. Tem ljudem je vseeno, samo da delajo kupčijo. Ravno zaradi tega pa je amerikanski družbi na tem ležeče, da to kupčijo pokvari in onemogoči; zaradi tega je zanetila upor Arabcev z upanjem, da razderejo naprave angleške družbe in s tem vsaj trenutno povzročijo zmedo v dobavi, katero bi hitro Amerikanci prevzeli. Da se pa to zabrani, je morala Anglija poslati čez 20.000 mož, da Arabce "pomiri" in s tem da se zavaruje redno poslovanje angleške petrolej-ske družbe.
Po celi zemeljski obli imajo te družbe svoje agente in ogleduhe nastavljene; ti poročajo centrali vsako najmanjšo zadevo in stavijo seveda
tudi predloge, kako naj bi se stvar izkoristila, seveda vedno v dobro do-tični družbi. Ni je konference državnikov na svetu, da bi ne bili zastopniki velekapitalističnih družb zraven in tako je bilo tudi v Monakovem,
Toda ne samo plačani nastavi j enci jim služijo, marveč skrbijo te družbe, da so v vladah, kjer imajo največ interesov, njih ljudje. Posebno v Angliji se opazuje že celo desetletje, da vodijo vlade nekam čudno politiko, ki marsikaterikrat ni prav nič v skladu z vidnimi državnimi interesi.
Ako premotrimo situacijo angleške petrolejske družbe v času, ko so se odigravali dogodki okoli sudetske-ga vprašanja, pridemo do sledečih sklepov:
Kakor že omenjeno, glavni vrelci te družbe se sedaj nahajajo v Iraku, v deželi ki meji na Palestino, Turčijo in Perzijo z izhodom v Indijski Ocean po eni strani, in, čez Palestino, v Sredozemsko morje. Ako si predstavljamo slučaj vojnega stanja med Italijo in Anglijo, je očivi-dno da bi bilo italijansko brodovje in letala v stanu popolnoma preprečiti izvoz iz Iraka in celo potom letal uničiti vse naprave te družbe v Iraku. Ta družba ima tudi drugod svoje vrelce, celo v Argentini, toda so vsi manjše važnosti. Velike važnosti za to družbo so bili vrelci, ki jih je posedovala v Mehiki, toda, kakor znano, je predsednik Cardenas vse vrelce v Mehiki podržavil. Iz navedenega je jasno, da če bi izbruhnila vojna gjede sudetskega vprašanja, bi ta ogromna družba povsem propadla, nasprotno pa bi amerikanska Standard takorekoč obvladala ves svetovni trg.
Iz povedanega bo vsakemu jasno, zakaj je Chamberlain hotel mir za vsako ceno in zakaj je prišlo do pogodbe v Monakovem. Toda mir ogroža drugo močno skupino in ta je vojna industrija. Seveda so ti gospodje začeli dvigati svoje glasove in že za par dni po Monakovski konferenci je bil Chamberlain prisiljen izjaviti, da je potrebno nadaljevati oboroževanje.
S. S.
Nos complacemos invitar a Vd. y su distinguida familia al
Festival Artístico y Danzante
que a total beneficio de la Cooperadora escolar eslovena de La Paternal realizaremos el próximo 6 de Noviembre a las 15 horas en el Salón ARMENIO sito en la calle ACEVEDO 1353 (altura Rivera 800).
Dado lo extenso del programa, en el que resaltan particularmente los coros de las Sociedades eslovenas "Slovenski Dom" y "Naš Dom" con sus interpretaciones típicas, no dudamos contar con su grata presencia.
LA COMISION
Kje je dvorana?
KJER SE BO VRŠILA PRIREDITEV
PRAKTIČNE ZVEZE IZ VSEH DELOV MESTA DO DVORANE:
Tramvajska zveza po Riveri. — 87 Chacarita-Tetiro, 94 Chacarita-Plaza Mayo, 95 Chacarita-Chacabuco y Moreno, 96, 97, 87.
Omnibusi po Riveri. — Buenos Aires Villa Pueyrredón-Pl. Mayo, i Ciudad de Buenos Aires V. Pueyrredón-Chacarita P. Mayo. General eBlgrano Chacarita-Constitución. 87 ki vozi Retiro-Lope de Vega-Palomar.
Colectivos po Riveri. _ 13 V. Pueyrredón-Aduana, 15 V. Puey-rredón Chacarita-P. Mayo.
Tramvajska zveza po Canning. — 89 Flores-P. Italia, 87 Chacarita-Retiro.
Omnibusi po Riveri. — Buenos Aires Villa Pueyrredón-Pl Mayo, 4 Chicago-Pl. Italia-Retiro, 12 de Octubre, Puente Alsina-Pl. Italia. Unión Comercial, Flores-Pl. Italia, 89 Honduras-Caballito-Flo-res-Pl. Italia-Retiro.
Colectivos po Canning. — 23 Laeara-Retiro.

Slovenci doma in po svetu
Razstava povojne
knj
ige
j vela krepko življenje in višek njene tvornosti bi bil precej drugačen, če ! bi bile razmere dugačne in to doma-\ če in tuje.
Razstava slovenske povojne knjige v Ljubljani ne nudi prave slike RAZPRAVA ZA POGOZDOVANJE sorazmerja med knjižnimi izdajami v svobodni Jugoslaviji in med za-
mejnimi slovenskimi publikacijami, ker so marsikaj izpustili, tako n. pr. vse šolske knjige. V nasprotju s tem pa so na razstavi skoraj vse povojne slovenske knjižne izdaje, ki so izšle v Julijski Krajini, od koroških pa prav vse. Koroške publikacije so vsega skupaj tri: drobna knjižica, ki so jo izdali koroški dijaki, "Nedelja", mesečnik "za versko izobrazbo ter "Mladi Korotan", ki je začel izhajati v začetku letošnjega leta in so ga tedanje avstrijske oblasti že pri prvi številki zatrle. Tudi njegova nadaljna usoda ni jasna. — Popolnoma drugačna je slika v Julijski Krajini. V letih 1919—1937 je bilo izdanih v Gorici in Trstu okrog 500 knjig. Na leto priblično 30 knjig-. Niso pa bila vsa leta enako plodovita. Višek doseže knjižna produkcija 1. 1931, zato pa koj naslednje leto doživi padec, ko je morala prenehati zadnja slovenska periodna publikacija. V 1. 1937 je število knjig nara-, slo, toda doseglo je komaj polovico viška iz 1. 1931. Nekdanjega stanja ne bomo dosegli več, ker se slovenske knjige sedaj tiskajo samo v eni tiskarni (Edinost), medtem ko so se prej v treh. Kar se tiče naklade, je šlo v najbolj ugodnih letih med ljudstvo do 200.000 knjig in v zadnjih dvajsetih letih skupno okrog dva milijona, povprečno pet na bravea. Poleg tega imamo o knjižnih in revi-jalnih izdajah v Julijski Krajini popolno bibiografijo, kakršne za tukajšnje izdaje še vedno nimamo. Od celotnega števila knjig odpade petina na molitvenike, šestina na koledarje, leposlovnih je 210 knjig, na šolske in druge jih' odpade 60. — V prvih povojnih letih odpade večji del publikacij na šolske knjige. Z nastopom fašistične vlade so se razmere precej spremenile. L. 1923 je prineslo odpravo vseh slovenskih ljudskih in srednjih šol. V naslednjih letih je izšlo nekaj učbenikov in slovnic, ki so bile namenjene tečajem za slovenski jezik. Zlasti značilen je abecednik "Prvi korak". Jasno je, da je knjiga spričo razmer utrpela škodo na vsebini in opremi. Vendar imamo kljub temu izdaje, ki so obdržale primerno obliko in vsebino. Med najboljšimi imamo Bevkove povesti, Pregljev "Plebanus Joannes" ter Budalov prevod "Zaročencev"
GOLIČAV
Ponovno razpravo o pogozdovanju kraških goličav, zlasti pa dalmatinskih, je načela spet Zveza za tujski promet v Splitu. Do sedaj so pogozdovanje izvrševali nesistematično. Statistike govore, da pride na vsakega prebivalca v Nemčiji deset kvadratnih metrov z zelenjem posajenega, v Zagrebu en meter, a v Dalmaciji le deset dvadratnih centimetrov prostora. Ugotovili so tudi, da imajo v dalmatinskih mestih svetlobe dovolj, le hladu premalo.
Prepovedane zakonske zveze
Zakoni med avstrijskimi begunkami in bosanskimi muslimani so odslej prepovedani. Dogodilo se je namreč nekajkrat, da so hotele Av-strijke, zlasti pa Judinje, dobiti jugoslovansko državljanstvo na ta način, da so se na hitro roko poročile | vsaka s kakim pa naj bo še tako rev- j nim muslimanom in se svojih skrbi, kam bi pobegnila iz domovine, od-križala. Ker je šlo tu enostavno za špekulacijo, je sedaj vrhovno šerijat-sko sodišče odločilo, da se taki zakoni ne smejo več sklepati, špekulacij ski zakoni so rušitelji družinske morale.
ZAGREBŠKE BOLNIŠNICE
2175 bolniških postelj imajo vsega skupaj v treh zagrebških bolnišnicah. Večja bolnišnica je tako imenovana Zakladna bolnica, a le nekoliko manjša je bolnišnica usmiljenih sester. Čeprav se zdi na prvi pogled, da je število postelj veliko, je treba reci, da za tako veliko mesto, kakor je Zagreb, ne zadostujejo. Kakor pri nas, se tudi tam bolnišnice bore z enakimi težavami: stiska v vsakem oziru, a pomoči in denarja od nikoder. Povrh vsega pa imajo bolnišnice velike dolžnike, med katerimi je prva po stari navadi država.
KRAVJI TAT — SKESANEC
Ukradeno kravo je z lakom prebarval neki tatič iz vasi Budaševa pri Sisku. Kmetu Ferenčaku je izginila krava, za katero je bila izginila vsaka sled. Domači so sicer mislili, da jo je odpeljal eden izmed njihovih sosedov, toda orožniki krave s takimi in takimi lisami ter posebnimi znaki niso našli. Po nekaj dneh pa je tatiča le začela grizti vest, da je kravo izpustil in jo sredi noči nagnal na bližnji pašnik. Zjutraj so kravo našli in ugotovili, da je imela lise pobarvane z lakom.
Prekinitev je bila nedavno nastopila zaradi napetosti med Nemčijo in Češkoslovaško. Sedaj so takoj od-plule številne tovorne ladje z žitom in drugimi poljedelskimi pridelki v Regensburg. Pa tudi od tam so že odplule naše ladje, ki so bile ob času prekinitve prometa v Nemčiji.
LETOVIŠČARJI ZAPUSTILI DALMACIJO
Tujcev v Dalmaciji skoraj ni več že kakih deset dni. Saj je razumljivo, da tujci v dneh napetosti in nevarnosti nove svetovne vojne ne morejo zdeti v toplih letoviških krajih in čakati daljnje usode. Vsi hoteli so se izpraznili. Le nekaj manjših skupin Švicarjev je obiskalo dalmatinska mesta, vendar pa so se v vsakem kraju zadržali le po nekaj ur.
