No. 142. — St-v. 142. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 18, 1937—PETEK, 18. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. POSEBNA KOMISIJA BO POSREDOVALA V STAVKI "STAVKA 80,000 JEKLARJEV JE HUD UDAREC ZA VSO DEŽELO" -PRAVI DELAVSKA TAJNICA Taft, Harrison in McGrady so bili imenovani za komisarje. — Delavsk? Voditelj je obsul Republic Steel s hudimi očitki. — Film o krvavem spopadu v South Chicago bo igral pri preiskavi policijske brutalnosti važno vlogo. Fašisti strahovito obstreljujejo Bilbao GREEN JE BRZOJAVIL HITLERJU Prosil je za pomilošče-nje dveh na smrt obsojenih delavskih vodi-diteljev. — Eden je bil obsojen na dosmrtno ječo. WASHINGTON, D. C, 17. junija. — Danes je posegla zvezna vlada v veliko stavko jeklarjev, ter imenovala komisijo treh mož, ki bo preiskala vzroke tega ostrega delavskega spora in skušala pobotati nasprotujoči si stavki. Z dovoljenjem predsednika Roosevelta je ime novala delavska tajnica Perkinsova v komisijo tri može: Charlesa P. Tafta, sina bivšega predsednika Tafta. Lloyda Garrisona, predsednika juridione fakultete na wisconsinski univerzi ter bivšega predsednika Labor Relations Boarda, in Edwarda F. MacGradyja, pomožnega delavskega tajnika in bivšega podptedsednika Ameriške Delavske Federacije. Miss Perkins je izjavila, da pomeni stavka 60 tisoč jeklarjev največjo nesrečo za ves ameriški narod. Uradniki jeklarskih družb in delavski voditelji naenkrat ae niso izjavili, če se bodo pokorili odloku tega razsodišča ali ne. Philip Murray, predsednik Steel Workers Organizing Committee (SWOC) je rekel, da bodo zastopniki št raj kar j ev navzoči, ko bo komisija začela z zasliševanjem, John Broke?, pravdni zastop-nik Republic Steel Corporation, je pa dejal po posvetovanju s Perkinsovo: — Naša družba ne bo tr dovratna. Stavka nas stane ogromne vsote denar ja, in naša edina želja je, da4)i bil spor čimprej poravnan. lavsko Kihanje, "ki deluje *vo Komisija se bo sestala šele v soboto, kajti one- !)(xhl° v l,rid m>mSkenTU de ga dne se vrne McGrady iz Evrope. Predsednik odbora za organiziranje jeklarjev, Philip Murray, je razpravljal pred posebnim senatnim odborom o stavkovnem položaju ter rekel: — Bethlehem Steel, Republic Steel, Inland Steel ter Youngstown Sheet and Tube Company so sklenile nečastno zvezo za omalovaževanje vseh postav. V YoungStownu pripravljajo nekaj slične-ga kot se je zgodilo na Spominski dan v Chicagu, ko so usmrtili policisti osem štrajkarjev. Zvezna vlada mora posreči vmes ter razpustiti privatne armade oboroženih postopačev in zločincev, s katerimi lomijo jeklarski baroni stavke ter skušajo preprečiti uporabo Wagnerjeve postave. Senatni odbor je danes zahteval, naj mu Para mount Newsreel Company predloži film, ki predstavlja čikaski masaker. Murray je rekel: — Družba ni kazala tega filma še v nobenem gledališču. Kakorhitro bi ga gledalci videli, bi začeli demonstrirati proti policiji. Film jasno kaže, kako hladnokrvno so policisti morili strajkarje. PROCES PROTI TIERNAflOVI WASHINGTON, L). C., 17. junija. — Predsednik American Federation of Labor, Wm Green. je kanclerju Hitlerju brzojavno poslal protest, ker $ta I »i I a klieau kot priča ter je iapovedal, da jc spoznal truplo male Helene. "Bila je hči one-le je rekel ter je pokazal t> prstom na »btozenko, nakar j«-bil odveden v za|Mir. M; y Savage, ki jc stara Iti let, j<* rekla, da jc T)a>la dekle-' tovo truplo. Vec zdravnikov jc. pričalo glede |*>*kodb in o vzroku smrti. Železniški uslu ! ibenci in prebivalci kraja >ol povedali, da so videli, ko jej sia Mrs. Tiernan z otrokoma v goal, kjer je bilo najdeno He-ienidio truplo in ranjeni mali Jimmy, ki se še naliaja v bolnišnici. Nato je Hill poklical za pričo nekega "Mr. Smitha". Oče obtoženke. 63 let stari George j Smith se je oglasil, korakal mi mo svoje hčere, toda državni pravdnik je rekel, da misli železniškega uslužbenca Mat-thewa Smitlia. Oče je rekel časnikarskim i]>oročeval c e m, da je bila njegova žena, ki je umrla v Estlandu, prej v (norišnici v Cehter Islip, L. I. — O svoji hčeri je reke!, da je :orala biti neumna, ko je iz- BLOMBERG BO ODPOTOVAL NA OGRSKO Nemški vojni minister bo prouč&v&l honved-ski sistem. — Vnanji minister von Neurath bo šel v London. WASHINGTON, D. C., Iti. junija. — Senator Pat Harrison je naznanil, da so bogata 1 si, ki so se izognili dohodnin- vrsila zlocin' skemu davku, zelo nervozni, Dr žatvni poliei-t Francis čimibolj se bliža kongresna ■ Kaposser je pričal, tla je v preiskava j stanovanju Mrs. Tiernan našel Zasliševanje nekaterih l>oga t več stvari, ki jih je hotela vz»»-lašev se 1h> pričelo iv torefle in ti s stfx>j, ko *c je z otrokoma bo cela prer-kava javna. — odpeljala na liCiig Island. — j VfJed tega so se zveznemu za-1 Mrs. Tiernan je priznala, da kiadničarju Morgiiithau-u ne- je pripravila vse te stvari -na BKRL1N, Nemčija, 17. junija. — Nemški vojni minister feldmaršal Werner von Blom-berg bo 28. junija odpotoval na daljši obisk v Budimpešto. S tem obiskom bo von Blom-berg vrnil obi>Jk hoiifvedskega ministra generala Roeslena. Na svojem obisku na Madžarskem bo von Blomberg prou-cava! vstroj madžarske bon vedske armade. V zvezi z nameravanim po-titfvanjem viuifije^a ministra Konstantina vim Neiiratha v Londonu pravi "IVutaclie Diplomat is»»h - Politisehe Kor respondenz", da je cilj nemške |N>litrke zaupno razjasfie nje in odkrito posf**evanje odnosajev o :iteno željo, da se vsi nesporazumi poravnajo z zaupnim razgovorom. Von Neurathovo po-to\ai:je pa bo tudi imelo dobre posledice za -splošni evropski položaj. LONDON, Ajnglija. 17. junija. — Potovanje nemškega vnanjega ministra von Neu-ratlia v London vzbuja veliko zanimanje, ter je imel vnanji minister Anthony Eden do sedaj le malo priložnosti osebno govoriti s zvon. Neurathom. Von Neurath in Eden bosta mnogo razpravljala o španski državljanski vojni in tudi o novi pogodbi držav zapadme Evrope. BASKI SO VSE MESTNE ULICE MOČNO ZABARIKAD1RALI HENDAYE, Franc:ja, 17. junija. — Mnogo ljudi je bilo zakopanih pod razvalinami in na tisoče žena in otrok v strahu beži iz mesta, ko fašisti z artilerijo in aeroplani obstreljujejo Bilbao. Pri obstreljevanju se fašisti poslužujejo nemških 12* pa.Unrih topov. Begunci prepovedujejo, da po ulicah ni bilo mogoče hoditi, ne da bi bilo slišati jokanja in v j »i tja ranjencev. Aeroplani pa so tudi pole^ bomb metali liste z napisom: "Smrt vas čaka. Franco." Ba-ki so z artilerijo in aeroplani izvedli protinapad, ki pa je bil odbit. Vhvdni radio v Santaudm poroča, da so bili izstreljeni štirje fa&istični aeroplani, ko so letali nad Bifhaom. Včeraj so fastiMi pnvič Itombnrdirnli Bilbao, odkar >o dospeli v predmestja. Ba*ki so zaharikadiralj lili re ."o pripravljeni na t>oj. I lice so tudi |w»hirinirali, «!