-„on ru*» •*öot'1 jo pr»x»«ko*. ¿.UT „TV 8unr»ln» *>» v staro domovino pred 20 leti. I tudl Petane meso in kri." r».- . . Otem vprašanju se bo vršila »U v angleškem parlamen-Clani odbora za zunanje eve, ki ga tvorijo konserva-ti. so sedaj glavni zagovor-untavitve bojkotne akcije, v ti so v zadnjem decembru oltirali proti Hoare-Lavalo-mu mirovnemu načrtu, ki je local velike koncesije Italiji v liniji. V smislu tega na-ta t>i bila Italija dobila dve ¡tjini afriške države pod po-da ustavi sovražnosti v nki Sedaj .je ta odbor re-""»! svoje stalrsče in zahteva aknitev sankcij. Winston Churchill, vodilni n^rvativco, je včeraj govo-T)r,,d t la n i odbora za zoina-"deve in jih prepričal, \ D JI- v rriar :r f i«. IT»'I I IK)dporo A-»■»rorilo admiralite-»rasala parlament, "to deset milijonov \ z^lrž/cvanje bi)jne ^ Sredozemskem ••'u. Nekaj te-/.ahtrvala $:i0f000,-nrhr ' " ^aia,- I »asi je i tali-, «errada naletela na ve-7 i s svojim po-A Mis A babi, ao ï-ri« i j»rfmlavljati «"ga orf»žja v d»'m(»nstracije \ M \«rni Itali-Turinu, Milanu fl«' \ ri.ta, razo ll i'lstvo ne iš)i-; r clavija xma-■ radniki skuša-Inf firmi » a« xa pro-* k» r bo vzelo ,tf predno bo 1 J'ft'ioglia vko-me.to AWai il.' flki' rt T,« \ - Tryr, F «J* U M V asi, ila ao ■ te\e i ja.e del cente Abat» "raat.j Washington — Alarmantno širjenje okupacijske bolezni silikoze ali takoavane kamnoseške bolezni, ki razjeda ipluča in živčevje, je privedlo delavsko tajnico Frances Perkinsovo do tega, da je sklicala konferenco podjetnikov, delavstva in državnih zdravstvenih funkcionarjev, ki je ustanovila zvezo za pobijanje te strašne bolezni. Konferenca se je v glavnem bavila z vprašanjem preventivnih aredstev. John P. Frey, načelnik kovinarskega depart-menta Ameriške delavske federacije, je izvajal, da je z varnostnimi napravami ta bolezen popolnoma preventivna. Ni pa ozdravljiva, ako ni ob prvih znakih zatrta. Žrtev počasi hira, dokler je ne »pobere amrt. Frey in drugi delavski zastopniki ao tudi protestirali proti odalavljanju teh delavcev, ko se nalezejo te bolezni. Za boj proti tej bolezni Je bila ustanovljena splošna konferenca, v kateri so zastopani podjetniki, delavstvo in dilav-ni zdravstveni departmenti. Delovala bo za uvajanje rih varnostnih naprav pri deUi. kjer so delavci podvrženi strupi jen ju s kamnitim prahom ali siliko. Podjetniki so pričeli zanimati za preventivno gibanje valad dragih to*> in velikih odškodnin, ki jih aodttča navadno priznajo žrtvam. Tu zapušča sina in tri hčere. Nov grob v Penni Cliff Mine, Pa.—Tu je umrl rojak John Konič, star 62 let in doma z Bleda na Gorenjskem. Podlegel je raku. Bil je dolgoletni član SNPJ in tu zapušča ženo, sina in hčer. fle ena vest iz Penne Ambridge, Pa.—Filip Jerman, član mladinskega oddelka pri društvu 33 SNPJ. se nahaja v bolnišnici s težko boleznijo. Clevelandtfke vesti Cleveland.—Anton Ipavec, ki je pred 15 leti bival v Clevelandu, se je vrnil z dvema sinovoma in hčerjo iz stare domovine, iz Ročinja pri Gorici. V Ame-meriko se je vrnil za stalno. Smrt dekleta So. Nonvalk, Conn.—Dne 27. aprila je tu umrla Helena Pir-nat, stara 21 let in rojen v Ameriki, se je zadnje dni ubil, ko je njegov avto treščil ob cestno o grajo. Zapušča ovdovelo mater Smrt dekleta So. Nonvalk, Conn —Dne 27. aprila je tu umrla Helena Pirnat, stara 21 let in rojena v Ameriki. Zapušča starše. Nagla amrt rojaka Canton, i).—Za srčno napsko Časnikarska unija ima reson boj v stavki pri Hearstovem listu Wisconsin News v Milwau-keeju, ki traja 4e od 17. februarja. Tamkajšnji zvezni sodnik Geiger je izdal injunkcijo proti delavskemu odboru, ki je odredil zaslišanje obeh strsnk. Policija je oni dan tudi brutalno napadla plkete pred Hearstovo tovarno in jih večje število barbarsko pretepla. Poškodovala je tudi nov zvočni truk socialistične strsnke, katerega je posodila časnikarski uniji za boj proti Hearstu. V ta I>oj bo unija skušala zainteresirati tudi širšo javnost. V ta namen je bil ustanovljen posebni odbor odličnih pisateljev in drugih prominentnih osebnosti, ki bo vodil agitacijo za boj-kotiranje Hearstovih listov, dokler milwauškim stavksrjem n* prizna pravice do organizacije in kolektivnega pogajanja. L j ud »ko štetje odre jeno v Sovjetski uniji Moskva. 2. maja,—«ovjetska vlada je odredila ljudsko štetje, kstero se ima Izvršiti po vsej Rusiji v enem dnevu, nsmreč prihodnjega 6. januarja. Cez milijon Števcev bo na delu. Glavna JeTspričakovano umrl Avgusti vprašanja za prebivalce bodo Kompare, star 56 let in doma iz glede Jezika, vere. piamenosti in vipavske doline. Zapušča šest poklica; kmetje bodo morali po^ «trnU I vedati, če m kolektivni ali indl odraslih otrok. vjdualnj (Mm|c prebivillcmagajo prav na ta način. Nekemy zdravniku pla čujejo po $1.80 na mesec od drušine, ki Je upravičene do vse zdrsvniške oskrlte. Zs por«»dne slučaje je cena le $10, V ta za^ družni aranžmo spada okrog 76 družin v tom mestecu Indian«. Delavska federa-cija v Ca. za industrijski unionizem Columbus, Ga. — Organizirano delavstvo v državi Georgiji »e Je oa zadnji konvenciji svoje fed« racije Izreklo za novo unijsko taktiko pri organiziranju delavcev v Industrijah z masno |rro-dukcijo. Sprejeta resolucija urgirá ekHekutivo Ameriške delav-ske federacije, naj spremeni in prilagodi organizacijsko taktiko (Kitrebam neorganiziranih delavcev. Pravi, da se a Cepljenjem de-lavstva v masnih industrijah ne bo nikamor prišlo. I>rži|v»a de-lavMka federacija Je zavzela ulično stališče ko Lewiftov Odiw»r za industrijsko organizacijo. Španski fašisti povsod tepeni Madrid, 2, maja.—Komunistični delavci največje pivovarne v Španiji ao zmagali a avojo zahtevo. da mora biti 40 fašistov v pivovarni od slovi je ni h. Dosegli so še več. Laatnlki pivovarne bo Jim tudi zvišale mezde, priatali ao na delitev čiatega dobička l delavci In s fašisti vred so od-a lov UI tudi poslovodjo pivovarne, ki je bil sovražen napram komunistom. Zid je se naseljujejo v svoji republiki Moskva.«»l/et/M m» l#o naseli* lo I (MiOí) žldov v Biro-Bid jan u, v avtonomni pokrajini na vzhodu ob meji Turkeataiia, katero je aovJetaka vlada namenila za aovjetsko židovako republiko. Organizator postal urednik Sheboygan, Wla. — Newman Je4tr«y, organizator Amalgamated Clothing Workera unije, je prevzel uredništvo delavskega tednika in glaaila centralne unije The New Dssla. Našle, dil j« Mauda MeCreeryje. ki je reslfniral radi bolezni. Trenton, N. J., 2. maja.—De-legatja organizacije brezposelnih delavcev, ki so devet dni oblegali nowjerseyjsko dršavno zbornico in dnevno prirejali oponašajoče "zbornične seje", ponoči ps prenočevali v zbornici, so v četrtek zspustili zbornično palačo. Za ta sklep so se odločili, ko so državni poslanci v sredo saključili it-redno zasedanje in prepustili vprašanje relifa governerju, obenem pa so tagroiili delegatom brezposelnih s policijsko silo, če takoj ne zapuste zborničnih prostorov. Trenton, N. J,—(FP)— New-jerseysks državna zbornica je zadnje dni postala torišče tisočerih brezposelnih, ki so prišli Is vseh krajev države—okrog sedem tisoč po številu—da prisilijo burbonske poslance na sprejetje postav sa financiranje relifa. Rresposelnl so stopili v akcijo, ko Jo pošel državni rslifnl sklad, držsvna sbornlca pa nI kazala nobene volje ne smisla sa reševanje problema. Poslanci so Šli enostavno na—počltnioe, Čeprav so od vseh strani nanje prihajali apeli—od bresposelnih kakor od občin in delavskih orgsnJzactJ— za rellfna aproprlaclje. - - -ln ko je odšla zbornica na počitnice, je savsela mesta poslan "nookupacijska srmada" državne Workers Alliancs ali zveze brezposelnih. Podnevi so shoro-vall kot "državni poslanci" In rissli iz državne sbornire groteskne ksrikature. Pod vodstvom Johna Spains, ksterega so postavili za predsednika svoje "legislature", so predlsgšli ironične, sbsurdne in resne "zakonske osnutke," debatirali o njih in Jih sprejrmsli, , Nekdo Je predlagal, "da se sls-bim ribani nabavijo vodne peruti," To da bo zelo koristilo ribam v okraju Hudson, kjer je sedež notorlčnega demokrfctškega iHiasa Frank llagua, Je isvajsl nekdo. Tudi "vodji večine" se je ta predlog zdel umesten. Drugi Je predlsgsi, ds se policijskemu šefu zviša plača za 40 odstotkov. Vroča debata Je bils tudi o osnutku, "da ss obrnejo zemlja, mesec, solnce in zvezde v svojem toku"—Ironislrsnje državne zbornice, ki Je prej več dni debatirala o nesprejetem predlogu, da se vzameta dva milijona iz cestnega sklada in denar obrne za relif. Ta "leginlatura m okupacijske armad«-," katera Je obenem tudi prenočevala v zbornici in Jo spremenila v kuhinjo in Jedilnico, je dobila Airok odmev v dnevnem časopinju. Po mnenju porocaval* cev newjerscyjka zbornica že dolgo ni videla toliko inteligence kakor jo je pokazals "legislature lire/.