AMERIŠKA Wo©M©VINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER |0. 291 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 12, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ^ ^ornijčani so poslali ,000 v Nemčijo Mveh dneh počitka London zopet okusil lfitoške bombe London, 12. dec. — Sinoči so -filški bombniki privreščali na ?®Qdno Anglijo in tam razsaja-P° krajih, katere so Nemci pu-miru že več kot en teden. 1&kem mestu na zapadu so jpe povzročile mnogo škode, ^'e en bus na ulici, podrle več 'n ubile ter ranile mnogo ^ V štirih slučajih so bili f^e zajeti pod razvalinami b r° dveh dneh oddiha so Lon-"icani sinoči zopet zaslišali ''ne piščali in kmalu zatem Začele pokati na raznih krajih ^ke bombe. Toda proti jutru ^emci zopet odleteli. o- i ^s Angeles, Cal. — Iz južne 'fornije je bilo poslanega "Je leto v Nemčijo denarja živil za okroglo $2,000,000. .'iatve šle preko Pacifi-''' preko Rusije v Nemčijo. s'stem je bil ta, da so poši-ameriške money ordre z .Eskimi ladjami v Rusijo, so bili poslani po sibir-2®leznici v Nemčijo. Tam ^ejemniki zamenjali ame-dolarje za nemške marke. % način pomoči je pa ta, _!)°lože odpošiljatelji pri ' 0i'tni Fortra firmi gotov za nakup živil. Ta denar f)^aže potom radija v Nem-kar dobi prejemnik za-rffi /Ml. Ti zavoji živil so od do $17.50. -o- ' okojna Johana štih jQt smo že poročali, je umr-. ollana Štih, rojena Tomšič, a 60 let. Doma je bila iz ;]a Pri Velikih Laščah, od-6r je prišla v Cleveland 40 leti Njen soprog An-3e umrl 10. februarja, 1939. zapušča štiri hčere: . Boldin, Ana Stratton, l®> in Christine Nadrah, itsina: Franka in Josepha, Josepha Tomšič, v starem P Pa štiri sestre in dva bra-l ^a je članica društva Col-Hive št. 283 T. M., sv. ^ Krstnika, št. 37 JSKJ, JHarije, tarnega društva "Marije nebovzete in po-št. 10 SŽZ. Pogreb se [j^il v soboto zjutraj ob de-(( v cerkev Marije Vnebo-^ in potem na pokopališče jarijo iz hiše žalosti, 836 k pod vodstvom Frank t a^ka. Bodi dobri materi blag spomin, ostali in sorodnikom pa izre-° naše iskreno sožalje. K ^ŠENJE POSTAV! j) ,01jcijski oddelek pravi, da ^šenje prometnih postav najmanj 60 odstotkov ^ nezgod na cestah. Zato . Policija priporoča, da tako ij /^i avtomobilov kot oni, ^ °dijo peš, o tem mislijo i^do, da je od njih odvi-2lvljenje ali sreča bližnje-pečino prometnih postav si vedoma, zato naj bi se ^ spomnil na teh 60% ne-\ ' Predno kako tako posta-Kadar rabite cesto, ta.1 bo kot voznik ali pešec, tu previdni in vljudni, pa ^stavah se ravnajte. To ^prečilo mnogo nesreč. Glejte jih no! Nemški zunanji minister von Iiibbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano, ki oba smrtno sovražita Angleže in skupno delujeta za uničenje angleškega naroda, sta kljub temu strupenemu sovraštvu lahko vesela, da so Angleži na svetu. Kajti če bi ne bilo Angležev, bi se ta dva ministra, niti pogovarjati ne mogla, Med sebo j govorita namreč, čudo prečudno, v angleščini. Von Ribbentrop namreč ne zna laščine, Ciano pa ne zna "dajč pohrusten." -o- Holandska bojna ladja je zajela nemško ladjo Washington, 11. dec. — Mornariški oddelek poroča, da je holandska bojna ladja Van Kins^ bergen v bližini Kube zajela nemško tovorno ladjo Rhein, ki se je bila izmuznila iz mehiškega pristanišča Tampico še 29. novembra. Pr ed no je nemška posadka zapustila ladjo, jo je skušala zažgati in potopiti. Angleška križarka Diomede je že pred par dnevi zajela nemško tovorno ladjo Idarwald, ki je odšla iz Tampica obenem z Rhei-nom. Kar je pri tem novega in zanimivega je to, da je holandska bojna mornarica v službi Anglije in da patruljira v zahodnem Atlantiku, Koliko holandskih ladij je v službi Anglije še ni znano. Žaloigre na širokem morju ^illliiSlS ''^IIBIISP-S jJmjm ■■m^gmmmm....... / Kdo gre na Hitlerja? Girard, Kansas. — Publicist Haldeman Julius je pripravljen plačati za pol tone bomb, ki bi jih kdo vrgel na Hitlerjevo poletno bivališče v Berchtesgaden na Bavarskem. Dalje je pripravljen dati $100 za gazolin, ki bi ga porabil bombnik do tje in nazaj. Publicist je poslal ponudbo angleškemu premierju Churchillu. Euclid Rifle klub Odbor Euclid Rifle kluba za leto 1941 je: Predsednik Jim Šepic, podpredsednik Christ Mandel, tajnik Charles Lampe, blagajnik Anton Baraga, nadzorni odbor: John Rožanc, Frank Sober in John Dolenc. Klub ima že v prodaji vstopnice za srnjakovo večerjo, ki se vrši v nedeljo, 5. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih kluba. Zadušnice . V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Laurichem ob priliki šeste obletnice njegove smrti. — Ob osmih pa se bo brala sv. maša istotam za pokojno Jozefo Laurich ob priliki druge obletnice njene smr ti. Sorodniki in prijatelji so vljudno vabljeni. Zaroka Mr. Frank Zorich, 1121 Addi son Rd. naznanja, da se je zaročila njegova hčerka Pauline z Mr. Joseph Turkom iz 999 E 63. St., ki vodi gazolinsko postajo na 11907 Corlett Ave. Mnogo sreče jima želimo! Važna seja Nocoj po pobožnosti v cerkvi se vrši važna seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Pridejo naj vse članice in vsaka naj še svojo prijateljico in sosedo pripelje, da jo vpiše v društvo. Anglija more dobiti vojno samo s pomočjo Zed. držav Washington, 11. dec. — Lord Lothian, angleški poslanik v Zed. državah je danes povedal ameriškemu narodu, da bo Anglija zmagala v sedanji vojni leta 1942, če ne prej in to pa samo tedaj, če bo dobila iz Zed. držav letala, Ladje in dolarje. Ameriška vlada, ki že daje letala in ladje Angliji, išče zdaj samo še potov, kako bi dala Angliji tudi finančno pomoč. Da bo dobila Anglija tukaj dolarje, je gotova stvar. Vprašanje je zdaj samo še kdaj bomp dali finančno pomoč in na kak način se bo to napravilo. Toda ameriška vlada bo prej natančno vedela finančno stanje Anglije in dala denar, če bo videla, da ga Anglija nič ne prikriva. Angleži so zajeli Sidi Barrani Sidi Barrani glavna italijanska baza za invazijo v Egipt, je v angleških rokah. Angleži so zajeli tukaj mnogo vojakov, med njimi tri generale in množino vojnega materiala. Slika kaže, kako nek kanadski rušilec pobira iz morja posadko angleške tovorne ladje, katero je nemška podmornica torpedirala. Mornarji so se oprijeli desk in splavov, ko se je ladja potopila, dokler ni prišlq rešitev. Nemci so zaprli vse Angležinje v Parizu Paris, Francija. — Vse ženske, ki so angleške podanice, in ki so ostale v Parizu, ko so prišli Nemci, je nemška policija poslala v konfinacijo za nedoločen čas. V kateri kraj jih bodo poslali, se še ne ve. Dozdaj so se morale vsako jutro javiti na policiji in to vse od časa, ko so Nemci zasedli Francijo. Mraz se nam bliža Kot poroča vremenski urad se bliža Clevelandu od zahoda mrzlo vreme. Danes bo ves dan dež ali sneg, jutri bo pa že mrzleje. Napovedana stavka V tovarni Punch & Shear so šli delavci na stavko za večjo mezdo. V tej tovarni je zaposlenih mnogo naših rojakov. Zvišana mezda v avtni industriji Detroit, Mich. 11. dec. -Chrysler korporacija in delavska organizacija CIO sta včeraj podpisali novo pogodbo, po kateri bodo dobili' delavci 2 centa več plače na uro. Pogodba je veljavna za dobo enega leta. Pri Chry sler korporaciji dela 60,000 de lavcev. Cairo, 11. dec. — Angleške čete so danes zasedle Sidi Barrani. Ta kraj se nahaja 75 milj v notranjosti egiptovske meje, do kamor je bila prodrla italijanska armada pred tremi meseci. Italijani so potem kraj močno utrdili, kjer so hoteli imeti za glavno bazo prodiranja proti Sueškemu prekopu. Angleško poročilo se glasi: "Danes popoldne smo zasedli Sidi Barrani, ter zajeli mnogo italijanskih vojakov in tri generale. Naše čete zdaj prodirajo proti zahodu, proti italijanski Libiji in zajele so do- datno število italijanskih vojakov. Maršal Graziani, poveljnik italijanske armade v Afriki, je bil prodrl do Sidi Barrani, ki leži ob obrežju Sredozemskega morja, Od tukaj je nameraval najprej prodreti do pristanišča Aleksandrija, ki