*> jih i az*t rele, ako bj hi I ]rri-inor:e na , minskimi )»oiittč»imi vodit« !ji, DR. HODŽA V BUKAREŠTI Cehoslovaški ministrski predsed je bil prisrčno sprejet. — V Orsovi bo konferenca Male an-tante. _ i______ BI KABK^TA, Romunski.. 1H. junija. — Cehoslovaški ministrski i>rwtednik dr. Wi'sn llodža je dosjieJ iz Prage v Bukarešto na diplomatičen o'»-Lsk. Na vseli postajali od mej»* pa do Bukarešte ga je prebivalstvo prisrčno ]>o»lra(vljn|o. Na železniški postaji ga ir ~pr««jH iiiipkLHtr^ki |rred<>nik fiaja na desnem bregu rek Nen ion. Bf'guiH'ii pri^)vedn jejo. da so BiHki utnlili samo novi del inesta mi levem bregu Nerviona ter s<- bo»lo umaknili proti Santiuiderju, ;»k > mesti' ne i>odo mogli braniti- "Železni obroč" utrdb je popolnoma razbit. Fašisti bo do najbrže skuhali priti v me-&to čez reko Ne it v ion v bližini San Bstobatfia in Arrigorria-ga. IvONDON, Anglija, 17. junija. — Nemčija in Italija ste naznanili, da se vrnete v mornariško patroflo štirih držav v španskih vodah. Zaljubljenca sta pila •trup. Senator Thomas iz Utah, ki je bil navzoč pil I kateri xe "približali", - ! hathrinskegn davka. nekem privatnem predavajanju tega filma, je dejal, da prikazuje strašno brutalnost čikaske policije. — To je bil višek brutalnosti, - - je izjavil, — m ae le čudim, da ni padlo večje število štrajkar-j c v. S t raj kar j i niso nudili nobenega odpora in niso kazali nobene bojaželjnosti. To je bila enostranska borba—če je sploh mogoče pobijanje označiti za borbo. Film dokazuje, da čikaska policija ni 3 skrajno brutalna, pač pa tudi popolnoma ne~ Navzlic težkemu zločinu, ki _ . , , . « .. . ga ima «ta venti. pa Tiernano-Preiskovalni odbor, k. sesto- ya nc ^ ^ na elektriAnetIt jii is mitih senatorjev rn Vrr{] veferu . nMQrer. stih poslance,- je imei rv,^eraj (ja ^ ^^ krivo u. prvo sejo, na kater, je Alentl >mor|| (] ^ Caka da bo preletava o«Vprta javno Eti. jo torej dosmrtna ječa. Kot prva priča bo poklican zvezni zakladničar Morgeo-thau, da navede imena onih goče pentavo o dohodnioAem bogatašev, ki niiso plačali do-.davku dopolniti, ds se ne bi hodninskega datvka in jim da raogH vse izogibati plačevanju syoj nasvet, kaJko bi bilo mo-'dnvlra. SUSSEX,N. .T., 15. junija, — zaljubljenca, ki sta pila .«trup, ker jima starimi niso 'lovolili, da bi se poročila, sta bHa najdena nezavestna v obcestnem jarku in se nahajata v bolnišnici v resnem položaju To sta Vincent lorio, star JO let iz Hobokeiia in Josephine F unci, stara 18 let fz Weehawken. Za samomor i«ta ^e odločila v nedeljo ter »ta pobegnila z doma. Ko etta popila steklenico strupa, *ta se zgrudila in jih jc pozneje našel George MeCuHogb, ki jn je odpeljal v bolnišnico v Warwick, N. Yf _ A BOLGARSKA JE DOBILA PRESTOLONASLEDNIKA SOFIJA, Bolgarska, 17. junija. .— Kraljica Joana je v sredo ob 5.45 zjutraj povila .sina. Vse garnizije so o tem prejele telefoniono poročilo in takoj nato so po celi državi pričeli grmeti tofnnvi. Rojstvo *n ura«IiH) potrdil! nri-nistrski predi-ednik Jurij Ko!«eivanov, justični miuiistei in zdravniki, med njimi tudi en zdravnik iz Berlina. Presto1ona»de«lfliik bo doliil imie Simon |>o sla\-nem bol garskem kralju n- desetem sto letjn, ko je prišla Bolgarska do svoje največje moči na Balkanu |M>zicije. Pozn»-j»' v je odpeljal v kraljmo iiabu'^. kj* r aa sprejel kralj Kanil. l*o-|N>ldne je iuifl dolgo konfercu co z ministrskim predsednikom Tatarescnom in vnanjim milntsrom Viktorjem Antone-scuoni. Jutri bo dr. Hodža in I potoval s Tatarescom v Orsovo na Donavi, kjer bo konferenca mUiistrslkih predsednikov Male antante. Poglavitni! namen konference ministrs-kih predsednikov je ovreči govorice, da se Mala antanta razhaja. Jugoslovanski ministrski /predsednik dr. Milan iStojadiiiovič bo moral na konferenci odgovarjati na Hodževa i n Tatarescuova vprašanja glede bodoče jugoslovanske politike in če je Beograd pri volji obveščati o-t«li dve vlanioi Male antante o ka-korsnilcoli premembi v nanje jidlitike. SEVERNI LETALd SE VRA MOSKVA, Rusija, 16. junija. — Trije aeroplani rudce ekspedacije na severni tečaj so odleteli i Rudolf enega otoka, ki se nahaja 560 milj južno od. število japcmkfh ribiških la-aevornega tečaja, proti Rusiji. (Hj. , "RIBIŠKE LADJE" V PAO-FIKU WASHINGTON, D C., lfi junija. — Državni departn-ent je naznanil, da bo vlarla poslala *voje zastopnike na pacifiško obrežje, da preide u je delovanje japonskih ribiških ladij v Bristol Bay, ki pa se na haja izven ameriških teiitori-jalnih voda. Ameriške ribiške družbe, ki imago ftvoja podjetja v onem zaHhu, so sporočile v Washington, Ha se nftbaja v vodah okcAi Alat ke nenavadno veliko ....... . "' gar i ■ilpfc*- i j r New .York, Friday, June 18, 1937 THE LARQE8T BWVWtfV DAILY Ttf VMS. "Glas Naroda" (A OorporatS«) Ownod and PnMlrtwd * suiTKKto tmmm L. BOM0», Tmo. «1 tka oorporttlon ud oC tbovo otOoora: MvMCHr.N.l POD KOLESI BRZOVLAKA "GLAS NAHODA« (Vain «1 Ike Pooplo), t Brerj Daj Except B^adaja and BoQdajt ■a oelo lato ?alja aa 'Kanado .•••••••«•. ■a pol lata .......... Ha eetxt lata....... 16.00 «8.00 $U9 Za Now York aa etfo loto 97X0 Za pot leU................... H.5C Za tnocemvtro aa odo lato v*..« 17.00 Za pol leta....................f&SO Advertisement on Agreement Uorid bra podplaa ln ooebnoatt m ne prloMa]e£o. Denar na] m MagovoU gnCUJatl po Money Order. Pri apremeinbl kraja narofinlkov, prosimo, da m mn tndl prašinj« blvolJKo nubanl, da hitreje najdemo nadoralka. Sabocrlptloo Yearly 18.00 **Glaa Naroda" Uhaja vmM dan iirienll nedelj ln praaolko? "GLAS NARODA**. 218 W. 18th Street. Now York. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 EKSEKUCIJE V MOSKVI Eksekuoija obrnili visokih vojaških voditeljev v Mcxskvi je zadala ugledu rdeče armade itujši udarec kot je bil poraz Italijanov v državljanski vojni na Španskem. Kaj zaleže vojaška m tehnična dovršenost .na bojišču, če so pa najvišji voditelji špijoni in plačanci sovražne države? V nobeni drugi armadi se ni zadnje čase nič talkega zgodilo. Nadvse žalostno je, da se je vgnezdilo iddaj&tvo v armado edine delavske države na »vetu. Tudi oni Rusi, "ki niso verjeli v krivdo Kameneva, So-koknikova, Radeka in drugih, to prepričatni o krivdi osmih vojakih dostojanstvenikov, katerim je načeloval maršal Tu-hačevski. Rdeča armada ni vec tako zanesljivo orožje Sovjetske unije jjtot j-e bila nekoč. meseca marca leta 19o6 se je raznesla po Parizu in Pragli vest, da «so prišli na sled vojaškim zarotam r>- vlelkle podgane. Oblaisti pa so V SMRT pdnevno sklenile, -da bodo pro ti nevarnim in gnusnim živa-Ko se je delavec Janez Dele, Um nastopiie z vs0 odločnost-ki stanuje v koloniji na Livadi ob začetku Barja, opoldne vra- čal z Orljega prdti domu, je zovlaku voznika na progi za- na Golovcu v gozdu, ki ga oko-radi moglo seveda ni moglo za-) lieani imenujejo Medvod, opa- dosti daleč opaziti, ko pa ga je opazilo, ni moglo nesreče pri taki brzini preprečiti. Mahoma je težka lokomotiva zagrabila vprego; hlapca je odlbilo na levo, oba konja pa na desno, medtem ko je lokomotiva rinila voz z velikim ropotom dallje — grušč je letel na Vse strani — dokler se ni vlak ustavil. Vlakovodja je ne-mudno odredil, da je strojevodja porinil vlak nazaj, z namenom, da nudi pomoč in da prepeljejo .še morebitne žive ponesrečence z vlakom v Ljubljano. ELEKTRIKA JE UBILA UBOGEGA FANTKA 5. junija okrog poldne se je v bližini Dravelj pripetil ža-komotiva. Deli voza so ležali i]osten dogodek, katerega žrtev ob progi od mesta nesreče pap^] komaj šestletni Pavel do tja, kjer se je vlak ustavil.'^j sin delavca Petra Štal- T„;„x „„ ____'l _______i ' ( i ca, ki stanuje s svojo ženo in otroki v Zapnžah pri Drav-Ijali. Električni tok je na mestu ubil nesrečnega fantka. Ne- DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneti ji'-to po dnevnem kjurzu. ▼ JUGOSLAVIJO bltJI__Din. lil 9 Ml 9 1M 111.71 Dim. CM Dfa. 1M9 Dtn. m* T ITALIJO b IIN Ur 1M I 12.28__Lir t$$ 9 UM__Ur M9 « 51»----Ur 1M9 S11LM_Ur tm 91C7J9__Ur If* Vil 01 Om BBDAJ B1TMO KtNJAJO BO WAYMBMWW Olll PODT&iMNM BPMEUtMM GOM1 ALI VOH krt tftnj u ■rak JavtlJaJaM It MHe ptinfc BFLAAELA V AMEKlSKIH DOLABJIH . _Hl^ ■ _ " _mM at kraju tapMDa r dolarjih. "V mmNC PUBLISHING CQJ^ANT Drsajoč po pragih in gramozu' je voz odbil par kilometrskih kamnov, poškodoval je mali mostiček in še druge železniške naprave. Le dejstvu, da teče vsa proga na tem mestu po ravnini, je pripisati, da se vlaku ni zgodila kaka nesreča. Ako bi ta del proge ležal v ovinku, potem ni dvoma, da bi brzovlak na razbitih delih težkega vozu raztiril. Kakšne posledice bi lahko nastale pri mednarodnem vlaku, ki je vozil s polno brzino, kakih 80 km na uro, si ni težko predstavljati. Ko je osobje brzovlaka videlo, da pač ne more nuditi po- koliko pred pokinem je mati poslala svoja otroka 9-letnega Franceljna in komaj 6-letnega Pavla s kanglico po mleko h gospej Kregarjevi pri dravelj-f&i cerkvi. Gospa je brezposelni družini pomagala s tem, ida je dajala mleko zastonj s čimer je bilo ubogi družini v veliki meri pomaga no. Tudi tega dne sta otroka šla po poljski stezi, ki vodi od hiše št. 15 v Zapužah h Krcgarjevim, spotoma pa sta nalbirala poljskih cvetlic. Nesreča je hotela, da zil moško truplo pod bukvijo nedaleč od poti. Pogledal je mrtveca pobiiže in ugotovil, da ima okrog vratu še ostanek tesno zadrgnjene vrvice, ki se mu je bila globoko zarezala v meso. Zdravnik je ugotovil, da se je moral neznanec na enem izmed dreves tam rikrog obesiti, pa se je vrvica pod težo utrgala in se je truplo zrušilo na tla. Zanimivo pa je, da na nobenem drevesu v najbližji okolici ni Ibilo najti po vrvici kakšne sledi. Po poizvedbah, ki jih je dežurni unwlnik uvedel na vse strani, je policija dognala, da gre za truplo 48-letnega Benedikta Krakerja, ki je po rodu s Poljan pri Novem mestu. FANTOVSKI SPOPAD S SMRTNIM IZIDOM Pred tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju so se zagovarjali 22-letni delavec Avgust Zalošek, 26-letni čevljar Karel Nadoli, 22-letni čevljarski pomočnik Jože Hictaler in 22-letni pekovski pomočnik A-lojz Omerzel, vsi iz Senovega pri Rajhenburgu. Hictaler je bil obtožen, da je v noči na 20. jo- Francija plačuje vsako lelo za uničevanje podgan in za škodo, ki jo pdvzročajo te živali nič manj nego 900 milijonov frankov. Sedaj pa jim poj dejo do kože ipo tako zvanom •'severnem sistemu", ki so ga nix>rabljali najprvo na Da'n-.skem in pozneje na Angleškem. Ta sistem, ki ga ta čas še preizkušajo, Obstoji :v tem, da se ujete podgane okužijo z neko nalezljivo boleznijo, ki se človeka ne loteva- Pariz hoče proti potdganom nastopiti torej z bacilsko /vojno. Poleg tega ]*a bodo porušili tudi stare mestne četrti, kjer iso poslopja prava ^liezda fKxlgan. Gradili bodo nova poslopja. Ta del u-ničevalne vojne proti podganam je že v polnem teku. HUMOR. ZADNJA CAST UMORJENIM JEKLARJEM Hčerkica kralja Jurija VI. princesa Lilybeth je v Angliji merfda se bolj popularna kakor Shirley Temple v Ameriki, fte piled odstopom Edvarda VIII. se je vrnila nekega dne s "poseta z zelo lepo punčko. — Kdo ti je dal tako lepo puričkoT" jo je vprašala mati. — Nihče mama, sama sem jo vzela. In bridko je plak;ila, ko je morala punčko vrniti. Ocfiot tisoč čikaških delavcev je izkazalo zadnjo čast osmim jeklarjem, ki so posrtali na Spominski dan žrtev policije v South Chicago. Trupla c&o ležala na mrtvaškem odru VaznQ za potovanje. Je mmmkn »Hirati r rtarl IraJ ali Miti k hm Um, J* prtnkai, da Je r rt* rtvarek. Vrt«* IrtM V« nm JaU oaJMJia pajanlla hWBw prakrbcli, 4a Ja prtavaoje oMm ln kitic. m Mi nrtiM»> tm, kedU prrtnje la povratna dcvoljenja, potni Usta, viseja In iplak tm, kar Je sa potovanje potrebno t aaJkUrcfkM Hm, in kar Ja flavno, sa aalrajla itroike. NeiriarlJaal mJ m odbtejo Jo ladnjega trenutka, ker pnJna m M b Wa^tactona povratno JovsUmJo. RB-ENTBY PERMIT, ^■^f^Wmmtr ' f\pa torej lakaj sa fcrifjip'"" navoji^ in safotavlJasM Va^ 4a koito poceal la ndokno potoralL SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 We* 18th.Street New York, N. Y. GOWANDA Že dolgo let dobivam vsak Božič v posebni zalepikd božično karto, na kateri mi vošči Kari Strniša vesele praznike in srečajo novo leto. . Nikdar se še nisva