NALIVI NAPRAVILI MNOGO ŠKODE
Silni nalivi so divjali prve tri dni oktobra nad Kotorjem in bližnjimi kraji. Ogromne vode so se s strmih
hribov zlile v morje, ki je postalo u-mazano in blatno. Nalivi so uničili večji del vinogradov ter odplavali tiste poljske pridelke, ki jih ljudje še niso bili pospravili z vrtov in njiv. Poti so razdrte in zagozdene z velikimi kamni in grmadami peska. Na poti Kotor—Zelenika je hudournik odnesel železen most, da je promet, odnosuo zveza Kotorja z Dubrovnikom po suhem nemogoča. — Ob sotočju obeh rečic Konavušice in Lju-te je bilo najhuje. Vse ceste so poškodovane, a več kot deset iz kamenja in cementa zgrajenih mostov je voda odnesla. Ljudje, navezani na borne sadeže skope zemlje, trpe škodo, ki jo cenijo na več milijonov. Pr-— ! vo pomoč jim je naklonila banska u-
ŠESTLETEN DEČEK IMA BRKE
Šestletni deček je dobil brke — tako vsaj poročajo beograjski časopisi o nekem Zonaru Glogu iz vasi Novi Dol pri Nevesinju. Danes je deček star že osem let, a nosi že dve leti košate brke, pa tudi po ostalih delih telesa je močno poraščen. Nekateri znanstveniki so se za dečka začeli zanimati, toda njegov oeeiga noče pustiti njim v roke. Otrok sam se skriva, ker se boji. da bi . ga kdo ukradel. Fantiček je tudi košat in močan, le v rasti v višino je nekoliko zaostal. Meri namreč le 90 cm.
Duša vsega književniškega dela v Julijski Krajini je France Bevk. Poleg njega še Budal, Grad, Feigel in drugi. Od založništev, ki so omogočala izdajo slovenskih knjig, so Mohorjeva družba, Goriška matica in 1. 1927 ustanovljena književna družina "Luč". Namen zadnje je bil izdajati letno dvakrat po dve skupini knjig. Zaradi težkoč, na katere so slovenske publikacije pozneje naletele, je doslej izšlo samo deset skupin. (Zadnji zbornik "Luči" je čakal na odobritev dve leti). Tudi revije nosijo pečat kraja in časa. Najbolj značilna v tem oziru je mladinska literatura. — Zaradi razmer so morali 1938 prenehati vsi mladinski listi. Nič boljše se ni godilo tiskarnam. — Slovenska knjiga je v zamejstvu ži-
prava v Cetinju, odnosno ban Iva-niševic.
CENA ŽITU SE JE ZNIŽALA
Popuščanje napetosti na svetu je imelo precej močan vpliv tudi na vsa žitna tržišča, med temi seveda tudi na jugoslovanska. Pred kratkim je bilo tako, da pridelovalci niso nič preveč ponujali svojega žita kupcem, ker so čakali, da se bo morebiti vnela vojna in bodo pri povišanih cenah prav lepo zaslužili. Ker pa se njihova pričakovanja niso hotela uresničiti, so morali svoje blago dati na trg pod nižjimi cenami. Tako so na vojvodinskih tržiščih nenadoma ugotovili, da je ponudba večja kakor povpraševanje. Korist od nižjih cen bodo imeli skoro vsi prebivalci države.
0
y
sí
¡KROJACNICA MOZETIČ
■ • -
I
1
v
B $
n
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
v**. . *
<« •:«• •:♦> >:♦>: •:♦> >:♦>: saenaBC
1 i
I fi
Í I
I i I
B »p
I I i
ČUDNA TRGOVINA V BEOGRADU
Posebno ustanovo si je omislila beogajska mestna hranilnica. Ustanovila je namreč oddelek, ki organizira nakup in prodajo raznih že rabljenih ali pa novih predmetov vseh vrst. Tako prihajajo v prodajo razne dragocenosti, oprava ter razne druge reči. Tako urejenega tržišča v Beogradu še niso imeli. Poslovanje ureja poseben pravilnik. Kdor hoče kako stvar prodati, jo prinese v razstavni prostor, a uprava nabije razglas o prodaji na razglasno desko. Na določeni dan se začne tako imenovana dražba. Marsikomu je s tem omogočeno, da svjo stvar proda boljše, ker je razstavljeni predmet omogočil, da se je zanj začelo zanimati več ljudi. Že prvi dan je bil tak naval in promet, da ga niti prireditelji sami niso pričakovali. Ustanova ima za prebivalstvo tudi velik socialni pomen.
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351
■ Villa Devoto
IT. T. 50 - 0277
ZAGREB DOBI SPOMENIK KRALJA TOMISLAVA
Veličasten kip prvega hrvaškega kralja Tomislava je izdelal kipar R. Frangeš iz Zagreba. Spomenik ho stal sredi Zagreba, ker nameravajo tamkaj urediti poseben park, v katerem bodo spomeniki največjih in za hrvaški narod najbolj zaslužnih mož. Ko bodo odkrivali Tomislavov spomenik, bodo priredili velike slovesnosti in igre, v katerih bodo pokazali največje dogodke hrvaške zgodovine. Pri ter igrah bo nastopilo nad 2.000 ljudi.
zvečer 9. oktobra so "Trboveljski slavčki" priredili svoj prvi koncert v veliki dvorani "Bolgarije", a včeraj so priredili drugega. Za oba koncerta slovenske pesmi je vladalo velikansko aznimanje ter so bile vstopnice že nekaj dni prej skoraj razprodane.
DR. DRAGOLJUB JOVANOVIČ ZAPRT
Znanega voditelja levega krila beograjske združene opozicije dr. Dragoljuba Jovanovica je dal zapreti preiskovalni sodnik pri sodišču za zaščito države v Beogradu. Jovano-vic se je bil pregrešil proti paragrafom 1 in 4 zakona, ker je pripravljal za tisk letak, katerega vsebina je protizakonita. Ko se je Jovanovic proti aretaciji pritožil, je svet sodišča njegovo pritožbo zavrnil. Z Jo-vanovičem so imele oblasti že nekajkrat sitnostii in opravka, ker se je prerad, kamor koli je prišel, razkle-petal. Tako je znano, da je bil pred nekaj meseci v Franciji, odkoder se je pretihotapil v Barcelono. Tam je dajal izjave za časopisje, med prostovoljce pa ni vstopil, temveč jo je spet rajši pobral v "nesvobodno" in "zatirano" Jugoslavijo.
PRAKTIČNE SEMINARJE JE VPELJAL PROSVETNI . MINISTER
Seminarje za skupino nacionalnih predmetov v sedmem in osmem razredu gimnazije je že z letošnjim letom vpeljal prosvetni minister Ma-garaševic. Z načrtom se je bavila posebna komisija, v kateri so bili vsi prosvetni načelniki v banovinah m vsi srednješolski inšpektorji. Ugotovilo se je, da prihajajo mladi ljudje iz gimnazije sicer s precejšnjim znanjem, vendar pa s pomanjkanjem praktičnega razumevanja in poznavanjem naših narodnih potreb m brez dejanskega čuta za naše narodne življenske sile. V novih seminarjih se bo mladina spoznavala s preteklostjo in sedanjostjo naroda bolj stvarno z neposrednim doživljanjem gradiva. Bavili se bodo z raznimi narodopisnimi stvarmi, zanimivostmi naših krajev in ljudi, z jezikom m pesmijo, narodno nošo in podobnim-Komisija je izbrala tudi seznam takih znanstvenih in književnih del, ki se bavijo s temi vprašanji, in katera bodo gimnazijci v teh seminarjih brali. Seznanili se bodo sploh z vsemi poprišči, koder se narod pozitivno udejstvuje. Na številnejših izle" tih se bodo morali bolj temeljito spoznati z živalskim in rastlinskim svetom v domačih krajih ter s kulturnimi spomeniki naše preteklosti m sedanjosti.
REČNI PROMET MED NEMČIJO
IN JUGOSLAVIJO OBNOVLJEN
Rečni promet na Donavi med našo državo in Nemčijo je spet obnovljen.
j Slov. Babica I
j FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
I diplomirana na univerzi v Pra-
Í* gi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolez-i ni. — Slovenske žene posebno |	dobro negovane.
J Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer I LIMA 1217 — BUENOS AIRES t U. T. 23 - Buen Orden 3389
"Trboveljski slavček" v Zofiji
Malim pevcem "Trboveljskega slavčka", ki so prišli 8. oktobra v bolgarsko prestolnico Sofijo, so priredili učenci ljudskih in srednjih šol tak sprejem, kakor ga ni bilo deležno še nobeno jugoslovansko pevsko ali drugo zastopstvo. Pri sprejemu na postaji so se zbrali zastopnik prosvetnega ministrstva, bolgarsko jugoslovanske lige, jugoslovanskega poslaništva ter člani jugoslovanske kolonije v Sofiji. Seveda je bilo na postaji mnogo občinstva, zlasti pa šolske mladina. S postaje je krenil velikanski sprevod do srede mesta, a spotoma so Bolgari s silnim navdušenjem pozdravljali slovenske goste, o-troke trboveljskih rudarjev. Na čelu sprevoda je korakala godba. Pred meščansko šolo so pa svoje goste pozdravili učenci in učenke. V soboto
ZA POVZDIGO SADJEREJE
Za povzdigo sadjereje v hrvaških
krajih se trudi hrvaška "Gospodarska sloga". Zgodaj spomladi letos je začela navajati svoje člane, naj hi zasadili čim več mladih sadnih drevesc. Za najbolj pridne in zgledne sadjerejee pa je razpisala posebne nagrade in priznanja. V poštev so prišli vsi, ki so nasadili največ drevesc ter očistili in obvarovali stare pred boleznimi in mrčesjem. Sedaj so po prijavah ugotovili, da je bil'1 letos po vsej hrvaški zasajenih nekaj nad 80.000 sadnih drevesc. Najbolj so se odlikovali okraji Kari ovac, Bihač, Čezma, Jastrebarsko, Brčko in Nova Gradiška. Podobno propagando pripravljajo tudi za prihod-j nji« leto. •I njo pomlad.
STANJE DRŽAVNE BLAGAJNE
518,7 milijona dinarjev je ostalo v državni blagajni po prvih petih mesecih letošnjega proračunskega leta, kajti dohodki so znašali 4.872.12 milijona dinarjev, a izdatki 4.353.41 milijona. V istem času je bilo lani dohodkov za 243".61 milijona manj kakor letos. Letošnji proračun je predvideval za izdatke 5.075 milijonov dinarjev, dejansko pa je bilo porabljenih le 4.353.41 milijona, torej ® 14.22 odstotka manj, kakor dovolj«; je proračun. Lani so znašali izdatki državne blagajne za prvih pet mesecev 4.080,4,7 milijona, a let»6 4.353,41 milijona. Največ novih i2' datkov je šlo na račun železnic prosvete.
m
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolhe bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—£-21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
PROIZVAJA ELEKTRIČNEGA TOKA V JUGOSLAVIJI
Okrog 90.0 milijonov kilovatnih ur električnega toka se proizvaja letno povprečno v naši državi. To statistiko so objavili na kongresu elektrarn v Sarajevu pred dvema dnevoma. Letos sta začeli obratovati še dve veliki električni centrali v Srbiji in Dalmaciji, pa je zato zelo verjetno, da bodo statistike za konec letošnjega leta pokazale milijardo kilovatnih ur. V pogledu porabe elektrike Jugoslavija močno zaostaja za drugimi državami. Pa je to razumljivo, če pomislimo, da je povprečni živ-ljenski standard jugoslovanskega človeka nizek, kajti elektriko uporablja zelo rad kulturno višji narod. Vlada dr. Stojadinoviča je že mnogo storila za napredek na tem polju, toda lastniki elektrarn žele, da bi se jim dali na razpolago ceneni krediti in zmanjšale dajatve, da bi mogli porabo elektrike še bolj razširili. Glede posamične porabe elektrike je seveda Slovenija na prvem mestu.
ličasten pogreb, ki se ga je poleg bana dr. M. Natlačena in mnogih od-ličnikov udeležil tudi ves stolni ka-pitelj z g. proštom Nadrahom in stolnim dekanom dr. Kimovcem na čelu. Naj bo pokojniku Bog plačnik za vse, kar je narodu dobrega storil! Truplo je blagoslovil škof dr. Rož-man.
moženja. Uredba naj bi preprečila ] teror od spodaj in naj bi služila zlasti za časa volilnega boja pri volitvah, ki so bile par dni nato razpisane. Po tej uredbi jamčijo občine s svojo davčno močjo za škodo, ki bi nastala kakemu občanu zaradi političnih izgredov soobčanov proti njemu.