je glavno angleško bojno pristanišče, od tam bi šli pa naprej proti Suezu. Angleži imajo dve italijanski diviziji v severni Afriki skoro popolnoma obkoljeni. Da Italijani uidejo zajetju, je odvisno samo od tega, kako naglo se bodo umikali iz pasti. Grška armada stalno napreduje POMAGATI SI ZNAJO Memphis, Tenn. — Mestni očetje so prepovedali trobiti z avtomobilskimi rogovi ali trobentami, razen da se prepreči ko-lizija. Toda meščani si znajo pomagati. Nek moški je pomolil roko iz avta, v roki pa je imel kravji zvonec, s katerim je dajal znamenje, da se mu umaknejo. Neka ženska se je ustavila z avtom pred hišo svoje prijateljice. Ker ni smela poklicati prijateljice iz hiše z avtno trobento, je začela brlizgati na piščal. -o- Nov državljan Anton Mramor iz 6422 Spil-ker Ave. je postal v sredo, 11. decembra ameriški državljan. Čestitamo! V vojski ali ne, vsa Evropa občuti pomanjkanje Vsa Evropa občuti danes vojno, pa naj bo dežela že v vojni ali ne. Po praznikih si bodo morali tudi Angleži nategniti hlačni jermen za par lukenj. Za praznike je pa vlada nekoliko popustila ter dovolila 12 unč sladkorja in štiri unče čaja na teden, mesto osem unč sladkorja in dve unči čaja. Na Irskem sicer ne delijo živila na porcije, toda prepovedano je izvažati sladkor, sirovo maslo in čaj. Angleške gospodinje so prikrajšane pri nakupovanju jajec, ki jih skoro ni dobiti, čebuli in sadju. Tudi v Nemčiji je vlada dovolila nekoliko več potrebščin za božične praznike. Običajna por cija 900 gramov sladkorja na mesec, je vlada zvišala za 500 gramov. V Nemčiji sme kupiti oseba na mesec 32 unč mesa, 18 unč sirovega masla ali margarina, 78 unč kruha. Dalje dobi vsaka oseba v Nemčiji 4 jajca na mesec, 4 unče kave in včasih kako kanto sadja. Sadje in mleko je v Nemčiji skoro vse odločeno za otroke. Krompir in zelenjava v Nemčiji še ni deljena po porcijah. Zadnje čase se sme prodajati v Nemčiji po mesnicah tudi pasje meso. V Italiji je določila vlada zadnji teden riž in makarone na določeno mero. Meso se sme pa prodajati vsak dan, ker dobiva Italija živino iz Jugoslavije in Madžarske. Delež sladkorja je 21 unč na mesec, sirovo maslo pa 10 u,nč. Zelo je prizadeta tudi Francija, kjer je določena stroga kazen za vsakega, ki bi pokvaril tudi eno skorjico kruha. Restavracije ne 'Smejo dati pri jedi več kot en kos kruha. Meso se sme prodajati samo štiri dni v tednu in vsaka oseba ga sme dobiti le 3.17 unče. Vsaki osebi je dovoljeno dobiti 8 unč kavne zmesi na mesec in en funt sladkorja. Mleko smejo dobiti samo otroci. Na Poljskem je skoro ista določba glede živil kot v Nemčiji. Le da dobe Poljaki nekoliko več mesa, pa manj kruha. Na Holandskem skoro ni dobiti mesa, dasi ga sme dobiti vsaka oseba 70 unč na mesec, 35 unč maščobe in 70 unč kruha. Na Norveškem sme dobiti ose ba na mesec 28 unč sladkorja ter 35 unč kruha in moke. Na Danskem dobi vsaka oseba 50 unč sirovega masla, skoro štirikrat toliko kot v Nemčiji. Toda sir je prepovedan. Okupirana Francija ima iste določbe kot Nemčija, le da dobijo tukaj ljudje nekoliko več kruha. V Belgiji je ista slika kot v Franciji. Na Češkem in Moravskem isto kot v Nemčiji, le da dobijo nekoliko več mesa, zlasti pa perutnine. Na Grškem smejo jesti meso samo dvakrat v tednu. Tudi nevtralne deleže imajo živilske porcije. Na Madžarskem so trije dnevi na teden brez mesa,. Turška se že bavi z načrtom za razdeljevanje živeža na porcije. Na Finskem je omejena količina mesa, na Španskem isto, toda ribe in jajca niso okrnjena. Rusija je še v oktobru določila nakupne količine za kruh, sirovo maslo, meso, krompir in druga žviila. Na Svedsqem je določena količina na svinjini. Atene, 12. dec. — V južni Albaniji prodira grška armada še vedno naprej, na severu so pa Italijani nekoliko zaustavili Grke. Severno od Argirokastro se Italijani še vedno umičejo. Na srednji in severni fronti, kjer je mnogo snega, se vrše ljuti boji za vsako ped zemlje. Italijani, ki skušajo^ zadrževati Grke, imajo silne izgube, kot trdi poročilo. Iz Ohrida, Jugoslavija, se poroča, da so Italijani iztrgali Grkom nekaj krajev zahodno od Pogradeca. Iz osrednje fronte se poroča o trmastem odporu italijanskih čet, toda Grki so že zasedli vse važne strategične točke, od katerih bodo udarili na Elbasan. Kjer so Italijani posebno odporni, pošlje grško poveljstvo nanje domačine iz otoka Krete, ki se vržejo j-a Italijane z dolgimi noži. Kadar Italijani zagledajo te zagorele in neustrašene kreške otočane, beže pred njimi kot pred strahovi. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago. — V bližnjem Summitu je 26. t. m. umrla Mary Marentič, roj. Gomilar, stara 41 let in doma iz Mokronoga na Dolenjskem. V Ameriki je bila okrog 20 let in tu zapušča družino. Detroit, Mich. — Pred dnevi je rojak P'red Kump padel pod vlak, ki mu je odrezal nogo. Fred je bil rojen v Calumetu. — Umrla je Mary Majerle, roj. Staudohar, stara 67 let in doma iz Starega trga pri Poljanah v Beli Krajini. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. Joliet. — Julija M. Adamič, stara 24 let, se je 30. nov. zgrudila na ulici in nekaj časa pozneje je bila mrtva. Zadela jo je srčna kap. Zapušča starše, pet bratov in dve sestri, ki sta nuni. Willard, Wis. — Mladi Rudolf Trunkel, sin slovenskega farmarja Johna Trunkla, se je po nesreči ustrelil na lovu zadnje dni. Sprožila se mu je puška. Detroit. — Pri avtni nesreči se je težko pobil John Perpič. Nahaja se v Reviving Hospita-lu. — Jožefina Paul se je morala podvreči operaciji in nahaja se v bolnišnici St. Mary's. — Kristina Kirn je tudi bila operirana in zdravi se doma. — V Sa-ginawu se je 20. novembra omo-žila Frances Anžiček z Johnom Tomažetičem. Ramsey, O. — Dne 2. dec. je tu umrla Mary Košenina, stara 56 let in rojena pri Medvodah nad Ljubljano. Ely, Minn. — Pri tukajšnjih lokalnih volitvah zadnji torek je bil izvoljen John Kapš za župana. To je že četrti slovenski župan na Elyju. Prvi je bil Bro-žič, drugi Jenko in tretji Pešel. Kapš je sin starega naseljenca. V mestni odbor je tudi prišel rojak Rudolf Tisovič; druga dva sta Šved in Finec, ki pa imata Slovenki za ženi. Tukajšnji rojaki so politično zelo razcepljeni, toda to pot so se možato obnesli. — V Gilbertu je zadnje dni umrl Anton Indihar, star 77 let in doma menda od Dobrega polja. V Minnesoti je živel okrog 47 let, prva leta v Toverju in kasneje tu. Pred nekaj meseci mu je umrla žena. Zapušča šest sinov in tri hčere. Strabane, Pa. — V bolnšinici v Canensburgu se nahaja John Rozenberger. — V Power Poin-tu, O., je pred dnevi naglo umrla, zadeta od srčne kapi, Marv Lavše, stara 58 let in rojena v Gorenju pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča dva sinova in hčer. — V Fayette City ju je za srčno hibo umrl John Pavlin, star 65 let in rojen v Podpeči pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča družino. Leadville, Colo. —■„ Tu je umrla Mary Zakrajšek, stara nase-ljenka, rojena v Suhorju pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je živela 39 let in zapušča moža štiri sinove in štiri hčere. Kemmerer, Wyo. — Albin Za-kotnik je bil pri delu v premogovniku pobit na roki. Upanje je, da kmalu okreva. — Tukajšnja Kemmerer Coal Company je v drugi polovici novembra uposlila okrog 50 rudarjev. RIM SE BOJI BOMB London, 8. dec. — Rimske radijske postaje sinoči niso oddajale. V Nemčiji in Italiji je navada, da zapro ponoči vse radijske postaje, kadar se boje angleških bombnikov. Radio kaže namreč bombnikom ponoči smer mesta .odkoder se radijska poročila oddajajo. Očividno pričakuje Rim v kratkem angleške bombnike. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year CT. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. a^gto83 No. 291 Thurs., Dec. 12, 1940 Mi pa gremo naprej! Naj bo tudi nam dovoljeno spregovoriti besedo o najnovejši invaziji v naši naselbini na poštenje in značaj poštenega slovenskega moža. Namreč slučaj, ko je Enakopravnost prav po pobalinsko napadla karakter našega poštenega slovenskega trgovca, enega najbolj požrtvovalnih narodnih mcž, Mr. Anton Grdino. Ne bomo tukaj naštevali zaslug, ki si jih je stekel Mr. Grdina za slovenski narod v Ameriki. To lahko ve vsak, ki hoče to vedeti. Kdor pa ne vidi, temu ne morete dokazati niti s cepinom, kot so rekli v starem kraju. Ne moremo si. pa kaj, da ne bi branili karakter Mr. Gr-dine, katerega je Enakopravnost upala označiti kot fašističnega. Če bi ne imela Enakopravnost pri tem zlobnega namena udariti po Mr. Grdini in ga prikazati slovenski javnosti kot največjega sovražnika slovenskega naroda — fašista, bi se tej najnovejši cvetki ogabnega fanatizma brezverske-ga lista smejali. Na vse grlo bi se smejali, ker beseda fašist in Tone Grdina gresta prav toliko skupaj kot južni pa severni tečaj. Prav toliko sta vsaksebi. Saj menda ne bomo razžalili Mr. Grdine, če povemo, da on niti ne ve, kaj je to fašist, razen toliko, da so fašisti italijanski črnosrajčnički, katere slovenski narod prav iz dna srca sovraži. Sovraži zato, ker so povzročili toliko gorja našemu primorskemu narodu, kateremu so hoteli iztrgati iz srca slovensko kulturo, slovenski jezik, slovensko pesem, slovensko narodnost, slovensko ime. Z eno besedo: hoteli so uničiti slovenski rod na Primorskem in Notranjskem, kar se jim pa, zbog naše jeklene slovenske zavednosti, ni in ne bo posrečilo. Torej že radi tega sovraži vsak zaveden Slovenec besedo fašizem, sovraži fašistične principe, fašistične cilje. In potemtakem vendar ne bo nihče trdil, da je Mr. Grdina fašist, pod katero besedo tudi Enakopravnost smatra nekaj najpodlejšega na svetu. Torej ne boste šli in trdili, da je Mr. Grdina podel človek, ki želi smrt slovenskemu življu, slovenski kulturi, on, ki je storil in ki še stori vse v svoji moči, da bi dvignil ime kredit slovenskega naroda. On, ki uživa splošno spoštovanje tudi med Amerikanci, ki ga poznajo kot zavednega Slovenca in zavednega ameriškega državljana. Zato je skrajno podlo, naravnost barabsko, da pride slovenski časopis, ki hoče širiti kulturo med Slovenci v Ameriki in svojega lastnega rojaka označi z najgršo psovko, ki jo more najti v svojem bogatem besednjaku salunskih prostaških izrazov. In zakaj? Zato, ker se je Mr. Grdina potegnil za španske nacionaliste, ki so se postavili po robu invaziji ruskih boljševikov. Saj vendar ne boste zanikali, da ni zanetil španske civilne vojne Stalin? Saj vendar ne boste'zanikali, da so načelovali španskim lojalistom boljševiški poveljniki iz Moskve? Saj vendar ne boste zanikali, da so bili ruski tanki, topovi in letala, ki so začela rušiti cerkve po Španiji? Saj menda ne boste trdili, da je imel Stalin namep napraviti invazijo v zahodno Evropo in je skušal dobiti v ta namen prvo bazo v Španiji? In ko se mu nakana ni posrečila, je naglo pobral vse zlato, ki ga je mogel dobiti v Španiji in jo je potegnil s svojimi četami domov, pustivši španske rdeč-karje usodi. Enakopravnost je takrat zvesto stala na strani španskih rdečkarjev, pisala o "nacionalistični golazni," in brumno pobirala med rojaki za ambulance ter zbirala tisočake, o katerih se še danes ne ve, kam so šli in kje so. In do danes tudi še nismo brali, da bi bili kdaj zanikali obdolžitve čikaške Prosvete, ki je nedavno zapisala . . . "medtem ko sta Enakopravnost in Naprej vodila komunistično propagando med rojaki v Clevelandu ..." Ali bi vodili tako propagando, če se ne bi s stvarjo strinjali? Potemtakem ste komunist! Ali torej kot komunisti očitate Mr. Grdini fašizem, ki naj ju, mimogrede rečeno, oba vrag vzame. In vi si upate prvi vreči kamen na poštenega človeka? Torej ker je Mr. Grdina simpatiziral (toda ne dejansko podpiral) s španskimi nacionalisti, je navaden fašist. A vi, ki ste simpatizirali s španskimi komunisti, se pa na vse pre-tege branite, da bi bili komunisti. Kakšna pasja logika je pa to? Tudi potem, ko je Stalin poslal svoje tolpe na mali finski narodič, nad čemer se je zgražal ves svet, je Enakopravnost vneto zagovarjala Stalinovo roparijo. In vendar se z vso ihto brani, da bi bila radi tega komunistična. Ampak če si pa upa kdo samo malo po robu postaviti vašim rdečim simpatijam, je pa že fašist. Menda ja! Pri vsem je pa Enakopravnost postopala na način, ki je sramoten za vsak pošten časopis, postopala prav po nači-i nu italijanskih fašističnih črnorokavarjev. Pridržala je do-1 pis, ki gaje pisal Mr. Grdina pred dvemi leti in pol in ki jej bil takrat popolnoma na mestu, pa ga je priobčila zdaj s svo-j jimi neslanimi in prostitutskimi pripombami. Enakoprav-i nost je smatrala, da je dopis take vsebine, da bo popolnoma j uničil Grdinovo družino. Zato je večkrat grozila, da bo dopis priobčila, če ne bo Mr. Grdina parirai. Prav no črnoro-j kavarsko! In šele,, ko vse grožnje niso pomagale in se Mr.! Grdina ni zbal palice, ki jo je vihtela Enakopravnost nad, njim, je dopis priobčila vsega okrancljanega in z zabelo, ki naj da dopisu pomen, kot ga hoče Enakopravnost imeti, da bo Mr. Grdina bolj zadet. Vsak pošten človek se mora zgražati nad takim početjem, slovenskega lista. Ploskajo mu le taki, ki so enako prežeti protiverskega fanatizma. Fanatiki, zgrizeni fanatiki, pravimo, ker pošten verski nasprotnik takemu početju ne bo ploskal. Vsa čast Mr. Grdini, ki se ni ustrašil rdečih črnorokavarjev. Mi smo z Vami, Mr. Grdina. Vi pa naprej, kot ste hodili doslej, za naš slovenski živelj. Ne ozirajte se na po-baline, ki mečejo kamenje ob poti. Vedite, da je to njih zadnji poskus, da se kolikor mogoče še vzdrže. V dosego tega se poslužijo vsakih sredstev, tudi najpodlejših. Ogromna večina slovenskega naroda, je z Vami, Mr. Grdina. Tistih par degeneriranih fanatikov ne šteje, ki bi Vas najraje utopili v žlici vode. To pa zato, ker se Vas boje, ker se! boje Vašega dela za narod, ker pri tem oni ostajajo ob strani in v senci. Smatramo, da vsak, ki ploska takemu početju, s kakršnim se je Enakopravnost zadnjo soboto "proslavila," ne spada v pošteno slovensko družbo, pa naj bo to že posameznik, ali skupina. Take ljudi odslej enostavno prezirajmo! Naj hodijo svoja pota in naj še naprej mečejo kamenje. Niti toliko naj ne bodo vredni, da bi jim kamen vrgli nazaj. Dovolj nas je poštenih Slovencev, s katerimi lahko delamo za naš narod, za našo kulturo. S temi delajmo roka v roki in pustimo zakotno golazen pri miru. Narod mora videti, kdo dela nesebično in za povzdigo slovenskega imena in kdo dela med nami le na tem, da se blati pošteno slovensko ime. V tem času, ko je usoda naše domovine na tehtnici, moramo stati njeni sinovi in hčere solidno, ne pa obmetavati se s fašisti. Kajti nič se ne ve, če ne bomo ravno ameriški Slovenci še poklicani, da rešimo domovino pred hitlerizmom in fašizmom. Tedaj pa na take ne bomo mogli računati, ki so pripravljeni za skledo leče pisati danes za tega, jutri za drugega, kakor jim bolj kaže. Ker prav tisti ljudje bi bili tudi prvi, ki bi bili pripravljeni ploskati tudi faši9tom, ker so brez karakterja, brez časti, brez hrbtenice. Človek, ki je vsak dan drugih nazorov in ki je bil že v vseh mogočih taborih, je zmožen vsega. Takih se bomo znali v usodnem trenutku izogniti, ker potrebovali bomo samo kremenitih značajev in mož, ne pa vetrnjakov in švigašvagarjev. Sicer pa, koncem konca, ste Mr. Grdina še lahko ponosni, da Vas napadajo taki listi kot je "E." Dokler vas blatijo vemo, da hodite po pravi poti moža s karakterjem in neoma-janim prepričanjem. O človeku, ki ga enakopravneži hvalijo, ne mislimo dosti, ker smatramo, da je iste baže in da ploza na isto trobento, ki ima pa jako cvileč glas, da pametnega človeka bole ušesa od njega. i BESEDA IZ NARODA V Girardu napredujemo Girard, O.