266. številka. Ljubljana, v sredo 18. novembra 1896. XXIX. leto. ■ fchaja vitak dan aveter« imrati nedeljo in praznike, ter -velja po posti prejcman sa avstro-ogerikn .s ■ n vse leto if> gld., p.a pol lota 8 »M. aa^oetrt leta 4 gld., a jeden wmn« 1 gld. 40 ki. — Za Ljnbljano brna poAilj&nja .-i dom »a vse leto 13 glđ., ta eetrt leta S gld. BO kr, sa jeden mesec 1 gld. 10 ki. Zn pošiljanje ua dom računa a»? po 10 kr p.» moaoc, po 30 kr. ca četrt let*. — Za tuje deiolo toliko vofl, kolikor • ofifcnh;« h< i>m. Za oinanila plačuje m od itiriatopne p kr., če «o oinanilo jerieukrat tiska, po 5 kr.. če at dvakrat, in po i kr., ca ao trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne iu^ole trankivati, — Rokopisi se up vračajo. — Drednifitvo in apravniitvo je na Kongresnem trgu fit. 12, Opravnilt^n naj i-c blagovolijo poeiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. • nt. adminiatrabvne stvari, Italija ponižana. Sedaj je ludi oficijelno priznano, da je Italija sklenila mir a Abesinijo. Razglašeni so tadi že pogoji mira in iz njih je razvideti, da konec večletni vojni mej evropsko velesilo in barbarsko državo afriško ni posebno časten za Italijo. čim je postala Italija član trozveze, je znatno pomnožila svojo vojsko. Prebi va'stvo je bilo zaradi novih velikih in nepotrebnih bremen jako nezadovoljno, in da je vlada umiri, se je zapletla v prekomorske aventure. Zasedla je ob Rudečem morji ležečo Masavo, da ustanovi onda veli ko kolonijo in italijansko ljudstvo je bilo veselo, češ, to prestavi državo in postane neizčrpen vir bogastva Od Musave so italijanske čete prodirale čedalje bolj v notranje kraje razsužne afriške države in končno, kakih tristo kilometrov od obrežja, zadele na vojsko neguša Menolika. Iz začetka sicer vojna sreča Italijanom ni bila mila, sli naposled so Menelika vender premagali in ga primorali skleniti ž njimi takozvano ačalsko pogodbo, glasom katere sms z dragimi državami občevati samo posredovanjem Italije, s katero je torej Abasinija se postavila pod protektorat Italije. To je bila znatna pridobitev, toda radost Ita lijanov ni trajala dolgo. Rusija in Francija nista hoteli priznati te pogodbe, nego sta še nadalje direktno občevali z Menelikom. Ta ni nikdar resno mislil držati se sklenjene po,, od bo in ni nikdar de janski priznal italijanskega protektorata. Kmalu po sklepa pogodbe j« začel zbirati veliko vojsko in pridružili so ae mn s svojimi Četami tadi drogi, njemu podrejeni abesinski kralji. Italijani so se jeli umikati; poraz je sledil porazu; vsi ti poruzi eo bili sicer neznatni, ali poniževali so ita lijansko vojsko in Italijo pred svetom ter olajšali drlo njih abesinskim nasprotnikom. Menelik je italijansko vojsko vedno bolj pritiskal proti obrežju. Dobro leto je, kar je Italijane premagal pri Amba aladže, kmalu potem jim je odvzel močno in dobro preskrbljeno trdnjavo Makale, končno pa je nastala katastrofa: Abesinfka vojska jp ped vodstvom kralja Menelika cničifa pod poveljstvom generala Baratierija stoječo vojsko v bitki pri Aduvi. Na tisoče italijanskih vojakov jecbležalo na bojnem polju, na tisoče jih je Menelik zasužnjil, italijanska posest v notranji Atesiniji je bila izgubljeca in Italijani so imeli le še 50 kilometrov ozemlja okrog Masavo v avoji oblasti. Prva posledica te grozne katastrofe je bila ta, da je odstopil Crispi. Kralj Uroherto bi bil pač rad s krvjo oprsl eramoto, katera je zadela italijansko trjhkc, Italijo in tudi njega samega, ali vsi rodoljubni