Poštnina plačana v gotovim NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Ma> ciboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Dm UREDNIŠTVO v Ljubi tam. Knattjeve nt 5 telefon St 3122. 3123 3124 V2S 3/2fi UPRAVA v Ljubljani Prešernova ui 54. telefon it 3122. 3123 1124. 3/23. 3126 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Pre. šernova ul. 4. telefon št 2492. Leto IU. Lfubliana, 1$ februar a 1919 Stev 7 Slovesna otvoritev palače Delavske zbornice Včeraj so ob navzočnosti zastopnikov oblasti, delavskih delegatov in zaupnikov iz vse države slovesno otvorili palačo Delavske zbornice v Ljubljani Ljubljana, 17. februarja. Danes ob pol 11. dopoldne se je vršila slovesna otvoritev palače Delavske zbornice. Delegati strokovnih organizacij in delavski zaupniki z dežele so se začeli zbirati v gledališki dvorani že okoli 10. ure. Malo pred pol 11. uro so bili že vsi hodniki polni strokovno organiziranega delavstva, ki je dobilo vstopnice za otvoritev pri svojih organizacijah. Prostorna dvorana je bila nabito polna delavstva in povabljenih gostov, ko je vstal predsednik Delavske zbornice g. Melhior Čobal iz Zagorja in prisrčno pozdravil zborovalce. Imenoma je pozdravil zastopnika ministrstva za socialno politiko inšpektorja g. Tujkoviča, velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vodopivca, zastopnika oblastnega odbora dr. Breclja, zastopnika rudarskega glavarstva dvor. svetnika inž. Sirgarja in rudarskega nad-svetnika inž. Pehanija, ljubljanskega župana dr. Puca, generalnega ravnatelja Osrednjega urada v Zagrebu dr. Giaserja in druge. Podpredsednik g. Sedej je prebral pismene in brzojavne čestitke k otvoritvi: ljubljanskega škofa dr. Jegliča, komisarja mariborske oblasti dr. Leskovarja, ministra n. r. dr. Žerjava, vladnega svetnika dr. Atencingerja, mariborskega župana dr. Juvana in Delavske zbornice v Splitu. DZ za interese »neznanega junaka dela« Tajnik Delavske zbornice g. Uratnik je imel nato daljši pozdravni govor, ki je bil mesta.ua prekinjen z burnim ploskanjem. Omenil je široke ljudske mase, na katerih sloni civilizacija vsakega naroda in z njimi v zvezi Pro-meteja iz grških pripovedk. Ukradel je bogovom ogenj iz neba, kar pa mu je zadalo mnogo bolečin, ker so mu kragulji kljuvali srce. Tako je tudi v delavskem pokretu Slovenije. Na eni strani so ustvarjajoče sile, na drugi strani pa razdirajoče s svojimi protesti. Otvoritvi prisostvujejo osiveli delavski zaupniki, ki so pričeli svoje organizacijsko delo v mračnih izbah. Da je delavsko gibanje napredovalo, priča stavba Delavske zbornice. Delegati ima:o pred seboj tretje poročilo DZ, iz katerega se lahko prepričajo, da je ta vršila svoje dolžnosti. Vas, delavske zaupnike, prosim, sporočite neznanemu junaku dela, da smo imeli njegove interese pred očmi. ko smo gradili palačo Delavske zbornice Zastopnik ministrstva za socialno politiko g. dr. Tujkovič je pozdravil z/oorovalce v imenu svojega ministrstva, čestital odboru DZ k palači in izjavil, da bo ministrstvo stremelo, da se bo delavstvo razvilo do one stopnje, ki mu pripada. Veliki župan o zahtevah tkzv. gospodarskih krogov Pozdravni govor velikega župana dr. Vodopivca je vzbudil nenavadno pozornost, zato ga priobčujemo v celoti: Velik pomemben dan praznuje danes slovensko delavstvo. Dobilo je svoj dom, svoje ognjišče, okoli katerega se bo zbiralo kakor velika rodbina s svojimi težnjami in željami. Razne ustanove njegove so dobile v tem domu svojo streho, kjer bodo mogle uspešno razvijati svoje delovanje v kc-rist delavstvu. Pred 10 leti in prej bi pač ne mogli na tak dom niti misliti, v naši mladi državi si ga je delavstvo z legalnimi sredstvi kaj hitro zgradilo. To je velikanski uspeh legalno organiziranega delavstva, ki si ga je priborilo z legalnimi sredstvi. Posebno me veseli, da se otvarja ta vaš dom baš v sedanjem času, ko so nekateri nesocialno čuteči ljudje že mislili, da je prišel čas zanje, ko bodo mogli vzeti delavstvu socialne pridobitve, ki si jih je tekom desetletij s težkim trudom in v hudih bojih priborilo. (Burno odobravanje.) Toda to so le posamezni glasovi, posamezne želje, ki ne pridejo v poštev, kajti niti širši gospodarski krogi ne mislijo tako. ker se predobro zavedajo, da je zadovoljen delavec pogoj njihovega gopoda.rskega uspeha Niti ne mislijo tako odločilni faktorji v državi, saj se spominja naš modri vladar sam v svojem znamenitem proglasu na narod o delavnih in rodoljubnih, pa tudi izmučenih množicah, kojih obupni klic ie bil odločilen za njegov veliki korak. Nasprotno, po vsej državi je zavel nov duh, ki bo oživljajoče vplival tudi na naše narodno gospodarstvo in s tem odprl delavstvu nove vire dela in zaslužka. Zato mislim, dragi delavci, da se daines lahko mirno in brezskrbno pre-daste veselju nad novo krasno pridobitvijo, nad svojim novim domom, ki naj vam bo, kakor sem že rekel, kakor domače ognjišče, ki naj vam daje po- pozabimo korenin tej ustanovi v Trbovljah, Hrastniku in drugih delavskih središčih. Oficijelni del otvoritve je bil s tem zaključen. Na povabilo tajnika gosp. Uratnika so se zborovalci podali v skupinah ogledovat prostore krasne palače, zgrajene, kakor je znano, po načrtih arhitekta inž. Šubica. Otvoritve se je udeležil med drugimi delegati tudi zastopnik naših rudarjev na Westfalskem g. Pavel Bolha. budo za nadaljnje delo, za poživlieno stremljenje k zboljšanju vašega položaja v moralnem in gmotnem oziru. (Burno ploskanje.) Ljubljanski župan dr. Puc se je spominjal dolgotrajne borbe delavskega razreda za dosego najbolj primitivnih zahtev. Pred 100 leti je bil še uveljavljen 16-urni delovnik. Delavstva čaka še mnogo dela v njegovi borbi za človeku dostojno življenje ter tudi mnogo konfliktov z raznimi stanovi. Toda vsak imej pravico do prisluženega zaslužka. Mestna občina ima interes, da bo zrastel krepak delavski rod. Opravičenost tega morajo spoznati tudi posedujoči sloji. Stali vam bomo zvesto ob strani, kakor smo vam stali pri zgradbi te palače. (Viharni odobravanje.) Zastopnik TOI g. Ogrin je želel, naj bi se DZ najuspešnejše razvijala. Zastopnik TOI g. VVindischer je izrekel odboru DZ najprisrčnejše čestitke. Današnji dan ni le praznik organiziranega slovenskega delavstva, temveč tudi slovenskega naroda. Naša DZ je še mlada, a se ima ponašati že z velikimi uspehi. Zastopnik oblast, odbora dr. Brecelj je opozarjal na veliko skrb oblastnega odbora za zdravstvo in javno skrbstvo ter zagotovil delegate, da bodo našli pri oblastni samoupravi najkrepkejšo oporo in podporo. Generalni ravnatelj Osrednjea urada v Zadrebu dr Glaser je čestital delavcem, ki so zbrali denarna sredstva za zgradbo palače Govor osrednjega tajnika dr. Topaloviča Osrednji tajnik DZ g. Topalovič iz Beograda je govoril o prizadevanju delavskih zbornic, da ustvarijo vsem