ividela, le pb pisanju se poznava. Pot me je zanesla v Buffalo, odkoder je nekaj nad trideset milj do Gowande. Nameravali sem si ogledati Niagarske slapove, pa sem ise spomnil nekega littlefallskega rojaka, ki mi je prav pošteno in popra-vici povedal: — Veš, Niagai-ski slapovi niso za nas Slovence. Je vse preveč vode. Mahnil sem jo torej proti Gowandi. Bila je nedelja pred pravnikom. Na postaji pobaram za /Slovenski dom, ki je koj onstran železniških tračnic, in se mu že oddaleč vidi napis. Pri tretji ali četrti hiši vprašam, če je Dom odprt. — Kar k nam, če .ste Slovenec, — mi pravi prijazna gospodinja, ki je iv družbi dveh zalih hčera nekaj po vrtu brkljal — Sicer Vas pa poznam, — je dostavila, — pred leti sva bila z možem v New Yorku. Pazno sem jo motril, pa sem jo bil povsem zgrešil. — Mi smo Gnezdovi, Jakobova žena sem. To sta pa hčeri in še enega fanta imamo. Ilej Jaka! Jaka! Na pragu se je pojavil moj prijatelj izza dalvnih let, Jakob Gnezda iz Jeličnega vrha, brat vojskarskega župnika Janeza Gnezde. Kaj bi Vam pravil! Saj veste, kako jc pri takih priložnostih: vprašanj" sledi vpraša* njti, v spominu pa oživi v naj-pestrejših barvali že precej oblcicla slika mladosti. — Baš prav si prišel, — se je veselil Jakob. — Danes ne delam in jutri ne. Sele jutri o-polnoči bovo začela z Čalijem Strnišem. — Strnišo bi rati videl, — mu pravim. — njega najprej, potem pa ivse ostale. Saj Vas je munda precej tukaj. — Dosti nas je. Nelkaj jih dela v usnjami, drugi smo pa zaposleni v tovarni za lim. Depresije nismo skoro nič občutili. To se pravi, zaslužek je i>il majhen, toda delali smo kar najprej. Gowainda leži na ravnini, za njo se pa dviga precej visoko gričevje, kjer ima več naših rojakov lepe farme. — To je Mifler Street, — pravi Jakob. Vidiš tam na koncu? Tam je Člalrjev dom Iz zelenja in cvetja se je zableščala bela lična hiša. Vstopiva. — No, zdaj sem Ti ga pa pripeljal, — me predstavi Jakob. Strnišo sem si vse drugače predstavljal. Smatral sem ga za suhega, resnega možaka pri petdesetih letih. V rdko mi pa seže posta vem korenjak, gostih las, košatih brk m veselega obraza. Pogled in vsaka kretnja ga izdaja za Dolenjca. Glas mu je nežen in mehak kot je tudi njegova duša nežna in mehka, V vsej naselbini nima sovražnika ali nasprotnika, in 6 tem je dosti rečeno. Po pozdravu je bila po pravi dolenjski nalvadi seveda njegova prva pot v klet, uda bomb lažje katero rekli, kajti s suhim jezikom ne prideš daleč v govorjenju-" Iz majolke se je za iskrila inewyorska kaplja, pogledali smo si v oči, fr troje čas je zazvenelo. Tako sem bil sprejet 8o-wandi, ki je z morebitno izjemo Ivoraioa najlepša in bolj (prijazna slovenska bina, kar ®em jii videl doslej, Iff . - T—'' T5TY - l ' New Voifc, Fiyfay, June 16, 1937 ^ THE L'ABOEBT VW7ENE VA1LT W VJB3, MJHAIL ZOŠČENKO:: DOBER ZNANEC Naj iima čitaelj za avoj denar velik užitek: to povest pri-obdujem v nevarnosti za svoje zdravje. To je resničen dogo-ddk. Vse je vizeto tako rekoč iz življenjskih virov. In bojim se, da bi me glavni junak za raasiranje takih dejstev ne pre-mlatil. — No, moitia pa ne bo tako hudo. Toda dejstvo preveč kriici. Molčati zares ne morem. Zgodilo se je to v Moskvi. In v tisti Moskvi je živel na Za -cepu moskovski meščan A. F. Oarapov. Nio posebnega ni bilo na njem. Odlilkoval se je samo s tem, da je nekoč študiral na isti nižji gimnaziji z nekim zelo visoko stoječim tovarišem. Skratka — z ljudskim komisarjem. Pozabil sem samo, s kakšnim ljudskim komisarjem. — Morda je bil ljudski komisar dela afli socialne politiike. Morda pa tudi kaj drugega bi nisem zapomnil. A. F. Carapov znova načel poglavje te štnuefke, se je obrnil nanj breaposelen sostanovalec: — Vi — je dejal — izgovarjate različne besede in hranite ljudskega komisarja s štručko. Nekaj bi vas prosil. Izgubite zame nokaj besed. Sem brez-poselen vl leta 1920 in ne morem dobiti službe. Tu pa naenkrat slišim take reci in dejstva. A. F. Carapov je pa odgovoril: — Doibro. Nalaišč za to k njemu ne bom hodil. Tudi brez nas ima dovolj defla. Toda ob ugodni priliki — za'kaj -pa ne, Saj ni vredno, da bi govoril o tem . . . Vsa številna družba in sam brezposelni mu pravijo: — Čujte, ne odlašajte tega. Šepnite mu na uho. In seveda, Carapova so pritisnili ofo steno. Moral je te-Tega lefonirati ljudi&emu komisarju. Menda je ljudski komisar No in posledica tega je bila,]res spo&nal v njem bivšega soda se je rad poflbahal s tem na- šolca. Ali pa ni hotel biti po 'klljučjem. Bilijard sva igrala \ telefonu grdb. Odgovoril mu S-kupaj. In. — pomislite — la-saila sva se. Tovariš ljudski komisar mu je nekoč baje celo pojedel žtruce. O tom dejstvu je A. F. Cara-Tkjv posebno rad pripovedoval. In pri tem so se mu v očeh vedno lesketale solze od raznih Človekoljubnih občutkov in doživljajev. Toda znova vas opozarjam je pa takole: — S protekcijo pojde težje. Sam sem proti protekciji in vsakršnemu stričikarstvu. Toda pomeniti se bo pa že dalo. In naročil je Oarapovu, naj pride k njemu ob eni. In tako je A. F. Carapov ob burnem ploskanju in ovacijah "se hiše odšel k ljuskemu komisarju, ne da bi sploh slutil, "tovariši. Odgovornosti za to I da se mu bo mod potjo pripe- stvar ne prevzamem. Tem manj, ker si je Caparov vso to morda izmislil. Toda to dejstvo je pavkam možno. Tem bolj, ker imamo delavsko kmečko vlaldo. Naši krmarji so iz ljudstva. Nobenih ministrov nimamo. Ministri, to je či>Sta resnica, so lahko jedli v otroških letih pirožke s kremo, navadnih štrnc pa še pogledali niso. Toda to je povsem verjeten pojav. Tako torej nekega dne, ko jč tilo nekaj nepričakovanega, kar bo pokvarilo ves slavnostni značaj dogodka. Samo nikar si ne mislite, da je šlo za srečanje z ljudskim komisarjem. Bilo je nekaj drugega. Tovariš Caraipov je prišel do tramvaja in vstopil. Sedel je in čakal, da se odpelje. Naenkrat je pa videl, da tramvaj ne vozi. Trdba je pa povedati, da je bila to končna postaja. Tam seveda tramvaj ne vozi takoj. ^ZKSKE VA2NO ZA NAROČNIKE Polen naslova Je rti vidno do ¥dnj Imate platno i,aro€nino. Prva BtcMka pomeni mesec, druga dan ln tretja pe .eto. Da nam prihrani..« n^Dotrobnega dela ln stroftkov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino j a ravnost nam a|l Jo pa plačajte naSemu zastopniku t VaSem kraju ali pa kateremu Izmed ■aatoplkoT, kojlh imena ao tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naftlb rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN F BATIK »"I; ČE NE JIH PA ZA VA8 NAROČE. ..— ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE 3E CAL1FORNJ4: 8an Franc taco, JaceO rOLORADO: Pueblo, Peter Culi«, A. SaftU Walaenburg, M. J. Ban* . INDIANA: India napol la, Fr. Tn»—ill ILLINOIS: Oblcago, J. Berčič, J. Lokanfch Cicero, J. Faklaa (Chicago, Ob « ,tn Illinois) JoUet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUcb llaacoutab, Frank Augustin North Chicago ln Waukegan, Ma- thins Wariek MARYLAND: SltnlUer. Fr. Vodoplrao MICHIGAN: Detroit, L. Plaokar MINNESOTA: Chlabolm, Frank GouAt My. tm. J. Kart Slapnlk Knrn* h Jugoslavije. Gilbert, Lotila V« Bibbing. joLa Porfc tlrglna, Frank Hrvatic* OHIO: Barbertoo, Frank Cleveland, Anton Bobek, linger, Jacob Resnlk John Glrard, Aston Nagode Lorain, Loula Balant, John Yoongstown, Anton Klkelj )REGON: Oregon City, On« J. Koblai PENNSYLVANIA: , Bessemer, John ^vflfluj B rough ton, Autos Ipoveejr* Conemaugh, J. Bresevee Coverdale oio*n/ Mrs. Bupnlk - , Ex por*, LwU gM^am t Farrel, J*r& Oborn ' Forest City, Math 1nh Oreensburg, Frank Novak Johnstown,. Jotp PttU^i Krayn, M Ti*U Luzerne, Frank BaUoeb' '•» . Midway, Jtfrn 2uat Pittsburgh In okolica, Philip Progar Philip Pnpr i u ,frvsf Bteelton, A. bm ■>' J Turtle c**a ft, Sstifnr Weat Ne«ton, Jpaeuh Jove* „. WISCONSIN: i.» j Milwaukee, Wert Allls, Fr. St* Sheboyg^ J^ Kakg! WYOMING.i (. Bock Spring* Mt Tan** v JfW. wUtayufct w* Vsak flMUpiUb m ^ . . vmf omvipe'W, Sprevodnik se mora pogreti v sobici in morda tudi napisati poročilo. Skratka, tramvaj ne vozi in ne vozi. Carapov se je jel malce raz burjati. Bali se je, da bi ne za mudil. Stopil je na plošeadko. Na tihem je že robantil. Taim je stal nekdo. Njegova zlunanjost je bila neopredeljena, čeprav je 'bil videti delalvec. Nosil je) zknsko suknjo. In tudi on se je razburjal. — Osem kopejk zahtevajo, tramvaj pa stoji. A. F. Carapov mu je pa dejal. — Pomislite, tovariš, jaz moram k ljudskemu komisarju. Tu ti pa stoje kakor da se jih to nič ne tiče. Delavec je pa menil. — Taki so vedno. Denar j ion meči, voziti pa nočejo. Na postajališčih služijo. Z električnim tokom stedijo. Le poglejte — vozač kot zavednejši prihaja, sprevodnik, ta mrlia, se pa še vedno greje. Carapov je jel pripovedovati, čemu se pelje in sploh o štruč-ki. Naenkrat je pa zazvonilo. Nategnil se je jermen kar je pomenilo, da lahko tramvaj odpelje. Na kaj je tisti 'tip mislil, o-stane skrivnost narave. Toda za'zvonil je. In dejal je: — Pa se peljimo brez sprevodnika. Bo že kako šlo, če tako grdo ravnajo z nami. Zamuditi vendar ne morem. In tramvaj je seveda odpeljal. Peljejo se. Prispeli so do postajališča. Vstopilo je še nekaj ljudi. Carapov je znova zazvonil. In zopet se peljejo. Po treh postajališčih so se jeli 1'judje oziraiti, kje je sprevodnik. Gledajo, — ni ga. Gledajo — potnik vleče za zvonec, denarja pa ne pobira. Kar zvoni, si mislijo. Peljemo se ceneje. In molče. Tako bi bil morda Carapov prispel ravno do svojega ljudskega komisarja, da ni zaigrala odločilne vloge služba zveae. Na končni postaji je pa nastal krik in vik. Traimvaj je pobegnil — pri mite ga — in tako dalje. No, in prijeli so ga na 'šestem postajališču. ISeveda, prijeli so Carapova. Obkolili -o ga. Jeli so ga Kmerjati. Najbolj hud je bil vozač. On ga je hotel s svojo medeninasto roko celo kresniti po glavi za talko predrznost. Komaj so ga zadržali. Glas iz občinetva je dejal: — Samo tega ne razumem, za kaj ta šema ni pobirala denarja od nas. Sedel bo tako ali tako. A. F. Carapov je pa prosil in se sploh ni pritoževal, da so ga uničili s to reejo, da pride zdaj prepozno k ljudskemu komisarju. Toda naj se je tako otepal, nis^ ga izustili, odvlekli so ga na policijo. Ees, čez. dve uri so ga izpustili, toda k ljudskemu komisarju ni šei. Brezposelni najemnik je ostal breaposelen od 1926 leta. In vpe življenje je jelo teči po stvarem kopifu. Toda s tem umetniškim stvo^ rom je hortel avtor reči: tfe ba-haj se. Če se pa že bahaš, se Ubili so ga in našli pri njem 4 Din. Iz Beograda je pred dobriui tednom brez sledu izginil trgovski pomočnik Rudolf Gu-sta. Policija je ugotovila, da je 'bil umorjen in pokopan 'blizu nove ceste Beograd — Pain-čevo. Ubil ga je Dragoljub Oi-ric, pomagal,a sta mu pa Lazar Zarič in Vladimir Gusua-ski. Vse tri je policija aretira-ia. Izpovedali so, da so se kopali, pa jim je bilo dolgčas, ker riso imeli denarja. Hoteli so ga kje ukrasti, pa ni bilo ugodne prilike in zato so sMe-nili ubiti prvega človeka, ki bi prišel po ee^.ti mimo. Naključje I je naneslo, tla je prišel mimo Gusta, ki ga je Čirič zabodel z nožem (v prsi, da je bil takoj | mrtev. Toda pri njem so našli j samo štiri dinarje. Obsojena električna centrala. ? 2. joinija je bila izrečena sodba v procesu novosadske občine proti električni centrali zaraldi znižanja con električnemu toku. Električna centrale je po devalvaciji dolarja predrago zaračunavala električni tok in zato jo je sodišče obsodilo, da mora vrniti odjemalcem toka okrog 10,000,000 l>in. Strašno dejanje zblaznele žene. V vasi Lomači blizu Treibi-nja je izgubil življenje kmet Mehmed Eamie kot žrtev pretresljive tragedije. Njegova 25-letna žena Habiba je že precej časa kaazala znake duševne zmede. Njeni zmedenosti ni nihče posvečal večje pozornosti, kaj šele, da bi klicali na pomoč zdravnika. Ono noč pa je 'blazna žena vstala, vzela sekiro ter možu, ki je k pal poleg svojih štirih otrok odrekala glavo. Ob strašnem dejanju se je deca prebiidila m ko sc na njen krik in vik prihiteli sosedje, ini bilo blazne žene ndtkjer. Šele proti j*utru so jo .našli v bližnjem gozdu. Nesrečnica je jokala in prepevala ter kričala neke nerazumljive besede. BBB naroČite s£ na wglab NABADA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V v --------1 Zdravstvena služba v Črni gori. Na 4,715 prebivalcev v zet-ski banovini pride en zdravnik, na quo 'bolniško posteljo pa 1,228 prebivalcev. Že iz tega je razvidno, da je zdravstvena služba v Črni gori zelo pomanjkljiva. Tam so kraji, kjer pomeni zdravniški obi/4: veliko senzacijo. Zdra\-niška zbornica zet sike banovine šteje 193 zdravnikov. Če bi bili ti zdravniki primemo razporejeni po srezih, bi se sicer dalo gotvoriti o ureditvi zdravstvene službe. Vedeti pa je treba, da je v 8 srezih samo po eden zdravnik, dočim jih je v itotorskem 29, v dubrovniškem pa celo 45. Dalje je med 193 zdravniki sanao 41 specialistov. V vsej banovini je 181 bolnišnic, ki imajo vsega slku-paj na razpolago samo 733 bolni.sikih postelj. t • v.o rrUi*;)«'! • Tudi' mtAKmani bo d o prevažali mrliče. V Boisni m Hercegovini so muslimani doslej svoje inrKčcf samo nosili na pokopailisča, adaj pa je vaknf^kb poverje-ništvo za sarajevski srez odredilo, naj se fv 'bodoče džena-ze-pogrebi opravljajo z mrtvaškimi vozovi, kakor je to navada pri drugih Takoj, ko je izšel ta se sarajevski muslimani obrnili na mestno občino s prošnjo/ naj se čimprej uredijo kolovozi do pokopališč, ki so po hribih okrog Sarajeva. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Znanstveni in .... .. f . Poučni Spisi AHN'8 NEW ABiEKICAN INTERPRETKB. — Trda vez. 279 straol. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce lo za one, ki ao nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCL Spisal Bet. J. M. Trunk. 008 strani. Trda vez. Cena...... Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova druStva in dru» naroune natanove. Bogato Ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— NAftE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 'J34 strani BroS. .4« OB St-LETNICI DK. JANEZA EV. KREKA - 94 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu, ki Je urvl med nami uspefino propagiral veliko mejo Juzo-slovaostva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. strani. Vez... ti« Knjiga Je namenjena v prvi vrsti m stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele ' zolivarstvo. BURSKA VOJSKA. 95 stranL Cena BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjiileo — "How to become a citizen of the United States". * STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila In aako--iii za naseljence. Cena^ .................. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... DENAR. Spisal dr. Kari Englifi. 236 strani. Cena ........................ Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnoga. Pisatelj. U je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razdhrll svo1« delo tako, da bo Blužllo slehernemu kot orientačnl spis o denarju. •40 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAB. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena inehko vez. Cena vezane ( Poljuden ln natančen opis odkriti« novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih. M .68 •50 PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 atrani. Cena .... .7» Knjigo toplo prIi»oročamo vsakomur, ki se .35 hoče seznaniti z glavnimi čuami sodobno filozofije. RUSKI RRAUZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. JW 413 strani. Cena ..........................LM V knjigi so opisani predhoduikl in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske stroje. i 7 VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 256. * strani. Cena ............................ M DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznin bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -trn nI. Cena .71 Zanimiv potopis s slikami "«tlu krajev nafie stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .CallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena .................. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... M Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart 143 strani. S slikami. Cena ...........................1.50 GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez*-" zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stranL Cena *.... Poljndnl spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-Rtvu. M IZBRANI SPISI -5A MLADINO. Levstik. 220 strani. Cena ......... Levstik. 220 strani. Osna broTi. ..JO Spisal Franc ............ J« ves. 1.10 JUGOSIjAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... JO....II. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 64 strani. Cena trdovez .... .50 BroS. .... .35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .30 KNJIGA O LEPEM VEDENJ«. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M KUBIČNA 1AČUNICA. Trda vei. 144 *r. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, /ezane-ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 800 ftr. Cena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 atranL Cena .70 V teb treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pisate- lja ln Jezikoslotca. MisnCMJ DUdB. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti ln posledicah pljanCe- •Toaio. MATERIJA to MBUUJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. 8 slikami 180 stranL Cena..........L35 Naak o atomih, molekullh In elektronih. Poljudno plsaha razprava o Lvieakih moderne SPOMINI. (Spisal Jože Uvtižar.) 243 strani. Cena......1JS% V tej knjgl otnja naš znani jKitoplsec žu^inik * I^ivtlžar s]wmlnc ua svoj« lirezsterllna j)o- tovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBOEI>OVATl IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš. ........................ JO SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 79!) ln 233 stranL Trda vez. Cena SLOVENSKA KUHARICA, opisala S. M. Fellcita KalinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 8.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knj NAJVR&H SPI0OVNIK. 150 stranL Cena.... .15 'Knjigi vsebuje veliko zbirko ljubavnih ln in#n0k .piap«. >., a NAROD, K ITHmUr 101 strani. Oena .... M Poljuden oda najsevernejšega naroda na sro- . * 'V f* NAŠA PRVA JUUlflA. Bplaal Pavel Men. 00 rtiuL Tfdi"VH> .-Oena •••••.••••••«.«••• .9 To jt nekak slovenski abecednik, scsUvUen pomen UMfttili B^ih knjig- S slikami-Primemo na otroke, kater« hočete n-ndlU ai^venszega pravopisa. VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi ln basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, go vznika, . glasbenika ln časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA sa leto 1027. 128 str. Cen«........M Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL Cena .... JO Knjiga je lzffla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. n so s svojim delom privedli slovenski narod >« "nženjstva ▼ svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Cena.. JS Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaike republike zaporoikih kozakor. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 stranL Cena...... JO V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohranlfi ln podaril troje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... LN Znamenito delo natega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 stranL Cena........tU Higijena doma ln t šolL Opia bolezni pil mladlnL SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. ^ .* .A..' or.. .....J- JC -.'jJ . *r; ' t. -J. . New York, Friday, Jfcne 18, 1937 TKB Z1K&W9T WtiOVWWB ffULT HP VM% m oga mala Veša I0MAIIZ ZlVUEUA O^O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. De 3381 c Vesti iz Primoija. Oee ji naiglo vzame zvozek — bere — bere — in iz vsake vrste mu kriči trpeča, mučena otročka duša nasproti. Po-!eg njega stoječ, bere tudi gospa Otilija, kar je Deša napisala s svojo šolsko pisavo. Njeno srce bije hitrejše in boljše s strahom, ko priidejo njene oči do vrste — "in tudi vem, zakaj me ne more trpeti." — Kot bi jo polil krop. Ali jo bo Deša izdala? Ta tremrtek natančno ve, kar ji je temna slutnja vedno govorila, da Deša takrat ni spala, da je vedela za njeno in Giimanovo tajnost. Toda naslednje vrste jo zopet pomirijo, ravno one vr^te, pri katerih se njen mož najbolj raz-Imri: "/Grem k svoji mami" — to more pomeniti samo smrt. "Otilija, ali nismo bili pretrdi?" vpraša Ludvik Zbegan. "Trdi?" mak) se zasmeje. "AH sploh še smemo kaj reči? Kako bi jo drugi, ko bi jo zalotiti pri tatvini, takoj ka>znovali, strogo in trdo! Mi pa — kaj snio napraviii? Samo v ddbroti smo jo opominjali, da naj prizna—pa nič več." Po njegovem mnenju ima žena sicer prav, pa vendar ga nekaj sili, da reče: ". . . pa smo jo vendar pognali v smrt!" "Luidvik, ne bodi prenapet! V svojem neumnem strahu je kam šla, mogoče h kaki šo larici, mogoče k stari mami. — Samo pazi, jo bodo že pripeljali." "Misliš?" V ženinih besedah je bklo mnogo verjetnosti, vendar pa Ludvika Aschenbacha to ne more rešiti velike skrbi za otroka. Vedno prebira, kar je pisala. Dozdeva se mu, kot bi čutil proseči pogled njenih oči, pogled, s kafkoršnim je vol ure pdkli-če domov, ako se jc Deša vrnila. Vedno pa je dobil isti odgovor. Tudi oj)oldnc se še ni vrnila. Nemir ga muči, da ostro zalvrne Prido, ko mu reče: "Velika predrznost je to, da je kar tako šla! Bo že videla, kadar zopet pride — nobene besede ne bom več izpre-govorila ž njo." Dr, Ascheitbach more komaj kaj jeSti. Zopet »bere pismo, ginljivo prošnjo, da bi ji vendar verjel. 'Kako ga je s strahom navdajala vrsta "grem k mami!" Da, Doša je bila sposobna za to, to čuti v neizmernem strahu. Kako počasi lezejo ure! Čaka do štirih, poteni gre iz pisarne. Sledeč temni sili, se napoti proti reki, ki mirno teče pomladansko zelenem bregu. Doflgo stoji in gleda v temno zelene valove. Toda nihče mu ne pove, ako je kak otrofc v vodi iskal miru. Težko in počasi se obrne in gm domov — mogoče pa je Deša mod tem že prišla — za vedno vendar ni mogla ostati, svoj neumni strah je morala premagati. Toda doma je samo sobarica. Tea mu pove, da je šla milostljiva k šivilji, gospica Frida pa se je šla učit klavir. O Deši ni še ničesar slišala, o njej ni nikakega sledu, menda te ji ni pripetilo kaj zlega! In tiidi Teo prične skrbeti. Kajti otrok je bi'1 sinoči preveč abe-gan in je preveč jokal. Naglo izgovorjene Teine besede pač niso mogle pomiriti tako zbeganega moža. Kje je Deša? Prišla je dolga, inučna noč, v kateri ni eatienil očesa, medtem ko je njegova žena trdno spala. -Nobene misli, nobene skrbi ni posvetila mali Veši, ki se je, kdo ve, kje, iz strabu skrila. '"Bo že še prišla! Kdo ve, pri kateri prijateljici se skriva! Grdo pa je tudi, da je ljudje ne pripeljejo nazaj. Ali pa da bi nas saj obvestili!" je bil njen brezbrižni odgovor na njegove skrbi. , Ali ji' mogla, ko je vendar sama mati, biti tako brezsrčna? To noč je občutil, da so ga svetovi ločili od take površne žene. Ničesar, prav ničesar več ni oU>čutil do žene, ki jo je nekdaj z veliko ljubeznijo vzel v s\oje srce. Pa tudi naslednji dan se Doša ne vrne. Iskra pomirjena pa je vendar-le v njem: časopisi niso poročali o kakem poninečenem otroku! | Toda sklene, da policiji naznani, da je Deša skrivnostno' izginila. Policija se je trudi la, da najde otroka, pa vse za-' man — bginila je, kot bi se vdrla v zemljo. Ludvik Atedheirfbaeh drugič dboutii bolečino po ljubi je-1 nem otroku. Mogoče je mnogo bolj žaloval po Deši, kot po Hani. svojem lastnem otroku. V svojem pravičnem čutiu se bridko obtožuje, da je Deši delal krivico. ~Kajti prepričan je, popolnoma prepričan, daj .je ni gnala iz"hiše storjena krivica, temveč oibu-o, kar njenemu! zagotavljanju niso verjeli. Bila je nedolžna! Toda kako je prišel nakit v njen žep? Mogoče pri igri? Mogoče je celo Hana v sadi nakilt skrila, Deša pa o tem ni ničesar vedela — nato pa je Hana zabolela — in bilo je pozabljeno. Horet, ki tudi ni mogel verjeti v Dešino krivdo, se je' strinjal z domnevanjem svojega svaka, nakar ga gospa Otd- Na Cerkljanskem in v bližini Črnega vrha je bilo v poslednjih tednih aretiranih nekaj jugosiovenskih državljanov, ki so brez i>otnih listov, odnosno obmejnih izkaznic ter na nedovoljenih prehodih prišli čez mejo. Tako sta bila na Selu pri Črnem vrhu aretirana Josip Aljančič in Oidemar Skastler iz Logatca. Blizu Podbrda so aretirali Andreja Omana in Antona Jane-žiča iz Tržiča, v bližini Cerknega pa zadnje dni .Josipa Mer-čona iz Radovljice. Trst in Benetke V Dornbergu so vrši kakor vsako leto v teh dneh veliki sejem za češnje. Že nekaj dni oddajajo vipavski in goriški kmetje svoje blago prekupčevalcem in neposrednim interesentom v prav velikih množinah. Največ češenj kupujejo trgovci iz Benetk, Vidma in drugih gornje-italijan-skih mest ter iz Trsta. Okrog sto sto to a* pa jih ljudje dnevno prodajo za izvoz v tujino. Tudi poljedelci imajo v Italiji posebno fašistično strokovno organizacijo. Zaradi konservativnosti kmečke-• ga 'prebivalstva pa se ta stro-Na osnovi posebne konvenci- kovna organizacija le polago-je med Italijo in ("eškoslovaš- ma širi po deželi. I>a bi se ko se je pred dnevi ustanovila kmetje čim prej pritegnili v nova proga za potniški letalski nJGne vrste, uživa organizacija promet med Prago in Benetka- razne