|s»selnih" In tudi ni čudno. Voditeljem "neokupacijske armad«" so bili dobro znani triki in puhloat državnih poelsn-rev, katere so prej s galerije o-pazovali «lalj čaaa. In ko se Je zadnja dni legislature (tonovno »ešle k zasedanju —za n«kaj ur—so a ponlanci vred pričele prihajati v Trenton tudi «hilgo karavan« tirezt>o*el-nth Ns pomoč "neokupacljski armadi" jih je prišlo okrog ae-dem t i so«1 z namenom, da oata-rtejo v glavnem mestu tbliko časa. dokler hgislaturs ne dovoli denarja za vzdrževanja 270,000 oseb, ki so na relifnl listi. Razen Nenarka. kjer mestna rellfna podpora še nI odpovedala, ao bili brezposelni prspušče-(Dalje aa I, »traaU Glasovi iz ^ m ^^ h-«!, "-¿i'JütTT Koncert zWra Slavec Kharon-Furrell, P«. — O po-zarjam vse tukajšnja in okoliške rojake, da ne pohabit« na soboto večer 9, maj^ko^se bo izvajal običajni letni koncert pivskega zbora Slavec v Slovenskem domu v Sharonu. Vabljeni ate val ro-I Jaki iz naselbin Warren, Nilea, iGirard, Youngatown, Struthers in Bessemer, kakor tudi domači rojaki iz Parreila, Sbarona in Wheatianda ter s farm po naši okolici. Udeležite ae vali Pevaki zbor Slavec ima pripravljenih več lepih pesmi, ki jih poje skupni zbor. Nastopili bodo tudi solisti in duetl. Sodeloval bo tudi pevski zbor Javornik iz Barbertona, dalje hrvatski zbor ¡Jadran iz Aliquippe in srbski iz Parreila. Ti zbori bodo podali lepe domače pesmi, nekaj pa tudi težjih. Videli boste tudi tap-dan- Slovenci, v 4. wardu, je naš kandidat imel veČino, čez 66 glasov, v 2. precinktu, kjer so skoro sami Nemci in še precej zagrfceni, četudi so sami delavci, je pa bil naš kandidat poražen s skoro 160 glasovi. Ne vem torej, kdo je Nemcem raztolmačil moj dopis, da so se potem tako maščevali vsled vpliva mojega dopisa? Tu ima Polde pravo sliko 4. war-da 1 Nadalje me smeši, češ, da kaj se vtikajo v politiko ljudje, ki niso izvežbani za tako stvar. Moje mnenje pa je, da delavci se moramo usposabljati za svojo delavsko politiko, pa če se Pol detu to dopade ali ne. Ni čuda, da ga že vsi nazivajo nekakšne ga diktatorčka. Sedaj bi on rad že tudi meni diktiral, kaj naj počnem ali pišem in za katere pridejo po oanaetu* Med m po banketu bo igral znani Barbičev orkester iz Clevelanda, v spodnjih prostorih pa Karu no v a harmonika. S tem banketom se bo menda tudi zaključila letošnja zimska sezija, potem se pa prične zietni čas v prosti naravi. Zato upam, da se te naše prireditve udeležite v velikem številu, zakar vam prav gotovo ne bo žal. Na svidenje v nedeljo 10. maja v SDD na banketu! Mary Anžiček. Onim, ki uče r-r-resnico! Milwaukee, Wls^-Prigibno pošiljam naročnino na dnevnik Prosveto in dopis, da ga priobčite. Citateljem je znano, da sol naše mestne volitve končane, či-jih volilni izid je povzročil, da se še danes mnogo govori in u-giba, kaj in kako bo v bodoče.' Mnogi se namreč veselijo, češ,| da na prihodnjih volitvah "bo| šel tudi župan s svojimi pristaši rake lovit". Toda, če bom zdrav, FONDE! JVgi n ^ Pestrobarvne boiSnkel Znani ameriški raeiskovalec prof H Babbitt je bU menda prvi, ki je viti nekakšno sistematično dietetiko ko vpliv® U ali ona barva na razpolow temperament, kako učinkuje tudi nTul stanje? ZadeJ je ob marsikakše,, iroJ* fmešek, ko je zapisoval bolnikom zot*r v presnovi vodo, ki je bila dalj tua sh. v rumenem kozarcu in jo je obsevalo Moderni eksperimentalni psiholog boj nekatere pridržke zoper taksno prakJ' dar je ne bo ironiziral, ker ve dobro d.'i, da v rumenem kozarcu prejela od lastnosti, ki se oddajajo organizmu inJ jejo zdravilno. Slovita je Babbittova t da Ima purpurna barva ugoden vpliv ns 1 v jetrih in želodcu. iz higijenskih razlogov dajejo v boJ prednost beli barvi. Takšen prostor jd -J----. . . .. <* itežAi. v Men oos* vuo. «p-«.«. ¡"^»tj delujem.Ne rem Kje^ebttazaseboafciciafava? ¡^«^ fa™** M* kom akor sem sedaj, bom z ostalimi te, da bo letošnji koncert izred- .federacije, ker ga nisem videl -■ —« — ■ na nobenem teh shodov. Ne vem, Oaear Johnston, uradnik v federalnem poljedelskem depart-mentu. najlažje imeti snažen, ker se tudi nai« sledovi umazanosti takoj pokažejo. V J, „„« se pričenjajo že okoriščati z izsledki Ameriško časopisje je dalo veUkoposornost nowem!m BIIOUuv. ™ v.-,., dogodku v Kanadi glede treh mošklh kl jio šli «o *gei. l ^ n| ^^ kJkem Me ns velikonočno M*** racije, ko je prosila za prosto- nakar w je za nJim' w ,voi.Ba rra4(. (,win,tvo in IJu- voljce, da bi raznaiali po mestu dni «vi pokopani. Dva od trojlce at. ^^ |^jjJ™*^™'^¡IL>Uke I« tl.k^ine za naie de- si pomaga k nudaljnemu učenju. Zato apeliramo na vse prijatelje lui onega rudnika. V jamI Je pa bilo «lo mrzio Kje ji bil J, od trojic. ^ZirLTraÄÄ!»'«^ zadnji veier pr«! voUtva- med iakanjem ua rei tev umrl m pijucmc«. „,,„„; ,iR no-., m , ko »o bili kovafi v«o noč na Po denetih dneh jepriila re Itev od zunaj. Sto- ■razna4.il n. hiiah od««- slali rake lovit one, ki za drugo niso sposobni! Gotovi rojaki radi poskrbijo, da večkrat dobim v roke lokalni Z rZl 7™1„R»,Z» P«w» kotoslju. Nazajgrede mi je Kft ÄoÄl"» kako Jo Je bote, tina mož je izkopula nov šaht in prodrla do še žive dvojice. Časopisje je poročalo o tem dogodku na dolgo in široko—menda preveč. Ne glede na dejstvo, koliko mraza in gladu sta dva moža pretrpela, ko sta bila deset dni zaprta v temi globoko pod zemljo, nista zaslužila toliko publicitete. Milijone ljudi je na svetu, ki trpe dslj In več, a nihče jih ne omeni—nihče ne ve zanje. Najvažnejšo stran dogodka je pa ameriško časopisje docela prezrlo, namreč vprašanje: Kje je bila privatna iniciativa teh mož, tista vsemogočna individualnost, katera po sakro-ssnktni kapitalistični filozofiji ustvarja čudeže in katere ne sme nihče ovirsti?!— Da, kjs Je bila? Trojica je šla v jamo ns svojo zasebno iniciativo. Nikogar ni vprašala, če je jama varna in nihče ni smel kratiti tej trojici svobode, da ne bi smela iti v jamo. Ko pa se je trojica ujela v past, si ni mogla sama nič pomagati! Privatna iniciativa je absolutno odpovedala. Treba je bilo—kolektivne akcije na površju, vsa okolica je morala na delo, da reši vsaj dva gotove smrti. Tu js nov dokaz, koliko je vredna privatna iniciativa, kadar gre človeku za nohte. Privatna iniciativa, Žilavi individualizem in vse podobne besede, ki pomenijo: vsakdo naj zase skrbi —so humbug, sleparija, laž! Rooseveltova filozofija Predsednik Kooaevelt je pred nekaj dnevi v svojem kampanjakem govoru v New Yorku povedal. kaj je njegova ekonomska, socialna In politična filozofija. To svojo filozofijo je označil s sledečimi besedumi: "Višje mezde za delavce in več dohodkov za farmarje pomeni vaA dela In več blaga, izmeni, da je več boljše hrane povžlte, manj brezposelnosti in manj davkov." Ka/.ume se, da nimamo nič proti tej filozofiji. Vsak (klavec si želi višje plače, vsak furmar hoče več dohodkov, to je boljše cene za svoje pridelke, kar res pomeni več kruha, več blaga in manj brez|MMclnostl. v Kooaevelt pa nt povedal, kako bo to filozofijo, ts program realiziral. Do danes ga še ni. Stvar je namreč takale: Roosevelt obrača, kapitalisti trn obrnejo zaae in k sebi. Roosevelt govori U> in to o kapitalu—kapitalisti, ki razpo-lagajo s kapitalom, |>u delajo baš narobe. Nazadnje smo tam, kjer smo bili v začetku: Rim me ve 11 ima filozofijo in nič drugega, kapitalisti imajo pa kapital, privatno iniciativo In— zadnjo besedo. ItooHevelt Je dober človek—In to je vse. Dobrota je pa sirota . . . ti jo omenjeni koncert v velikem« številu In s tem pokažejo dobro voljo, kajti s tem boste obenem dali več veselja pevcem, da se bodo še z večjim zanimanjem učili slovenske pesmi. Okoliški Slovenci