delavskim organizacijam strehe nad glavo in jih s tem usposobijo za velike naloge, ki jih še čakajo. Pred dvema mesecema smo otvorili palačo DZ v Beogradu, v kratkem se bomo sestali k otvoritvi na Jadranu,, a pozneje v Novem Sadu. Delegati vseh delov države so prišli, da izpolnijo svojo ju-goslovensko dolžnost. Jugoslovenski delavci se čutijo bratsko povezane ter zahtevajo enotno socialno zakonodajo. Z zadovoljstvom vzamem na znanje izjavo državnega predstavnika o socialnih pridobitvah, ki si jih je delavstvo s težkim trudom pridobilo. Delavstvo predstavlja veliko elementarno silo/ ki zna ustvarjati, a tudi rušiti. Vse je odvisno od tega, kako postopate s temi silami kako jih kanalizirate. Med vaimi delegati in DZ naj bo stalna življenjska zveza. DZ je kakor drevo, ki poganja cvetove, a za to da pride do cvetja, ste potrebni vi — zemlja. Ne Koncertni večer v Delavski zbornici Koncertni večer v Delavski zbornici V okviru otvoritvenih svečanosti pa* lače Delavske zbornice je priredil zve* čer prosvetni odsek DZ k^nc^rtni ve« čer v novi dvorani palače. Dvorana je jako akustična ter zelo pripravna tudi za koncerte večjega s^ga. Obsega več sto sedežev in kakih 200 stojišč. Oder je tudi za dramske in pc iobne Drire« ditve dovolj širok in globok. Rdeči pli« šasti zastor in rumene drac .je scene so ztlo okusne. Razsvetljava je praks tična, ker je pri temni dvorani sccna enakomerno in razločno razsvetljena. K on t i se je vršil ra čast povabi ljenim gostom in delavstva, je bi' zelo močno obiskan, dvorana rapolniena do zadnjega kota. Ni bila to običajna mestna, si oro bi rekel profesionalna, koncertna pvblika, in vendar so ti pri« prosti, nerazvajeni liudje sl°di'i nevs skir.. in in trur^entalnim točkam z ves :m interesom in točnim razumela« niem. Pri koncertu ie sodeloval moški pev» ski zbor «Grafike» n'en orke r, operna nevV - ~dč Majdičevc. oper« ni nevc O. B°*°tfo. Grafika je koncert otvoril a z živahnim Prelovčevitu zborom »Slava delu« ter takoi stopMa v ž''v kontakt s hvaležno miihFko. V d a Krem noteku V-nrt^pff^ {g i- fvH del programa s šestimi mošk:mii zbori. Dr? katenh so n°vci rod vodstvom orof. Ornbmi«ga Dokaraili lemo m vse čast' vredno zborovsko ku^iro Tzimed niih se ie 7 n&Too-Viknikratrrim so-lo-nastopcm odVkcval simpatičen in nodietno barvan baritenski so,:st. Orkester »Grafike«, po svojem sestavu deloma salonski, s komiDletnim god siri :m, prečen štev^nim korpusom, neka-termi p'hili in trobili ter klavirem in harmonijem zvem prijetno in nas;čeuo ter bo kmailu kos še dokaj t©*wm stvarem komcprtnega značaja. »Grafika« je b;!a delerna nedel^tiega in nad vse živahnega odro tei noti mogoče preskrbovati s precnozom. Za iutri pričakujejo prvi vlak Dremoza iz Poruria. Progo zapadne železnice bo iutri očistil stieza poseben stroi s Dluzom. Vlaki ki so včerai obtičali v postari Hezeshalotn. so prispeli danes ponoči. Tudi vzhodna železnica ie že deloma obnovila Dromet v ooinem obsegu. Ker so iuzoslovenske železnice izjavile, da bodo vozile dalie eiks-presni vlak za rivilero bo ekspresni vlak mesto v nedelio odšel šele v ponedeljek zjutrai ob 7.35 iz Budimpešte. Rim. 17 februaria. Tudi po Italiji ie mraz nekoliko popustil. Laeune so še vedno zamrznjene in prebivalcem otokov okoli Beneflk je treba še vedno dovažati živila z Iedolomilcem. Po kanalu ob Udu je morala vso noč križariti ladia. da ie preprečila zamrznie. Posebno občuten ie mraz na Riviieri. Po vesteh iz Genove znaša škoda, ki 'o ie Dovzročil mraz do vrtovih, vinozradih in na ooliu do 10 milijonov lir. V Milanu ie občina napravila iavne ozrevalnice in izdaia tudi mani premožnim sloiem brezplačno drva in pre-moz. Orient ekspres iz Sofije ie prispel z 9urno, ekspresnii vlak Pariz - Carizrad pa z 41urno zamudo v Milan. V pokrajini Ascoli Pičeno, kier ie padel suez 3 metre visoko, ie olaz zasul celo vas. Pri čemer sta bili dve oseba ubiti. V Furlaniii ie mraz precei popustil. V Rimu ie zelo posikočila cena živil. Pariz. 17. februaria. Kkliub napovedi, da bo nastopilo južno vreme le danes temperatura zopet padla. V Parizu ie kazal toplomer ob 6. zjutraj —6 stopinj. Samomor uglednega sarajevskega veletrgovca Sarajevo. 17. februaria. Včerai oo poldne ie izvrSil samomor udedni sarajevski vinski veletrgovec Anton Wolfram st. Vzrok samomora nI zaian. Opoldne ie bil še Dri kosilu v krozu svoie rodbine, nato pa je odšel na dvorišče in si poznal kroglo v glavo. Nezavesfaieza so za prepe-Ijali v bolnico, kier pa ie Ponoči podlezel smrtni Doškodbi. Pokoinik ie bil zelo ugledna osebnost v Saraievu ter znan kot vinski trgovec skoraj no vsei bivši Avstro - Ozrsfci. Velik požar v Pragi Praga, 17. februaria. Danes doooidne ob pol 11. ie nastal v modefeki delavnici velike češko - moravske stroine tovarne Kotben d. d. zaradi kratkeza stika požar, ki se ie zaradi ostrega mraza in pomanjkanja vode bliskovito razširil. Požar ie trajal do poznih večernih ur. Strokovnjaki ceniio stvarno škodo na 20 miliionov Kč. 19 Of 16/0 70 % 30% Moskva. 17. februarja. Po vesteh iz Ka-buia ie kralj Amaoulah Driooročil anzlc-škemu Doslaniku. nai v bodoče ne odpošilja letal v Afganistan, ker bi s tem kršil afzansko suvereniteto. Anzleška letala moraio računati s tem da bodo obstreljevana. Razen teza ie Amanulah zahteval, naj se angleškim državlianom prepove, da bi se vmešavali v državljansko voino v Afganistanu. Kakor poročaio dalie. ie bil na povelje Habibulaha ustreljen Amanula-hov nečak Akadir Kam Iz Delhiia iavMaro. da so nastali v plemenu Šitrvari *oori pri razdelitvi plena. V snor so se vmešali tudi voditelfri. zaradi česar ie Dlemc izvolilo nove voditelje. Prebivalstvo zahteva, nai odpošHeio svoje zastopnike v Kabul. kier bodo izvolili kralja. Pri eksploziii v Diala-Iabadu ie bilo usmrčenib 800 voiakov. Nov angleški pretendent na aiganski prestol Konstanca, 17. februaria. Nadirkan. ki živi že več dni tukai. ie nenadoma odpotoval. Kakor meniio. bo odšel preko Rirsiie v domovino kier ima baie mnozo pristašev. Romunsko - madžarski spor Bukarešta. 17. februaria. Pozaiania dede optairtskega vorašania v San Remu so bila za tri tedne odgodena. da bi bilo mogoče doseči diplomatskim ootom zbližanje med madžarskimi zahtevami in romunskimi ponudbami. V romunskih krogih zastopajo stališče, da ie Romunija v svojih ponudbah že zelo runozo žrtvovala. MAKOLATORNEGA PAPIRJA kg 4 Din Pomanjkanj o vode na Dunaja. Zafeji siiarsllrf mr« J« povtsrofia po veifešfo mestih občutno poenacjtkaoae vode. Slika prfca-•mte preefccfco omaAvtiSh otaaflav na Dunaju s vodo. Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. v# kosmate najemnine. Dočim mu je doslej po obdavčenju ostalo od kosmate najemnine Ie 36.7 % čistega dohodka, mu bo odslej ostalo 64.5 % čistega dohodka. Rentabilnost take hiše se je torei zaradi davčnih ugodnosti pri nespremenjenih najemninah skoro podvojila. Ker pa ie po novem davčnem zakonu dopolnilni davek progresiven, hočemo navesti še en primer za veliko stanovanjsko hišo. 2.) Hiša z letno kosmato najemnino od 100.000 Din. Po prejšnih davč*;' predpisih je moral ljubljanski hišni posestnik. ki mu je hiša donašala letno 100.000 Din kosmate najemnine plačati: hišnega davka od Din 100.000 ......12.000.— edinstv. drž. pribitka (od 12.000)..... 8.400.— izr. pribitka (od 20.400) 6.120.— invalidski davek in komorski pribitek (60% od 20.400) 12.240.— 35 % obč. doklade (od 12.000) 4.200.— 20 % mest. davšč. (od l00.000) 20.000.— skupaj . . . 62.960.— Po sedanjem zakonu se od kosmate najemnine najprej odbije 20 % (v dru gih mestih 2o%. v vaseh 30%) za vzdrževanje, upravo in amortizacijo, tako da znaša davčna osnova lc 80.000. Plačati bo moral: 12 % osn. davka (od 80.000) 9.600.— dopolnilni davek (od prvih Din 10.000 2%. od drugih 4% itd.)........ 6.600.— 35 % obč. doklada (od 9600) 3.336.— 20 % mestn. dav. (od 100.000)_20.000^ skupaj . . . 39.536.— Dočim je torei lani plačal na davkih 62.960 Din. bo odslei plačal le 39.536 Din Doslej ie torej posestniku večje stanovanjske h'še v Ljubljani ostalo od kosmate najemnine le 37%. od novega leta naprej pa mu bo ostalo 60 5 Pri nespremenjenih najemninah se mu ie torei čict? obdavčen dohodek od hiše zaradi davčnih ugodnosti novega davčnega zakona avtomatično povečal od 37.040 Din na 60.464 Din ali za 63 . , , • • Te številke nam najbolj dokazujejo kako neupravičeno ie danes v mnogih primerih povišanje najemnin in kako nehvaležni se izkazujejo mnogi hišni posestniki državi, ki jim je dala v novem davčnem zakonu tako velike ugodnosti. Ker pa v novem davčnem zakonu niso bile nizke davčne stopnje davka na dohodek od zgradb določene zato. da se omogoči hišnim posestnikom neprimerno visok dohodek od stanovanjskih hiš. temveč le zato. da se prepreči prekomerno povišanje najemnin po ukinjenju tozadevnih omejitev, je danes navijanje najemnin povsem nedopustno Hišni posestniki, ki zahtevajo danes od ubogega uradnika ali nameščenca mesečne najemnine za običajna stanovanja v tisočakih, izzivajo s svojim postopanjem državno oblast da poseže vmes z novimi zaščitnimi ukrepi. Tako početje pa tudi ni pametno s stališča hišnih posestnikov samili. ki bodo končno morali vendarle uvideti, da ogromna večina ljubljanskega prebivalstva ne more plačati tako horendnih najemnin, kakršne se danes v mnogih primerili že zahtevajo in da bodo morali prej ko slei vendar popustiti, če že ne na pritisk od države, pa vsekakor zaradi tega. ker ne bodo mogli stanovanj oddati ali pa bodo dobili najemnika, ki si bo pri Občni zbor Avtomobilskega kluba Soglasno prizuanie dosedanjega dela. Uspehi ljubljanske sekcije. Danes se ie vršil v prostorih ljubljanskega kluba v Kazini pod vodstvom predsednika g. A. Praprotnici redni obč. zbor Avtomobilskega kluba SHS, sekcija Ljubljana. Navzočih jo bilo 30 članov, ki so zastopali skupaj 144 glasov. Po uvodnih formalnostih in po kratki debati o interpretaciji pravil, pri kateri je bilo eprejieto stališče upravnega odbora, 60 društveni funkcionarji gg. Hribar, Govekar in Šabee podali svoja obzirna in temeljita poročila, ki so izzvala izredno dober vtis kot dokaz iniciativnosti, vztrajnosti in uspešnosti delovanja društvene uprave. V imenu nadzorstva je poročal g. Mr. Sušriik. Po kratki debati o teh poročilih, ki zaslužijo, da se za nje zanima tudi širša javnosl, je bil sprejet soglasen sklep. s katerim sa daje predsedniku in celokupnemu upravnemu odboru razrešnica s pohvalo in priznanjem. It poročila tajnika g. R. Hribarja navajamo kot posebno interesantno, da bo Nemški avtomobilski klub letos aranžiral velik izlet v Jugoelvijo pod naslovom »DalmatienfahrU. Za ta izlet je že sedaj priglašenih nad 200 avtomobilov z okrog 700 izletniki. Zanimiva razprava se je vršila o predlogu upravnega odbora, da se poviša članarina od 800 na 1000 Din, kateri povišek se bo v prvi vrsti porabil v finansiranje posebne bencinske postaje, ki bo dobavljala članom avtomobilskega kluba bencin z 10-odetotno bonifikacijo, kar bo pri vsaiem poedinem Članu več kakor nadoknadilo povišanje članarine. Predlog je bil zato tudi z ogromno večino sprejet. Pri dopolnilnih volitvah so bili soglasno izvoljeni v upravni odbor gg. Rado Hribar, J. šabec (zopet izvoljena) ter g. Ante Tavčar (nanovo izvoljen), dočim bo dosedanji odbornik gradbeni ravnatelj inž. Krajec pripadal oboru kot virilist. V športno komisijo so bili soglasno izvoljeni gg. Rado Hribar, I. Šabec, inž. Bloudek in" Aute Tavčar, v nadzorstveni odbor pa tudi soglasno dosedanji gospodje. Občni zbor je nadalje priporočil upravnemu odboru, da po izvršeni spremembi statutov kooptiral sam brez volitev potrebno število članov v upravni odbor ter je v tem oziru bilo predlaganih cela vrsta kandidatov. Ravno tako so bili soglasno v smislu derek-tiv, izdanih od osrednjega kluba predlogi upravnega odbora za spremembo organizacijskega Statuta. Po dajši živahni razpravi o raznih samo-stojuih predlogih, je predsednik Praprotnik z zahvalo članom zaključil občni zbor, ki j«? trajal nepretrgoma 5 ur. Prijatelja je umoril Strahovit umor se ic te del ie lc navzočim zostom se parkrat celo zavrtel z dekleti, končno pa sc zopet za kratek čas odstranil iz zostihie. Nesrečno naključje ie hotelo, da se ie ravno na dvorišču sestal s Pavlom Kemenviem. Nikdo ne ve. kai se ie v kratkih trenutkih odigralo med niima na temnem dvorišču. Liudie so samo začuli bolesten krik — in ko so pohiteli pogledat, kai se dogaia so ugledali Pavla Kemenvia. ki ie ravno še parkrat zakrilil z rokami in se nato zgrudil v krvi. Morilec ie Dobeznil. vendar so ga še isto noč vlovili orožniki Uklemien le mo-rai naslednji dan prisostvovati obdukciji svoieza nriiateiia. katerega ie z nožem oo-scodil ravno v srce. Peštav se zdai nahaia v preiskovalnem zaporu v Somboru. Kopajte „Zvezdanko"! »Ponedeljek* št. 7 3 Poi*del*k, 18. IL 1929 Smuške tekme za prvenstvo mariborske oblasti Prvak mariborske oblasti Mirko Dolinšek, prvakinja Rozika Dolinšek (oba SPD Maribor) — Prvi smuški patrolni tek v Jugoslaviji — Velik zbor mladine na drsališču SK Ilirije Maribor, 17. februarja. Danes je izvedel zlmskosportai odsek slov. plamoskega društva v Mariboru smuške tekme ta. prvenstvo mariborske oblasti. Za zimski šport izredno ugodne prilike so dopustite, da se je prireditev vršila v nefHJsredni bližina mesta s startom in ciljem v mestnem parim- Tekmovalo se je v treh kategorijah, dočfan je takma Izven konkaremce, ki je Ma prvotno rodi v programa, odfe>ad!a, k&r se niso prifflasili udeleženci izven mariborske oblasti. Prosa je bila dolga 18 kun in je vodila iz mestnega parka preko piramide na Voitscetel mi sv. Urbana, odtam pa preko Karaaice nazaj v Maribor. Teren je bil zelo na*>cxren ta so doseženi časi prvovrstni. Najboljša čas dneva je dosegel član SPD Maribor, Minko Dolinšek, in si s tem pridobil naslov prvaka mariborske oblasti. V kategoriji seniorjev so bili rezultat na-sledoii: 1. Dolinšek Mirko (SPD Maribor) 1:38:55. 