Mladinski mesečnik "Mladi Korotan"
'' Koroškemu Slovencu'' glasilu Koroških Slovencev je priložena prva številka mladinskega mesečnika "Mladi Korotan". List je namenjen malim in najmlajšim, a tudi starejši se bodo s pridom poglabljali vanj. Po "Mladem Korotanu" naj vzplam-ti v malih in velikih nova, ojačena ljubezen do naše materne govorice in slovenske narodne kulture. "Mladi Korotan" stane na leto samo eno marko in to bo zmogla vsaka naša družina, ki ji je sveta dediščina njenih prednikov. Izbrana vsebina mladinskega lista bo nedvomno množila zanimanje našega ljudstva za novi kos slovenskega kulturnega življenja in za slovensko narodno kulturo v obče. To je naša iskrena želja "Mlademu Korotanu" na pot!
NAGRADA ZA DVOJČKE
Mussolini je, kakor poročajo tržaški listi, poslal 800 lir družini Ivana Pavlina v šempaski župniji kot na» grado za rojstvo dvojčkov.
SAMO 15 HL VINA NA DRUŽINO
Pokrajinski kmetijeski inšpektor v Julijski Krajini je izdal naredbo, na podlagi katere mora vsak vinogradnik od svojega letošnjega pridelka izločiti 10% vina, ki ga bo država odkupila in uporabila za destili-ranje. Posebna komisija bo izvedla pregled vinskih pridelkov in bo pri tem upoštevala normalno količino vina, ki ga družine potrebujejo za domačo uporabo, to se pravi, največ 15 hektolitrov na družino ne glede na število njenih članov.
RAZPUST SKUPŠČINE IN RAZPIS NOVIH VOLITEV
10. oktobra je imel od 17 do 18 svojo sejo ministrski svet pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Poleg drugih resornih zadev je ministrski svet na predlog notranjega ministra sklenil predlagati kr. namestništvu razpust narodne skupščine ter nove parlamentarne volitve za 11. december letošnjega leta. Vladni seji'sta prisostvovala tudi nova ministra Sveto-slav Hodžera in Ante Maštrovic. Volitve bodo po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje 16. januarja 1939. — V razpuščeni skupščini je bilo 6 poslanskih klubov in sicer: JRZ,JNS, Narodni delovni klub, Kmečki klub, ki ga je vodil minister Djordjevic, Neodvisni klub. Radikalni klub ter Baričevicev jugoslovanski klub. — Z ukazom kraljevih namestnikov so zaključene tudi seje senata, ki je bil sklican na izredno zasedanje dne 20. oktobra. Sklicuje pa se senat na izredno zasedanje 16. januarja. Nova ministra, ki sta bila imenovana v vlado, sta Svetoslav Hodžera, ki se je rodil v Nišu 1. 1888. V svetovni vojni se je odlikoval kot oficir in je dobil visoka domača in tuja odlikovanja. Leta 1929 je postal šef kabineta Petra Živkovica, leta 1933 pa je osnoval lastno jugoslovansko narodno stranko. Velike so njegove zasluge za civilno letalstvo. Minister Ante Maštrovi,c se je rodil v Ma-karski 1. 1898. Po dokončani trgovski akademiji se je posvetil bankar-stvu in trgovini v Makarski. Leta 1929 je bil postavljen za župana v Makarski. L. 1931 pa je bil izvoljen na listi Petra Živkovica za narodnega poslanca v Makarskem okraju. Leta 1935 je tudi kandidiral in je kot namestnik dobil mandat za splitski okraj. Ko je prišlo v JNS do razkola je Maštrovič pristopil v JRZ ter je z vsemi silami nadaljeval delo med ljudstvom.
MODERNA GALERIJA V LJUBLJANI
V kratkem bodo začeli v Ljubljani graditi Moderno galerijo na prostoru med Bleiweisovo cesto in vhodom v Tivolski park, nasproti pravoslavne cerkve. Ker stoje na tej parceli sedaj lesene stavbe, v katerih so gledališka slikama in mizama, je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrte za nova gledališka skladišča, ki bodo postavljena na dvorišču banovinske hiše na Bleiweisovi cesti pt. 13. Z graditvijo skladišč bodo začeli še to jesen.
JUGOSLOVANSKE ELEKTRARNE
Lastniki in zastopniki jugoslovanskih elektrarn so v Sarajevu izglasovali resolucijo, v kateri predlagajo, naj se čim prej izda zakon za elektrifikacijo ter zniža državna trošarina na električni tok. Poleg tega naj se izvrši tudi reforma plačevanja teh dajatev ter se uvede plačevanje po blokovem sistemu. Dalje, hočejo, naj bi vlada proglasila obstoječo zve zo električnih podjetij za prisilno združenje, v katero bi se potem morala vpisati sploh vsa jugoslovanska električna podjetja.

:• .'.'i
POTRESNI SUNEK V IVANCU
Močan potresni sunek so začutili 11. oktobra popoldne v Ivancu blizu Zagreba. S potresom vred so ljudje čuli podzemeljsko bobnenje v smeri vzhoda proti zahodu. Sunek je trajal kakih pet do šest sekund.
RAZSTAVA "TRI LETA VLADE DR. STOJADINOVIČA"
Razstava 'Tri leta vlade dr. Stojadinoviča" v paviljonu Cvijete Zuzo-ric, je bila 12. oktobra odlično obiskana. Razstavo je obiskalo 5500 ljudi samo včeraj 12. oktobra, vse dni kar je odprta, pa že 37 tisoč ljudi. Zanimanje za to razstavo je zelo veliko ne samo v Beogradu, pač pa tudi v ostalih krajih. Razstava je odprta vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer. Vstop brezplačen. Odprta je bila še do petka 14. oktobra.
TRAMVAJ IZ LJUBLJANE DO SV. KRIŽA
V sredo 5. oktobra je v Ljubljani prvič stekel do pokopališča tramvaj po novi progi k Sv. Križu. Nova proga je dolga 3.800 m in je veljala 2 hi pol milijona din.
MSGR. DR. JOŽE DEBEVEC UMRL
Za vedno je zapustil slovensko družbo msgr. prof. dr. Jože Debe-Vec (rojen dne 15. marca 1867 v Cerknici, umrl 5. oktobra 1938 v Ljubljani). Vse njegovo življenje je bilo silno delavno na slovstvenem, dobrodelnem in vzgojnem področju. Med drugimi velikimi deli je prevedel tudi znamenito Dantejevo "Divino Comedio". V vseh krogih je bil po svoji marljivosti in čistosti svojega značaja izredno priljubljen. Imel je ve-
MODERNIZACIJA CEST
Gradbeno ministrstvo je razpisalo drugo licitacijo za modernizacijo ceste Kanj—Naklo. Licitacija bo 13. t. m. v gradbenem ministrstvu. Vse ostale licitacije, kakor licitacijo za kemični institut in za zavod za strojništvo v Ljubljani, je gradbeno ministrstvo definitivno odobrilo ter se z delom takoj prične. Prav tako je gradbeno ministrstvo odobrilo licitacijo za modernizacijo cesta Jeprca— Labore.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
ŠTIRILETNICA MARSEJSKE TRAGEDIJE V JUGOSLAVIJI
Štiriletnico marsejske tragedije je 9. oktobra praznovala vsa država. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so bile žalne svečanosti, časopisi pa so z lepimi članki in slikami posvetili obletnici najlepšo pozornost,
OBČINE JAMČIJO ZA ŠKODO
9. oktobra je ministrski svet na predlog notranjega in pravosodnega ministra predpisal uredbo z zakonsko močjo o povrnitvi s premislekom storjene škode iz političnih nagibov z uničevanjem, poškodovanjem, požigom ali ropom tujega pre-
S»
8
i S
u $
H
i f
Si
i
S
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi blago
najboljše angleško
(SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIČ
HKe i**: mx >5»
DONATO ALVAREZ
pol kvadre od Av. San Martin

2 0 5 9
- Bs. Aifes	|
me <♦> .•:♦>;>:♦:< <♦> mms$
Mesto Omiš v Dalmaciji
(Nadaljevanje s 1 str) nem, narodnem in gospodarskem razsulu. Do tega jo je privedla notranja politična in gospodarska neorganiziranost. Postala je torišče tujih in domačih izkoriščevalcev. Japonski imperijalisti so izrabili njeno slabost, da podrvržejo ta del sveta svojim koristim. Ogromen del Kitajske so že podjarmili Japonci, kot poročajo te dni, ostalo pa še vedno brani s pomočjo angleškega in severnoameriškega kapitala general Čankajšek.
V tem kaosu, spletkah, prikritih in odprtih bojih ter v pripravljanju obračunavanja, kateremu se vdaja ostali svet, je Amerika kakor oaza miru sredi morja mržnje.
Po vsej Ameriki: Južni, Srednji in Severni je nastalo močno gibanje, da se navežejo tesnejši medsebojni stiki, tako kulturni kakor politični in gospodarski. Lima, kjer bo prihodnji vseameriški kongres, naj bi postala zibelka društva ameriških narodov.
Do tega prizadevanja so Amerikan-ce prisilile evropske fašistične države, ki tudi že semkaj iztegujčjo svoje prste. Posebno Nemci so mnogo spletkarili v novem svetu: v Združenih državah, Brazilu, Argentini in čileju. Povsod so Amerikanci pravočasno spoznali nevarnost in tako tudi v čileju, kjer so imeli Nemci najmočnejše politične in gospodarske postojanke. Te dni je pri tamkajšnjih volitvah zmagal demokratični blok.
Mirne vesti lahko rečemo, da je ameriški kontinent, vkljub mnogim nedostatkom, postal zatočišče demokracije, ki mu bo pomogla do velikega napredka in lepe bodočnosti. Skoro smo lahko izseljenci hvaležni usodi, da nas je rešila evropske atmosfere, ki grozi uničiti vse, kar si je človeštvo tekom vekov s trudom in znojem zgradilo, in katera je vzela ljudstvu vsako upanje v mirno sožitje in napredek ter jasno bodočnost.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SEFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. tTltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rano.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, TJšESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE S 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
POZOR ROJAKI!
Slovencem, ki imajo veselje za obdelovanje zemlje in bi se hoteli osamosvojiti, se nudi sedaj ugodna prilika za koolnizacijo v provinci Salti. Natančnejše informacije dobite ob nedeljah v društvu "Slov. Doma", ali pri A. Ličenu, Avalos 374, Paternal.
ALI IMAŠ POAVNA-NO ČLANARINO?