imajo več podpornih društev in svoj Dom, zato je tudi pojtrebno kulturno društvo, ki vam ga nudi zbor Slavec. Ta zbor je še vedno odnesel lavorike, tudi ko smo peli na drugih odrih ob raznih slav-nostih. Zato je vaša dolžnost, da mu pomagate še k nadaljnemu obstoju. Slavec se Je vselej rad odzval vsakemu vabilu, če je le bilo mogoče. Zato vemo In pričakujemo, da se boste tudi vi odzvali in pokuzali, da hrepenite po lepi pesmi. Začetek koncerta točno ob 8. zvečer. Vstopnina v predprodaji 36c, pri vratih na dan uprizoritve 40c, Vstopnice se dobijo v Slovenskem domu in pri vseh članih zbora. Točen program boste dobili na koncertu. Rojaki in rojakinje, sezite po vstopnicah! Na svidenje na koncertu v SDD! Frank Kramar. vor federacije, ki ga je izdala stranka na napad lige Home Ruie? Zakaj ni delal z nami on, ki je eden poklicnih politikov, pa bi bila zmaga lahko na naši strani? Od mrtvih vstati 14 dni po volitvah in kritizirati, je brez vsakega pomena, posebno pu še tako prostaško kritiziranje in zavijanje dejstev kot je njego vo. To je moj zadnji odgovor, kor se tiče volitev in Poldeta, kajti meni se ni treba obširno zagovarjati radi njega, saj ga Slovenci v Sheboyganu že dobro poznajo, kakšno perje ima. Pti ča, kakor pravijo, se namreč po perju spozna! (ha*. Chuck, 344. ter vedo, da ne dam nič zanj. 3a to nič ne škodi, posebno meni ne. Saj itak mora ona delati, sicer se bi res morala posloviti po francosko. Ona je namreč veliko pripomogla k zmagi velekapi-tala. No, saj so mi že nekateri rekli, češ, kaj boste vi socialisti, ko samo zijate, drugega nič. ravijo, da en sam dober premislek je boljši kot več dni hoda. Četudi večkrat hodim "brez glave" okrog, kljub temu vidim in Rusija gre — nazaj Moskovski Bol J še vl k, uradni list, Je pred krat kim pisal, da Kuslja je še vedno v prehodni do bi in zato so tamkaj potrebne- nekatere "buržuj *ke tradicije", na primer kompulsija (diktatura), plačilo delavca po zaslugi in ne po potrebi itd. Nova "demokratična" ustava, ki ae pripravlja v Sovjetski uniji, ne bo odpravila teh "tradicij". Lahko si torej mislimo demokracijo, katero prinaša t a ustava. Kasnejša vest iz Moskve je bila še bolj črna - iia|>ovedala Je še več buržujsklh in kapitalističnih tradicij v Ruaiji. Zdaj pride davek na samce in na drutine brez otrok, dalje davek na — razporoke. Kakor Hitler v Nemčiji in Mueso-lini v Italiji tako hoče tudi Stalin, da Rusija narodi čim več otrok—in v ta namen ae Stalin posluli vseh kapitalističnih in fašističnih metod. Ve». dana4nja sovjetssa Rušila Je kakor noč in dan od boljSevtške Rudije v prvih letih po revoluciji. Državni kapitalizem, »kozi katerega Je morala Iti zadnjih devetnajst let. Jo bolj in boli vleče- nazaj namesto naprej. Žalostno dejstvo je, da burlujsklh in kapita-liatičnih navad je v Rusiji vedno več namesto manj. Malo pojasnila o volitvah | Shebovgan, Wb*. — Preči tal sem dopis I/eota Milostnika, katerem me napada prav tako, kakor je pač njegova navada. Odgovoril mu bom samo na par njegovih nesmiselnih napadov. Najprej ga želim vprašati, kdo je bil kriv, da nI bil Izvoljen do-tični pri predzadnjih volitvah, ki je tudi takrat kandidiral za al-dermana, ko Jaz nisem imel svojih rok vmes? Nadalje piše, da je bila samo moja krivda In no-lenega drugega ne. da je bil naš delavski kandidat poružen. Moja krivda je mendu v tem, ker nisem šel z nJim in njegovimi prijatelji vred trobit v njihov rog in «»glašat protidelavskega kandidatu. Piše, da sem prav po pobalinsko napadel našega rojaka Mika Pavla. To ml pa ne gre v glavo, kuj naš Polde pravzu-prav s tem misli. Mendu vendur ne misli, du je nupml na človeka, če gu kdo ne pripor<»čn zu alder-mana! Ali sem se v trm kaj pregrešil. ker m««m api lirnl na de. lav ako muso, nai voli za delav-skega kandidata? Polde lahko ve, da sem se v mojem dopisu izrazil, da nimam tyičesar proti Majku, kur se tiče njegovega biznisa in njegovega privatnega življenju ter mu želim ves us|teh. Ali ima Polde to za pobalinski napad? Pri nJem Je menda vse mogoče. Nadalje me Polde tudi isslva, zakaj nisem bil tudi zo|*r druge kandidate. katerih je bilo šeat. Povedati mu telim, da v Proaveti nisem a|»eliral ua volilce vseh narodnosti v Shet>oyganu, temveč le na slovenske volilee! Kajti toliko razModnoetl vendarle imam in vem, da ljudje drugih narodnosti niso naročeni na dnevnik Prosveto. četudi me <»n prišteva precej k nizkim To bi lahko ve del tudi Polde. Na njepovo "sliko" v 4. v»srdu mu tudi lahko malo ratlolim ozirom na nagega kandidata V I. precinktu. kjer ao domala vsi Banket na materinNki dan Detroit, Mich.—Kakor smo že poročali, priredi gospodii^ki klub SDD banket v nedeljo 10 maja v Slovenskem delavskem domu na 437 S; ~Livernois ave Ker bo to baš na materinski dan se še posebno vabijo hčere in sinovi, da pri|ieljejo svoje mate re, ne imzabite pa pribijati tud očetov, kajti ta banket je za> vse — čim več nas bo, tem lepSe bo, Naše kuharice se že seduj pri pruvljujo, da vam bodo postreg le z vsemi dobrotami. Vsaka mati bo pri vhodu dvorano dobila lep šopek cvdtlic Poleg tega se bodo tudi odtlala štiri darila: materi, ki Ima naj več hčer (katere morajo biti na vzoče), najstarejši in najmlajA materi, vrhu tegu pa se 1m> Abetinij« Prof. C. Schllllng iz Be^a našt£jj kem strokovnem medicinskem ^ katerimi mora računati zdravnik ■ V prvi vrsti so tu obolenja gar. Ker; ijnajo Abesira:i nav.^^ rovo gov*eje meso, so trakulje ss* ^, Cesti Infekcijski bolezni sts ^ vratna mrzlica, ki ju Ya J° * se pojavlja pred vsem v dolina*. šajo tudi v višine. Ker so no in nočno temperaturo ^ren,t**h0lBft zelo pogoste. Zdravnika, ki mu v Abeslniji prezirajo in bolnik«" ga smatrajo sa naananiča. Vestt iz --.A NESREČA ZA v EU-^Tpcaninah neurju z dežje»» in sne- íf"ld Kred.rieo o««**» Jt.H II letal Stanko Dolhar k Ljubljane Velikonočni prazniki so , i^pj pomladni nam __«imi, po toplem razcvetelim drevjem \ det in mraz. Lepo vre-mm i» tik predpražniki skva-1 nI se je zoblačilo in za-Na veliko sobo-i„ posebno na veliko nedeljo J m z Z dežjem J€ d v doline tudi hud mraz, cnje, da je v planinah sne- ['■as je bilo v noči na velikonoč-B^ljo v planinah hudo ne-i dežjem in snegom, tako bilo prekrižano veselje irjev, ki so ves veliki te-„ hiteli v planine, prepričani, "bodo na smučeh vozili po pla- (Uvirs. is U«MJ«««0 nevarnostim. Kako je bilo z družbo teh smučarjev, ni natanko znano, ker ne povedo, kako da so se začeli razhajati, ko so bili v najhujši nevarnosti. Tudi ni znano, kako je te, da je Štefan Dol-har taval vso noč in ni omagal, njegov brat pa je omagal tako, da je bruhnil kri in umrl. Drugo vprašanje je tudi treba da se pojasni: kako to, da je bila tista zasilna koča na Krmi tako slaba, da jo je vihar podrl. Ta koča je stala baje nad 40 let in vedno je bila na razpolago planincem, ki jih tamkaj zateče noč. Zdaj pa je bila baje že nekaj časa zaklenjeno. Ko je burja pred časom odnesla koči streho, so je baje nekdo ponudil, da popravi streho zastonj, če bo koča spet odprta in na razpolago vsem planincem. To se ni zgodilo. In tako je velikonočno neurje podrlo kočo do tal, zaradi česar so se naši smučarji znašli v nevarnosti, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Samomori o veliki noči V velikonočnih praznikih je bilo izvršenih v Ljubljani več samomorov. Nekaj samomori! cev so rešili. ' Pod vrhniški vlak se je na veliko ^¿bpto 11. aprila zjutraj vr gla neka mlada ženska na Viču. Pri železniškem prelazu na Viču je opazila neka ženska?, da je pod vrhniški vlak, ki vozi tam mimo ob pol osmih, skočila neka mlada ženska. Vlak je samomorilko razmesaril, da so posamezni kosi trupla ležala več metrov po progi. O dogodku jo bila obveščena policija, ki je ugotovila da gre za 20 letno delavko Marijo Gregorčičevo, ki je obupala zaradi težkega življenja in zaradi ljubezni, ki so ji nasprotovali starši. Pustila je namreč ob progi torbico, v nji pa dva poslovilna lista, ki ju je napisala že prejšnji večer. Pravi, da jo ves svet sovraži, da se je s fantom imela rada, da so njeni in njegovi starši bili proti tej zve- [Tako »o odšli iz Ljubljane «i smučarji v triglavsko jpino ali v Kamniške planine, vsem je vreme prekrižalo u- . Iz Ljubljane «e je odpe-v Mojstrano tudi skupina rjev* med njima brata a-lik Štefan Dolhar in pasar-pomočnik Stanko Dolhar, j 23 let. V Kranju se je dru-i priključil še en znanec iz Kale». Ko so popoldne prispeli v trano, so takoj krenili pro-[irmi. Hoteli so še pred nočjo na Krmo ter tamkaj preno* v neki koči, ki je Rtala tam-ie nad 40 let. Sredi plazu pa je presenetil vihar z dežjem inegom. Mokri sneg se je o-lal smuči, da so hodili le ilnim naporom, dež jih je pre-do kože, in ko je še mraz inil, jim je v viharju zače-I anrzovati obleka na telesu. A 1, da bodo kmalu pri koči, jih |tolažila. Zakurili bodo, se preleti, skuhali čaj, se posušili in čili, zjutraj pa nadaljeva- zi. Kalo in druge njene stvar: [proti Kredarici pod Trigla-i». Pet ur naporne hoje skozi rjo in sneg — ko pa so dospe-imučeni do kraja, kjer je sta-|koča, so ugotovili, da je vihar podrl. Bili so izmučeni do ja, a zavetja ni bilo več. Kaj ij? Zbrali so zadnje sile ter Jjevali pot kar proti Kredami. Toda snežni meteži so spro-|zabrisavali stezo, izgubili so itacijo, tavali po mokrem metfla jim je zakrivala razgled v nočnem mraku, ij «i niso upali, ker so se bali, ibi «prožili plaz. Do ene pono-1» tavali in gazili, orientirati fiao mogli več. Začeli so vris-na pomoč. V koči na Kreda-i so člani stalne reševalne eks-ikije za praznike zaslišali kli-t*'' *o z močnim reflektor-* posvetili v Krmo, toda smu-fJ' «J »e nahajali preveč da bi zagledali signale JJ od skupine so se spustili Miko niže v zavetje pred bur-««fan Dolhar pa je odšel naj prodajo in naj izkupiček porabijo za pogreb. S plinom se je zastrupila. — Sredi Ljubljane, v Soteski se je na velikonočni ponedeljek 13. a prila zastrupila k plinom 20 letna pletilja Ana G. Naložila je na ogenj oglje in vdihavala dušeči plin. Našli so jo že nezavestno Tudi ta je na poslovilnem pismu napisala, da gre zaradi nesrečne ljubezni v smrt. Vendar pa ji bodo v bolnici življenje najbrže rešili. Skočila z 2. nadstropja. — Na velikonočni torek dne 14. apr. je izvršila samomor služkinja Ro-zika Brandlova, ki je služila pri neki družini na Dunajski cesti, v hiši kavarne "Evropa". Malo pred poldnem, ko je tamkaj največji promet, se je Brandlova pognala z okna v drugem nadstropju in padla na tlak Dunajske ceste. Ljudje so se zbrali, nekdo telefoniral po reševalce in v nekaj hipih so jo že prepeljali bolnico. Dekle je bilo še pri zave- oti na- iMharja. Sede bl1 krvav 1 * pri za v J* umrl irNu je ugotovili, da ima dvakrat zlomljeno deano nogo, levo roko in nevarne notranje poškodbe. Cez tri ure je Brandlova umrla. Stara je bila šele 18 let. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni. Zaradi brezposelnosti. — Na veliko nedeljo ae je skušal zastrupiti neki delavec iz tobačne tovarne. Družino ima, pa so ga vrgli iz službe. To ga je spravilo v tak obup, da je segel po sal- ci, ki so ogenj zadušili. Podstrešje poslopja pa je pogorelo popolnoma. Na podstrešju so našli sosedje zoglenelo truplo posest-nice Ane Skrabutove. Našla je smrt v ognju. Nastale bo govorice, da gre morda za požig in za roparski u-mor ali pa za umor iz maščevanja ali jeze. Storilec da je najbrže posestnico ubil, jo zavlekel na podstrešje hleva in poslopje zašgal, da bi zakril sled za zločinom. Zato je bila seveda obveščena tudi mariborska policija, češ, naj aretira in zasliši Skra-buta. Pokazalo pa se je, da gre za samomor posestnice, ki je Že dolgo časa govorila, da je sita Življenja in da si bo vzela življenje, sestnica zažgala slamo na pod-sestnica zažgala slabo na podstrešju in se nato še obesila, da je našla smrt v zanki in ognju. Mariborska afera ae širi. — O tatvini bele kovine v železniških delavnicah v Mariboru smo že pisali. Nekaj delavcev i* teh de avnic je belo kovino, ki jo dobavlja delavnicam državna livarna v Nišu, kradlo, odnašali so jo bližnjo gostilno ter jo proda jali dvema zaupnikoma, ki sta nato belo kovino prodajala Wu-dlerjevi livarni v Melju. Ta livarna je belo kovino, ki je zelo draga, prelivala v nove modele, opremila te kose s posebnim znakom in napisom "Made in Au-stria" ter to robo prodajala dalje v Zagreb in Sarajevo. Trgovci v Sarajevu in Zagrebu pa so to belo kovino prodajali spet ni-ški livarni, kjer so jo spet prelil in poslali znova v Maribor, kjer so jo spet kradli in prodajali Wu-dlerjevi livarni. Tako je ta bela kovina krožila stalno v istem krogu In največji profit je ime la Wudlerjeva livarna, največjo škodo pa država. To se je doga jalo baje že poldrugo leto, tako da znaša škoda okrog 8 milijone Vsi trije bratje Wudlerji in njih oče so bili aretirani, kakor hitro so našli v njih stanovanju pod tlemi skrito nakradeno kovino aretirana pa sta bila tudi oba zaupnika prekupčevalca in trije delavci iz delavnic. Zdaj je pol cija aretirala še tri delavce iz žel. delavnic, hkrati pa tudi lastnika tovarne "Metro" Veledl-hnila(?). Po člankih v listih se je oglasil tudi zagrebški trgovoc ter sporočil, de mu je VVodler-jeva livarna pohujala večjo količino tako imenovane bele kompozicije po 19 do 26 dinarjev za kilo, kar je izredno poceni. Tovarna je trdila, da dobavlja to kompozicijo iz Avstrije. — Ze v svojem prvem poročilu smo zabeležili, da je tako velika tatvina te kovine, ki je izredno draga, iz državne ustanove nemogoča ob vestni kontroli s strani višjih u-radnikov, kakor je predpisano. Zdaj se že čujejo glasovi, da je uvedena preiskava tudi v to smer in da je baje aretiranih tudi nekaj "višjih gospodov" oz. da se vrši preiskava proti njim. Hkrati je preiskava razširjena tudi proti zagrebškim in sarajevakim trgovskim prijateljem tovarne Wudler v Melju. Ta afera predstavlja eno največjih sleparij v Sloveniji proti državni lastnini vsa zadnja leta. Na jugu, v Zagrebu in Beogradu, so takih afer vajeni leto za letom in spričo njihovih afer je ta afera s tremi milijoni nekaj majhnega! Seveda pa je treba za končno bese do še počakati zaključek preiskave, da vidimo, koliko Škode je res povzročilo ta tatvina državi. Jnija uogavič&rjev v novi kampanji Organiziranje nogavica rakih in oblačilnih delavcev na jugu Philadelphia, Pa. — (FP) — Na letni konvenciji Ameriške federacije nogavičarskih delavcev, [i je bila pravkar zaključena v tem mestu, so bili sprejeti načr-;i glede organiziranja nogavičarskih in oblačilnih delavcev v južnih državah. V kampanji bosta aodelovali glavni uniji oblačilnih delavcev — Amalgamated Cloth-ng Workers of America in Intl. Ladies Garment Workers unija. Delegatje so soglasno sprejeli resolucijo, ki naglaša potrebo or-ganizatorične kampanje v avr-tio zaščite delavatva na jugu, ki postalo predmet brezobzirnega izkoriščanja, odkar je federalno vrhovno sodišče razveljavilo zakon obnove in industrij ske pravilnike. Dalje je bilo naznanjeno, da bo federacija noga vičarjev ponovno skušala organizirati delavce v velikih nogavičarskih tovarnah v Readingu, a. George L. Googe, organize or Ameriške delavske federacl-e, rudarski distrikt 19 UMWA n veliko število mestnih in dr žavnih delavskih federacij je naznanilo, da bodo podprle kam panjo. Emil Rieve, predsednik noga-vičarske unije, je v svojem govoru srdito bičal odvetnike v služb Ameriške lige svobode, ki lažejo in potvarjajo dejstva z namenom, da uatvarijo konfuzijo predsodke med ameriško maso proti socialni «akonodaji in or ganiziranemu delavstvu. Kot govornik je nastopil na konvenciji kongresnik Henry Ellenbogen, avtor "male Nire" zakonskega načrta, Čigar cilj je stabiliziranje tekatilne industrije. Ta načrt so podprle Ameriška delavska federacija, tekstilna in nogavičarska unija ter druge delavske organizacije. Dalje je bila sprejeta resolucija, vsebujoča apel na eksekuti-vo Ameriške delavske federacije, naj premesti konvencijo ADF, ki t)i se morala po sklepu zadnje konvencije v Atlantic Cityju vršiti v Tampi, Fla., v tem letu, v drugo mesto iz razloga, ker so avtoritete v Tampi sodelovali s Člani drhall, ki je ugrabila in u-morila Josephs Shoemakerja, organizatorja brezposelnih delavcev. telo nervozna oseba in ne bi stuel nikdar dobiti te odgovorne pozicije. Celo v Washingtonu ao sedaj mnenja, da je s svojo taktiko vse pokvaril In so še namignili, da bodo zahtevali njegovo resignacijo. Delegacija* newyorŠkih rellt-nih delavcev je nedavno obiska-a H. L. Hopkinsa, načelnika federalne relifne adminiatracije, in ga informirala o situaciji. Omenila je Ridderjevo grožnjo, da bo odpustil 40,000 mož, povečini organiziranih relifnih delavcev, ki je izzvala monstracije. Ridder je velik sovražnik or- Dijaške protivoj-ne demonstracije mmm—mmmm—rn a Pol milijona študentov naglaailo opozicijo proti militarizmu New York. — (FP) — Pol milijona študentov je zadalo ameriškemu militarizmu krepak u-dfirec v nedavnih protivojnih demonstracijah, ki so se vršile v raznih ameriških mestih. Veliko število je polotilo oksfordsko prisego, "da ne bomo podprli no-ganiziranega delavstva in je ne-1 bene vojne, v katero bi se Ame-pel vse sile, da prepreči organi- ^^ napletla, ziranje relifnih delavcev, toda Joseph P. La*h, glavni tajnik nakana se mu ni posrečila. Re- Unije ameriških študentov, je if ni delavci imajo sedaj močno hmei g0vor po radiu, ki je bil raz organizacijo, ki mu dela velike iiPj«n po vaej deželi in v kate-preglavice. Ko se je 1. 