2. Dolinšek Pavle (SPD Maribor) 1:54:26. 3. Petrovič Aleksander (I SSK Maribor 2:00:52. -i. Boris Cijan (SPD Maribor); 5. Franc Rkd- veršek (SPD Maribor) in 6. Milko Stepic (I. SSK Maribor). V kategoriji dam, ki so tekmovale na 6 km, je bil izid naslednji: 1. Dolinšek Rozika 53:29; 2. Dolinšek Tončka 1:01:37; 3. DoflinSek Bla 1:03:10 (vse tri SPD Maribor). V kategoriji joniorjev, ki so voziiM Lito progo kot seniorji, je tekmovalo 22 tekmovalcev, ki so dosegli naslednji piacement: 1. Dolinšek Jože 1:56:41; 2. PintaT Franc 1:59:52; 3. Šoštarič Ivan 2:13:46; 4. Seršen Bojan; 5. Janžetoivič Josip; 6. Pahor Kairl (vseh šest SPD Maribor); 7. SimonfiC Lmdrvik (I. SSK Maribor). Prireditev je v propagandnem oziru dosegla ogromen uspeh. Natveč zaslug, da je bila orga-oizadja brezhibna, gre načelniku zarastasport-uega odseka SPD Maribor dr. Orožmu. Na startu in cilju je prisostvovalo prireditvi rekordno šrerviio gledalcev. Toda tudi po progi so biLi tefanovalci povsod bimio pozdravnem: Patrolni tek smučarskega kluba Ljubljana Agiimi smučarski klub Ljubljana je včeraj v neposredni bližini Ljubljane izvedel dobro uspeli patrolni tek. Te vrste snruških tekem so Wte pri nas dosedaj neznane. Parolo tvorijo trije tekmovalci, ki moraijo pri-vcscKtš v cftj v razmahu 30 sekund. Če je trojica kvalitativno približno enaka, je cspeh siguren; rnmago težji pa je placement patrole, kil ni sestavljena iz enako močnih mož, ker se mora boljž.i — vsaj pred ciljem — ozirati na slabšega in tako žrtvovati svoj boljši čas v korist tretjega. Start in ciij pajtnoine-ga teka je bil določen na travnSra pod Rakovnikom. Proga je bila dolga približno 11 km in je vodila takoj navkreber do naifvi&je kote Golovca, nato po poti preiti Oriani in nafto nazaj na desno po krasnem »strelu* zopet v dolinico pod Rakovnik. Dasi je bil sredi — za scivilfiste« nedostopnega — travnika, je b3o vendar mogoče opazovati posamezne patrole do 500 m pred riSJean. Preccj številni gledalci so si priborili dohod nekoliko nad ciljem, kjer so z zaffljtnanjeni sledili iinishu teka. Za tek se je prijavilo 7 patTol, od katerih jih je nastopilo samo 6, in sicer štiri prirediteljev« ter po ena Grafike in kombinirane Ilirije in smuč. ki. Ljubljane. Startale so patrole točno ob 15. v 3 nmnuitoiih presledkih. Proga, ki je Ma dobro markirana, je bila precej težavna, tako da so dosežem časi prav zadovoljili, posebno če se upošteva, da moč posameznih smučarjev v vseh iw4.ro] a h ni bita izravnana. Ena izmed patrol je izgubila dva moža in zaradi tega sploh ni bila kvalificirana. Zelo časten je uspeh paifcrole Gra-iike, ki se je s svojimi mladimi vozači plasirala na predzadnje mesto. Podrobni rezultati so nasledmji: L Stane Bervar — Bogo Sramel — Aleksander NVissiak (smuč. ki. Ljubljana) 1:01:45; 2. Boris Režek — Jano Bleiweis — Avgust Jakopič (ITrrija hi zadnji smuč. ki. Ljubljana) 1:02:3«. 3. Danilo Gostiša — Fedor Košar — Danilo Dovgan (smuč ki. Ljubljana) 1:03:05; 4. Ivo Krušič — Oto Gašperan — Aleksander Gotzl (SK Cirafika) 1:11:03; 5. Franc Jakopič — Fran Perauš — Marjan FreBh (snrac. ki. Ljubljana) 1:11:38. Organizacija prireditve je bila v redu. Mislimo pa, da bi morali prireditelji računati tudi z gledalci »civilisti« in jim kakorkoli omogočati, da si odhod in prihod tekmovalcev ogledaijo lahko tudi nekoliko bližje. V ostalem pa ta »nesreča« ni zmanjšala vztrajnosti in dobre volje številnega občinstva, ki je potlnoStevitoo od daleč počakata zadnjega tekmovalca. Vse ostale ziroslkosportne prireditve v Kranjska gori, Bohinju in Tržiču so bile zaradi negotovih železniških zvez odpovedane. Drsanje Mladinske drsalne tekme SK Ilirije Včeraj jc priredil SK Utruja na svojem športnem drsaiKšču mladinske drsalne tekme, ki so dosegle v propagandnem oziru presenetljiv uspeh. Takem se ie udeležilo 27 tekmovalcev, kar priča, da imamo med mladino številne 8ro-biitelje tega športa, ki so tudi pokazali dopad-Ijivo znanje in veBko ambicijo. V skopim deklic do 16 tet je bilo prijavljenih 10 tekmovalk, ki so dosegle naslednja mesta: 1. Kos Sonja (1917) mestna številka 3, 2. Sever Jelka (1917) m. št. 6, 3. Dotenec Simona (1915) m. št. 10, 4. Zaje Ana, m. št. 15, 5. Urbas Irena (1914) m. št. 16. Zmagovalka te skupine Sonja Kos je aadvla- daJa ostale že v cbveroih likih, pokazala pa je tudi v prostem drsanju boljše znanje. Drugo-plasL-ana Se ver jeva je ugajala posebno v prostem drsanju, kjer jc v živahnem tempu izvajala povprečno težke tke. Tudi naslednje tri "tekmovalke so talentirane novinke. Najmlajša tekmovalka je bila Mečka VVissiakova, roj. leta 1919, ki sc je prav spretno prilagodila težkemu programu. V nara&čajni skupini za deklice od 16. do 18. leta ni Ma prijavljena nobena tekmovalka. V skupini dečkov do 16. let Je bilo 13 udeležencev, med katerimi so se plasirali naslednje: 1. Žitnik Ludvik (1913) mestna številka 3, 2. Treo Rudolf (1914) m. št. 5, 3. Goga.13 Jože (1916) m. št. 10, 4. Belak Franc (1913) m. št. 11, 5. Urbančič Boris (1913) m. št. 14, 6. Kogovšek Boris (1913) m. št. 18. V naraščajni skuptai dečkov od 16. do 18. leta so bili Štirje tekmovalci, k.i so sc plasirali takode: 1. Denmelj Aibert m. št. 4, 2. Lombar Milan rn. št. 6, 3. Kos Ivo m. št. 9, 4. Aotosiewicz Henrik m. št. 11. Izmed vseh tekmovalcev v skupini dečkov je pokazal zmagovalec starejše skupine Dermelj v obveznem in v prostem drsanju povprečno najso.felnejšo izvežbanost, tako da se lahko trdi, da je to mesto zasluženo dosegel. Lombar, ki je zasedel drugo mesto. Je pokazal v prostem drsamju nekaj zelo težkih likov n. pr. mesec na ven in znotraj, dočim je bil v obveznem drsanju slabši Kos in Antosiewicz ne držita telesa povsem po voljno. V mlajši skupini dečkov so posebno ugajali pni trije, tako da spadajo tre-nottno med naše najboljše mlade drsalce žitnik, Treo, Drmelj, Gogala in Kogovšek. Med »mlajšo« generacijo je absolutno odgovarjal Milan Mlakar. Tudi v tej skupini moramo omeniti najmlajšega tekmovalen 7 letnega Janezka Betetta. Nogometne tekme Budimpešta: Hungaria : Post Elisabet 4:4 (1:1); »33« : Jožefovo 12:1 (4:0); Ujpest : Nemzeti 6:3 (2:1); Kispest : Vasas 5:1 (3:0); Fcrcncz-varos : III. okraj 3:2 (3:2). Berlin: Tenniis Borussia : Nord-Nordwest 4:2. Pariz: Slavia (Praga) : Repr. Pariza 3:3. Bordean*: Francija : Luksemburška 5:3. Vse ostale nogometne tekme, med njimi meddržavna tekma med Francijo in Belgijo v Lie-geju, so bile radi slabega vremena odpovedane. Konferenca nogometnih diplomatov na Dunaiu. Včeraj so se sestali v prostorih avstrijske nogometne zveze delegati