in razsodni možje so se mu uf-tavili in tako je moral privoliti, da se je Rudini začel z »tfri Škim barbarom" pogajati zaradi miru. Menelik je diktiral trde, Italijo ponižujoče pogoje. Rtztrgal je u<*ahko pogodbo, glavni pogoj mitu je, da se Italija odpove protektoratu nad Abesinijo, a dcdanih je če toliko drugih pogojev, zlasti gJede oretbe rreje mej italijansko kolonijo in Abesinijo da je Masava postala popolnoma brez pomena za Italijo, tudi če se te unamejo novi boji, kajti Maeava je povsem neplodna pokrajina, ki nima nikako važnosti, in ni dvoma, da jo Italija prej ali slej opusti. Tako žalostno se je končalo s tolikim hrnpom zasnovana prekomorska aventnra. Italija, ponižana in oslabela, mora podpis*ti mir, ne da bi bila oprala za njeno vojsko toli sramotni madež, ne da bi bila dobila zadt ščenja za poraz pri Aduvi. Ali je tako državo splob še štiti nej evropske velesile? Posebno hudo je za Italijo tudi to, da je nje peraz zajedi o velik diplomatičen uspeh Rusije in Francije, kateii sta m> vedno ustavljali italijanskemu protektoratu nad Abesinijo. Italijanski narod sporna kmalu, da je prvi uzrok njega ponižanju — trozveza, katera je poved, da je Italija pomnožila svojo vojsko, in kdo ve, te vsled tega italijanski državniki ns premenijo smeri sveji politiki, kdo ve, če mir z Abesinijo ne postane nevaren evropskemu miru. Iz proračunskega odseka. t£fa Na Dunaj i, 17. novombra. Mej včerajšnjo sejo, po velikem govoru dr. Luegerja z< per Mf djare se je v kuloarjih raznesel dovtip: „Lueger je lev, kateremu je grof Badeni izruval zobe". Ta dovtip je pa n fraza Lupgerjevib, na spomlad izrečenih besed na adreso čeških poslancev. Takrat je Ltieger češke poslance ostro napadel, ker so nspram Badeniju melikeje pootopali, nego i apram prejšnjima ministerskimA predsednikoma. Na spomlad je bil Lueger še l_u( sovražnik Badenijev in veakdo so še spominja bornih sej, v katerih je Lurger kar je mogel najatrupenejSe napadel Hadenija, stvarno in osebno. Takrat je bila poslanska zbornica vedno polnoštevilno zbrana in na galerijah ni bilo dob ti prestorčka. Včeraj je bila ibta ecenerija. Tudi vCeraj je bilo mnogo poslancev zbranib, tndi včeraj je bila gakrija polna, polna, a Lueger je pc kazal, da je — 1» v brez zob. Grofa IJadenija je kar naravnost hvalil, ker se ni utikal v volitve, a tudi glede Madjarcv je govoril dosti krotkejše in mirnejša, kakor lani. Povedal jim je scer marsikatero bridho reenico, ali celotni utis je bil vender ta, da je Pattai svoj predlog stavil zategadelj, da bi imel Lueger priliko pokazat', da ga je minila nekdenja bojevitest in dobrodejna brezobzirnost, da je postal „regierungt fiibig". Proračunski cdeek je v današnji seji najprej rešil poglavje „pcSte in brzojavi". Dr. Pictak je zstteval, naj se zboljda materijelno atanje nekih pri pošti slcžlujočih kategorij slug in naj se za ženske funkcijoniiike siste mizirajo uraduiftka in«- tla. P i -ninski je priporočal naj se poskrbi kar treba, da se olajša rszpcšiljcnje srebrnega denarja, doČim je dr. Menger zavračnl izvajanja dr. Kaizla, kateri je v prejšnji reji nasvetcval, naj se zviša poštnina za neke poštne pošiljatve. V razpravi stoječe poglavje je bilo vzprejeto in 11 (Via se je razprava o poglavju „centrala trgovinskega ministerstva". Poročevalec dr. Hallvvich je obširno raz- Najnesrečnejši dan svćtnika Porente. Gospod svetnik Porenta se je štel mej najsrečnejše prebivalca ljubljanskega mesta. Imel je mlado lepo ženko, dobro službo, na katero je bil