ugodnosti, zlasti davčne. mi. Na tej progi je dobil tudi člani Trst svoje postajališče v skoraj 30 km oddaljenih Ron k i h pri Tržiču. "Popolo di Tries- V bližini Mirna se je smrtno ponesrečil 70 let stari domačin Dominik Bru-| mat. S kolesom se je po neki; stranski poti pripeljal na glavno cesto, ki vodi iz Gorice v IV^t. Prav tisti trenutek je pridrvel tam mimo Radislav <)-mar iz Trsta in je Brumata z vso silo podrl na tla. Nesrečnega starca so dobro uro pozneje prepeljali v goriško bolnišnico. Dobil je hude notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo nevarno. fini je organizacija za Tolmin-te" je proti takemu zapostav- sko naglasila, naj se vsi kmečki KOVČEG Z ZAKLADOM BREZ GOSPODARJA. Na železniški postaji v prestolnici Lieohtensteinske, Va-du%u, se je primeril te dni dogodek, ki ga v podrobnostih še niso razčistili. Trije potniki, ki so se pel {ali imajo predvsem na Dunaj in se ustavili v Va-pravico plačevati davke v do-|duzu, so oAavili svojo prtlja-o kaj ugodnih obrokih. Baš te v postajni garderobi in so jo NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so le precej ? nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti temu ali onemu izleta, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne dražbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrnitL Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takej rajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij In julij m ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrSe izleti v domovin« pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJV. PAK1N1KOV - SHIP NEW* ljanju tržaškega mesta in tuj-^ko-prometnega centra ostro protestiral, češ, da se je moral Trst odreči že marsikateri prometni ugodnosti v korist Benetkam. Rovinjska občina Ho najela posojilo v znesku 250,000 lir na novo ureditev posestniki, ki bi radi dosegli ugodnejše davčne obroke, zgla-sijo v njenih uradih. Zveza bo svojim članom pripomogla tudi do znižanja njihovih davčnih predpisov, če so previsoki. iz goriške fašistične organizacije je bil te dni izključen Josip cest in delno kjAalizacijo. Pulj-.Fuehs, ker je prekršil fašistov-ski pokrajinski upravni odbor sko prisego. Nekaj dni prej je posojilo že odobril. Najeto je zaradi nemoralnega obnaša-iboipn osrednjem zavodu za so-jnja doletela ista usoda nekega cialna zavarovanja v Rimu. Illiclieria. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA hoteli pred odhodom prevzeti. Naključje je hotelo, da jih je nadzorovalni organ pozval, naj kovčege odprejo, kar se v tem mestu le redko dogaja. T\o je eden izmed teli potnikov kovčeg ki so mu ga izročili, odprl, je vzkliknil: "Saj to ni moj kovčeg! Obleka v njem ni moja!" Uradnik je nato obleko dvignil iz kovčega in je odkril v njem dvojno dno. Ko so to dno odprli, so našli v njem švicarske in angleške bankovce v vrednosti skoraj dveh milijonov dinarjev. Izkazalo so je, da jo bil postajni garderober kovčege v resnici zamenjal in kovčeg z valutami je ležal žo štirinajst dni v shrambi. Potniki so nato lahko brez nadaljnih sitnosti ostavili Vaduz. Doslej še niso ugotovili, kdo je v Vadnzu odložil kovčeg z omenjenim zneskom. DELO NA SEVERNEM TEČAJU. DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE iN GROTESKE. ISO strani Cona .80 Trda vez. Cena 1.— 12 K RAT KOČ A SNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JB5 SANJSKA KNJIGA ....................................................60 SLOVENSKI ŠALJIVEC. !>0 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Ceha ................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. G7 strani. Cena M TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tu
  • olne roke ueia, redno oddaja jniročila o živi jen jp na ledeni gori in o vremenu. Poleg tega sprejema mnogo pozdravnih brzojavk, ki prihajajo preko močne wellenske postaje in Rudolfovega otoka. Letala so bila skrbno pregledana in pripravljena so že za povra-tek. \1 •nejo se na Rudolfov otok, odkoder poročajo o snegu in mrazu 7 stopinj pod ničlo. Letališče je stalno pripravljeno. da sprejme od severnega tečaja vračajoča se letala. — Lažja letala so se opetovano dvignila, da ugotove, kakšno je vreme. Cim pride s tečaja vest o startu težkih letal, jim polete lahka naproti. -Na ledeni gori ostanejo samo štirje možje — Papanin, Krenkel. hid-rolog Siršov in magnetolog Fed o rov. naroČite se na "glas NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI i<). junija: I le de France y Harre BEREtfGARIA v CHERBOURG Saturnia v Trst J3. junija: Queen Mary v Cherbourg 2(3. junija: l(ex t Genoa junija: itremen v Bremen Lafayette ▼ Havre junija: NORMANDIE v HAVRE AQUITANIA v CHERBOURG Washington v Havre i julija: Cente d I Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre 6. julija: Europa v B rem ta 7. Julija: Queen Mai7 v Cherbourg 9. He (it France ▼ Havre 10. julija: Vuloania v Trst NOVE "LETEČE TRDNJAVE" AMERIŠKE ARMADE Sit zelo ostro zavrne: {Dalj« pnStfinja.; 14. Julija: Noruia ud ie v Ha»*re Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen julija: Bereogarla v Cherbourg 23. julija: EUROPA t BREMEN 24. julija: Saturnla v Trrt Champlain v Havre julija: Washington v Havre Qneen Mary v Cherbourg 29. julija: lie de France ▼ Havre i 31. julija: Conte dl Savoia v Genoa 3. avgustu: Bremen v Brcmpn 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normaudie v Havre (!. avgusta: De Grasse v Havre 7. avgusta: Rex v Genoa 10. avgusta: Kuropa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vuleania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Norniandie v navre Aquitania v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen .1. avgusta: Paris v Havre Conte di Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg •t. avgusta: * rtoma v Genoa '."». avgusta: Queen Mary v Cherbourg '!. avgusta: 'le de Franee v Havre Kuropa v Bremen 'R. avgusta: Lafayette v Havre Saturnla v Trst štirje najnovejši ameriški bombniki s<> vprizorili nad New Torkom poskusni polet, Preleteli so J700 mi>j, Za v m pojasnila glede potnih listov, cen in drugih potfrobnosii se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "SLAS NARODA" 216 W. 18th Si. New ¥«fc Posebno naj hite eni, k! nameravajo potovati meseca junija aH Julija, kajti n to dva na vseh parnikih skore i* Vtt kabine oddane. MiiSm i i-