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
""PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL

Demokracija na Poljskem
Današnja poljska ustava je otrok izvedene izrabe slučaja. Opozicija v parlamentu je na neki seji korpora-tivno odšla, da protestira proti vladi in njeni nazadnjaški politiki, predsednik vlade pa je odhod opozicijskih poslancev na mestu izrabil in dal predsedniku sejma nalog, da dá odglasovati vladni ustavni načrt, ki sploh ni bil na dnevnem redu. Navzoči ostanek poslancev je ta vladni načrt z zadostno večino glasov sprejel brez sleherne razprave, sejni je bil razpuščen, novi pa je bil izvoljen z glasovito 20 odstotno udeležbo glasovalcev.
Pri tako uveljavljeni ustavi je prav za prav še čudež, če je ustava tako prikrojena, da imaš vtisk, kakor da sloni na demokratičnih vodilih. Seveda je to samo vtisk površnega pregleda ustavnih določil, kajti natančnejša preučitev prepodi kaj hitro tak vtisk. Ustava poljske republike je vzorec celotnostnega državnega vodila.
Poljski državni predsednik je sicer izvoljen od določenih volilcev, je pa, kakor pravi ustava dobesedno, odgovoren izključno le pred Bogom in zgodovino. Poljska ustava ustanavlja tudi ministrsko odgovornost pred posebnim "državnim sodiščem". Toda sodnike tega sodišča postavlja predsednik države. Poljska ustava pozna tudi odgovornost ministrov pred sejmom, to se pravi, poslanska zbornica ima pravico odreči vladi zaupanje, toda tak sklep mora potrditi senat, sicer ne veže vlade. In kaj je poljski senat? Senat ni izvoljen, temveč do tretjine imenovan po predsedniku države, v ostalem delu pat po privilegirani eliti, sestavljeni iz visokih uradnikov, generalov, ministrov itd.
Poljska ustava priznava in razglaša enakopravnost in zavrača neenakopravnost zaradi krvi, narodnosti, veroizpovedi ali političnega mišljenja. Navzlic temu razglaša uradno potrebo, da se štirje milijoni državljanov izselijo iz edinega razloga, ker so Judje.
Tudi svoboda vesti je "porokova-na", toda dovolj je že, če se priznavaš h kaki ljudski stroji, pa si kaznovan z več leti zapora. "Porokova-na" je nadalje osebna svoboda, toda vsak poljski državljan je prost samo toliko, kolikor ne tiči v koncentracijskem taborišču. Po zakonu ne sme biti fiikomur odvzeta svoboda brez sodbe ali odločbe pristojnega sodnika, navzlic temu zapirajo "sumljive" v zgoraj imenovana taborišča, tako da so za leta dolgo tamkaj, ne da bi bila napravljena najmanjša obtožnica ali celo sodba. In zaprtim ne očitajo ničesar določnega; to so samo ljudje, ki ne ugajajo, ki so iz neznanega razloga anti-
patični ali ki so sumljivi opozicije proti vladi.
Zelo značilen za dejanske razmere na Poljskem je bil dogodek, zaradi katerega je prišlo do spora med poljsko vlado in katoliško cerkvijo. U-mrli diktator Pilsudski je bil začasno pokopan v vavelski katedrali. Ko je krakovski kardinal sezidal veličastno kapelo, namenjeno posebej kot prekrasen sarkofag izrečno za truplo Pilsudskega, je odredil slovesno premestitev trupla iz začasnega groba v to kapelo. Tedaj je ukazal predsednik države, da mora ostati truplo tam, kjer je (proti smislu ukrepov, po katerih je bil dotični grob Pilsudskega začasen in po katerih se je naročila stavba posebne kapele). Povelju predsednika se je kardinal seveda uprl in opozoril obzirno na okol-nost, da je on upravnik katedrale in ne poljska vlada. Ta opozoritev kardinala je bila razlog, da je predsednik vlade demisioniral in to .svojo demisijo takple utemeljil: "Demisio-niram zato, ker je vsakteri poljski državljan dolžan popolno pokorščino nasproti predsedniku in ker nisem bil sposoben preprečiti, da se ni bil zgodil primer odklonitve te pokorščine." Po nastrojenju sodobnih poljskih mogočnikov sme torej poljski državni predsednik vsakemu državljanu vsiliti svojo voljo tudi v za-pebnih zadevah. Če bi bil ukazal predsednik nekomu, da se mora obesiti, je pač dolžan obesiti se, sicer ga postavijo pred sodišče, češ da je storil kaznivo dejanje proti varnosti države, ko je odrekel predsedniku pokorščino.
Ustavni položaj Poljske je — po takih zgledih zadostno razločno — lepa zunanjost, zelo demokratičen videz, za to zunanjostjo in za tem videzom pa škili na dan trdovratni brezizjemni absolutizem tistega sloja poljskega naroda, ki je s svojim političnim delovanjem in samovoljnostjo že enkrat pokopal poljsko državno samostojnost.
Poljska s takšnim ustrojem nikakor ni razveseljiva slika. Tem več občudovanja zasluži delavna in neuklonljiva poljska demokracija, ki kljub takim razmeram ne izgublja upanja, ne zapravlja časa, natančno po zgledu poljskih junakov prejšnjega in osemnajstega stoletja. Zato bomo razumeli globoki pomen besedi Pulawskega, ko je po izkrcanju poljskih prostovoljcev v Ameriki, kamor so se šli borit za neodvisnost Združenih držav, izjavil Franklinu: "Poljaki so bili vedno prepričani nasprotniki tiranije; zato boste našli Poljake vselej in povsod tam, kjer se je treba boriti za ideale svobode. Poljaki štejejo vsakteri tak boj za svojo stvar."
Poslužojte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurineič
— Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES
V
J?
I I
t
i $
I
8' »s
1 »3
V
v
p
SÍmmm¡sosmoi^^^** AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne m reumaticne
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
- m ssee X >5»' saee >sb< s«B6
MARŠAL BLÜCHER
Ta maršal sovjetske Rusije, je obilne široke postave, z ostro oglato spodnjo čeljustjo, s polnimi odločnimi lici, in živimi očmi. Močni rjavi brki mu dajejo klasični izraz nekoliko sirovega vojaka, čeprav so njegove kretnje mehke in skoraj elegantne in odseva njegova osebnost neko čudno privlačno silo.
O njegovem rojstvu govorijo najbolj čudne stvari. Zaradi tega ga tudi imenujejo nekateri "nepoznani kapitan", drugi zopet "general Nemo" ali "tajinstveni maršal", nekateri pa "mož z jekleno krinko" itd. Nekateri ga imajo za genialnega vojskovodjo, ki je izšel iz Bog zna katerega naroda, drugi trdijo, da je to nekdanji avstrijski stotnik Hytz, tretji pa zatrjujejo, da je to nekdanji častnik nemške cesarske garde in pravi naslednik slavnega nemškega vojskovodje Bliicherja, zopet dru gi prisegajo, da je to star carski častnik, ki pod izposojenim imenom tudi pod sovjeti služi večni Rusiji. Celo to se je slišalo, da ima ta tajinstveni mož za seboj razburkano prošlost, da je čisto navaden zločinec, ki je ob revoluciji prišel na svobodo in ki sedaj svoje okrvavljene roke skriva pod maršalskimi rokavicami."
Svoječasni predsednik izvršnega odbora Sverdlov ni mogel Bliicherja imenovati s pravim imenom, ko mu je dne 4. septembra 1918 pritrdil na prsa prvo odlikovanje boljševiške Rusije, namreč red "Rdečega prapora". Imenoval ga je samo "poveljnik južnouralske čete, Blüucher, re-volucionarec, ki so ga imeli za izgubljenega ''. Maršal Bliicher bo pač Vasilij Konstantinovič. Bliicher je preprost sin preprostega ruskega kme-ta-mužika, ki ga je boljševiška revolucija, kakor na stotine drugih, vrgla naenkrat na površje. Tako je treba razlagati nevednost Sverdlova. Tako tudi vsa ta nasprotujoča si mnenja o rojstvu tega revolucionarnega generala. V času robote in kmečkega podložništva so mužiki Bog zna iz kakšnih fantastičnih razlogov dajali sinovom imena ljudi, o katerih so slišali, da so bili veliki. In ime je ostalo v družini. Zakaj? Ni-kdo se o tem ni spraševal, nikdo belil glave. Vazilij Konstantinovič Bliicher je bil rojen leta 1889 v Poško-11 ji v nekdanjem mestu Nikolsk Usu-liski, današnjem Vorošilovsku. De-lal je v tamošnji tovarni in revolucionarni življenjepisi mu kot prvo veliko dejanje pripisujejo stavko, ki jo je tamkaj leta 1910 organiziral in bil zato obsojen na dve leti zapora. Leta 1916 se je pojavil na fronti, ko je bil hudo ranjen in vrnjen nazaj v zaledje. Delal je v tovarnah v Ka-zanu, Sormovu in Samari. V zadnjem mestu je ob revoluciji pomagal ustanoviti sovjetsko oblast. Na tem mestu je kmalu pokazal svoje sposobnosti. Bil je drzen, vztrajen, dober organizator. Mož volje in oblasti. Ataman Dutov v Orenburgu je prvi pognal kozake v boj proti novemu režimu. Bliicher se je z delavci postavil v bran. Prišli so na pomoč kmetje s puščavskih step, Kalmiki, mladi kozaki, pijani od novih možnosti, bivši avstrijski in nemški ujetniki, ki so tavajoče iskali svobodo. Vse je Bliicher zbral, si jih podredil jih oborožil in se vrgel na ata-ruana Dutova in ga stri. Leta 1917 ,'e Dutov izginil nekje v kirgiških stepah."
"Zatem je Bliicher slišal, da so Čehoslovaki pognali sovjetske oblastnike v Čeljabinsku in v Samari ter da zasedajo čezsibirsko železnico. Mesece in mesece ni bilo ničesar slišati o Bliicherju. Mislili so, da je s svojo četo Bog zna kje poginil. Toda
kar naenkrat se je v septembru 1918 pridružil tretji rdeči armadi pri Permu. Njegova vojska je narasla. Sledile so žene in otroci. Pripeljal jo je vso raztrgano in v cunjah, toda podvrženo strogi disciplini. Pripeljal jo je skozi sovražne bojne črte, potem ko je krvoločno zatrl med njimi vsak upor. Ko se je s svojo "arado"' pojavil pred rdečimi četami, je poslal v Moskvo naslednji brzojav: "Po pohodu 1500 vrst čez uralsko gorovje, ko smo se neprestano borili, smo sedaj tu, da nadaljujemo boj za zmago rdeče zastave." V Moskvi so ga nato odlikovali z redom "Rdečega prapora".
Še enkrat je imel Bliicher priložnost, da je pokazal svoje vojaške sposobnosti. Rdeča vlada mu je poverila nalogo, da organizira 51. divizijo na Uralu in da ž njo vdere tja v Sibirijo za bežečim Kolčakom. Kolcaka je v kratkem času potolkel. Potem je prišel na vrsto Vrangel, ki je čakal s svojo armado na polotoku Krimu, zavarovan proti boljševikom, z mogočnimi utrdbami. Dne 7. oktobra je Francija priznala Vranglo-vo vlado. Dne 26 oktobra brzojavlja Kutjepov, da je poraz neizbežen. Kako? Bliicher je ss vojimi četami nepričakovano in v drznem nočnem napadu zavzel utrdbe na Perekopu. Poskus na življenje in smrt. Že istega večera je Vrangel izdal povelje, da se umakne s Krima. Bliicher je v drugič dobil red "Rdečega prapo-la".