sila ponosen, precejšnje imetje ter bil čislan in priljubljen ne samo pri someščanih, nego celo pri uradnikih, kar se redkokdaj primeri. Dasi po naravi kaj jovijalen mož, je bil zlasti ob nedeljah posebno dobre volje in isto tako je bilo z vsemi drugimi člani njegove rodbine, tako da se je raznese! pregovor .ti si vesel, kakor Porentovi ob nedeljah". Gospod sveUnik Porenta je bil od nedeljah in praznikih vesel, ker mu ni bilo treba sedeti v pisarni, kamor a ploh ni rad hodil, ker je mogel popoldan prebiti v kavarni, kjer je bil priznan kot razumen in diskreten kibic, in ker je take dni zvečer imel sorodnike za goste ter jim mogel čitati ovoje verze, katere je zlagal v pisarni, a le za privatno rabo. Njegova ženka ee je veselila nedelj in praznikov, ker je mogla dopolndne pri maši in potem v „Zvezdi" kazati svoje toilete in ž njimi jeziti vse svoje značke, zlasti pa uradniško žene, katerih možje n>so bili tako srečni, da bi imeli kaj Bascbnega imetja. Gospodična Krnica, svakinja avejt-»'diova, se jo takih dnij veselila, ker jo zvečer prišel na večerjo z drugimi sorodniki vred tudi svetnikov netjak, kot najizboruejši plesalec priznani lajtnant Zorko. Kuharica svčtnikova je mogla take dni „v cerkev", to se pravi, Šla je s svojim izvoljencem Janezom, ki je bil seveda korporal pri domačem polku, v Šiško na piščanca, predpuatorn pa še na ples. Prišla js pa nedelja, katero zmatra gospod Porenta Še dandanes za najžalostnejšo, kar jih je doživel, dati se je veselo končala. Bil je ta dan god gospoda Porente, a vzlic temu se je gospod aveiruk na vse zgodaj držal tako kislo, kakor da je na teflče popil liter jesiha. Sanjalo se mu je bilo, da je njemu podrejeni cficijal dobil zlati zaslužni križec, on pa nič, dasi si je redu Želel, kakor samo še večnega izveličanja, in sanjalo se mu je, da ga zategadelj ni dobil, ker so mu prišli na sled, da sicer malo dela, zato pa zlaga v pisarni — verze. Te sanje so ga tako razburile, da je na vte zgodaj šel v pisarno, sežgal vss rokopise, katerih se je tekom let nabrala cela miznica, potem pa delal s tako marljivostjo do epoludne, da je podelal vse z-astanke. Tudi pri obedu ga ni minila slaba volja. Misel, du bi utegnil njemu podrejen uradnik dobiti zlati zaslužni križec, on pa nič, ga ni zapustila. Zdelo M mu je, da bi bila to največja neBtcča, katera ga sploh zamere zadeti. Na vprašanja skrbno ženke ni odgovarjal, gledal je srpo pred ev in koj po obedu šel z doma, a ne, kakor je bila njegova navada, v kavarno, nego zopet v pisarno. Tam je sedel pri svoji mizi do mraka in premišljal, ali bi se utopil, ustrelil ali obesil, ako dobi njegov i Hc.ijal kako odlikovanje. Brižnost gospoda svetnika je bila povsem opravičena. Mož je sicer vedel, da nima nikakib zaslug, dočim si jih je njegov c licijal nekaj pridobil, a ker je bil slišal, da so bili nekateri zaslužni uradniki predlagani za odlikovanja, mej njimi tudi neki oficijal, ga je skrbelo, da bi bil to njegov cficijal. Šele precej pozno so je odpravil domov. Tam je našel že sorodnike zbrane, povabljene na večerjo, mej njimi tudi brata Andreja. Hm, hm, Janez, začel je gospod Andrej dražiti brata-sv etnika, kaj pa se ti je zgodilo, da so tako čmerno držiš? Ali ne najdeš prave rimo, ka li, ali so morda bojiš, da jo tvoja ženka sama večerjo pripravila? Gcmpcda švedska je sicer bolelo erce, a silil ee je, da je bil vsaj zucsen. Prisedel je torej k povabljencem in se ž njimi zabaval, kakor in kolikor je mogel, dočim sta žena in svakinja