1933 vrnil mn je pozval kongres, naj uza v Ameriko iz Nemčije, je pel sla- koni načrte prave nevtralnosti in vospeve Hitlerju. Nacljskega Nye-Kyalejev osnutek, ki določa diktatorja je označil "za najbolj odpravo prlailjenega vojaškega odkritoarčnega in poštenega člo- vežbanja dijakov na ameriških veka, s katerim sem kdaj govo- univerzah. V nekaterih krajih so ril." V svojem boju proti rellf- tudi profesorji sodelovali pri pro nim delavcem je pokazal, da hoče tivojnih demonstracijah, imsnemati Hitlerja. Relifne de- Med dijake kansaške univerze lavce je obdolžil, da provocirajo j€ bila vržena plinska bomba, ne nasilstva in naroČil svojim stranki dijak na kolegiju Lawrence, žnikom, "naj dobro premlatljo Appleton, Wis,, pa je bil ranjen, vsakega nepokorneža. Ako vaško je policija navalila na , de-kdo brcne, glejte, da tista noga, monstrante. V splošnem je bilo ki je zadala brco, ne bo dolgo ča- opaziti manj opozicije proti di sa rabljena." jaškim demonstracijam' nego Pri relifnih projektih v New I prejšnja leta. Yorku je sedaj uposlenih 240,000 Angelo Herndon, mlad komu delavcev. Mnogi izmed teh so čla-| nlstlčnl voditelj, je nastopil kot ni unij in ti so naznanili, da bo- govornik pred dijaki univerze do organizirali velike demonstra- Yale, F. 8, Hughes, nečak načel cije, če bo Ridder skušal uresni- nika federalnega vrhovnega so-Čitl svojo pretnjo in odslovil 40,- dišča. pa je bil eden Ismed go- 000 delavcev. Velika Britanija opusti« la boj proti falistiéni Italiji vornikov pred dijaki kolegija Amherst. Samo v New Yorku ae je 90, 000 dijakov udeležijo protivoj nlh demonstracij. Z njimi so sodelovale matere, ki so nosilo na pise: "Nismo vzgojile svojih si de- (NsdsiJtvaaj« s i. straat.) |nov za vojake lM Proti voj ne __ ........ .................. n s tem ustavile (prodiranje monstraclje Je organizirala Unl- |n šestradano kmetsko probival- italijansko ^«torne armade. ja ameriških študentov, ki Je bl- ,tvo s velikimi dozami antibolj. Inženirski oddelki sedaj odstra- formirana v zadnjem decem-1 ševiško propagande in a atarlml nju je skalovje in drevesa ter bru z združitvijo 8plošne štu- otrobi, da židje delujejo ta obu- popravljajo cesto, da se tako dentovske lige In fttudentovske božanje Poljske. "Sestradajte omogoči nadaljnje prodiranje Uge ^ industrijsko demokracijo. Jude," je geslo endeksov, polj krompirja. Maščoba primanjkuje, ker jo rabijo za izdelovanje nitroglicerina in drugih visoko eksplozivnih snovi. "Brez masla lahko živimo," pravi požigal-skl general Goering s trojnim podbradkom, "toda brez bombnih aeroplanov ne moremo biti." Hrenerski pas in gothartaki predor sta zamašena z dolgimi tovornimi vlaki, ki vozijo jeklo in premog v Italijo Premog za vojaške in municijske transporte po Sredozemskem morju. Premog in olje staneta Italijo milijon dolarjev dnevno. In medtem, ko kmetje v Siciliji in Kalabrijl hodijo brez cveti ka v žepu, brezbrižno naznanja namišljeni Cezar v Rimu: "Po vsej Evropi se pomičemo proti nižjemu življenskemu standardu. Mogoče pride Čas, ko se bo moral italijanski delavski razred zadovoljiti le z enim kosilom na dan. Vaakdo med nami se mora naučiti doprlnaAanja žrtve. Vsakdo med nami se mor«^ zadovoljiti z manj." Milijonarju in beraču je enuko prepovedano ukrasti hleb kruha—če verja-meta. V lačni Poljski je bilo dva tisoč šol prisiljenih zapreti vrata, ker nI denarja sa plače učiteljem, toda latega dne, ko aem prišel v Varšavo, je časopisje prineslo vladni apel na |>oaamoz-nike za kontrlbuclje v aklad narodne obrambe. Vojni proračun, ki i)oftre letno skoraj 00% vseh davkov v deželi, še ni dovolj velik za oborožitev armade! Poljski junkerjl (veleposestniki, šlfdičiči in grofje) se odprto navdušujejo sa zveso s Nemčijo v svrho roparske vojne proti sovjetski Rusiji. Fevdalni baroni bl radi položili svoje kremplje na uspevajoče kolektivne farme na drugI «truni mej« in reducirali ruske kmete na nivoj plantažnih sužnjev. Za dosego toga namena poljski Junkerjl krmijo obubožano Ridder zagrozil relifnim delavcem S svojo taktiko je izzval odpor na vseh straneh New York. — (FP) — Victor F. Ridder, načelnik uprave relifnih del v New Yorku, Je naznanil, da bo mobiliziral policijsko silo proti organiziranim delavcem, ki so uposleni pri relifnih delih, če bodo še nadalje uprizarjali demonstracije proti njegovim aktivnostim. V svojem govoru pred člani civičnega kluba je dejal, da ao demonstrantje podgane in ušivci in da bo vsakega, ki se bo udeležil nadaljnjih demonstracij, odslovil. Relifni delavci že dolgo vodijo opozicijo proti Ridderju. On je italijanske armade. Tajniki fašističnih organizacij ao bili pozvani v Rim, kjer bodo dobili inatrulocije gleda masne mobilizacije, da bo vse pripravljeno «a proslave popolne italijanske zmage, ko bo italijanska armada zasedla glavno mesto Abesinije. Glavni stsn generala Badogliu je sedaj o-krog sto kiiomotrov južno od mesta Desje. Addla A baba, 2. maja.—Cesar Selassie je pozval vse sposobne moške pod orožje, da prepreči invazijo abesinske prestolice. Nekaj čet je poslal proti severu, da ustavijo prodiranje Italijanske armade. Armadi prostovoljcev bo poveljeval ras Getačou,'governer tprovinc Kaf. fa in Gofah. Vojaki so bili in-strulranl, naj se zaloie i živili za pet dni. Selasaie, ki ae je nenadoma vrnil s severne fronte, Je izjavit, da so se njegove čete u-maknile Iz "strateglčnih ozirov" in (U vojna še ne tbo končana. Abesinija se bo borila do zadnjega moža. Addis Ababa je aedaj zapuščeno mesto. Več tisoč domsčU nov Je pobegnilo v bližnja gorovja, tujezemci pa Iščejo zavetje v uradih svojih poslaništev. V mestu Je ostala le policijska sila, ki skrbi za mir in red. skih fašistov. Cele židovske vasi so v razvalinah, njih mal« obrtnije In trgovine okradene do # i ( , c i stene in hišna oprema zdrob» vojne histeričnosti '>»»• . .. , . * I Poljska vlada ne stori ničesar, da bi oatavlla nntižidovsko agitacijo, In zakaj naj bi? Dokler se bo poljski in židovski proletariat klal med seboj, toliko časa tudi ne bo pričel premišljevati o avojl miserijli o pravem vzroku svoje mlzerije, ki je militaristično fašističiiu diktatura. Evropa v pesteh Pripravlja sa na novo klanja kakor nikdar prej Varšava.—(FP, poroča Pierre Van Paassen.)