Nato je izginil v Azijo. Bil je ime-uovan za poveljnika boljševiške republike na Daljnem vzhodu. Tamkaj je Bliicher najprej stri slovečega pustolovskega barona Ungern-Stern-:,< rga, ki je — čudna mešanica krvi — z veliko krutostjo organiziral neke vrste mongolsko državo. Bliicher je tega despota premagal in ga dal ',,-treliti. Takrat je Sovjetska Rusija stopila v Zunanjo Mongolijo. Dne 14. febr. 1922 je zasedel Habarovsk, «■■dkoder so se morali umakniti Japonci, dne 25. oktobra 1922 je prišel do Tihega morja in zasedel Vladivostok, ki so ga ob zori zapustili Japonci. Leta 1924 Bliicher izgine. Toda v Cantonu na Kitajskem se pojavi neki tajinstveni geenral Ga-Lin-Borodin.... Leta 1929 je imenovan novi vojaški odposlanec Sovjetske Rusije v Berlinu. Kmalu so spoznali, da je to general Ga-Lin-Borodin, da je to — Bliicher. Berlinska vlada protjestira in Bliicher zopet izgine v globinah Azije, kjer je imenovan za j poveljnika vsega obmejnega ozemlja od Bajkala do Tihega morja. In tamkaj je ostal vse do današnjih dni. Njegova dolžnost je bila, da organizira vso' vzhodno Sibirijo kot neke vrste samostojno državo, ki naj bi bila v pogledu vojaških potrebščin popolnoma neodvisna od ostale So-vjetije, ki bi mogla sama kriti vse potrebe, kadar bi nastopil trenutek obračuna med Japonsko in Sovjetsko Rusijo.
Danes ves svet gleda na tega daljnega prokonzula. Vsak njegov nepremišljen korak lahko zaneti svetovni požar....
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
spaaec >:♦>, má >se< >:«< >:♦>*. ?m
v
i
$
i
J?
$
i %
1 8
0
1
cp
i
i!
i
RESTAURANT RECREO
"EL CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik,
PETER BASSANESE
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
<♦> >:♦> :<♦> <♦> <♦> -s» .-s»
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
DOCK S U D
Zagonetni otoki na širokem morju
Morje ima svoje skrivnosti, ki jih človek nikdar ne bo mogel docela pojasniti. Tako je skrivnost tudi to, kaj je z raznimi otoki, ki so jih nekateri pomorščaki videli in odkrili, ko pa so drugi prišli za njimi v tiste vode, otokov niso več našli. Večkrat se dogaja, da po vulkanskih silah kak otok naenkrat vstane iz morja. Po drugem potresu pa zopet izgine v globočino. Kadar so Jiudi potresi, izginjajo celo veliki otoki. To je zlasti v južnem delu Tihega morja. Tam kaj takega ni nič nenavadnega. Dogajajo pa se take in podobne stvari tudi v bolj severnih morjih.
Pred kakimi 200 leti je holandski kapitan Gilis odkril na svojih popotovanjih nov otok, ki ga je imenoval po sebi Gilisovo deželo. Na zemljevidu ga je zaznamoval na 80. stopnji severne širine in na 75. stopnji vzhodne dolžine. Leta 1899 in pozneje še leta 1925 so tisti otok jasno videli mornarji dveh ekspedicij, seveda le od daleč. Ker je vsakokrat bilo preveč viharno in ledeno, s^ mornarji niso izkrcali na tistem otoku. Leta 1935 pa je odplul švedski ledolomilec, da bi prišel do istega otoka in ga zasedel ali vsaj pregledal. Ko je ladja priplula tjakaj, kjer naj bi bil otok, ni bilo nikjer nobenega sledu. Povsod sam polarni led. Te uganke doslej še nihče ni razvozlal. Morda je le "fata morgana" trapila vse mornarje, ki so v teku 200 let tisti otok gledali.
Pred kratkim se je nekaj podob-nega zgodilo nekemu čilenskeinu kapitanu v Južni Ameriki. Indijanski ribiči so mu pripovedovali o otoku, ki leži blizu čilenske obale. Indijanci so mu povedali, da so na tistem otoku njihovi davni pradedi skrili svoje zlate zaklade, ko so tjakaj prišli beli ljudje. Kapitanu so se začele sline cediti po tistih zakladih. Na svoje stroške je spravil skupaj eks-pedieijo, ki naj poišče tisti otok ter naj ga preišče. Kapitan je s svojo ladjo odplul in v daljavi res zagledal tisti otok. Drugi dan bi bil moral pripluti bliže ter izkrcati svoje mornarje. Ko pa je drugega dne pri-plul bliže, otoka ni bilo nikjer več videti. Kapitan, ki je vse svoje premoženje vtaknil v to ekspedicijo, je bil tako potrt, da je znorel in se u-strelil. Otoka pa od tedaj do danes še nihče ni več videl.
Angleška vojna ladja pa je leta 1762 v južnem delu Atlantskega morja odkrila celo veliko otočje. Največji otok tega otočja je bil najmanj 10 kilometrov širok. Nekaj let kasneje se je tamkaj vozila druga vojna ladja "Alrevida", ki je prihajala od Falklandskih otokov. Ta vojna ladja je tisto otočje, ki so ga imenovali "Aurora" po prvi ladji, ki ga je odkrila, tudi dobro videla^ Ne le kapitan in častniki, marveč vse moštvo je jasno videlo otoke pred seboj. Na velikem otoku se je dvigala celo visoka gora, ki je imela vrh s snegom pokrit. Ker pa ladja ni našla niti najmanjšega zaliva, ni mogla pristati, da bi se bilo moštvo izkrcalo.
Ko pa je leta 1820 angleški kapitan Wedell hotel za vsako ceno preiskati tisto otočje in tamkaj izkrcati svoje ljudi, teh otokov ni več našel. In nihče ne ve, ali je otoke pogoltnilo morje ob kakem potresu, ali pa sploh niso bili otoki, marveč le velika skupina visokih ledenih gora, ki so plavale po morju, pa so jih mornarji imeli za otoke. Uganka ni razvozlana in najbrž tudi nikdar ne bo. Tako otoki straše in plaše mornarje po širnem morju še dandanes.
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231
Villa Devoto
Na grobu Trpinovem
Mudilo se mi je oni dan. Na sekunde sem imel zmirjen čas. Pa jo kolektiv zaustavil svoj tek.
Kaj neki je, da ne gane dalje?
Mrtvaški sprevod nam je križal pot.
Prvi vtis je bil nevolja. Tak je pač človek, da šele po treznem prevdar-ku zna najti i'esuico. Tisti, kateri se da voditi trenutnemu vtisu neštetokrat pogreši.
■ Dosti sem imel tedaj časa, da sem stvar od prave strani pogledal in premislil in glej globoko resnico, ki se mi je odkrila:
Ne le mrtvaški sprevodi nam kri žajo pot, temveč tudi smrt sama nam jo preseka, ne da bi kaj vprašala: Janez, kam pa? Ali se ti mudi?..... In celo tiste, kateri, nikdar nič časa nimajo; ki-so si lastne automobile kupili, da jim ni treba nič časa zgubiti s čakanjem.... niti teh ne vpra ča, če bodo nemara zamudili.... In tale žalni sprevod, kr se vleče mimo, žalostno, molče?.... Kaj pa če bi prav tebe, teb« samega, ki sedajle nestrpno čakaš, da se ta vrsta že izteče, če bi prav tebe peljali?... Ne, danes še ne. Toda kdo ve?. ..
'Zares, kako strašno okrutni smo sami s seboj. Niti tedaj ne pomislimo, kadar smrt tik pred našimi očmi zamahne!
Smrt in mrtvaški sprevodi.. . oboje nam je motnja v našem naglem življenju. Pa káko modra je postava, ki veli, da je treba dati prednost mrtvemu, ko ga peljejo v njegov zadnji dom, ker ti narekujejo misel: "Danes meni, jutri •—• tebi!" Ali kakor je dobro pomislil znamenit advokat, ki je razočaran na grobu svojega prijatelja takole slišal zadnji pozdrav iz groba; "Kar si ti, sem bil jaz; kar sem jaz — boš ti". Kar od sveta se je poslovil advokat Silvester ob tej misli in v samoto je pobegnil, da se pripravi prav za oni dan, ko bodo njega spremili v večnost .....
Le potrpežljivo torej počakaj, da se izteče mimo tebe dolga pogrebna vrsta, pa izrabi oni hip čakanja in pomislili.....Jutri bodo1 peljali tebe. ... In kam se ti tako strašno mudi? Saj bo svet brez tebe ravno tako tekel naprej. Prav malo potrebuje. Vse drugam misliš, le tja se ti noče misliti, kamor te pot neizprosno pelje. .. v smrt!
V smrt? To je "ta zadnje"....
Res je tako. Prav zadnje je. ' A kljub temu je tudi "ta najbolj gviš-no".
Jaz se ji bom pa skril, kadar bo
prišla. Ne bo me našla,, je pravil Mežnarjev Polde, ko smo še kot poredni paglavci hodili v šolo. In prav na uho mi je povedal, da ne bi nemara smrt tudi slišala: "kar pod kad bom šel", in je nadaljeval spet glasno, "tam me pa že ne boš našla grda smrt, čeprav prideš s sedmimi kosami '
*
Takole me je oni dan srečala na cesti smrt in sent pomislil, da moram kar kmalu urediti, da spomin vseh naših rajnih prav obhajamo tedaj kadar bodo ,'valiti" prišle v deželo.
In sem krenil drugi dan, da se vse prav pripravi. Čakarita... Kolike •procesije hitijo tjakaj vsak dan. Črno, vse črno... hite in belo cvetje j. eso.
Tam pred marmornim križem se je sklonila mlada žena:
V cvetu let je zapustil svojce in odpotoval v deželo, od koder ni vrnitve.....
Tamkaj druga drama. Angeljček stoji na gomili. Mož in žena sklonjena.
In onile del pokopališča, tam bliže uhoda?
"Mesto mrtvih, Nekropola".....
j Tako so bili v skrbeh nekoč, na kak način bi zapisali svoje ime, da ga pozni rodovi ne bodo pozabili. Velikanska premoženja so zazidali v grobnice. Ne le globoko notri, temveč visoko gori so tudi hoteli izgovoriti sebi nekaj prostora, od koder bodo potomcem klicali v spomin svoje ime....
Kak kontrast ! Tam na onem koncu pa leže skromni grobovi. Lesen križ nosi tri besede. Rele marjetice ponižno cveto in nihajo v vetriču, kot da prinašajo pozdrave iz večnosti.
Le počemu navaliti na grob grmade kamenja. Ali. ni mar tisto kamenje silno breme, ki teži na duši. Ali ni nemara teža, katero so nagroma-clile na vest krivičnikovo: solze zatiranih vdov in sirot. Ali niso to žulju drugih, ali ni to tatvina, skrita za krivičnimi paragrafi, s katerimi krijejo veljaki svojo lakomnost!
Aj kdo vé. kako ie to! Zato mi je bilo tesno med grobovi tistih, ki so šteli z miljoni. Na grobu siromaka pa ni nobene groblje. Lahen vetrič svobpdno pihlja eez",skromno gomilo, bele marjetice se nasmihajo kot da bi hotele ponoviti ono A^ečno besedo: Lazarju se je na svetu hudo godilo, zato so ga odnesli angelii božji v nebeško naročje, kjer je dobil plačilo. ..,.