—Z veliko radostjo v srcu sporočamo številnim slovenskim čitateljem, da smo v nedeljo popoldne 10. novembra položili vogelni kamen novi cerkvi v Girardu, ki bo posvečena na čast sv. Rozaliji. Slovesne obrede je opravil pomožni elevelandski škof, Rt. Rev. James A. McFadden. S 1 a v n o s t i je prisostvovalo mnogo častite duhovščine, sestre uršulinke, od teh mnogo bivših učiteljic, na stotine fara-nov in prijateljev. To je bil prvi korak k velikemu podjetju, katerega so podvzeli farani Rev. Michael J. Coan Nova cerkev bo stala okrog $90,000, bo stala prav tam, kjer je stala stara lesena cerkev ter bo zgrajena v gotskem slogu. V cerkvi bo okrog 600 sedežev in na koru za kakih 100 oseb. Prejšnja cerkev je bila stara rad 50 let. Kot piše zgodovina naše fare, se je brala sv. maša v letih 1870 do 1880 po zasebnih hišah. Ker je pa girardska naselbina stalno rasla, je bilo potreba zgraditi cerkev leta 1891. Kot prvi župnik je pastiroval tu-ksj Rev. James J. Stewart, ki je bil prišel iz Clevelanda. Na fari je ostal 18 let. Nasledil ga je rnsgr. Edward A. Kirby, ki je župnikoval tukaj 15 let in pod čigar vodstvom je biLa zgrajena tudi farna šola. Rev. Kirby pas- tiruje sedaj na fari sv. Cecilije v Clevelandu. Leta 1923 je pa prišel sem za župnika Rev. Michael J. Coan, ki je še danes tukaj in kot kaplan pa je Rev. George P. Mulroy. Z velikim zadoščenjem je treba beležiti, da tvorijo Slovenci velik del fare sv. Rozalije, ki zdaj tudi vneto delajo pri zbiranju doneskov za novo cerkev. V ta namen so tudi nedavno priredili zelo uspešen koncert, katerega čitsi prebitek je bil darovan ves za novo cerkev. Farani pa zdaj delajo na tem, da se ob priliki posvetitve nove cerkve izda zlato jubilejno knjižico. Načelnica odbora je gdč. Sophie Cekuta. V tej knjižici bo popisana vsa zgodovina naše fare z mnogimi slikami raznih cerkvenih grup. Pobiralo se bo tudi oglase, ki bodo pomagali, da se bo knjiga izdala, če bo kaj prebitka bo šel pa ves z,a sklad nove cerkve. Sophie Cekuta. 0 posebnih volitvah Šolski odbor se je že zopet zmislil, da je potreba 4 tisoč-nike davčne naklade, seveda to se zahteva na posebnih volitvah, da so si ja tako bolj sigurni zmage in da je še nekaj več stroškov kar stanejo volitve. Ce se jim zopet sedaj ugodi, bo šlo tako naprej leto za letom. Ko so v zadnjih volitvah nosili po hišah proteste proti šol-1 skim bondom, si videl na listi: vsa imena učiteljev in učiteljic kakor tudi njih plače. Potre- f boval si gotovo celo uro časa,! da si prebral samo imena, to-liko jih je. Človeku se nehote vsili vprašanje, če je sploh toliko otrok, da bi bil za vsake-1 ga en učitelj. Plače imajo pa kar od 4 do 5 tisoč, učiteljice pa tudi od 3 do 4 tisoč. Ali ni to veliko preveč za tiste mesece kar so zaposleni, več kot četrt leta pa imajo počitnice. Citali smo tudi že, kako malo otrok poučuje en učitelj ali učiteljica, seveda, samo da se jih več zaposli. Ko so zadnjič enkrat zmagali s svojimi bondi, tedaj smo čitali, da so si samo zopet povišali svoje plače. Koliko je davkoplačevalcev, ki nimajo niti eno tretjino tistih dohodkov kot učitelji, pa morajo še za tiste plačevati. Najbolj čudno pa je to, da se ob vsaki volitvah vedno kriči, da to ne bo prišlo na davke, Bog ve odkod bo pa potem prišlo? (Samo past.). Zakaj se pa potem govori o davčni nakladi. Moja prijateljica dela pri neki učiteljici hišna dela in mi nikakor ne more dopovedati kako razkošno stanovanje ima. Njej plača deset dolarjev tedensko. Jaz bi tisto učiteljico rada vprašala, če ne more sama za seboj pospraviti in čistiti stanovanja in da si mora držati še deklo na račun drugih. Najbolj čudno pa se mi vidi to, da je skoro vsem dovkoplače-valcem to kar prav, ker nihče nič ne protestira. Čudno, da so ljudje tako brezbrižni in za svoje lastne koristi. Mene pa le nadlegujejo, da naj jaz pišem. Seveda, da če pride potem kakšna kritika, da sem vsega j a sama kriva. Jaz se ne oziram na to, za pravico sem zmiraj na mestu. Citali smo zadnji teden v Ameriški Domovini kako nas tisti politikaši nesramno izkoriščajo ki so ob volitvah hoteli imeti denar za popravo cest, ko so pa denar dobili, sedaj se pa niti ne zmenijo, da bi kaj uredili. Še smejejo se nam ti krvosesi. Bog ve, kdaj se bo kaj popravljalo ceste in do takrat bomo lahko pa še enkrat izvolili. Tako je, kadar so ljudje brezbrižni in se ne brigajo, kaj politikaši delajo z našim denarjem. Tudi Cleveland Press je še pred nedavnim obelodanil mestno sodnijo, koliko preveč je tam sodnikov, ki vlečejo po sedem tisoč letne plače in jih je kar 16. To je ogromna vsota, ki jo plačujemo davkoplačevalci in koliko je pa še drugih takih zajedalcev, ki pijejo ljudsko kri. Tu bi bilo treba, da bi se izbral odbor poštenjakov, ki bi si sami vzeli pravico, da bi šli za takimi izkoriščevalci brez vsakega pardona. Se reče, saj dokler bom samo jaz pisala, tako nima dosti pomena, to vem in obžalujem, a molčati pa ne morem. Pozdrav, Mary Modrijan. Sosedom, prijateljem in društvom v Euclidu Pred nami je že eden največ jih praznikov — božič — tiha sveta noč. Vsak pošten človek na svetu si želi in pričakuje to, kar je najdražjega v vsaki družini in v vsaki državi — mir, sveti mir na zemlji. Ta pa bo letos slavljen samo med nami v tej srečni deželi Združenih državah. Kaj nas čaka v prihodnjem letu, to je še vse uganka, ker nihče ne ve dati nato odgovora. Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos izmenjavali darila med seboj in ponavljali voščila in sreče sveta. Pri nakupovanju daril, pa nikar ne pozabite naših domačih trgovcev in kupimo vse, kar potrebujemo, pri njih. Kajti oni so nam bili vedno naklonjeni, kadar smo trkali na njihova vrata. Naši slovenski trgovci so se vselej odzvali našemu klicu in so s svojimi prispevki vselej pomagali do viška kulturnih ustanov in prireditev. Kakor so storili oni do nas, tako pokažimo sedaj tudi mi do njih, da si s tem zajamčimo tudi za bodočnost njih odprto srce in roko. V soboto pnrrHla društva, ki spadajo pod okrilje Slovenskega društvenega doma, "Card Party" v korist doma. Prosimo, da je vs.*?k, ki mu je naš dom pri srcu, gotovo navzoč. V nedeljo 15. decembra pa se vrši važna seja, pričetek ob treh. To je zelo važna seja, zato ste vabljeni prav vsi zastopniki in posamezniki. Na tej seji se bo ukrepalo vse potrebno za Slovenski dan v juniju 1941. Na to sejo so povabljeni uredniki naših listov. Po seji bo tudi nekaj okrepčila za vse, samo pridite! Direktorij Slovenskega društvenega doma želi vsem našim prijateljem in podpirateljem srečne in vesele božične praznike. Direktorij SDD v Euclidu. -o- Božičnica v West Parku Vsi smo potrebni veselja in zabave, če je človek dobre volje pa se mu zdi vse prijazno in prikladno. Vse to pa dobimo pri naših domačih igrah in veselicah, kjer se snidemo skupaj znanci in prijatelji, kadar nanese prilika. Taka prilika pa bo v nedeljo 15. decembra ob pol petih popoldne v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu, ko nam bodo podali naši otroci od mladinskega pevskega zbora "Zvončki" krasno slovensko igrico "Snidenje" in potem nam bodo pa še zapeli, da bomo bolj veseli. To bo njih prvi nastop v igri in se malčki silno trudijo za ta nastop. Za tem programom pa bodo nastopile žene in dekleta od West Park Cadets št. 21 SžZ v kratki angleški igri "The Ladies League Trims the Tree." V tej igrici nam bodo pokazale, kako višja gospoda preskrbi božičnico za revčke. To se zgodi šele, ko jih hčerka revne oskrbnice spravi v zadrego in jim prebudi vest, šele sedaj se jim odpre srce in denarnica, da pripravijo boljša darila in preskrbe celo Miklavža, da cbdari vse navzoče otroke v dvorani. Gospod Louis Šeme bo vodil vse pevske točke, igra pa je pod vodstvom ge. Cecilije Brodnik. Zato prireditev delujeta skupno zbor "Zvončki" in podružnica št. 21 SŽZ. Le tako skupno sodelujmo še naprej v tej naši mali naselbini in napredek nam je zagotovljen. Dragi rojaki in rojakinje, od blizu in daleč, vas prav prijazno vabimo, da nas obiščete na omenjeni dan. S svojo navzočnostjo boste pokazali, da se zanimate za napredek našega kulturnega življenja. Pripeljite tudi svoje otroke s