vseh močnejših nogometnih zvez Glavno točko včerajšnjih razgovorov je tvorila debata o izvedbi svetovnega nogometnega prvenstva. Dosežen je bil v tem vprašanju sporazumi na naslednji podlagi: 1. dnnačska konferenca se izreka za ustanovitev svetovnega prvenstva (svetovnega pokala); 2. dunajska konferenca se izreka za organizacijsko fornrato, po kateri naj bi se vršil vsaka štiri leta v državi, ki bi jo bilo treba šele določiti, odločilni turnir med državami, ki bi izšle iz kvalifikacijskega turnirja kot zmagovalke, pri čemer bi bila vsaki državi zagotovljena pravična fmancijelna udeležba. Fifi pa gotov odstotek dohodkov in 3. češkoslovaška nogometna zveza bo ca prihodnjem kongresu Fife v Madrida stavila predlog za ustanovitev svetovnega pokala. ASK Primorje (nogometna sekcija). Seja sek-cijskega odbora danes ob 20. v kliibovem tajništvu. — Načelnik. »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" Razmeroma prijetna ljubljanska nedelja — Po dolgih tednih oživela promenada — Nedeljski izletniki v elementu — Brez policijske kronike Liubljaaa. 17. februarja. Kranjcem se to zimo vremena nočeio. Da nočeio ziasniti. Res ic koncem tedna začel mraz popuščati in nedeUa ie bila za silo Še kar prijetna — toda kai DOtraza ko metereolozi tako vztrajno nanoveduie-io prihod noveea mrzlega vala da se čio-vefc ob nHliovih napovedih zgrozi še pri peči. če ic soloh še kolfCkaT založena s kurivom V soboto zvečer ic les?la na Litrbiiano gosta megla, ki bi ii lahko rekli, da ie londonska, če že zimo takn vztraino nro-sdaStrjemo za sibirsko. Razlezla se ie kai-na no vsem mestu, niei ni ničesar skrito, silila ie celo v zaprta stanovania ki ravno letos kažeio toliko sprani. Obenem z mesdo ie zopet začel na noč pritiskati mraz. A to so pač neprestane kaDrice letošnje zime. 2e pozno zvečer so vse plinske in električne svetile ki so zvečer brlele še kakor varliivc vešče, zopet začele razlivati svot si ta i. — meda se ic začela tekom noči naclo ra»blintiati in noč ie bila kolikor toliko iasna. Danes, na prvo postno nedelio. ko imamo pustne prireditve že davno za seboi. smo zopet razmeroma zcodai stonali v hladno, a veudar uzodno iutro. Zrak ie bil miren brez vetra. Pri 10 stotritrlah mraza, ki iih ie ob 7. ziulrai beležil termo, meter v Zvezdi srno nbfttrtili ternoeraturo napram zadtrfim časom naravnost za blagodejno. Proti poldnevu se le živo srebro dvigalo in se sledniič le pririnllo do o. Tedaj ie že z?.čel kooneti sne« in « streh Ijubliauskih biš so padale ledene kaolie. ki so namakale sneženo skorio na hodnikih. da bo orotl večera zooet lahko zle-denela in cvidkarjem izoodnašala nesieur-ne podplate Ze v dopoldanskih urah ie v vsei Ljub- liani zavladalo prav živahno vrvenje. Obnovila se ie oo dolgih tednih promenada Pred poldnem le -m-golelo 0'ed davno DOšto ter v Šelcnburgovi ulici in na Aleksandrovi cesrti na stotine Disanega ljubljanskega občinstva To ie bilo zooet pomenkov in koketiranja, ko ie venti.ir mm že tako daleč za nami. Popoldne so liwUe orav zgodai do kosilu začeli obnavliati svoia stara nedeljska romanja v okolico. Tu ne vštevamo smučarjev, ki iim letošnia zima še kar ni prišla do živega ln so tudi to nedelio_že zarana odjadrali na svoia športna torišča Omeniti hočemo samo zadoščenic prave pristne liublianske purzariie ki ic zopet enkrat imela priliko pohiteti v okoliške gostilne na dober prigrizek in sladek ko-fetek Mestna avtobusa sta bila vse popoldne prenaDolniena. Od Ježicc do Viča sta prenašala taxo imenovane nedeliske »•izletnike«. Še prav posebno sta dane« prišla na svOi račun gledališče (navzlic soremenie-nemu prograimi) in kino (Volza Volga...). Zvečer oa so se zooet napolnile gostilne in kavarne. Tu. na toplem se pač Ljubljančani s svojimi bolBimi polovicami nai-lažie pogovore o mrzlih valih, o oomau;-kaniu kuriva o iaičkih in krompirju. Z vc-seliem se ie sološno ugotavlialo. da so vlaki danes pridno dovažali oremoz in živila. Nai bo paradoksno ali nc. — ravno danes. ko ie bilo vreme tooleiše ie oohen-ska kronika zmrznila. V palači na Biei-weisovi ccsti ie vso noč in ves dan prevladoval mir. kakor da bi imeli mrliča v hiši. Pa ne! Uradniki so prav pridno urejevali svoie akte a stražniki so si v svoii vedno budni Dripravlicnosti komai .t.ni oddahnili. Mariborsko pismo »Ponerteliku" Mirna in ugodna postna nedelja — Promet se stopnjema boljša — Zastoj uradovanja na sodišču — 1400 porcij čaja za siromake — Samo dva pritvorjenca v policijskih zaporih. Maribor. 17. februarla.. Po seriii šinrnilh bučnih in razsoosaic-nih nedeli ie bila danes orva v oostu zopet mirna. A prvič po 14 dneh se ie nekai časa smeialo nad Mariborom zopet ljubko solncc. Temperatura le sicer v noči od sobote na nedelio Padla od 4. do 12. vendar se ie popoldne zooet dvignila. Pod vplivom iužneza vremena so se na desnem bregu Drave, kakor tudi v Studencih in na Pobre/iu sprožili orece&nii plazovi. Zelo velik plaz je zasul znano šetalsko oot cd železniške čipaEke za Dravo v Studence. Polom?! ie zratno število šele lani. odnosno predlanskim zasajenih sadnih dreves in zgnmel prod dravski strugi. Danes ves dan so delavci naporno odkidavali zasuto pot. ki io pasira dnevno več sto litfdi. Prometne razmere se sicer počasi zbolisuieio vendar so vsi potniški vlaki, ki so bili pričetkom preteklega tedna reducirani le za tri dni. še do nadalrnega ukinieni in tudi nekai za niimi reduciranih vlakov še ne vozi. Današmi jutranji notniŠki vlak Droti Zagrebu ic odšel iz Maribora popolnoma v redu ob 5.35. Za nrim ie bil orvi v tel smeri brzovlak z dveurno zamudo ki ie odšel ob pol 5 preti Trstu. Popoldanski osebni vlak v Ljubljano ie bil ob 17.20 reden. Nočni brzovlak iz Lhrbliane ie prišel s šestumo zamudo šele ob 8. ziutrai, brzovlak iz Zagreba pa s peturno zamudo tudi okrog 8. Osebni vlak ki oripelle iz Liub-liane novine. ic prišel samo dve uri prepozno in sicer ob 11.25. Vsi ostali osebni vlaki iz JuzoMaviie sn izostali. Lokalni promet proti Št. llru in Avstriji ter proti Koroški ie delona normalen, v kolikor niso vlaki že nekai dni ukinieni. Prod Koto-ribi ie še! edini vlak ob 16.18. Vlaki iz Avstriie so imeli eno- do triurne zamude Tudi tovorni promet se že obnavlia. Preteklo noč ie odšel orvl vlak s tranzitnim tovorom proti Trstu, nocoi oa poideta zopet dva. Na progi Laško - Pragcrsko sc ie ves dan vršil promet te oa enem tiru. Od Cel»a do Grobeln©ga so do 5. oodoI-dne očistili plazove z druzeza tira in uoati ie da bo tekom uocoiSniega večera odstranjen snez zdrugega tira tudi od Gro-belnega do Pragerskeza. Na mariborskem okrožnem iu okrainem sodišču ie zaradi pomarafcarrla kuriva od jutri dalie takorekoč onemogočeno vse uradovanie. Predsedstvo okrožnega sodišča ie odredilo. da ie do preklica odprto le vložišče in da vršiio dežurno službo le triie sodniki (vsak na drugem