—Poljska ima tri milijone registriranih brezpoael nlh, nadalje tri milijone Židov, katere sistematično zatira t la koto do smrti, In končno največjo lakoto v svoji zgodovini. Zide davijo z lakoto in bojko tom In od januarja Jih Je bilo v pogromih en tisoč resno poškodovanih In 119 ubitih. V Poleži J i, največji poljski provinci, je lakota vsakoletna prikazen, toda letos sta se JI pridružila še tifus in otroška pa-rsllza Boj brezposelnih delavcev v New Jerseyju (Nsdsljsvanjs s t. strsuU ni samim sebi po vsej državi. Občinam In mestom Je enostavno zmanjkalo denarja, država |>a nI ničesar ukrenila za lajšanje bede. V Trentonu so se zadnji relifni čeki glasili na ft.66 na Edina hrana tisoč« k met-1 družino, nakar Je bilo tudi tega Bit« '■«-rm U. » lt je v In ves izčr-* '«ti. Tesla kma-Po zdravniko-iMhar podlegel in je najbrže j«'govo truplo so ,M1 tam ps so ga J»1» v Ljubljano, »pr. pokopali. t"1" prav, da se Je J v med Krmo In li noč i, v burji in nekako razhajati, g«-*In je, da mo-'•di *kii|»aj, tudi '"Igovornoat in •at iM*«rsčam In pa so mu še pravočaano nudili pomoč. Tako so bili samo v Ljubljani izvršeni o praznikih štirje aamo-mori. ki so zahtevali doslej dve življenji. fte en namomor. — V Mariboru se je v Gosposki ulici zastrupila 40 letna postrežnlca Ivana Ferkova. Med prevozom v bolnico je umrla. Vzrok neznan .. . Samomor In požig v PobAavi V Zgornji Polskavl se je pripetil nenavaden dogi»dek. Tam ima avoje posestvo posestnik ftkrabut. ki j« hkrati zavarovalni agent. Ko je v soboto odšel v Maribor po opravkih, je kmalu po njegovem odhodu zagorelo njegovo gospodarsko jioslopje. Prihiteli so Hlika kaže ra: Pa TnaM P^ev * *** * Unke velikega potniškega letala, ki k nedavno treščilo na IIa v bližini Unionionna. skih bajtarjev Je le skuhana I konec. drevesna skorja In koreninice, Lansko jesen Je državna zbor-katere nabirajo otroci In žene rilca sprejela zakon nakupnega v grofovskih gozdovih, kjer Jim davka. Toda bil Je sprejet s to-dovolljo lastniki. liktmi protesti s strani ljudstva, življenje Poljske Je usmerje- da ga Je bila pred nekaj meno jk) kopitu z vojno obsedenci seči prisiljena črtati. In ker nI Evrope, Vse bogastvo narodov,! zbornica poiskala drugih virov vae njihove energije, vsa soci-1 za financiranje relifa, je prišlo al na, ekonomska in celo biološka do sedsnjc situacije. V nekate-prizadevanja posvečajo vojni In rlh mestih so oblasti izdale reli-pripravam za vojno. farJem—prl|ioročilna pisma, s Prehodite Evropo od prlčetka katerimi naj fehtajo «hI hiše do do konca in po vseh cestah bo- hiše, češ, da Je U» vse, kar mo-ste slišali odmevanje težko |nn|- rejo storiti! kovanih vojaških Čevljev. Regi. Legislatura Ima pred seboj mentl maršlrajo v vae direkcije, gakouski osnutek za olslavčenje Oboke večernega neba razsvet- |uksusa gledaliških vstopnic, nenreči. Ijujejo rdeči jeziki is plavžnlh peči. Orožarne obratujejo -v treh šlhtih v vseh državah. Na avojem dolgem potovanju i ni kontinentu sem vid*l nepre g led no verigo železniških vago nov, naloženih z vojnimi aer»»-planl. Izpod zelenih rjuh m po-šaatno zijali okretni topovi. Kamorkoli aem pogledal, povsod •em videl vojaštvo, vojažtvo. Po poljih se je vlačila traktorska artiljerija, vojaške kuhinje, i^uničijskl vagoni, tanki, oklop nI avti in drvenje čudaških, fantastičnih Jeklenih p*iše*tj. Za vojaškimi kolonami m se pomi kale dolge vrste ambulanc Rde čega križa. V Nemčiji so krušne linij« pred trgovinami Primanjkuje masla, masti, mleka, mesa in kozmetike in |Midobno. Amimk iz tega vira bi država lahko dobila I« majhen del za |sslpiranje l»rez-poselnih -le okrog 16% od minimalnih potreb, Doh<»diiinsk««ga davka, s katerim bl lahko potito-la premožnejše in liogate sloje, legislatura noč# sprejeti, ker se poslanci ne marajo zameriti tistim, ki ksj štejejo. Voditelji zvifze brezposelnih «o posvarili itoslance, da bo i»rlšlo do nemirov, ako ne zborujejo toliko časa, da preskrbe «tenar za flnanrirsnj« relifa. All «le ž« naročili Pranvete ali Mladinski li«l »vejenie pri jat si J« aH «nmdniku v domovino? To je edini dar (rajne v redno* I. ki ga sa «al denor lahko pošljete svoj- v. U Vilic avtomobilu, ki je prihajal na površje, je cena z« težke vozne živali še vedno rasla. Kakor daleč nazaj je segal Billyjev spomin, je cena za velike delovne konje neprestano naraščala. Po velikem potresu je bila poskočila; na. zadovala ni nikoli. "Jelite, Billy, da imate a konjsko kupčijo boljši zaskižek, kakor če bi bili navaden deU-vec7" je vprašala gospa Mortimer jeva. Iz-vrstno. Zato ni treba, da bi kopali jarke na travniku, orali ali karkoli že. Le kupujte konje, kakor ste jih doslej. A bodite tako dobri In ipiačajte iz tega. kar zaslužite, Saxoni delavca za njeno zelenjavo. Naložba bo dobra in denar se bo hitro vrnil k vam." Seveda", je pritrdil. "Vsak najame delavca zato, da kaj zasluži z njim. A kako naj Saxon in U človek obdelata pet oralov, ko gospod Hale trdi, da midva oba ne zmoreva niti dveh — to mi ne gre v glavo." "Saxon ne bo delala", mu je zabrusila go-spa Mortimerjeva. "Ali ste mene videli, da bi bila sama delala v Sau JoeejuT Saxon bo rabila svojo pamet. Css bi že bil, ds si to zapomnite. Poldrugi dolsr na dan zaslužijo tisti, ki ne rabijo pameti — in ona se ne bo zadovoljila s poldrugim dolarjem navdan. Poslušajte me zdaj. Danes popoldne sem imela z gospodom líale jem dolg razgovor. On pravi, da v tej dolini tako rekoč ni dobiti dobrih delavcev." ♦To vem", se je oglasil Billy. "Vsi, ki so kaj prida, odhajajo v mesta. Kar ostane tu, so samo ostanki. Prida ljudje, ki ostanejo, pa ne hodijo delat za druge." -To je čista resnica. A čujta me, otroka. Vedela sem, da je tako, in omenila gospodu Ha-leu. Pripravljen je, da uredi za vaju to reč. On ima v Um sam izkušnjo in je v stikih z nadzornikom. Skratka, dobila bosta dva pogojno pomiloščena kaznjenca iz San Quentina, da vama bosta vrtnarila. Tam je veliko Kitajcev in Italijanov in prav ti so najboljši zelenjavni vrtnarji. Tako ubijeta dve muhi na en mah. Pomagala bosta ubogima jetnikoma in sebi". Saxon se je ustrašila In ni vedela, kaj bi; a Billy je jel resno premišljevati o stvsri. "Johns mends poznata", Je nadaljevala gospa Mortimerjeva, "tistega, ki služi pri gospodu Hsleu? Kako vama ugaja?" "Oh, še danes sem želela, da bi mogla dobiti takega človeka," je vneto dejala Saxon. "Taka dobra, zvesta dušs Je! Gosps Haleova mi je povedala o njem veliko lepega." "Le nečeea ne," se je nasmehnila gospa Mortimerjeva. "John je pogojno pomiloščen kaznjenec. Pred osem In dvajsetimi leti je v nagli jezi ubil človeka, s katerim sta se bila apore-kla zaradi petih centov. Zdaj je že tri teta izpuščen in pri Ualeovih. Ali se spominjata Louisa, tistega starega Francoza, ki sta ga videla pñ meni? Z nJim Je prav tsko. Ts reč je tedaj urejena. Ko prideta vajina dva — razume se, da Jima bosta dajala spodobno plačo — in gledali bomo, da bosta olja iste narodnosti, ali Kitajca, ali Italijana — nu, kadar prideta, bo Jiihn z njuno pomočjo In pod vodstvom gospoda Halea zbil majhno kolibo, da bosta v njej živela. Kraj bomo le izbrali. Pa tudi tako bosta še iMitrebovala tuje pomoči, ko bo vajina farma v polnem razmahu. Zato imejte oči odprte, Hilly, kadar se klatite po dolini." Drugi večer Billyja nI bilo doma, in ob devetih je jezdni sel iz Glen Ellena prinesel brzojavko. Hilly jo je bil poslal iz Jezerske krajine. I »k* I je konj za Oakland. ftele tretji večer ae je vrnil, do Iznemoglostl upehan, a tudi poln ponosu, ki ga ni mogel prikriti. *Nu, kaj ste delaH te tri dni T gs je vpra-šsls gospa Mortimerjeva. "Pamet sem rabil", se je mirno pohvalil. "Ubil sem dve muhi ns en msh; in rečem vsm, ne ssmo dveh, ampak cel roj. Ho! Zvedel sem bil to reč v l>awndSleu in povem vam, Hazel in Hattie sta bili pošteno upehani, ko sem ju v Calistogi postavil v hlev in se s pošto odpeljal tja preko St. Helene. Prišel sem, kakor da bi me bili klicali, in sem jih res ujel — osem veliksnov — vso vprego nekega hribovskega voznika. Mlade živali« čVrste kakor dolarji, najlažji izmed njih tehta več ko petnsjst sto funtov. Snoči sem jih vkrcsl v Cslistogi. In — nu, to še ni vse. "Pred tem, že prvi dan, sem v Lawndsieu govoril z možem, ki vozi za kamnolom, kjer delajo kocke za tlakovanje. Ali «prodajam konje? Dejal je, da bi jih rad kupil. Vsako ceno bi plačal, de najel bi jih, je dejal" "In ti si mu poslal tistih osem, ki si jih bil kupil !" mu je Ssxon aegls v besedo. "Le ugiblji. Osem sem jih bil kupil z oak-Isndskim denarjem in v Oakland sem jih tudi poslal. A z onim v Lawndaleu sem se zmenil za daljšo dobo; pristal je, da vzame od mene do šest delovnih konj in mi bo plačeval za vsa-kegs po pol dolarja na dan. Nato sem brao-Jsvil staremu, naj mi takoj pošlje šeet kl jus z bolnimi nogami; Bud Strothers naj jih idbe-re, denar pa naj vzamejo od moje provizije. Bud že ve, česa potrebujem. Kakor hitro pridejo, jim snamemo podkve. Dva tedna paše, pa «pojdejo v Lawndale. To delo jim ne bo pretežko. Vozili bodo po mehkem klancu navzdol na železniško postajo. Pol dolarja najemnine za vsakega — to pomeni, da mi