seboj, da bodo videli našega Miklavža in da bodo dobili darila. Po tem programu pa bo ples in domača zabava. Na svidenje. Vas vabi, Odbor. -o-— Pričakoval milijone — dobil dva stotaka Leta 1939 je umrl v Marseil-leu v Franciji neki Maksimilia-no Campana, ki je bil pristojen v Italijo. V svoji poslednji volji je določil, da pripade vsa dediščina po njem najbližjemu sorodniku Lorerfzu Campani. Neki odvetnik je izsledil dediča v Calvisanu v Italiji. Možak se je silno začudil, ko je bral črno na belem, da je postal dedič velikega premoženja, kajti ostalina po pokojnem Campani je znašala po sporočilu 20 milijonov frankov. Lorenzo Campana je bil siromak. Ko so ljudje zvedeli, da je postal milijonar, so ga začeli oblegati od vseh strani. Neki mešetar mu je celo ponudil posojilo 20,000 lir s pogojem, da mu izplača pozneje, ko prejme 20 milijonov, pet odstotkov dediščine. Campana ga je debelo pogledal in ni hotel o tem ničesar slišati. Kmalu po tem dogodku pa je nastopilo veliko razočaranje. Od sodišča je prišlo obvestilo, da znaša dediščina ne 20 milijonov, ampak samo 240 frankov. Kako so iz te vsote napravili milijonsko dediščino, si Campana še danes franki ne ve razložiti. Z 240 možak seveda ne more . nati velikih obveznosti, ki s° mu jih vsilili ljudje, ki so f nili, da je bogat. Zato je pr°s1!; naj sodišče posreduje in uPnl ki so pristali na poravna*0' Toda enega si Campana ne A0 re odpustiti: da ni vzel od šetarja ponudenih 20,000 ' Ce bi bil to storil, bi se na ** rešil drugih obveznosti, ne sitnemu oderuhu pa bi ob ravnavi ne imel plačati vec 12 frankov. . . . •o IZ DOMOVINE ht ezd 8« sogr __K ■Usodna prva vožnja tj ! s< tociklom. Ljudje, ki so d' Jon sejem v Žužemberk, so nas ^ gozdu pri Muljavi razbito ^ I>0 torno kolo, ob njem pa dva lite, ška, enega mrtvega in Ta v nezavesti. O najdbi s° ^ 'eni vestili orožniško postajo v ^ čni. Na kraj nesreče ješ'8 ^ Wa misija, ki je ugotovila, "v8 j,«p ponesrečenca Franc MuS"sts "Zc Ignac Perne. Zaposlj e^Jm bila pri gradnji vodovodav ^ jj^ gradcu. Oba mladeniča napravila poskusno vožnJ0.^ j^ ti gozdu pri Muljavi. pi iiij" Mušič in je bila to njegov^5ll va vožnja na motornem k0,^ ^ Kolo sta si izposodila j tej0 Orlove gostilne v Zagradc „ «yj sta vozila brez luči, kar Je, j, ^ stalo zanju usodno. ^ je bil doma iz Trzina, je ^ ^ mestu mrtev. Dobil je snle }t t4vjj rano na glavi. Perne, ^ . ^ del na zadnjem sedežu, J je ranjen. p k 6 —Vlomi v okolici Sod^ ^ Sl Nedavno noč so vlomil01• , kali gostilničarko Ivano jevo v Zamostcu pri Sod^ f az Ponoči, ko je vse spalo.s g de nesli iz hiše 17 m d° pi i. platna, dva rdeča nami2"' v 'm ta. precej moškega Perl pe J11*) kaj cigaret in steklenico M ja. Posestniku Jožetu ? g .'^j: lju v Sodražici so tatovi o ^ nih odej in dva para ^ i lig0 čevljev. Vsi vlomi so jji Di0 vršeni v eni noči in in1^ H (je dje na sumu cigane. ^ { *\[0 —Krušna moka iz :li> d; žola.—V Slavoniji Prel2fišol moko, dobljeno iz beleg3 < i no za katero je ugotovlj^ vsebuje dvakrat toliko ^ h, . vine kakor pšenica in, jeto ^ti. več kakor koruza. Ker Jf ^ '«Hoč: nja letina pšenice precej j "j^ bi se morda pšenična ^ la nadomestiti s fižolo^ji ^ V tem pravcu delajo ^ ''prij in kemične preizkušnJe^. p 'i ;n posreči dobiti moko, k1 Hior, ko nadomestila pšenic0' ^ ilorr vprašanje prehrane j olajšano. Beli fižol Je "L 1>> \n redno dobro obrodil i11 h, meka iz njega izdatno ^ kakor pšenična. Posebn0 ,.,ri "d^ nost posvečajo v ll)Qtr( krogi v Slavoniji soji- ^ & t^ ste fižolu, ki so ga pred leti sejati pri nas- tt\ nQ ^ najbolj hranljiva vrS ^ njave. _ tO M fck< iti K loto °Pr -o——'^išK Oglasi v Domovini" imajov' dober vspeh. illlllllllllllllllll! če verjamete aP pa ne •uiuiiiiiiiiiimi ^ Kmalu po volitvah ^ ^ \ ral poraženi kandidat_1 $ ? i' ulici, drže v vsaki roki P s; t mokres. "Kaj pa ti je- ^ "| ko oborožen, saj nisi za šerifa?" ga ustavi P^J) % "Ne, nisem bil >vfH Ampak od vseh 3,500 g1*,^ jih dobil samo 19 in če V) P ^ mestu več kot 19 prij^p I* tem moram gledati za Uh SČ C1 Si bo ^&"yTTTTTTTIlTIltTIttIIIiIIIIIIIIIIIIIIIIIXIIIIIIII3 1(0 1(0-S« i! stf 2« SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya faTT^yrTTTTtTtXlITTTTIXlirTTXlTIIXIIXIXIIXiXXXXXIXJ Vihar na morju Najbrž bi me bil še enkrat !aPadel. Bil bi seveda spet zle-{1 v potok. Pa je prišel vmes ^do, ki sem ga v tistem tresku najmanj pričakoval. Ko sem vrgel major domo v °tok, sem se obrnil za njim in ^ '"Čajno pogledal h glavnim j^tom. In prav tedaj je pri-52dil _ Melton. Seveda je videl vse. Brž je %al konja na most in vzkli-aiil: "Kaj se je zgodilo? Pretepale? Vsekakor je vzrok nerazumljen je. Koj bom za- pogledom. .m . m sem ostal na mostu in 5 5*1- L fajrajši bi bil kar odšel. Pa 1 (jv alo me je zvedeti, kaj bo W !Cel mormon. Pravil je, da bo 8 J6 Pojasnil." Pridržati me je p H Bal se me je —. Rad bi 1 vedel, s kakimi novimi po-0šk' , ami bo prišel. ,stel . |°pil sem črez most in h nšk V odvezal zavoj z obleko in 1 prtljago in si obesil na , Ij it!lo piški. Mimbrenjem pa Nejal: .Moji mladi prijatelji so vi-us" da so me na haciendi ne-J*2no sprejeli. Ilaciendero i0,' 'j ^oče vzeti pod streho, ker Ij«* ;,J°ji Vete je, poglavarja Yu-tiP J' Tudi konja mu moram jeto piti. peg bomo potovali in gl*11 >čili v gozdu." Kdo je bil tisti jezdec, ki je jflofc %il z old Shatterhandom?" ^ašal starejši Mimbrenjo. prijatelj Velikih ust, hudo-i nevaren človek. Čuvati bibl J°ramo pred njim." ,7rmon je prišel. Naglo je to5) k meni. jjl)' senor, zadeva je urejena' efle] 3'i bodete na haciendi." Kako to?" Timoteo do danes res »Ke.V ^treboval knjigovodje in ni-li |)0^islil ni, da sam ne bo mo-,ojaj ; °Praviti s tolikimi delavci, ^ Povrh še Nemci. Pojasnil 0 položaj, sprejel vas bo vi/ kUŽbo' lahko ostanete. fp vstopite!" 1 ahko ostanem.—? Nekoli-Jeksno ste se izrazili! Gre i, eč za to, ali hočem osta- 4' "h ž- » naJ bo! SaJ vendar ho- M j Nočem! Sami vidite, da smo f /f'Pravili na odhod!" J*2vnel se je. {» k Počenjajte neumnosti! PV t/0 veste, da ste siromak \ S '.j|ž Sl>edstev in brez bodočno-1 8. j dj haciendi pa se vam po-9 olj v bodočnost, ki je si —." Z\elj k branite si, prosim, take j'1 be ede! Cisto dobro \ koliko so vredne." $ L tePričani ste, upam, da mi-p ^ resno in pošteno! Ako jt nete, smejo ostati tudi vaši >ljevalci." a leta bi se naj vezal, samo fl«* a H K »o- flO' bi jO C« da bi svojim spremljevalcem zagotovil streho za eno noč —? Taka zahteva je pač zelo otročja!" "Jezni ste in razburjeni in v jezi je človek slep!" Stopil je bliže ter prijazno in vsiljivo pravil: "Mislite na rojake! Vzljubili so vas, v skrbeh so si za vas! Središče bodete, krog vas se bodo zbirali vaši rojaki, svetovali jim bodete, pomagali —. Pomislite, kako bodo razočarani, dobri ljudje, da ste službo odklonili in odšli brez slovesa!" Take in slične razloge je navajal, mi prigovarjal in me silil. Seveda zaman. Ko pa je končno uvidel, da me ne bo pregovoril, se je ves spremenil. Skoraj jezno je pravil: "Tako torej —! Človek vam ponuja srečo, pa teptate po njej —! Skrajno, grdo ste nehvaležni ! Mnogo dobrega sem vam storil, zavzel sem se za vas, brezplačno sem vas spravil na haciendo in h koncu, ko bi rad videl tudi sadove svoje dobrohotnosti, pa enostavno odidete —." Vse drugače bi mu bil lahko odgovoril, pa le hladno sem dejal: "Bi mi radi vsilili tisto tako zvano srečo —?" "Ne. Pojdite, kamor hočete! Pa spremljal vas bom." "Cemu?" "Haciendero je dejal, da vas bo $lal po hlapcih odgnati črez mejo. Tak odgon bi bil sramoten za vas. In da vas sramote rešim, vas bom sam spremljal. Upam, da mi ne bodete branili." "Gotovo ne! Še čast bo za mene. Ali vam je kraj tod tako dobro znan, da veste za meje?" "Ponoči bi jih našel." "Saj bo tudi res kmalu noč. Kar pojdimo!" Šel je po konja. Ni slutil, da sem uganil njegove namene. Namenoma sem ga vprašal, ali ve za meje. Ako je poznal haciendo, je poznal tudi gozd tako dobro, da si je lahko v temi