O brezkonca je tragedij, katere imajo svoje glavno dejanje tamkaj na Čakariti, v mestu mrtvih, kjer človekova objestnost uklone svojo domišljavo mogočnost in onemi pred nevidno resničnostjo, ki skrivnostno čaka onstran zavese.
Do tja, do Čakarite dobro vodi ona modrost, katera trdi, da je človek kot cvet. Ovene in zgodba je končana.... Vsak dan se ta zgodba ponavlja na Čakariti, kajti vsak dan odpeljejo velikanske vozove zavrženega cvetja....
Če pa se postaviš pred grob; če Ij.mkaj pomisliš na križev pot Toneta Trpina, ki ga je nesreča tepla na vsej življenski poti, ki je bil dober kot bel kruhek, pa je vedno le ne-
hvaležnost za plačilo dobival......
*
"Jaz sem vstajenje in Življenje.. Kdor v me verje, bo živel, tudi če umrje; 411 kdorkoli -živi in v me verje, vekomaj ne bo umrl" (Janez. 11, 25).
Le postoj in preberi to besedo, ki so večen odgovor Sina Božjega na vse dvome, ki jih nevera, nevednost ali hudobija prišepetava Zemljanom. Le postoj tamkaj pred onim marmornim napisom in vedi, da je bila ta beseda resnična preje, kot je bi^ la v kamen vddlbena in da bo ostala tudi tedaj, ko se bodo že davno porušili grobovi in bo poslednji zern-ljan še lahko bral v cvetju plevela, ki bo prerastel grob, zapisano isto resnico. "Kdor v me verje bo živel, četudi umrje'"...
Le postoj in preberi to besedo, pa boš razumel tudi tragično zgodbo Toneta Trpina, ki je šel za Lazarjem. ,
In tamkaj na oni grobnici____
Angel j, mogočna postava; blesti v žarkem soncu. S trobento daje znamenje; k poslednji sodbi kliče!
Ničesar ne čuješ? Nema je njegova trobenta. Škoda! Tisočkrat škoda ! za vse tiste, kateri nočejo prisluhniti njegovim signalom, ki krepko odmevajo skozi knjigo božje besede evangeljskega nauka
Nekoč bo pa glasno zadonela. Tako, da jo bodo slišali vsi, vsi....
Tromba silno bo zapela, Do vseh mrtvih zadonela, jim pred sodni stol velela.
V grozi smrt se bo čudila, ko bo stvar se spet zbudila, da pred sodbo bo stopila,
Knjiga k sodbi prinesena, hrani dela razvrščena, dobra kakor zadolžena.
Dano svetu bo spoznanje in za vsako zlo dejanje, •'*•• Bog prisodi maščevanje.
Oj pregrozni dan jokanja, ki iz grobnega nas spanja k sodbi grešnike prisili....
Da, da. Samo en odlomek je bilo v dolgi zgodbi življenje Toneta Trpina. Samo prvo dejanje je bilo. Kmalu pa se bo dvignila zavesa in bomo videli zgodbo, ki se za njo nadaljuje, kjer bo nastopila v glavni
vlogi Večna Pravica....
*
Tako sem taval med grobovi in postal slednjič tam, kamor sem bil namenjen.
Lepa zgradba grobnice Jugoslovanskega podpornega društva me; je pozdravila. Zgradba, ki dela čast ha-ši koloniji.
Od glavnega vhoda po diagonali na desno stopaš eno kvadro in že'si na mestu.
Tamkaj se bomo zbrali na praznik vseh svetnikov popoldne ob 4 tiri.
Molče trobentajo grobovi, a med njihovim grobnim molkom čttje Veren kristjan tiho prošnjo naših dragih rajnih, katerim smo bili in smo še dolžnik, pa niti malo ne mislimo na to kako bi jim mogli kaj dati.
Tu ni več mesta za modrovanje, zakaj to so velike in večne resnice in ta velika Resničnost je zapisana tudi v besedi "Usmilite se nas Vsaj vi, prijatelji naši, zakaj roka Gospddo-va nas je hudo zadela.
In tudi to je zapisano med uvelim cvetjem, da tudi mi neutegoma tečemo na Čakarito, in v — večnost! Da še je nam ne bo bati, bodimo polni
tople ljubezni do naših rajnih.
Pridite ^Órej na vseh' svetih dan ob 10 uri k sveti maši v kapeli na Av. del Campo na Paternalu, kjer bo sveta maša za vse naše rajne. Naj bo ta dan iskrena naša prošnja združena s. prošnjo Odrešenikovo pri sveti maši, ki je trpečim dušam v vicah največja tolažba.
Takole moli Sveta Cerkev v imenu vseh ki so zbrani okoli oltarja:
Večna luč naj jim sveti, Gospod: s tvojimi svetniki vekomaj, saj si tako dober! Gospod daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti: s tvojimi svetniki vekomaj, saj si tako dober!	Hladnik Janez
CERKVENI VESTNIK
30. Okt. sv. Maša na Paternalu za rajne stariše Kodrič.
Popoldne je shod v Novi Pompeji. Pričetek bo ob 4..30.
1.	Nov. Praznik vse svetnikov. Sveta maša na Paternalu ob 10 uri za vse naše rajne. Po maši moli-1 ve.
Popoldne ob 4 uri molitve za mrtve z nagovorom in mrliškimi obredi v grobnici Jugoslovanskega Podpornega društva.
2.	Nov. je vseh vernih duš dan. Spomin vseh naših rajnih. Bodite u-smiljeni, da boste usmiljenje dosegli. Me pozabite na svoje rajne. Pridite na 1. nov. k cerčkvenim molitvam, da pomolite za pokoj svojih rajnih.
N,. Nov. maša na Saavedri ob 10.30 za Maksa Pirih.
Molitve se ne vrše in ste povabljeni vsi na šolsko prireditev.
20. Nov. je celodnevno romanje v Lurdes. Ne pozabite tega. Podrobnejši program zveste pravočasno.
Grobnica jugosl. društva na Chacariti, kjer bodo 1. nov. molitve za mrtve
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 111
—	Srečen sem, da mi je to povedalo vaše Veličanstvo, — vzklikne Su-bov, — kajti tudi jaz ljubim kneza Poteinkina in občudujem tega plemenitega moža, prepričan sem, da bi Vaše Veličanstvo ne moglo najti plemenitejšega in boljšega človeka kot svetovalca.
Katarina mu ponudi svojo nežno in mehko roko..
—	Vedela sem, da ste lep in duhovit mladenič, — vzklikne Katarina, ■— sedaj pa sem se prepričala, da sto tudi plemeniti.
Stihov se prikloni in poljubi njeno mehko roko.
Tako nežno je pritisnil svoje.ustnice na njeno kožo, da je carico streslo po vsem životu. Temna rdečica je zalila njena lica.
Srečni Stihov si je osvojil cariči-Ho srce.
Šele čez nekaj trenutkov ga je carlea zopet pogledala. Subov se je vzravnal in stal pred carico kakor človek, ki prosi, — njegov obraz pa je žarel. V tem trenutku jc vzklila v Katarininem srcu ljubezen do mladega poročnika.
Vladarji pa nimajo radi, da bi kdo opazil njihovo zadrego, radi tega je Subov naredil zelo resen obraz, ko je pogledal proč.
—	Moj dragi Subov, — reče Katarina, — rada bi se vam zahvalila, da ste me nocoj razvedrili.
Subov se prikloni z globokim spoštovanjem.
'— Radi bi, da bi vam ostal spomin na to noč. Moj dragi Subov, odslej ®e smatrajte za viteza Vladiiuirove-§a reda. Razen tega vas imenujem
za svojega čitalca z letno plačo dvanajst tisoč rubljev.
—	Veličanstvo — zajeclja Subov, ki je izvrstno glumil svojo ulogo. — Veličanstvo, to je preveč, tega si nisem zaslužil.
To nagrado ste zaslužili s svojim čitanjem.
—	Oh, Veličanstvo, jaz občudujem vašo duhovitost! Vendar pa odhajam odtod žalosten kljub visokemu odlikovanju.
—	Zakaj vendar?
—	Zato, Veličanstvo, ker me bo odslej neprestano skrbelo, kako je iVašenttt eVličanstvu. Bojim se, da jboste radi operacije,- ki jo bodo izvršili na knezu Potemkinu, razburjeni in jaz bi bil srečen, ah, presrečen, če bi smel med tem časom ostati v Vaši bližini.
—	Mar vam je toliko za svojo carico? — ga vpraša Katarina in se hasmehne. V dvoru nimam mnogo ljudi, ki bi mi bili tako zelo vdani...
—	Prav zato pa bi bil rad v vaši bližini in vam pomagal prenašatai £orje.
—	Naj bo, — odgovori Katarina, -r— vi boste eden izmed onih redkih, ki smejo biti pri operaciji navzoči. Točno ob dvanajstih bodite v sobah kneza Potemkina.
—	Veličanstvo, to mi je v veliko Čast.
Še enkrat mu je Katarina ponudila svojo roko, ki jo je Subov strastno poljubil.
Ne bo dolgo, ko bodo našle njegove ustnice caričine in se jih dotaknile.
Platon Subov je odšel v svoje sobe, k? so se nahajale na drugi strani zimske palače.
! Med potjo je srečal nekaj dvorja-nikov, ki so na njegov ponosni pozdrav komaj pokimali.	I
—	Le počakajte, dragi moji, — pomisli Subov, — še klanjali se mi boste! Že jutri zjutraj bodo ti ljudje napram niem veliko bolj prijazni, ko bodo zvedeli, da nte je carica imenovala za svojega čitalca in me odlikovala z Vladimirovim redom.
—	Jutri pa — jutri bodo Potemkina operirali. Potemkin bo odslej pohabljenec, ki ga Katarina ne bo več ljubila. Za vraga. Najboljše bi pa bilo, da se sploh ne bi več zbudil.
—	Sicer vem prav gotovo, da bom zmagal, kajti če sem že našel pot v caričin bttdoar, mi bodo kmalu tudi vrata njene spalnice odprta. Tako dolgo pa, dokler živi ta Potemkin, ne bom mogel doseči vsega, kar želim.
—	Kadar gá pá ne bo več, — vzdigne Subov, — ko Potemkin ne bo več živel na Katarininem dvoru, tedaj bo za carico samo še Platon Su-bo.v !
Mladi major se zdrzne. Zadnje besede je spregovoril skoraj preglasno; hitro se je obrnil da bi videl, če ga ni kdo slišal.
Videl pa ni nikogar.
Ne! Sedaj mora biti resen in pameten ! Sedaj je moral paziti, da bi si ne naredil na dvoru sovražnika, ki bi mu mogel škodovati pri carici.
Takrat pa, ko bo imel moč v svojih rokah, tedaj bo uničil vse te ošabne prikazni. Tedaj jim bo pokazal, kaj zna!
Oh, ta Potemkin je bil preblag premehak napram svoji okolici. Vsem je pomagal, za vse je prosil pri carici, nikomur ni storil nišesar žale-ga.
Platon Subov bo drugačen!
Gregor Orlov je bil njegov vzor, človek z železno roko. Orlov je vladal Rusiji tako, da je odstranil vsa-
¡ kega, ki mu je bil na poti. Svoj vpliv ¡ je uporabil samo zato, da je od dne do dne večal svojo moč.