bodo zaslužili šestkrat v tednu po tri dolarje. Meni jih ne bo treba ne krmiti ne kovati, ničesar ne, samo pazil bom, da bodo prav ravnali z njimi. Tri dolarje na dan, kaj ? To bo menda zadoščalo za dva, ki bosta delala Saxoni po dolarju in pol na dan, razen če Ju bo vprezala tudi ¿b nedeljah. Hoho! Dolina meseca! Ne bo dcflgo trajalo pa bova nosila demente. Moj Bog, človek bi lahko živel v mestu tisoč let in ne bi našel take prilike. Kitajska loterija ni nič proti temu." Vstal je. "Zdaj pojdem k Hazeli In Hattieji, da ju napojim in nakrmim, potem pa naj počivata. Ko se vrnem, bi rad kmalu večerjal." Zenl sta se svetlo spogledali in obe sta že hoteli izpregovoriti, ko se Je Billy vrnil k vratom in pomolil glavo v sobo. "(Nečesa morda nista dobro razumeli", je dejal. "Pobiral bom zanje po tri dolarje na dan; a vseh šest konj je mojih. Moji so, moja last. Ali zdaj rszumata?" DVAJSETO POGLAVJE "Nisem še opravila z vama, otroka," so bile zadnje besede gospe Mortimerjeve, ko je odhajala ^4* res se je v teku zime večkrat pripeljala na kratek cfoisk, da jima je kaj svetovala In učila Saxono, kako naj rsôuna svoj pridelek za prodajo sproti, za pomladno prodajo, ki bo znatno večja, In v glavni, poletni dobi, ko bo lahko oddala vse, kar bo vobče mogla pridelati, in bo de zmerom premalo, ds bi zadostila potrebi. Med tem sta morali Hazel in Hattie porabiti vsako iprosto urico za to, da sta voziil gnoj il Glen Ellens, čigar hlevi in dvori* a še niso pomnila lak.» temeljitega čiščenja. Takisto je bilo treba zvoziti z železnice več tovorov umetnega gnoja, kupljenega po navodilih gospe Mortimerjeve. (D*U« prihodnji*. > Germaine Iteaumontovs: Klobuk, palica in ; rokavice Andre l.aumoy je stopal po starih v egastib nt upnicah navzgor, stopal je premišljeno in zamišljeno, saj se je <4*11 za trdno odločil, da bo uresničil v%len ns-črt. In Andrejev načrt je bil res važen, ko j«* pa hotet vendar zasnubiti gospodično l.isbetho Me. ridovo. Minilo je leto in dan, odkar *e je Andre seznanil ob morju z gospodično Lislnrtho; k a* ne je uta ae v Partzu pri skupnih znancih simpatije zame, toda Hog zna sli ve, kako glohoku je mojs ljubezen?" Je modroval Andre po stopnicuh sam s seboj, "Moj obisk jo bo gotovo presenetil. Toda le pogum! Samo da bi bils doma—in da bi me ne zavrnila .... ." fte nikoli prej ni bil Andre v Llsbethlnem stanovanju, vendag je vedel, da je stanovala zdaj sama v skromnem stanovanju, ki ga je bila njena j*>kojns mati najela |m> smrti svojega moža. V tem skromnem stanovanju je torej živela Lisbeth z živim *|>oml-nom na njiju, ki sta ji bila naj-bližnja in najdražja. Andre Je pozvonil; odprla mu je starikava gospodinja. Zdajci PROSVETA sece v Saigonu," je odgovorila j Frank Kroll: nedolžno. ■ • ■ Andreju je skoraj zmanjkalo tal pod nogami. K svoji ljubljeni Lisbethi je bil prišel, da jo zasnubi—ons pa skriva v svojem stanovanju drugega moškega—ljubčka bržčas ... Obupanemu Andreju je leden pot orosil čelo. Kaj naj le reče? . . . Ssmo tegs se je zavedsl, ds je Lisbeth zanj izgubljena ... In v tej srrsš-ni srčni bolačini so se zrušili vsi njegovi zlati snovi o sončni bodočnosti. Po kratkem, brezglsvem in prsznem pogovoru je Andre brž vstal in je potem še tako mimo grede omenil, da se utegneta to zimo že še ksj srečati; sicer se ps lahko o tem, če bi že naneslo, tudi po telefonu pomenita ... In Andre je odšel, akorsjda nevljudno naglo se je poslovil, ne da bi se bil vsaj za hip ozrl, ne da bi ee bil le za hip zazrl v velike vprašujoče Lisbethine oči, ne da bi bil ošinil s sovražnim pogledom izdajslski divan v predsob ju ... In nikoli več se ni vrnil. ---—_ PONDEUEK Vdovec J a n e z in njegov tekmec večkrat srečala med gosti. Ze precej v za»etku je "napravila—J3e izginila, očitno v zadregi, ne čeprav mlada gospodična nanj!ds bi vprašala Andreja za im*— Vtis popotne, prave dame; niko.|k«r v predsobju ga je pustila. V tem predsobju je Andre najprej ravnodušno, potlej začudeno, na- II nI opazil pri njej nepremišljenega ne nerodnega giba, nikoli ni slišal nevljudne tteaede. Njeno vedenje, način kako je druge in sebe zsbavals. «ta bila Zgovorno apričevalo njene imenitne v igo» le in popolne omike. In prav take lene je bilo Andrejo tet4** Zakaj Andre laumojr. ki ga je Čakala blesteča kariera v dr*«v-ni službi. |*>tomec inujuto« vplivne drutine, se je tnorsl o gledati zs tako ženo, ki «e Im» lahko z njo \ zasebnem tiv Ijenju postavil i Trav gotova goji Liabeth |Mis|ed pa a čedalje večjim nemi-ron^opszil: moški klol.uk površnik. psi ico In dve moški rokavici . . . Vse to Je ležalo razmetano I to divanu. ~ Andre je bil Ves zmeden; nI vedet, sli ssnjs sll bedi. Saj mu je Liabeth vendar fte mnogokrat rekla, da stanuje sama—zdaj ps ta nfciška oblačila? . . . 1'o.rhu ta» še ta prismuknjene gospodi-njs, ki je oh njegovem prihodu kar tbelala, kakor hI JI hit sam vrag u pitami. "Toda," je premišljeval Andre, ds bi se |H>mirll, "ssj Ima Lisbeth vendar brata Georgesa! Ta Je bržčas nepričakovano prišel na dopust—In je vrgel svoj plašč in klobuk malomarno na divan. Da, da; tako bo! Sicer pa—kaj ae vraga trapim? Liabeth bi vendar gotovo nikoli ne sprejela kakšnega neotesanca In nekorektne-ža . . ." V razmišljanju ga Je prekinil Llsbethln prihod. Stopila je preden j—in glej zlomka—ali je bila mar rszhurjena—ali je bila svetloba tako čmerikava—videti je bila vsa spremenjena. Andreja je obšel mučen občutek, da je Lisbethi v napoto . . . Ves razlmrjen in zmeden kakopak v salonu ni mogel lepe Lis-bethe zasnubiti. Njegovega lesenega vedenja ae je nalezla še ona—in njena zadrega se je čedalje očitneje stopnjevala "Ni sama." Je neprestano ml sili Andre. "saj sem Ji samo v napoto.. "Ravno sem šel mimo vaše hiše," Je napoaled izdavil, "ps aem al dejal, ds bi vsa morda ... ven dar—motiti vsa nikakor Pozneje se je Andre poročil z ljubeznivo in ljubezni vredno damo, ki je imela eno samo napako, da namreč ni bila Uabeth, njegova oboževana in ne pozabljena Lisbeth. Medtem ko so dnevi njegovega zakona potekali mirno, a brez strasti, je plezal Andre po lestvici svoje karier« navzgor. Imel je otroke, bogastvo in ugled—in tudi Madeleine, njegova žena, mu je bila v ljubezni vdana in ljubka tovariš iča/ In vendar: svoje strastne Ucmezni ni poklonil Andre njej, zapisal jo je bil že zdavnaj nedosegljivi umm. Nekega dne je razburil majcen dogodek mirno družino. Andre je bil t ženo in otroci na počitnicah. Stanovsli so v samotni vili, daleč vstran od vasi—ko je zdajci prinesel pismonoša brzojavko iz Pariza. Andre je moral pri priči po važnih državnih o-pravkih v prestolnico. "Pošteno neprijetno mi je, da vas moram* tako same pustiti tukaj," je menil Andre. "Kuharica je stara vzgojite! j ic a boječa— in Bog ne daj, da vam pride kakšen klatež v vas!" "Saj vendar veš, da nisem strahopetna," ga je zavrnila Madeleine. "Pomisli vendar, kako samotna je ta hiša; meni ni nič kaj prijetno pri duši, ko odhajam," je odgovoril Andre. Madeleine je zamišljeno stresla z glavico, skoraj se je še nje lotila Andrejeva zaskrbljenost. Napeto je premišljevala, toda pametnega izhoda iz zagate se ni domislila. Zdajci se ji je pa razlezel obraz. "Cuj," je rekla Andreju, "saj lahko Lisbethino zvijačo u-porsbim." Andre je pogledal svojo ženo tako začudeno, da se je na glas zasmejala. "Zakaj me tako gledaš?" ga je vprašala. "Veš, mnogo let je že od tega. ko sem se nekoč seznanila z nekim od sile plahim dekletom, z Liabetho Merlelovo. Sicer ne vem, zakaj ti to pripovedujem, ko je pa ne poznaš. Torej, Lisbeth je živela sama zase, starši so ji umrli, brata pa nikoli ni bilo na spregled. Viš, in to dekle je zmerom položilo predsobju na divan bratova oblačila. Georgeaov klobuk, površnik, palico in rokavice ... Nu in če je kdo prišel ... s slabim namenom ... in je videl moška oblačila na divanu, je moral takoj vedeti, ds deklics ni brez var-stvs. To, to ivijsčo bom še jsz poskusila."