izbral mesto, ki je bilo priročno za njegove namene. Kaj pa je nameraval —? Zvabil me je na haciendo, da bi me spravil v stran. Bal se me je. Pa sem mu povedal, da nočem ostati —. Naglo je moral opraviti. Onstran meje ni bil več varen, vedel je, da mi v divjini ni kos. Ko smo odrinili, je smrt korakala ob moji strani. Ali nisem bil blazno drzen, da sem ga vzel s seboj—? Ne! Previdnost mi je tako narekovala. Da sem ga odklonil, bi se bil skrivaj splazil za menoj, me kje počakal in me ustrelil. Ce pa je šel z menoj, sem ga lahko opazoval, sem lahko naprej izračunal trenutek napada in ga preprečil. VI. Na gozdnem robu. Potovali smo ob potoku na sever. Svet je bil odprt, sami pašni ki brez grmovja. Tak svet ni pripraven za zahrbtni napad. Tn ker moji rdeči spremljevalci niso smeli biti priče napada, sem bil varen, dokler nas je Melton spremljal. Sodil sem, da bo takole. Poslovil se bo in se delal, kot da se misli vrniti na haciendo, pa nas bo po ovinkih prehitel se skril na mestu, ki leži na našem potu, in me ustrelil. Kdo bi njega dolžil umora —? Poglavar Yumov je maščeval si ncvo smrt —. Počasi je jezdil mormon, u dobno sem korakal poleg njega in se z roko naslanjal njegovemu konju na hrbet. Za dober korak sem stopal za njim ostro sem ga opazoval. (Nadaljevanje) Žena Štefana Rallorna je po-čenila na prodnik kraj Marije Mullen. Ker sta bila njuna moža zunaj na ribjem lovu, so se vsi začeli zanimati zanju. Sami sebi sta se zdeli neizmerno važni, ker sta imeli moža v smrtni nevarnosti pred skupnim sovražnikom morjem. Obraz se jima je potegnil od žalosti, toda iz zmedenih oči jima je sijal divji ponos. Gledali sta na morje sovražno kakor žene zdav-njih vojščakov, ki so stražile na obzidju kamnitnih utrdb, medtem ko so se njihovi možje spredaj bojevali zoper sovražnika s kamnitnimi sekirami. Žena Štefana Hallorana, medla in bleda ženska bolehnih za-riplih oči brez vejic, je venomer obračala glavo v to in ono stran. Gledala je izpod obrvi in majhne črne rute na glavi in iskala s pogledom po morju proti zahodu. "O, da," je dejala in vrtela z glavo, "ko si je zjutraj deval v red kavlje, sem mu pravila, naj ne hodi ven, ker so danes ta dan pred dvajsetimi leti moj oče umrli za pljučnico, če se kdo spominja." "Utonili bodo, utonili!" je krikala Marija Mullen. Klečala je na prodniku, na sebi na pol volneno moško kamižolo. Bila ji je trikrat prevelika in kakor jo je imela zapeto okoli vratu, je bila v njej videti kot potapljač. Butanje valov v čeri proti zahodni strani je glušilo, veter je vršal enakomerno in slišati ga je bilo ko šumenje velikega slapa v veliki oddaljenosti. Toda hrumenje morja se je neprenehoma spreminjalo. Naraščalo je in ponehavalo in nedoumljivo menjavalo glasovne vrste, kakor da bi igral godbeni zbor velikanov. Pošastno i*azločno je bilo čuti bučanje pa spet si- j" Tk* MEN- J^jSw TELL ST TO SANTA C LA US ^ "A Fluorescent Desk Lame is a gift that any of us will appreciate." •'This e 1,'e c t r i c Heater would have the bathroom s n u k for shaving by the time we get the furnace hot." WLo gay lUm Can't Qockl Broiler-Grill I Coffee Maker Waffle-Baker "Lots of us can, and more of • ms will—il we have slick equipment like this to fuss with." Mixer-Blender "This will give any man a reputation for being a good mixer." Electric Alarm Clock A "This will help a lot to get us to work on t i m e, mornings." i Slika nam predstavlja nekaj komunističnih■ zarotnikov v Mexico City, ki so se zarotili, da umore novega predsednika Camacho. Policija jih je o pravem času izsledila in napravila pogon na njih urade. Med 102 tisoč gledalci, ki so se udeležili žogometne tekme med Army - Navy v Phihidelphiji je, bil tudi mornariški tajnik s svojo soprogo Mr. Fravk Knox, ki je bil zelo dobro razpoložen, lcakor nam kaže slika. kanje ali bobnenje. Ločeno od vsega poprejšnjega in sledečega je bilo vsaktero tako grozeče in prevladujoče kot prividi, ki se gnetejo v blaznem umu, ločeni in čudno neodvisni drug od drugega. Potlej se je od zahodne strani sem pokazal čoln, ki so ga poganjali trije možje. V morje je molela ostra, skoncema srpasto zakrivljena čer, ob katero so se metali valovi. Od on-dod se je pojavil čoln, majhna črna pika na modrem in belem morju. Uzrli so ga le za trenutek in plašno zasikali: "Tu so." Nato je čoln izginil. Ljudje so videli z obale, da se je orjaški val brezčutno spel in ga zagrnil. Zdelo se jim je, da jc morje čoln pogoltnilo in da je izgubljen za večno. Ženske so kričale in križale roke čez prsi. Nekatere so viknile: "Sveta Devica, pomagaj!" Moški pa so rekli samo: "To je bil val s Srpa, ta jih je zajel." Vendar jim je sapa zastajala in usta so jim zevala. V kolkih so se nagibali navspred in stregli, ali se bo čoln še prikazal. Ko so ga spet zagledali, so burno za-mrmrali: "Ha, Bog jih obvaruj,!" Od predgorja, ki ga je čoln pravkar minil, je bilo po vodi sem dolg kos poti zavetrno. Čoln je spel bliže in ljudje so ga lahko videli ves čas, ne da bi ga kdaj izgubili izpred oči. Lahko so razločili može, ki so veslali. Dejali so: "Tisti na zadnjem krmu je Štefan Hallo-ran. Napak je, da ga imajo zadaj. Na viharen dan je preslab pri veslih." Previdno so se začeli pomikati k robu morja, kjer naj bi čoln pristal. Bližal se je trenutek, ko bo čolnu treba tvegati in kreniti h kraju. Bližale so se črne skale, ob katerih bo razdivjano morje morda raztreščilo troje mož. Moški na obali so se čedalje bolj vznemirjali. Marsikaterega je spre-letevala groza. Ženske so začele tarnati. Na obali je završalo hrittfi^AMfi^fterazločno gol-čanje, podobno govorici poblaznelih ljudi. Vsi so dajali svete, nihče pa ni ravnal, kakor mu je bilo nasvetovano. Mesto, kjer naj bi čoln pristal, je bilo sredi majhnega zaliva. Med grebenastim pečev-jem je bila na levi strani ravna skalovina, kjer je pred nekaj leti udarila strela in od krhni-Ia greben skale. Sredi bibavi-ce je morje ob mirnem vremenu doseglo pečevje, da je bilo tu lahko priti s čolnom h kraju. Toda zdaj so se preko robov podili prevrnjenim gričem enaki valovi in se urno valili po ravni planjavi. Moški na obali so stali na meji branika in pečev-ja, petdeset metrov od morja. Toda kadar je morje nabuhni-lo, so jim valovi pljusknili do nog. Moški so zmajevali z glavami in se spogledovali. Brat Petra Mulena, suh človek s hromo nogo, je med dlanmi zaklical /možem v čolnu: "Vzdržite zunaj, kakor dolgo morete. Skozi to valovje ne pridite !" Toda zaradi hrumenja morja in vetra ga že deset metrov proč ni bilo moč slišati, čoln se je primikal, dokler ni bil kakšnih dve sto metrov od pristajališča. Ljudje na obali .so razločno videli obraze ve-slačcv. Veslači so imeli obraze spačene in divje.' Otrpli od strahu so sunkovito udarjali z ! vesli. Noge so togo upirali v stranice čolna in kazali zobe. Dve sto metrov proč so čoln iz-nenada zasukali postrani in začeli veslati od pristana. Na obali so potihnili. Moški so raz vneto gledali za čolnom. Žen-5-.ke so vstale in se oprijele druga druge. Tako je bilo tiho pol i minute, medtem ko so na mor-| ju obračali in naravnavali čoln. j Potlej so ljudje na obali in možje v čolnu zakričali vsi | hkrati. Vesla so se s pojočim I glasom začela treti ob uglajeni I mokri les oboja in čoln se je I zasukal v postajališče. Pojoči I glas vesel in ljuto hlipanje mož med veslanjem je bilo ču-t; celo iz rjovenja morja. Tako nenadejano se je zaslišalo, čoln se je zavrtel navznoter proti skalam. Le še nekaj trenutkov in veslače bo raztreščilo ali pa bodo na varnem. Ženske, ki so stale po prodnikih, so od razburjenja čisto ob-norele. Niso pa se zdrizale od strahu, ko so gledale kači podoben, z jadrovino prevlečen črn čoln s tremi možmi, ki je rezal modro in belo vodo in drvel v skale. Kričale so, toda neznano in besno veselo. Oči velike Brigite niso bile več ža-lobne. Žarele so ji ko oči moža. Razen Marij Mullen in žene Štefana Hallorana so vse ženske napeto