oddelku) in dva avsflcukanta ter potrebno število sodtio-pisarniškega uradništva. Nove razprave se ne bodo razpisovale, že razpisane oa sc bodo vršile, če hočejo senatorii prostovoljno prihajati v nezakurieno dvorano. Zaradi vremenskih neprilik zadniih dni Ic tudi Maribor dobil nekaj ogrevalnic in okrepčevalnic za revne in breziposelne. kier se deli tooli Čai s Scosom kruha. Prva ozrevahnica ie bila otvoriena davi ob 9. v avtobusnem paviljonu ob državnem mostu. Agilna gospodična Kabiuša Kamenškova kuha s pomočjo ge. Komarieve čai na olinski peči. ki jo ie postavila v naJvečii nazlici mestna plinarna. Dva velika lonca vreta neprestano in Katiušine roke mečeio vani čai. rum. sladkor in citrone ter režejo dobršen kos kruha. Pri lini Da čakaio prezebajoči reveži. Velika bela zastava z rdečim križem iih vabi semkai. Do 5. PODoldnc ie bilo razdelienih 1400 porcii čaia s knihom Vremenske katastrofe zadniih dni oa imaio tudi to dobro stran, da zadržuieio priznane uznroviče, boiaželine fantiče, lahkonoge dekliče in druze tiče v toolih gnezdičih. ka rti termometer naše kriurina-listikc ie pade! na cela dva zapornika. Ako izpuste še ta dva. bo vsai za nekai ur zaplapola!a iia naši »zlavniačii bela zastava kar bi bil za Maribor gotovo omembe vreden dezodek. Med policijskimi prijavami skorai ni zabeležiti omembe vrednih dozodkov. Edino lepo in prikupno Miciko P so zaradi prepovedane litibezni in nienih nresvobodnih avantur vtaknili v ta samotni samostan Zato Da ic kronika samomorov obogatela zopet za en primer. Mlada Štefica H ie namreč zaužila večio dozo veronala in kmalu nato umrla. Kai io ie znalo v obuD to ie skrivnost, ki io ie ponesla seboi v Nirvano. Velika športna atrakcija ic bila popoldanska smuška tekma s startom in ciljem pred kavarno »Park«. O niei oa Doro-čamo na druzem mestu. Per Schwenzen: Brita - mati i V Luleji na Švedskem živi Brita LJunsren. V hotelu pomiva krožnike. Brita ima malega fantka, pravega malega fantka. To je njena posebnost. Debeli francoski kuhar v hotelu »man-sieur Maurice« je našel na njej svoje dopadenje. Ko pritisne z rdečim palcem zadnji odrezek kumare na Entre-cote-Garnituite. vščipoe Brito v uho. Brita se smeje in pravi: »Maurice zavij mi kaj pametnega za Nilsa.« Nils je namreč zvezda Britinega očesa in mehki živec njenega srca. Njen sin. Ko pride Brita domov, ie Nils najbrže pravkar ukradel surovo maslo ter se ves sveti od maščobe. Ali pa sedi pridno na sla-mnici in njegove temne krivo uravnane mongolske oči opazujejo lesenga konja, ki mu ga je bil podaril Maurice. Brita ga vzame v naročje, ga boža ta polju-buje. Kadar je pa posebno siten, se stekajo njegove solze v njena usta. Brito sem spoznal pred leti v Kauto- j koeinu. Imela je dvajset let ter je bila ; v službi tamošnjega starega župnika, j Kautokoeino leži na Lapi and skem, zad- i nji košček, ki s svojo naselbino kiju- j buje Iapski zimi. Poleti, ko se ie svetil mah in. brzine, je prišel iz Norveške mladenič, ki je bil močan in je žvečil steklo. Med osemnajstimi tekmeci pri sekanju drv, ki ga je bil priredil župnik, je dobil prvo nagrado. (Župnik je razpisal kot nagrado svojo sekiro, pleče in tri molitvenike.) Norvežan Ola je ostal tri mesece, potem pa ie šel. Brita je sledila z očmi sledovom njegovih smučk tako dolgo, da je videla pred seboj le še vodo. Potem je šla k župniku in se spove-dala. Dobri župnik si je pazno razgrnil čez kolena rdeč žepni robec. V zadregi je ujel z roko muho, toda kot pravi služabnik božji se je še o pravem času premislil, spustil muho in dejal: — Da, da ... Brita! V knjigah je zapisano mnogo, zelo mnogo. Toda jaz kot tvoj župnik, ki to ve, ti pravim: Postani dobra mati. Dobro mater ima Bog rajši nego župnika s prižnico vred! Brita je rodila. Po dveh dneh je zopet vstala in je bila mati. Z vsem, kar se pravi, s tisoč skrbmi, s pranjem, zibanjem in popevanjem. Zjutraj, opoldne in zvečer. Župnik naj bi krstil otroka na ime Nils. Toda tri dni pred krstom — Brita je bila v pekarni — je vzhodni veter porušil okno njene kamrice in pokril zibelko s snegom in ledom. Soba je oledenela. Pozno se je vrnila Brita, potegnila dete iz zibelke in drvela z ozeblenim otrokom k žtlp- , niku. Župnik ga je odrgnil s franco-I skim žganjem in se vso noč prizadeval, da bi ga obudil. Toda otrok je bil mrtev. Brita je ležala na tleh z glavo na zibelki in se tresla. Vso noč. Župnik je stal v kotu in plakal. Po treh dneh je pregovoril Brito, da je pustila pokopati svojega fantka. Majhno krsto sta nosila župnik in Brita. Jedva sta stopila iz hiše, pa se je zgodilo nekaj strašnega. Po cesti so pridrvele v besnem diru sani s severnimi jeleni. Sani so obstale in iz njih je prilezel Laponec, ki je kričal skozi poledenelo brado in šal obupne besede. Ko je zagledal majhno krsto, se je zgrozil in gkiboko priklonil. Stisnil je župnikovo roso. Osem ur je že potoval. Njegova žena je porodila z velikimi mukami v gami (koča iz prsti). Krvavi in ima mrzlico. Za božjo voljo ga je prosil pomoCi. Župnik je gledal moža, krsto in Brito. Njegove stare sive oči so se zjasnile. V težkem kožuhu je stal v snegu pravi služabnik božji. Zaklical je: »Brita!« Brita je topo pogledaJa ir. nemo prikimala, In župnik je reke*: »Dobra mati je več kakor vseh dvanajst apostolov!« Nato je odnesel krsto v kapelico in hitel k zdravniku. Brita je stopila v hišo in se pripravila 'ta pot. Ko Je prišla pred duri, je bil zdravnik tudi že pripravljen. Prve so hitele sani s preplašenim možem in z materjo doloro-to skozi smrtonosen mraz . . . Divja vožnja. Laponec ie imel ovite vajeti petkra tokoli roke. Gorje, ako bi padel s sani! Zmrznil bi v hipu. Divja brzina... snežni vihar... klanci... jeleni spodrsujejo ... padajo ... Laponec požene z nogo in pestjo žival naprej... naprej.... do cilja... v smrt? Tako se je vozila Brita z mrtvim detetom v fcreu. Kai je bilo potem v gami, ne vem. Po treh dneh,se je zopet vrnila. Jedva je govorila. Žena ie umrla. Otrok pa. ki mu je dala prvo hrano v življenju, je ležal na njenih prsih. Ko so nato po-iožili njeno dete v zemljo, je moral župnik krstiti dete na isto ime. Toda Brita ni hotela ostati v Kauto-koeinu. župnik ii .ie preskrbel službo v Luleji. Kadar pridem v hotel v Luleji, vzamem najprej s palcem in kazalcem kumarčne od rezke z Entre-cote in jih položim v pepelnik. Po kosilu grem doli v kuhinjo in govorim z Brito. Zadnjič mi je rekla, da se bo najbrže vendarle poročila s kuharjem: »Zaradi Nilsa.