■ Andre je praanil v ameh. tods U ameh je Ml tako čuden in pri-ailjen, da je |fadeleinc zaskrbljeno vzkliknila: "Ksj ti js, Andre, zakaj ee ta ko čudno h mejaš 7" In Andrej je trpko odgovoril: "Na tiste mislim, ki bi prišli s plemenitim nsmenom . . no» "Ne motite me — kaj še!" vzkliknila Liabeth. ? "Zdaj sem ne šele spomnil, ds pričakujete menda prav ta m ser svojega gospoda brsts . . "Ne, nt ! Georges bo še tri me- X« k nafta računlcs "Moški ilve hitreje od žensk. "Res je! Ko sem se ftenil. sva bils z mojo ftsno istih let. Dsnes jih imam petdeset, mojs 'žens pa ens In štirideset. • I .ogično aklepan je Pijanec kolovrati domov. Med potjo se zskti v nekega goapoda in izkupl zvenečo zaušnico. "Čudno," tamomlja pijanec. "Kaj i< m mar žt Janez je bil bogat kmet na Dolenjskem« ki ps v zskonu ni imel sreče. Prva žena mu je u-mrls eno leto po poroki, s je kmalu nsšel drugo. S prvo ni imel o-trok, z drugo ps jih je dobil v desetih letih sedem. Ko so se bližali dnevi, ds je imela žena poviti nsdsljnjegs otroka, je zbolela in po porodu umrla. Zdravnik je rešil otroka, toda msteri ni mogel pomsgsti. Pogrebci so jo odnesli na pokopališče in zagre-bU. Vdovec Janez je tarnal, da bi ae moral kamnu smiliti. Kdor ga je opazoval, al je mislil, da bo težko prebolel izgubo žene, ki mu je pustila kopico otrok. Preteklo je nekaj let po ženini smrti. Vdovcu se je zdelo, kakor da bi zdrsnila mimo njega. Kakor se sčasoma vae preboli in čaf zaceli najhujše rane, tako je tudi vdovec prebolel izgubo svoje žene in pričel tuhtati, kako in kje bi si poiskal drugo. Na dekleta ni mogel mialiti, daai jih je bilo dosti v tisti vaai, a on je vedel, da bi ga vsaka zavrnila, če bi jo vprašal, naj postane njegova žena. Najrajši bi bil dobil precej premožno vdovo, ki je izgubila moža v svetovni vojni. Kakor on, tako je tudi ona imela več otrok, toda to se mu ni zdela itikaka ovira. Nekega dne je obgovoril svojega soseda Jurija in mu dejal: "Veš kaj, Jurij, tiato vdovo, saj veš katero, že dolgo časa opažu jem. Ti si pameten človek, zato ti bom vse razodel." t Jurij je nagrbančil čelo, pogledal vdovca izpod klobuka in i-skal primernega odgovora, a ga je Janez prehitel. "Veš, Jurij, pridna je kakor čebela. Obdeluje kmetijo in otroci ji pomagajo, a glavna dela o-pravi sama. Nerodno je le to, ker ima šest otrok, jaz pa osem. Človeku se lahko zmeša pri tako veliki družini." "Tudi jaz ne bi \\\ rad gospodar tako veliki družini," je pritrdil Jurij. "Sploh pa je ni treba poročiti. Seznanita ae, obi skujta drug drugega, pa bo vse prav." 'To bi bilo dobro, dokler bi bils ljubezen tajna, a potem, ko bi izvedeli ljudje — kaj bi bilo po-tem?" "Babe bi klepetale, da bi se kar zemlja tresla," je odgovoril Jurij in se pričel krohotati. Minilo je par mesecev po tistem pogovoru med vdovcem in Jurijem. Poletja je bilo konec in od bukovega gozda so že pihali hladni vetrovi in odnašali odpadajoče liste. Vrh gorjanskega velikana je kazal belo kapo in povsod je bilo opaziti usihajoče jesensko življenje, ki se je imelo umakniti mračni zimi. Pastirji v nižinah so še pasli živino, pekli kostanj, ukali in kričali. Ženske so žele praprot na pašniku in obirale zrele brinove jagode. Vdovec Janez je kosil nemško deteljo, ki je ponovno pognala na njivi, nekaj korakov stran pa je rezala koruzna stebla vdova v katero se je bil zaljubil. "Hej, Mica", je zavpil, "še vedno te imam rad. Nocoj bom prišel k tebi v vas, da se bova nekoliko razgovorila in pokramljala o ljubezni. Saj Še nisva prestara". "Kaj praviš?" se je oglasila Mica in se zravnsls. "Ne meram, ds bi prišel. Imsm otroke in nočem delsti neumnosti." , 'iiaj boš govorila o otrocih in neumnostih. Saj bodo šli spat in naju ne bodo motili." "Spat? Ne pripraviš jih zlepa v posteljo. Starejše dekle sploh ne gre pred enajsto uro. No, vidiš, potem ti ji zastonj hoditi in ti še $nkrat povem, da ne maram. da bi prišel." "Ce je tako. bom ps prišel ob eni po polnoči, takrat bodo gotovo že vsi spali." •Tudi ob eni uri ne", je rekla Mica, ki je postala že nekoliko robata, in se zatopil« v svoje delo. * Vdovec se je jezil na Mko, ki je kar naenkrat poetals nekam čudna. S košnjo je bil kmalu gotov in ae napotil proti domu. ves čas ps je kuhsl jezo. ker je ženske tako robsto zavrnila njegovo ponudbo. Lepa tifea noč je legla preko -#«imM Piéton». Državna milica straži živila, ki ao bila poslana žrtvi« [wm v mestu Galhesville, Ga vaai. Polna luna je sijala in razsvetljevala pokrajino, da je bilo videti kakor podnevi. Janez je slonel pri oknu in kukal proti hiši vdpve Mice. Nekaj ga je vleklo, da bi šel vseeno k nji, čeprav mu tega ni dovolila. Micina hiša je bila kakor magnet, ki ga je vlekel tja. Sedel je in premišljal, ali bi šel ali ne. Z roko je segel v razmršene lase ter ugibal, kaj naj bi storil, ko ga je naenkrat nekaj vznemirilo in presenetilo. Opazil je bil dolgo senco, ki se je vlekla od sosedovega skednja. Uprl je svoje oči v tisto smer in v lunini svetlobi je opazil človeško postavo, ki je zavila proti vdovini hiši in se ustavila na verandi. V tistem trenutku je kar zavrelo v njegovi glavi. Takoj mu je bilo jasno, da ima tekmeca, ki lazi za vdovo. tNi utegnil poiskati vrat v svoji razburjenosti, temveč je kar skočil skozi o-kno, kakor da bi ga vrgla električna sila. S tem je spravil svojega tekmeca v kočljiv položaj. Ta je takoj opazil, kako se je pognala moška postava skozi okno in stekla v smeri proti vdovini hiši. Hitro se je skril v kotu in tam čakal. Razjarjeni Janez je obkrožil hišo in pregledal vse kote in se jezil na Mico, ker se mu je zdelo, da mu je prepovedala obisk zaradi tega, ker je bila že prej izbrala drugega ljubčka. Kakor gad je sikal, ko je iskal skritega tekmeca. Končno ga je našel pod verando, kjer je v strahu trep*-tal kot maček, ki je zasačen v shrambi za meso. Izvlekel ga je iz skrivališča in parkrat sunil v zadnjo plat, nakar je tekmec hitro odkuril v smer, odkoder je prišel. Vdovec Janez je potem še nekoliko postal in premišljeval svoj položaj. Dobro se mu je zdelo, ker je pravočasno odkril tekmeca. Sklenil je pretrgati vse stike z vdovo, o kateri je mislil, da se ne briga za moške, a je sedaj spoznal svojo prevaro. Njuna pot se je takrat ločila. Vdovec je iskal drugo priliko, da se seznani z žensko, ki bi hotela postati njegova družica. To se mu je nekaj mesecev pozneje tudi posrečilo. Našel je žensko, ki mu je ugajala in on nji in sledila je poroka. Slaba postrežba "Natakarica mi je i poljub." "Na to utegneš še dolgo ¿i ti! Zelo počasna postrežbi tej gostilni!" TEPLANSZKYJEV IZIET JUGOSLAVIJO Mr. Eugene Teplanszky, reditelj poletnega izleta, ki L vršil na parniku Bremen, ka odpluje iz New Yorka 14. ju je dobro znan prekooceani potnikom. Kot spremljevalec potu za Centralno in Srednjo En je vprizoril Mr. Teplanuzkyi inoeemedeset potovanj tja nazaj na parniku Evropa, k nekakšen dvojnik parnika men. Pri teh prilikah j« fc stiku s stoterimi moškimi in skami ter pozna njihov i in njihove potrebe. Znana i vsa kontinentalna Evropi, gov nasvet in vodstvo bosta nikom izredno dobrodošla. Med vožnjo se bo brin potnike ter skrbel za njihovo bavo, na drugi strani jim bo magal pri zacarinjenju prtlj ter jih bo osebno spremlja Bremerhavena. Bremen, ki ima 51,666 to« zastavna ladja Severonea ga Lloyda ter je znan po naglici, razkošju in pootn Prostori Tretjega razreda, katerimi je več prejšnjega T stičnega razreda, so veliki zračni. Dve družabni dvor dve obednici, dve kadilnici, sebna otroška soba, telov; ' in široki zunanji krovi, ' prispeva k udobnosti in radoi stvu potnikov. Za družbo lanszkyja bodo prirejene | ne zabave. Vsak večer boš nopredstave in ples v družafc dvoranah. —(Ad* à po SLOVENSKA NARODNA P PORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije k posebno list Prosveta *a ka Ur potrebno agitacijo m društev in članstva in u P" gando ovojih Idej. Nfcak* ne za propagando drufi P pornih organizacij. ganizacija Ima običaje»' glasilo. Torsj agititorMsi"" In naznsnlls dragih pm organizacij in njih dnrt* ae ne pošiljsjo listo Pr« Trosreto'? Podpiraj!» m TISKARNA S.N.P.J y tiskarsko obrt »padajoča ddt Tiska vabila aa veeelice In ahode, rizitnks,. knjige, kolsdsrje, letake Itd. v tlovenske«. J slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jsiika»^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.n.pj., da ti8e0vine nabocš v svoji tiskarni / ▼•a p«ja*atla šsjs esšsm S.N.P.J. PRINTER 2U74I sa LAWNDALE Telefon Raefcwel CHICAGO. DJ* ÀVKHVt