gledale v čoln, vse pa so si hkrati pulile lase in vpile od dozdevnega strahu. Marija Mullen se je zgrudila z obrazom na prodnik. Brado v rokah si je grizla mezinec in sama pri sebi šepetala: "O, ljubi moj sin!" Žena Štefana Hallorana se je daleč doli med dvema prodnikoma zavila v ruto in začela bolno drgetati. Kričali so tudi možje v jadr-no bližajočem se čolnu. Kričali so čudno veselo. Zdelo se je, da jim je njihovo naglo kreta-nje, rjovenje morja, omotična moč zelene in bele vode in žvižganje vetra pregnalo ves strah. V najbolj nevarnem trenutku, ko je čoln. na vsa jadra vozil v smrt, se niso več bali smrti. čoln, veslači, moški na obali in ženske po prodju, vsi so v tem strašnem trenutku skupaj prezirali nevarnost. Za hip so s svojim kričanjem prevpili trušč vetra in morja, človek je poklical na boj neusmiljeno naravo. Potlej pa so spet napeto čakali. Iznenada so se glasovi izgubili in nastala je tišina. čoln je pri jahal na hrbtu vala. Lopate navzven naravnanih vesel so narahlo tipale po vodi. Potlej so se vesla potopila. Zahreščalo je, zapljuskalo in završalo. Začulo se je prestrašeno ihtenje. Na obali so zašumeli razbufjeni glasovi. Moški na obali so čakali v dveh ledeh in se trdo držali ža roke. Najprednji so bili do pasu v vodi. čoln je zdrevil med obe 1 rsti. Zagrabili so ga. Val jim je zdrsel čez glave. Vsi so divje zakričali. Nastala je zmeda. Čoln in najprednji možje so bili pod valom. Nato se je val umaknil, čoln, veslače in moške, ki so držali za čoln, je pustil na skali. Oprijemali so se drug drugega in skale, kakor se ©prijemlje tal pes, če ga vlečeš- za seboj. S čolnom so planili vkreber. Pristali so srečno. --o- kakih 50 metrov dalje od splava omagal in izginil v vodi. Trupelca še niso našli. Ponesrečeni dečko ni klical na pomoč, ko je padel v vodo in plaval mimo ljudi, ki niti niso slutili, da se v njihovi bližin odigrava žaloigra. Smrt nadebudnega sinčka je vzbudila po vsej okolici globoko sočustvovanje z materjo. —Žalostna usoda pastirčka. Svoganovi v okolici Ptuja so pred leti izgubili očeta. Mati, ki je ostala brez sredstev z otročiči, je deco oddala posestnikom, ki so otrokom dali oskrbo, za plačilo pa bi jim kot de-ca pasli, kasneje pa pomagali pri ostalih delih. Tako je tudi mali Slavko prišel k posestniku Rodošku v Zgornjo Hajdino in je kot 10-leten pastirček pasel krave, v kolikor ni moral v šolo. Ko je v sredo proti poldnevu gnal živino s paše, da bi se odpravil k pouku, je stopil na odtrgano žico električnega voda, ki je ležala v travi. Obležal je nezavesten in ves opečen na travniku. Domači so nesrečo takoj opazili in začeli dečka, ki ni več dihal, obujati k življenju. Pozvali so tudi nameščence ptujske električne zadruge, ki so takoj prihiteli z avtom. Ugotovili so, da dečku srce še bije, zato so ga nemudono odpeljali v ptujsko bolnišnico. Med tem pa je tudi srce že opešalo. Pastirček je bil izredno priden in miren ter je z vso vestnostjo pasel kravice. Zato tudi njegovi redniki bridko obžalujejo njegovo smrt. —Največje hercegovsko močvirje bodo izsušili.—Odobreno je bilo 9 milijonov dinarjev za osušenje največjega hercegovskega polja Bekijsko-Imotsko. To je polje, ki je dvakrat na leto pod vodo, se razprostira v dveh najgosteje neseljenih sre-•,zih, Imotskem in Ljubuškem. Da se preprečijo poplave, bo treba prevrtati hrib v dolžino 1650 m. Na osušenem polju bodo pridelali letno 700 do 900 vagonov žita. MAH OGLASI Iščem delavca Delavca sprejmem za delo na farmi. Kdor ima kaj sposobnosti v tem, naj se takoj zglasi pri podpisanem. Frank Leskovec Clay St., Route 1 Geneva, O. (292) Dve sobi v najem Odda se sobo in kuhinjo, pripravno za par ali pečlarje. Ogla. site se na 1148 Norwood Rd. (292) Hiša naprodaj Hiša za 2 družini, 6. sob »poda j in G zgorej; 7605 Aberdeen Ave. Za več podrobnosti vprašajte F. J. Turk LA SALLE REALTY 878 E. 185th St. IVanhoe 6668. KEnniore 3153-W Hiša je v najemu, zato ne nadlegujte ljudi, predno ste se posvetovali z nami. (291) IZ DOMOVINE —Še tobačno seme bo za olje. Tudi tobačno seme mislijo pri nas porabiti za pridelovanje strojnega in jedilnega olja. Na posvetovanju, ki je bilo o tem vprašanju v Beogradu, so poznavalci povedali, da vsebuje tobačno seme do 30 odstotkov olja. Računajo, da bi mogli pri 1,700,000,000 tobačnih strokih kolikor jih pri nas posade, pridobiti okoli 1500 vagonov semenja, iz česar bi se dalo pridobiti kar 450 vagonov olja. Surovo olje bi bilo uporabno za stroje, rafinirano pa tudi za jed. Predlagali so, naj bi oblast sadilcem tobaka naročila, naj seme pobirajo in ga prodajo pooblaščenim odkupovalcem po pet dinarjev za kilogram. —S splava je padel in utoni.—Že tretjič je zadnji čas usoda posegla v najmlajše vrste in zahtevala življenje komaj 8-letnega šolarja v Radečah, Mihaela Glavača, ki je padel s splava v Savo in utonil. Glavač se je igral 11. sept. dopoldne z 8-letnim Medvedovim Milanom in njegovo 5-letno sestro Slavico na splavu. Kmalu potem, ko je Slavica odšla domov in je Milan stal na dru-kem koncu splava, je Glavaču spodrsnilo in je padel v reko. Kakor pripoveduje tovariš, se je Mihael kmalu prikazal nad vodo in poskušal plavati, a je RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Fopravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._ East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totao in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ki je prodirala skozi oblake, je. osvetljevala hišo in skalno steno za njo — kar je zagledal pred hišnimi vrati na dežju in soncu neko dekletce. Imela je pri sebi njegovega najljubšega psa — zdajci se ji je ta iztrgal in začel skakati ob njem kvišku, z njegove ovratnice pa je visel vezen ženski pas in se vlekel po tleh. Videl je, da je dekletce otrok gosposkih staršev — sicer ni imela plašča in je bila gologla-va, toda njena kot vino rdeča obleka je bila iz tujezemskega sukna, izvezena in na prsih speta s pozlačeno zaponko. Svilen trak je zadrževal močno kodraste in od dežja potemnele lase, da se niso usipali na čelo. Deklica je imela živahen, zal obraz s širokim čelom in ostro brado, velike, žareče oči, lica pa so ji rdeče plamtela, kakor da je hitro tekla. Simon je zaslutil, kdo je deklica, in jo je pozdravil z njenim imenom Ramborg. "Kaj je povod, da si nas počastila s svojim obiskom?" (Dalje prihodnjič.) Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA PHILCO PHOTO ELECTRIC RADIO-PHONOGRAPH Plays Any Record on a Beam of Light! No needles to change! Records last 10 times longer. Glorious new purity of tone. Automatic Record Changer. New Tilt-Front cabinet. PLUS new Philco radio inventions! ^fPHILCO TRANSITONE j PT-2 ^I2>9S\ BRAZIS BROS OVERCOATS TOPCOATS PHILCO 280X £ Mk^j Big-value 1941 Philco with new, I^^HU f exclusive radio MM J inventions. ^^ Choose from many other models1 Veliko popusta vam damo za vaš slavi radio Lahka mesečna odplačila. READY TO $ 1 Ct-^-WEAR JL \J A FINE CHRISTMAS GIFT SUITS MADE TO OVERCOATS MEASURE $22*50 BRAZIS BROS. 