« Pošalim se, v srcu pa sc priklonim glob-je pred to rdeč^plavolaso Brito kakor pa pred vsemi damami in divami tega sveta, ki šc niso imele živega otroka. Ttiumf! Navdušenje! Filmi so dohajali in zopet odhajali, ali enakega dojma ni zapustil še noben kot Volga, Volga::: Impozantno filmsko veledelo slovitega TUR2ANSKEGA Čarobnolepa balada o junaškem hetmanu Stejki Razinu in o pre^ lepi princesi Žejni Višek romantičnosti, ljubavnih strasti, poguma, lepote, prizori, kt sežejo v dušo in srce! O^norrmo filmsko delo, ki se igra istočasno v kinu Ideal ob 4., 6. in 8. ter v kinu Matica ob 57. in 9. uri. KINO IDEAL----- ----KINO MATICA. Telefon 2124. Občni zbor Podpornega društva železničarjev Včeraj se je vršil v dvorani Okrožnega, urada za zavarovanje delavcev redni letni občni zbor ^Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani*, ki šteje nad 12 tisoč članov. KJjub prometnim omejitvam se je zbralo v dvorani veliko število član» stva, tako da je bi'la dvorana skoro popoln notna zasedena. Zanimivo je. da se je tudi v vrste tega članstva naših železničarjev vrinilo nekaj takih, ki skušajo na demagoški način ko* vati kapital iz tega humanitarnega društva za*se in za svojo strujo. To dejstvo se je očitovalo takoj ob otvoritvi, ko je grupa manjšine predlagala, da se občni zboT cd« loži. Ostala skupina, po večini člani UJNŽ iB, pa je vztrajala na tem, da sc občni zbor nadaljuje ter je s tem svojim predlogom prodrla. Po predsednikovem poročilu je podal rc= ferat tajnik Lipovšek. Iz poročila se je raz« videlo, da je društvo sledilo svojim smo« trom v polnem obsegu. Važno blagajniško poročilo pa kaže. da je prcir 'enje ^njštva v letu 1928. narastlo na 1312.836.87 Din, to* T2j z. Din več kakor imaša sai* do za leto 1927. Najdaljša in zelo ostra debata se je raz« vila pri 6. točki dnevnega reda: Naložitev razpoložljivega društvenega denarja. Odbor je no.«v o d Splošnega kreditnega društva za naložitev denarja po ugodni obrestni meri. Toda člani, v prvi vrsti oni iz UJNZiB, so ta predlog soglasno odklo« niili ter predlagali, da sc den >r vlaga v pu* pflarno varne denarne zavode. Sprejet je bil predlog, da se tudi v bodoče nalaga de* nar v Kmetsko posojilnico, odnosno r Mestno hranilnico. Važen sklep je bil storjen tudi v p^gleAi določitve članarine in posmrtnme. Prva ka» kor druga ostane neizpremenjena v doseda* njem iznosu, pač pa se je naložilo bodočo* mu odboru, da skliče po preteku šestih me* secev izredni občni zbor z dnevnim redom: Sprememba pravil. Tu je predvsem misije* na ustvaritev nove baze, po kateri naj se uredijo prispevki na način, da bo njihova višina odgovarjala izplačljivemu znesku z garancijo tudi mlajših Sknov, odnosno sta* rosti članov. Seveda bo moral stopiti odbor v stike z osebnostmi, ld so verzrrane v za« varovalni stroki ter najti modus, da ne bodo okrnjene pravice starih članov. Glede na novi odbor, ki je bil izvoljen, je upati, da bo društvo stopilo na še bolj zdravo podlago kakor je bilo doslej po zgledu ve« likih nemških Železnikih posmrtninskih društev. Podčrtati moramo tudi dejstvo, ki kaže, v kaki meri se naši železničarji zavedajo težke stanovanjske bede, da je namreč dru« štvo nakupilo za 100.000 Din obligacij me« sta Ljubljane za gradnjo stanovanjskih hiš. Umestno bi bilo, da ljubljanska občina upo« števa dejstvo in pri oddaji stanovanj skrbi za železničarje, ki so posebno v tej izredno hudi zimi doprinesli dokaj ogromnih žrtev pri vzdrževanju prometa, kar je velikanske važnosti za vso javnost in katerih velika večina stanuje v nezdravih barakah. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog prejšnjega upravnega odbora, ki so ga pod* prli člani UJN2B, da se namreč odobri iz* plačilo podpoT otrokom umrle železničarke Klesnenčičeve, ki je radi velike bede za« ostala z vplačilom članarine nad tri meae* ce. Tudi ta čl članstva UJNlZ je ugod« no dojmil vse zboiovalce. Ljubljanskemu podpornemu železniškemu društvo želimo vsestranski razvoj v dobro« bit vsem železničarjem z nado, da bodo znali tudi v bodoče ceniti prave -uradna«. Sicilska mafija v Ameriki Sicilska mafija se je preselila v Ameriko — Sodelovanje policije in mafije — Tatvina otroka — Obdavčenje bogatašev Mestni otrok Kdaj pa se bo dvižni! ta balon? Sicilija je znana kot dežela vročega temperamenta, kot gnezdišče vseh mogočih zločinov. Zloglasna mafija, ustanovlenja 1. 1815.. ie bila 110 let strah in trepet ne samo Sicilije, temveč vse južne Italije. Akcija fašistične vlade proti zločinski organizaciij se je posrečila, tako da se je število zločinov, ki je znašalo leta 1922. še 2365, zmanisalo lani na 295. Velik del pristašev te mafije je pobegnil v Ameriko, kjer je mafija zopet pričela delovati. Njen sedež in središče je vChi cagu. Te dni so ei ti člani le razbojniške tolpe izmislili zelo originalen način izsilje-vanjči. Neštetim mangim trgovcem so poslali pisma, v katerih so jim zabičili, da morajo kupovati svoje blago pri označenih iim vele-trgovcih. Na račun tega so obdavčili velike trgovce za znatne zneske ki so jih morali pošiljati na gotova mesta. Nad onimi, ki se niso pokorili njihovim odredbam, so se krvavo maščevali. Vsak upor je bil brezpredmeten, ker je bil del policij« t sporazumu z mafijo. To nevzdržno stanje je trpelo do zadnjega časa. ko ]e okruten in drzen čin mafije zre voltiral vso javnost in povzročil, da se je dvignila proti njej. Dogodilo se je naslednje: Pred vilo nekega trgovca, ki ni plačal ma fiji »davka«, se je igral njegov 4-letni fan tek. Nenadoma se jte poiavil avtomobil in obstal pred vilo. Dva krepka moža sta zgrabila fantka in ga posadila v avtomobil, ki je oddrvel v neznani smeri Staršev se ie lotil silen obup, ker je manjkala za otrok-*m vsa ka sled. Naslednjega dne so prejeli pismo, v katerem so zahtevali roparji 60.000 dolar jev za otroka Tudi 6W).000 do^riev in Se ver bi dali starši, da bi zopet ugledali svojega miljenčka. Tolike vsote pa si niso mogli preskrbeti. S težkim srcem so se odločili, da prijavijo zadevo policiji. Ta jim je svetovala, naj malo počakajo. Cez več dni je dospelo drugo pismo. Roparji so popustili. Pisali so, da se zadovolje z 20.000 dolarji. Na koncu pisma je stala strašna pretnja: »ali boste *pomali ušesa vašega sinka, ako vam jib pošljemo odrezane v pismu, a to se bo kaj kmalu zgodilo, če ne boste lakoj poslali denarja.« Starši so blazneli. Tudi 20.000 dolarjev ni so mogli plačati. Ljubezen in žalost jih je trla Osem strašnih dni je preleklo, a deveti dan je dospelo tretje t>i=mo <•? *b>jniki 60 bili »milostni« — zahtevali so 10.000 dolarjev in obenem sporočili, da bodo v nasprotnem primeru poslali staršem v vilo odrezano glavo njihovega fantka. Dogodek je vzbudil v javnosti ogromni razburjenje Policija je bila prisiljena, da je pod vzela najobsežnejše korake. »Ce bo fantek umorjen«. >o pisali čikašk' časopisi, »potem je to znak, da je prišel tre nutek, ko je treba izvršiti najbolj radikalni Čiščenje v vrstah policije. Prizanesti 6e ne sme niti onim na najvišjih mestih. Dovolj dolgo smo trpeli, da je policija trobila v ec rog z razbojniki. Kocka je padla!