Če pa bi ne bil takšen, bi ga že zdavnaj več ne bilo. Katarina bi "ga bila uničila še tisti trenutek, ko ¡je še vedno vplivna osebnost na dvoru; bil je človek, Čigar beseda je mnogo veljala.
Da, prav tako bo postopal Platon Subov, ko se bo preselil v sobe ea-ričinega miljenca.
Mladi častnik je med tem premišljevanjem prispel v svojo skromho sobo. Pogledal je na uro. Bilo je tri po polnoči.
Katarina je zapovedala, da so «a ibudili iz najlepšega spanja, — spanje pa, ki ga bo sedaj spal bo še tisočkrat slajše! Nekaj ur je preživel v Katarinini bližini. Sedaj ni smel odnehati, ko je pa tako lepo pričel!
Trudnost je zginila in Subov ju niti pogledal svoje postelje. Ogrnil se je s plaščem, ki ni bil niti malo podoben vojaškemu plašču, posadil si je na glavo čepico, ugasnil svetilj-ko in odšel iz svojega stanovanja.
Preko majhnih stopnic je prispel v park zimskega vrta. Takoj je zopet nadaljeval pot, dokler ni prispel do neke velike palače.
To je bila palača grofa Orlova, ki jo je dala Katarina nekoč zgraditi za svojega miljenca iz čistega zlata j in iz mamorja. V pročelju palače je bila vzidana plošča, na kateri je bilo zapisano, da so to palačo zgradili na državne stroške velikemu rešitelju domovine!
Subov pogleda na olcpa. Vse je bilo temno, kakor da bi Vsi spali.
Subov pa je vedel, kako bo prišel v palačo. Vedel je, kako bo prišel h grofu Orlovu.
Šel je krog hiše in potrkal na majhno okence, ki je bilo na zadnji
strani palače.
Večkrat je moral ponoviti svoje trkanje, dokler se je naposled nekdo oglasil:
—	Kdo je? 'Kdo bi rad vstopil?
—	Emir, ki blagoslavlja grofa Orlova ! — odgovori Subov brez obotavljanja.
To je bilo geslo in vratar je tako vedel, da bi rad vstopil kak grofov prijatelj.
Čez nekaj trenutkov so se-odprla vrata in Platon Subov je vstopil v to velikansko palačo. Vratar je mladega človeka poznal. — Pozdravil ga je in ga odpeljal v neko majhno so-bico.
—	Grof gotovo spi, — reče Platon Subov. — Vendar ga moram zbuditi. Bodite tako prijazni in mu javite, da mu moram nekaj zelo važnega sporočiti!
Vratar pritrdi z glavo in odide. Čez nekaj minut pa se je vrnil, se popraskal za ušesom in rekel:
—	Gospoda majorja moram vprašati, če je stvar zares tako važna, da ga morate buditi sredi noči. Le v slučaju, da je zadeva, radi katere prihaja še zares zelo važna, vas bo gospod grof sprejel.
—	Pri njem se namreč nahaja, — pristavi vratar tiho in zaupno, — neka dražestna Georgijka, s katero se izvrstno zabava. Grof je vzrojil, ko sem prišel in ga motil. — Rekel pa je, če želi gospod major vseeno govoriti z njim, — če je stvar zares neodložljiva. —
—	Gospodu grofu recite dobesedno tako-le — vzklikne Subov razdraženo, ker še mu je zdela zadeva, radi katere je prišel tako važna, da se lim je odgovor grofa Orlova zdel skoraj razžaljiv^ — povejte mu, da mu lepa Georgijka ne bo ušla, jutrišnji dan pa se ne bom več vrnil. —
E N S K I
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
SLOV
RAZBOJNIK REBRAČ IN POLICAJ
Tam na koncu hribovja leži vas, ki se ji pravi Trdine. Trdinci pa so vam ptički, da malo takih. Tistikrat ko sta bila dva osla za en par, so se Trdinci skregali s pametjo, pa so zmagali Trdinci in ne pamet: takšni so.
V Trdinah imajo občinskega hlapca, ki ob delavnikih krave pase in lenobo, ob nedeljah in praznikih pa si natakne na glavo staro turško kapo, obšito z rudečimi trakovi, v roko pa vzame strašno sabljo in tako postane strah vseh razbojnikov.
Slava tega policaja je prišla tudi do ušes strašnega razbojnika Rebra-ča, o katerem pravijo, da je ubil in oropal že pet ljudi in dve ženski. Pa mu je padlo v glavo, da bi se nekoliko pozabaval s tem imenitnim policajem in, da ga spozna kakšen je. Pa se je odpravil v Trdine, tisto nedeljo, ko v Trdinah praznujejo vsakoletno "šagro", pijančevanje in poboj ter se postavil vrlemu policaju naravnost pred nos.
Policaj je rekel: "Hop, Rebrač, si že moj! V imenu postave takoj v luknjo! Pri nas imamo moža, ki se mu pravi rabelj in ta čaka nate, da ti vzame mero okoli vratu.''
Rebrač ni rekel niti ene, ampak je šel ves skesan s policajem. Ko prideta mimo pekarne, Rebrač zavzdihne: "Oh, dokler še lahko požiram, bi rad pojedel samo eno žemljo, tako dobrih, kakor na Trdinah, menda nikjer ne znajo speči!''
"Seveda, je pritrdil policaj, pri nas imamo dober gnoj, zato je naša moka kakor zabeljena, torej morajo tudi žemlje biti najboljše." Gospodar pekarne pa je bil obenem tudi občinski mož, zato mu policaj ni hotel odjesti zaslužka in je pustil Re-brača v pekarno, dočim se je sam postavil z helebardo in sabljo pred vra-
Čaka in čaka a Rebrača 111 bilo od ta v pozor, da ga počaka, nikoder — pri zadnjih vratih je namreč pobegnil na prosto. In kar brez vsakega slovesa je odšel, to je še prav posebno jezilo policaja. Policaj jezen — kot napihnjen balon — je bil tako hud, da je kar pljunil od jeze. Ali Rebrača tudi to ni priklicalo nazaj in ga ni bilo in ga ni bilo.
Preteče mesec, pretečeta dva, pa je Rebrača spet zasrbelo, da bi šel na Trdine pogledat če je Trdinskemu policaju zrastla kaj neumna pamet.
Tudi takrat se je policaju postavil
Mladi
prav pred nos. Policaj pa: "Hop, te že imam ! Zdaj mi ne boš več ušel!'' In ga je prijel za rokav. Odpeljati ga je nameraval naravnost v star kurnik, ki je služil kot zapor.
Rebrač je pa začel tožiti in prositi od zamere: "Tujec sem v tem kraju, pa sem zadnjič zgrešil vrata pri pekarni in sem vas do sedaj iskal! Vi si ne morete misliti, kako mi je bilo hudo!" In šel je s policajem kot otrok za materjo.
Pa prideta mimo pekarne in Rebrač se je spomnil, da je lačen. Milo je poprosil policaja, naj ga pusti v pekarno, da si kupi žemljo. Polieai pa si je mislil: "Ti si zvit, jaz pa še bolj!" Dovolil je Rebraču, da si lahko kupi žemljo in postavil se je na zadnja vrata, da mu tiček ne uide. Čakal je in čakal a Rebrača ni bilo in ga ni bilo. Rebrač je takrat odšel z Bogom pri prednjih vratih. Ko je policaj spoznal, da ga je Rebrač tudi sedaj prekanil, je bil tako hud, da je malo manjkalo, da ni zaklel.
Poteče spet mesec in Rebrač se je spet pokazal vrlemu policaju pred nos. Veselilo ga je namreč, da je lah-ho svojim razbojniškim tovarišem pripovedoval take dogodivščine.
"Hop, je rekel policaj, ali te imam! In mu je takoj zataknil vrvico na roko. Jaz ti pokažem kaj je Trdinski policaj, da mu boš uhajal!"
Rebrač pa prosi od zamere: "Ni vas bilo pred vrati, pa sem vas iskal, kje ste; do današnjega dne sem vas iskal in do te-le ure," in je šel s policajem ponižen in kroták.
Prideta do pekarne in Rebrač se zopet zmisli, da bi si kupil žemljo. Milo je prosil policaja naj mu dovoli stopiti v trgovino. Pa je rekel policaj: "Tiček, ali bi mi spet rad ušel? Pri tistih vratih ki mene ne bo, kaj ne? Ñe bo? ga Jaka! Daj sem denar, ti bom jaz sam kupil žemlje, ti me pa tukajle počakaj!"
Rebrač mu je dal denar in policaj je šel kupit žemlje, ko jih je pa hotel izročiti Rebraču, ga ni bilo več. Odšel je praviti svojim tovarišem novo dogodivščino. Policaj pa je bil tako jezen, da je kar jezik pokazal za Re-bračem. Dobro pa, da ga Rebrač ni videl, ker Rebrač je bil strašen razbojnik, ki je ubil že pet ljudi in dve ženski.	N.
LIST
S to nalogo je vratar ponovno odšel.
Čez nekaj trenutkov pa se je lo-pet vrnil in odpeljal mladega majorja v grofovo delavno sobo.
Subov sleče svoj plašč in ga položi na stol. Soba je bila odlično in zelo okusno» urejena in je pričala o bogastvu lastnika te palače.
Sedaj so se odprla vrata, v sobo pa stopi grof Gregor Orlov. Obrežen je bil v domačo, hišno obleko, na glavi pa je imel fes.
—	Vi ste pa, kakor razbojnik, ki vdre ponoči v hišo! — vzklikne grof, pozdravi Subova in se mu prijazno nasmehne. — Vidite, radi vas sem moral zapustiti lepo Georgijko!
—	Kaj bi mi torej radi sporočili? Hitro! Pozno je že in mislim, da bi ne bilo baš prepametno izgubljati noč z dolgim pogovorom!
—	Čemu bi se ne mogla tudi midva enkrat pozno v noč zabavati in se pogovarjati, — odvrne Subov in pogleda Orlova, — če pa sme to tudi Njeno Veličanstvo carica!
Orlov se začudi in stopi korak na-laj.
Dobro je poznal ljudi, zato je takoj opazil da se je mlademu častniku pripetilo nekaj izrednega.
—	Carica se je nocoj pogovarjala z vami?
—	Da! — odvrne Subov kratko — Zaenkrat sem ji bil še samo čitalec. Imenovala me je za svojega stalnega čitalca, poleg tega pa me je še odlikovala z Vladimirovim redom!
—	Moj dragi Subov, čestitam vam! Saj to je sijajno! Človek, ali slutite, da ste že stopili z eno nogo na zlato lestev?
—	Sedaj se lahko vzpenjate više, kajti caričina milost vam je zagotovljena. — Sedaj pa sedite in mi pripovedujte!
—	Dragi grof, ne bi vas rad motil! — odvrne major Subov in njegov glas je zazvenel tako čudno, lelo se je razlikoval od načina pogovora, s kakršnim je vedno razveseljeval grofa Orlova. — Nikar ne pozabite na svojo lepo Georgijko!
—	Naj jo vrag vzame! — Čeprav je najlepša žena, kar sem jih v zadnjih letih srečal! Prekrasna je in dražestna!
—	Toda carica je še lepša! — pristavi Subov.
Črni grof nagrbanči svoje čelo. Mar bi se mu ta mladenič rad ro-gal? Mar ga je hotel spomniti na ono, ki jo je nekoč imenoval svojo, ki pa jo je zdaj zgubil? Prav dobro je vedel, da Katarine ne bo nikdar več objel.