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. NORWOOD APPLIANCE & FURNITWlf * 6104 St. Clair Ave. 819 East I85th>' JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK Vi In vedeli boste, da bo vsak zadovoljen! Darilo, ki je bleščeče in radostno, kot božični čas—to je I. E. S. vid hraneča svetilka, visoka ali namizna. Idealno darilo za vsakogar. Vsakdo—mož ali žena— ki ljubi čisto, slastno in izborno kavo, bo hvaležen za električni kavnik. ZA VSAKO DENARNICO CENE Tukaj je darilo, ta avtomatični električni roaster, ki bo razveselil vsako žensko, vašo ženo, mater, sestro, ali prijateljico. Dal ji bo veselje pri ^uhi na moderen, lažji, čistejši in cenejši način. Avtomatični električni toaster—kot ga potrebuje vsaka ženska. Prinese veselo razpoloženje k mizi vsako jutro na leta Električna ura bo vedno za opomin na vašo pozojrnosit—. vsak d q potrebuj e pravilni čas vsak čaa. J. KUNCIC PERROTTI CAFE ■so # Fina jedila pivo, likerji, vina. Naši spodnji prostor1 razpolago za svatbe, partije, seje itd. Na Silvestrov večer prosta zabava, godba in P^eS' > 390 East 156th St. KEnmore & Odprto od 5:30 zjutraj do 2:30 zjutraj. ^ ^Ue Zlecbucal Jteanue> In čim bolj pogosto Je Simon i videl malčico, tem rajši jo je imel — bil je velik detoljubec. Zdaj si je tudi začel domišljati, da vidi nekaj sličnosti med Arngjerdo in seboj. Bilo je pač verjetno, da je bila Jorunn dovolj pametna in se je brzdala, odkar se ji je bil gospodar preveč približal —. Potemtakem je bila Arngjerd vendarle njegova hči in to, za kar ga je bila Halfrid pregovorila, je bilo najbolj pošteno. Ko sta bila že pet let poročena, je Halfrid povila svojemu soprogu zdravega fantka. Žarela je od sreče; takoj po porodu pa je težko zbolela in kmalu so vsi spoznali, da ji ni pomoči. Navzlic temu je bila mirna, ko je bila zadnjikrat nekaj časa pri zavesti: "In tako boš ostal tukaj na Mandviku, Simon, in za svoj in moj rod nad vsem gospodaril," je rekla možu. Potem pa je vročina tako pritisnila, da ni ničesar več vedela o sebi, in tako ji žalost, da je deček umrl dan pred njo, ni več prodrla do zavesti, ko je bila še nad zemljo. V drugi domovini se pa radi tega gotovo nič ne žalosti, marveč je vesela, da ima Erlinga pri sebi, si je mislil Simon. Simon se je pozneje spomnil, da je tisto noč, ko sta trupli ležali gori na izbi, stal ob plotu, ki je omejeval njivo doli proti fjordu. Bilo je malo pred kresom in noč je bila tako svetla, da je ščip komaj še mogel sija-ti. Voda je bila gladka in bleda ter je ob pečini rahlo ljuskala in žuborela. Simon je bil od tiste noči, ko se je rodil deček, komaj za dobro uro zatisnil oči — zdaj se mu je zdelo, da je že dolgo tega, in bil je tako truden, da je komaj še mogel občutiti žalost. Takrat mu je bilo dvajset in sedem let. Ko so med poletjem razdelili dedščino, je izročil Simon dvor na Mandviku Helfridine-mu bratrancu Stigu Haakons-sonu. Sam pa je odšel na Dy-frin, kjer je ostal čez zimo. Stari gospod Andres je vo-deničen in z mnogimi drugimi boleznimi in nadlogami ležal na postelji; bližal se mu je zdaj konec in mnogo je tarnal —zadnje čase mu v življenju tudi ni bilo kdo ve kaj mehko postlano. Njegovim lepim in obetavnim otrokom se ni vse tako zasukalo, kakor je on nekdaj hotel in pričakoval. Simon je bli mpogo pri očetu in je šiloma skušal zadeti nekdanji zložni in šaljivi način pogovora, toda starec je brez prestan-ka tarnal. Helga Saksesova, s katero se je bil poročil Gvrd, je tako gosposka, da ne ve, kaj bi si še izmislila—Gyrd se tu na svojem lastnem dvoru ne drzne niti prestopiti, ne da bi prosil ženo za dovoljenje. In ta Torgrim, ki se venomer hodi cmeriti k tastu — Torgrim ne bi bil nikdar dobil njegove hčere, ako bi bil gospod Andres vedel, kako zoprn je ta človek, ki ne more ne živeti ne umreti. Astride ne veselita ne mladost ne bogastvo, dokler je živ njen mož. Sigrid postopa tu okoli vsa potrta in zagrnjena — njegova ljuba hčerka je že čisto pozabila na smeh in razposajenost. Le čemu je ona morala dobiti otroka — Simon pa ne! Gospod Andres se je razjokal, ves nesrečen, star in bolan. Gudmund se upira vsem ženit-vam, ki mu jih je oče kdaj predlagal, in gospod Andres je : postal tako star in betežen, da pušča fanta vnemar, ki bo tako ves podivjal. —Ampak vsa nesreča se je bila začela s tem, da sta se bila Simon in tisto kmetsko dekle uprla svojim staršem. Kriv pa je bil tega Lavrans — kakor je sicer vrl kot mož med možmi, je doma pred ženskami takoj padel na kolena. Dekle je gotovo ihtelo in vpilo — in že je bil ves mehak in je poslal po pozlačenega kozla na Trond-hjemsko, ki še toliko ni mogel čakati, da bi bil ženo dobil s cerkvenimi blagoslovi. Da je pa bil Lavrans gospodar v hiši, bi bil on, Andres Darre, že znal pokazati, da more vtepsti pamet v glavo golobrademu mladiču, svojemu sinu. Kristina Lavransova, ta pa rodi otroke, ta — vsak enajst mesec brcajo-čega sinčka, tako je slišal— "To je draga stvar, oče," je smeje se rekel Simon. "Dediščina se presneto razdrobi." Vzel je Arngjerdo in si jo posadil na kolena — ravno je bila pristopicala v sobo. "No, zbog tele tukaj se tvoja dediščina ne bo razbila v premajhne dele — pa naj jo nekoč deli, kdor hoče," je rekel gospod Andres jezno. Imel je vnučico čisto rad, peklo pa ga je, da je Simon dobil nezakonskega otroka. "Ali si kaj mislil, da bi se spet oženil, Simon?" "Naj se vendar Halfrid poprej ohladi v grobu, oče," je rekel Simon in pogladil otroka po bledorumenih laseh. "Se bom že spet oženil, ampak tako hudo se menda vendar ne mudi." (Nato je vzel samostrel in smuči ter je odšel v gozd, da bi se nekoliko nadihal svežega zraka; gonil je s svojimi psi losa po srežu ali pa streljal divje peteline z vrhov dreves— ponoči je spal na dyfrinski planini sredi gozda in bil vesel, da je sam. Zunaj na srežu so zaškripale smuči, psi so planili pokonci in od zunaj jim je odgovoril pasji lajež. Simon je odpahnil vrata v sinjo mesečno noč in vstopil je Gyrd, vitek, lep in tih. Zdaj je bil na oko mlajši od Simona, ki je bil že od nekdaj malce rejen in je na Mandviku postal še precej težji. Brata sta sedela s torbo z brašnom med seboj, jedla, pila in zrla v ogenj. "Gotovo si že opazil," reče Gyrd, "da bo Torgrim, čim očeta ne bo več, vzdignil velik hrup—pa še Gudmunda je pridobil zase. In Helgo. Sigridi ne marajo priznati polnega deleža—." "To sem opazil. Ampak svoj delež mora dobiti, to bova midva, ti in jaz, menda vendar mogla doseči, brat." "Najbolje bi pač bilo, če bi oče še sam to uredil, preden umrje," je pripomnil Gyrd. "Ne, daj očetu v miru umreti," je menil Simon. "Nama se bo menda vendar posrečilo ubraniti sestro, tako da je ne bodo odrli, ker jo je zadela nesreča—" Dediči gospoda Andresa Darreja so se razšli v hudem sovraštvu. Gyrd je bil edini, od katerega se je Simon poslovil, tedaj, ko je zapuščal dom — in Simon je vedel, da zdaj Gyrd ne bo imel pri svoji ženi najbolj lepih dni. Sigrido je vzel s seboj na Formo — ona naj bi mu gospodinjila, on pa bi oskrboval njena posestva. Nekega sivpsinjega dne, ko se je ze tajal sneg m je bilo jel-ševje ob reki vse rjavo od popkov, je prijahal na svoj dedni dvor. Ko je hotel stopiti z Arngjerdo na rokah čez hišni prag, je vprašala Sigrid Andresova: "Zakaj si se tako nasmehnil, Simon?" "Jaz da sem se nasmehnil?" Spomnil se je bil, da je ta prihod, domov drugačen, kot si je nekoč zamišljal — da bo tisti dan, ko se naseli tukaj na dvoru matere svojega očeta. Zapeljana sestra in inezakonsko dete, ta dva sta mu bila zdaj najbližja —. Prvo poletje je le malokdaj videl ljudi z Jorundgaarda — izogibal se jih je namenoma. Toda v nedeljo po malem Šmarnu se je tako namerilo, da je v cerkvi stal poleg Lavransa Bjorgulfssona in da bi se morala ravno onadva poljubiti, ko je Sira Eirik vernike pozval, naj odpro svoja srca miru svete Cerkve. In ko je Simon začutil ozke suhe ustne starega moža na svojem licu in zaslišal, kako šepeče nad njim molitev miru, ga je nenavadno genilo. Zavedel se je, da za Lavransa vse to veliko več pomeni kakor golo izvrševanje cerkvenega obreda. Ko je bila maša končana, je Simon odhitel ven, pri konjih pa je trčil na Lavransa, ki ga je prosil, naj gre z njim na Jo-rundgaard in ostane pri kosilu. Simon je odgovoril, da mu je hčerka bolna in da sestra sama sedi pri njej. Tedaj je Lavrans voščil otroku zdravje in podal Simonu roko z slovo. Nekaj dni zatem so morali ljudje na Formu krepko poprijeti za delo, da bi spravili pod streho žetev,.kajti vreme je bilo videti nezanesljivo. Ko se je na večer usula prva ploha, je bil večji del žita pod streho. Simon je stekel v nalivu čez dvorišče, široka, zlata sončna luč, ''sfgsww..... Philco. največja Izdelovalni® radijev na svetu, vam prn3. krame izdelke . . . 1-iubKe,le mizne modele . . . ' . . . kompaktne radije, fektne darilc. Kupite na n ša posebna božična cdpW1 ■ VrtmSM^ \