« Razburjenje čikaske javnosti je pokazak mafiji, da je šla predaleč in da bi pomeni! umor odvedenega dečka provokacijo, ki bi jo mafija zelo drago plačala. Na drugi strani je bilo mafiji mnogo do tega, da ne pride do čiščenja v policijskih vrstah. Odločila sr jie, da popusti in da nudi policiji »uspeh* ki bi i,o rehabilitiral. _ Nekega dne je našel policijski uradnik \ čikaškemu predmestju ^slučajno« odvedenega dečka, živega in zdravega, in ga odvedel presrečnim staršem. Dogodek je ohrabril številne žrtve te ma ifje. da so prijavili svoje slučajie policiji Ogromno število trgovcev je moralo plače vati mafiji mesečno velike zneske. Neki mal trgovec, čigar mesečni dohodek je znašal 500 dolarjev, je moral plačevati mafiji 200 dolarjev mesečno. Pod pritiskom ogorčene javnosti se je sedaj pričela proti maifji borba na življenje in smrt. KAKOR NALAŠČ. — Denar aH življenje! se zadere zmikavt o polnoči nad gospodom ki obirono stoii na Crevljarskem mostu — Kakor nalašč prihajate: urav zdaile sem mislil skočiti v Ljubljanico. Kdor oglašuje, ta napreduje! f/aročila, uv v.ra, dopua.. UčoŽAsja, tnaLJt, oglasov, je, pustato na, Oglas no od, dalak -Jalra,' hublja/va, PrvJirtunKL T&L rt. zfgi JLah, oglasi, ko slu injo u posrtdsruabiA in, roajaL na. ruxrwiA. obSuisloa, vsaka btstuLa, sopar- —Naj manjši, zjvasait Din, 5- Prupbofbisia, šifro Vutj- (Jjt pristojbin*, ja. uposLa, h, obasuvn. t /uzročdbms, so cat- n oglasu prxr>bcuo f.ikovru račuA, poslu*. Ura zdnoca CjuMjOJta.št 1x84% cUfptJKnj-avifa, ui- ogla^ro tr-goustu*} S327 Praktikantinjo ii dobr« rodbine, vežčo jiemJiint*, spremnem v tehničnem podjetju za pisarno in skialiSče. — Ponndbe na ojrli^Di oddel*k »Jutra« pod it c v 2» S370 Modistko - vajenko poštenih in .-trogib staršev sprejmem. Naslov v ogl. oddelku Jutra. S333 Postrežnico ia čez dan iščem Poljan sica eesta 13/II — desno. 3393 Radšo-mehanika ali tehnika sprejmem Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro «Spr>tnost». 3396 Potnike za obitk strank sprejme .-ljjentura v Zz šiSki št 159 3401 Kotnpanjom« Slovencu ali Slovenki, s kapitalom nad 20.000 Din se nudi ugodna prilika Mesečni sas!nžek 4000 do 6000 Din aH pa meeežna plača 2000 Din. Za vložen kapital garancija. Naslov v ogl. odd. «Jutra» S419 Potnike zanesljive in poštene zastopnike t« agente sprejme proti dobri proviziji tvor-niea pijač Ponudbe pod »Zanesljiv 38« na oglasni oddelek «Jutra». 3876 Kupim 1'avolettengatter, kovaško in ključavničarsko orodje z mehom (Feldsehmiede). Ponudbe i navedro een. s seznamom in opisom, poslati na ogl odd. «Jutra» pod »Dobro b!ago». 8417 Drva suha in zdrava — Unjske sečnje kupimo 4—5 vagonov Ponudbe pod «Drva» na oglasni oddelek «Jutra» S112 Plinovo peč Junkers, za kopalnico, rabljeno kupi Kornič. Ljubljana. Prečna uliea štev 8 3385 3326 Stroje za gumbnice in šivalne proda Vokač Ljubljana, Krekov trg 10. S392 Prodam regisir blagajno »National* dobro ohranjeno Naslov. v ogl odd. »Jutra». 3407 Prodam 1000 vagonov drv hrastovih in pabrovih stoječih, tik prog". 1 km postaje dovoz 10 — 20 Din od 1 m1, tudi nakladanje na odprti progi, voznikov do volj Cena 100 kg 20 Din Največji prostori za stanovanja delavstva iu podjetništva v prisojni ravninici. kjer sneg običnino tedne preje mine. Sprejme »e tudi večje firme za realiza eijo ali odpremo Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod «1000 vagonov Opremljeno sobico t. posebnim vhodom in tJek trično razsvetljavo oddam mirnj gospodični v Prečni ulici 8 3386 Sobico s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma (go*po^ dičnama) z ali brez hrane Naslov v oglas, oddelku «Jutra> 3424 Prazno sobo v centru, s »ep vhodom iščem Ponudba na ogl odd «Jutra» pod »Prazna« S423 Kabinet s posebnim vhodom ta električno razsvetljavo se s 1 marcem odda Na lov v ogl. oddelku »Jutra». 3412 Volčjega psa dobregu čuvaja starega 2 leti prodam Pismene po nudbe na grajščino Volfii potok, p Radomlje 3337 Šivalni stroj Sinsor C6 prodam — nudbe na poštni Dredal št 216. Ljubljana 3382 Po- drv». 3418 Radioaparat 4cevni kompleten, poceni prodam Maribor. Toma no va ul. 5-T 3305 Sobo oddam takoj 1 ali 2 gospodoma v bližini obrtne šole in univerze Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 3221 Prazno sobo podstrešno takoj oddam — Novi Fodmat 62. 3358 Opremlieno sobo razgled na eesto, parket, oddam. Gosposvetska 12-1. 3298 Lepo meblirano spalno in jedilno sobo z električno razsvetljavo in parketom v bližini univerze, se » 1 marcem odda zakon«kemu paru brez otrok Naslov v ogl oddelku «Jutra» 3405 Gostilno dobro Močo v sredini me sta rajii bolezni takoj [>ro-dam Pripravno za Dalma tinca Ponulbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Tako]5nj% plačilo* 2936 6000 Din posojila iščem proti dobrim obrestim Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3372 Kateri gospod posodi 'tarejš gospodični 500 D>n Ponudbe na ogl oddelek pod »Posojilo 122. 3201 Gostilno in trgovino ob prometni cesti zelenjad ni •. 2 d jaka nižješolra iščeta stanovanje < popolno skrbo z dobro domačo hrano Naslov nove oslasni oddelek Jutra 3820 D'Jak .rodnjetrhni^ne šole išče stanovanj* t zajtrkom. _ l!opii-e na oglasni oddelek «Jutra> pod »Dijak* 3397 i,jLJIix I i 3 Domačo hrano dobro, iščeta 2 gospodični Dopiss na oglasni oddelek «Jutra> pod značko »Dobra hrana«. 3369 Abonente na domače hrano sprejema zajutrkova nica v Kolodvor «ki ulici 26 8356 faMffitk f^eklt^iinah SatnC' tft bvfte pdtem # / s sv^m zadcVvym / Občina Ljuhljana Mestni pogrebni zavod Brez posebnega obvestila Stelaže in pult za delikatesno trgovino v dobrem stanju kupim Na slov pove oglasni oddelek •Jutra* S329 Stara spalnica politirana kompletna naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Jutra 335) Pult in stelažo za delikateso. novo. zelo ugodno prodam Ogleda se Sodarska 2. nad sv Florjanom 3374 i it š rt šu' Moški kof.uh nov. dolg sukneti za po tovanje kupim Ponudb^ na oglas oddele« «Jutra» pod značko »Koiub 156» 3270 Črna obleka Se ne rabljena, naprodaj -Poizve se v Rožni tlici 29 3403 . ♦ -^-..f v m: t."v .-. v V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni, predobri oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Alojzij Štrukelj bivši čevljarski mojster in hišni posestnik dne 17. t. m. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s svetimi za« kramenti za umirajoče, v 76. letu starosti, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 19. februarja 1929 ob Vz 4. uri popoldne od doma žalosti, Kolezijska (Razlagova) ulica 12 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 17. februarja 1929. France, Ivanka. Lojze, Anica, Mici, Hermina, Angela, Stanko, sinovi in hčere; Vekoslav Janeš, trgovec, Walter Hummel, trgovec, Josip Arthofer, poslovodja,zeti; Toni Štrukelj, roj. Jankovič, trgovka, Matilda Štrukelj, Ivanka Štrukelj, roj. Menard. snahe in ostali sorodniki. I ■-i - g;__i