Vseeno! Če je sam ne bo smel več objeti, je ne sme objemati tudi Po-temkin! Naj zavzame njegovo mesto rajši poročnik Subov, ki bo plesal, kakor bo Orlov godel!
Subov je povedal Orlovu vse, kar se je zgodilo. Pripovedoval mu je, kako so ga na earičino povelje zbudili, kako ji je moral čitati francoske pesmi.
Ko je Subov končal syoje pripovedovanje je grof vlkliknil.
—	Jaz poznam prav dobro svojo Katarino! Subov, dosegli ste svoj cilj.
—	Grof, morda sem dosegel več, kakor si mislite! — reče mladi častnik, — kajti, če mi bo jutri sreča naklonjena, ne bo več Aleksandra Po-temkina.
Orlov se zdrzne. — Mar se je v tem Platonu Subovu prevaral?
M.ar je ta mladenič, ta naivni častnik, zares takó nevaren človek? Ali se je prevaral v njem?
Ali je Platon Subov nameraval u-1 moriti Aleksandra Potenikina.
nski ko
Dečje zavetišče v Gorici
Bilo je leta 1929 ko sem prvikrat prestopil prag Alojzijevišča v Gorici. Kdo ni poznal tega slovenskega katoliškega zavoda? Ta zavod je bil kot nekaka pripravljalnica za državne šole ali pa za v semenišče, kamor je pač kdo imel nagnjenje.
Ta zavod je bil ponos knezonad-škofa Sedeja. Poučevali so v njem ajidealnejši učitelji: bratje Bratuš, osip, Franc in Lojze, potem Knap,
PRVO CVETJE
Vinko, Rezika in Metka, vnuki mali, stari materi so prvih rož nabrali.
"Glej, trobentice rumene, čisto zlate,
stara mamica, in zvončki — vsi so zate!
Stara mamica, kajne, da si vesela!"
Starka je iz drobnih rok tri šopke vzela.
Radostno se je otrokom nasmehljala,
drobna solza je v očeh ji zaigrala.
Po' uvelem licu tiho •je zdrsela —
vso bridkost samotne duše razodela.
/
Zdelo se je, kakor da bi Platon Subov uganil njegove misli. Nasmehnil se je in mu odgovoril.
—	Morda bo Aleksander Potem-kin že jutri mrtev, moje roke pa bodo ostale čiste!
Orlov ga zopet vprašujoče pogleda.
—	Ne, moj dragi grof Orlov, — reče Subov, ki je sedaj sedel k majhni mizi grofu nasproti. — Vi si gotovo mislite, da nameravam odstraniti Potemkina z bodalom ali pa s strupom s tega sveta. Tako neumen seveda ne bom. To uslugo mi bo napravila dobra mati narava, ki bo odstranila mojega tekmeca, meni pa ne bo treba migniti niti z mezincem!
Orlov je napeto poslušal mladeni-čeve besede.
—	Ha, vidim, — reče Orlov, — da se je nekaj zgodilo, česar ne vem! Subov, govorite, govorite hitro! Povej te mi vse. Bodite prepričani, da vam bom pomagal!
Subov se nasmehne.
—	Mar bi bil drugače prišel sredi noči k vam ? — Mar bi vas sicer motil, ko ste bili pravkar v najlepši zabavi s svojo dražestno Georgijko?
—	Ne, grof Orlov! Ko sem bil tako nesramno predrlen, da sem vas motil v vaši zabavi, sem si rekel:
—	Grof Gregor Orlov je bil vedno tvoj prijatelj; to je človek na katerega se moraš obrniti in mu vse javiti ! Komu drugemu naj bi torej javil ta dogodek, ki bo z enim samim zamahom spremenil tvoje življenje? Ta dogodek pa najbrž ne bo spremenil samo tvojega življenja, temveč bo postal tudi kamen-mejnik v usodi tvojega prijatelja!
—	Moje usode ta dogodek pač ne bo prav nič spremenil! — odvrne grof. — Zavrgel sem vse načrte za veliko bodočnost, ostal bom to, kar
tiček
Podgornik in drugi. Vsi so bili med nami zelo priljubljeni.
Dobro se še spominjam, kako sem kot devetleten deček zapustil ves sol-zan domače ognjišče, ter se podal v Gorico, da bi se tudi jaz posvetil duhovniškemu poklicu, kot sem tedaj mislil. Sčasoma pa sem se seveda pre mislil ter si izbral drugo pot, ld je po mojem mnenju prav tako dobra, če se živi po naukih, kot jih je Kristus učil.
Notranjost zavetišča je napravila name dober vtis: obširno dvorišče, vrt, velika učilnica, kapela, spet druga učilnica za odrasle, v sredi velika cbednica in na vrhu spalnice. Kuhale so nam sestre, tri dekleta so jim pa pomagala.
Prve dni mi je bilo zelo težko in otožno. Najraje bi jo bil popihal. Vajen sem bil pač prosto tekati po tratah in gmajnah, plezati po drevesih in stikati za ptičjimi gnezdi. Sedaj pa kar naenkrat ta red in disciplina. "Ne, to ni zame", sem obupoval ter mislil neprenehoma, kako bi pobegnil. Sčasoma pa sem se privadil in sem se počutil prav domače. Vsak teden smo šli po trikrat na iz-prehod proti Soči, Kalvariji in v o-kolieo. Vsi vedri in veseli smo prišli nazaj ter se potem z velikim veseljem učili.
Tako so minila štiri leta, kot bi sanjal. Ko pa je umrl naš ljubljeni knezonadškof Sedej, so se tudi razmere v zavodu popolnoma spremenile. Poslali so nam v zavod kot pod-vodjo nekega italijanskega duhovnika, ki je seveda imel namen postati vodja. Do konca šolskega leta je bila že notranjost vsa izpremenjena, nič
sem!
—	Vam pa, moj dragi Subov, je svet odprt! Če boste izkoristili to priložnost, boste napravili še izredno karijero. Zagrabite srečo, da vam ne uide.
—	Te priložnosti ne bom pustil kar brez vsega mimo sebe! — odvrne Subov in se udari z roko po prsih.
—	Grof Orlov, ali mislite, da nisem prav tako pretkan, kakor Aleksander Potemkin — kar se je njemu posrečilo, se bo posrečilo tudi meni in upam, da si ni težko pridobiti Kata-rinino ljubezen, če je človek vsaj malo lep in njej primeren.
—	Platon Subov, nikar mi ne zamerite — reče Orlov in jezno zmaje z glavo, — vi govorite kakor kak deček!
deček!
—	Vem, po vsej Evropi pripovedujejo, da je Katarina žena, ki se zaljubi v vsakega lepega moškega. Moj dragi Subov, vi veste, da nimam vzroka, da bi hvalil, vendar vam pravim, da se oni, ki smatrajo Katarino za blodnico, ki ljubi danes enega, jutri pa zopet drugega, strahovito motijo.
—	Katarina je preveč duhovita, preveč pametna ženska, da bi jo mogel nadvladati kak moški. Ni dovolj samo lepa in vitka postava ter žareče oči, da bi se ji človek dopa-del. Še niso odkrili skrivnosti, s katere pomočjo bi si kdo mogel osvojiti earičino srce. Platon Subov, jaz vam pravim, da si jo boste pridobili samo tedaj, če boste ubogali mene.
—	Oh, grof Orlov, povejte mi več,
—	zaupajte mi skrivnost, ki mi bo pomagala pridobiti earičino srce.
—	To je popolnoma enostavno! — odvrne Orlov. — Vladarici Katarini morate — vladati.
—	Brez bojazni morate stopiti
več slovenska. Ko pa smo drugo leto spet prišli nadaljevat učenje, se je naš slovenski zavod imenoval "Convitto Alisiano". Začutil sem v prsih prvikrat upor, ki se mi je zdelo, da ga ne bom mogel nikoli potlačiti. S mešanim čuvstvom v srcu sem tožno zrl na zahajajočim soln-cem, ki je s poslednjimi žarki božalo trnovsko pogorje. Jesen, zima, smrt, sem bridko čutil v srcu. Srečali smo se s tovariši, pa ni bilo v naših srcih nič več onega veselja. Nemo smo se gledali, kot bi slutili nekaj težkega, a si nismo upali eden drugemu potožiti. Moreče vzdušje je ležalo nad nami. Ne samo mi mlajši, tudi drugi starejši so bili potrti ter sem jim v očeh bral, da n.i v njih več onega navdušenja in ognja, kot prej. Cela tri dolga leta sem ostal še v zavodu. Nisem se mogel privaditi. Počutil sem se kot tujec v tuji hiši, dasi sem vedel, da so jo s krvavimi žulji sezidali naši očetje. Vzeli so nam slovenski jezik, a srca nam niso vzeli. Zato je borba proti nam zaman. Ne bodo nas nikoli premagali, četudi nas je malo, njih pa veliko.
Slovenski dijaki nismo mogli razumeti, kako da sme škof Margotti tako delati. Saj je dejal Kristus svojim učencem: Pojdite in učite vse narode. Politika in vera vendar ne gresta skupaj. Dvema gospodarjema tudi ni mogoče služiti. Če je škof Margotti bolj goreč v službi fašizma nego cerkve, potem naj bi šel v fašistične legije. Mi Slovenci pa hočemo takih škofov, kot je bil pokojni Sedej. In jih je med slovensko duhovščino gotovo mnogo, ki bi bili vredni nositi škofovsko mitro.
Po treh letih so morali Alojzijevi-šče iz čisto enostavnega razloga, ker slovenski starši niso hoteli več pošiljati svojih sinov v potujčevalni-co, zapreti. Zavod v katerem je bilo vzgojenih toliko slovenskih izobražencev, je po zaslugi škofa Margot-tija zaprt. Pogorel je Narodni dom v Trstu, zaprto je Alojzijevišče, slovenske šole so se že prej spremenile v potujčevalnice, prepovedana je tiskana beseda, propadle so kmetske zadruge odnosno so se jih polastili in jih upravljajo tujci. Vzeli so nam vse? Ne! Slovenskega srca in ponosa nam niso vzeli, ker se vzeti ne da Zato je naša borba močnejša od orožja in topov ter bomo prej ali slej zmagali.	„
Ivan
pred njo, pokazati ji morate, da ne priznavate njene moči, prijetni zunanjosti se morata pridružiti še moč in odločnost — tedaj — tedaj — tedaj, Platon Subov, delate lahko z vsako žensko, kar hočete, posebno pa še s Katarino, ki je navajena gledati okrog sebe samo prilizovalce in ponižne ljudi.
(Dalje prihodnjič)
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cenj. rojakom
IVAN GAŠPARISIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
Ana Chrpova ij
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z j večletno prakso v praški porod- ¡ nišnici ter v tuk. bolnici "Raw- ; son'se priporoča vsem Sloven- ! i kam. Sprejema penzionistke iz j mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
PTIČJE GNEZDO
"Prosim te, deček, pred grmom ne stoj. pusti pri miru rod v gnezdecu moj! V gnezdecu ptički mi drobni leže; v stran se obrni, ne hodi pred nje. Ptički so moji tako še mladi, zbali bi tvojih se ^rnih oči."
Rad bi bil deček pristopil do njih, toda obstal je oprezen in tih. Zbegani ptič potolažen je bil; zletel je v gnezdo, mladiče pokril, gledal prijazno na dečka in pel: "Hvala, ker nisi ;z gnezda jih vzel."