prirejali mizo za večerjo. Mhr" in a Pester LloydM, torej dva vladna lista, dvoboj posebno zagovarjata. Potreben je, ker po njiju mnenja sedaj z zakoni čast ni dovolj zavarovana in se zlasti v parlamenu in po časopisih marsikomu krati. Več krat 89 po listih kilo smeši v Uki obliki, da pač tožiti ne more, a vendar je trpel na svoji časti. V te n hI c i a u more jediuo dvoboj pomagati. D/oboj se more jed no odpravit*, ako se pooštre zakoni v varstvo tasti. I. vsega je vidno, da bi neki krogi radi omejtli pail uneotarno in tiskovno svobodo. Seveda za odpravo dvcbija tega ni treba. V Angliji je dvoboj odpravljen, a vendar jo ondu t skovna in parlauientaraa svoboda večja n- gn v Avstriji in Angleži tudi nekaj drže na svojo Čast. Če „Pester Ucv l" misli, da bi po odpravi dvoboja ljudje podivjali, bi si bil pač moral zastaviti vprašauje, so li M id ari sli Angleži b Ije podivjani, ko imajo prvi dvoboi, poslednji pa ne. Prvi anarhistični atentat na Grškem. Dno l.~). t m. je v Patrasu na Grškem štiridesetletni mož umoril bognt^ga trgovca Frangukola in ranil drugoga trgovca. M rilec je izpovedal, da je anarhist in le obžaluje, da se mu ni posrečilo več ljad>j pokončati. Preiskava je že dognala, da je v Patrasu celo snarbistiVno diuštvo. Več članov tega društva kdaj bi He mu poaudiia prilika, spregovoriti nekoliko beaed z Ivnco, a ona sh mu je skrbno umikala. Najurim! je našel ve oder pnliko, da jej je stisnil listek v roke, na kar je zadovoljno prisedel k družbi in jo kratkočasil z »nokdotami iz vojaškega življenja. Prav ko je dražba sedla k veitrji, je icapel ■VOBČek. Domači ao ne zaeudero spogledali, k lo m-ki tako pozno prihaja. Goapidu'ne Ebci je porabila to priliko in stekla iz sobe. Vrata so se v tem odprla in vstopil ju pismonoša z ekspresnim pisanom z i gospoda sve n ka. Ta je s tresočo roko podpisal potrdilo. Po pistvi je spozial, da mu pše prijatelj ia mm atec-8tva. Prekinile so ga vsakovrstne slutuje, tako da se ni upal odpreti pisma v navzočnosti vseh drugih. Prosil jo za trenot»k oproščon a in odšel s težkimi koraki v svojo pisalno sobo. Ž ni njego/i ae ie to nj-govo vedenje zdelo jako čudno in postala je nemirna. Kdo mu je neki p sal, da niti ne pove, od kod je pistno dobil ? V pisalni sobi satnikovi jn sedela gospica K .niča in pisala pisemce. Prav ko je bila dokončala, slišala je bližaj« če se korake. Usihnila je luč in zbežala, a v tem trenotku jej je padlo pismo iz rok in obležalo kraj mue. Nazaj ni mogla, Ala je torej k družbi v obednico, nadeje se, da kraj mize ležečega pisma nihče r.e zagleda in da je torej še pozneje najde. (Konec prih.) so že zaprli. Ta napad je vzbudil strah mej bogatimi trgovci, tembolj ker je to na Grškem prvi anarhistični napad in so vsi že bili prepričani, da v tej deželi še ni anarhizma. Sestanek slovenskih književnikov in umetnikov. IV. Kdorkoli je p reči tal pazljivo Članka, s katerima utemeljujeta potrebo literarnega kongresa hrvatski „Obzor" in srbski .Brankovo kolo", spoznal je takoj veliko vrednost v utemeljevanju .Edinosti". Ia to je umljivo. Naše, hrvatsko in srbsko slovstvo 83 si v marsičem slični. Zlasti pa so nedostatki v vseh th slovstvih prav isii. Ako tožijo Hrvati, da vlada v njihovih dnevnikih in mesečnikih glede pravopisa, gramatike, sloga in interpukcije strahotna raznovrstnost, tožiti moramo o istem v še večji meri i — mi. „Ljubljanski Zvon" in ,Dom in Svet" sta si v jeziku prav tako različna, kakor .Slovenec" in .Edinost", kakor „Soča" in „Domovina". Se več! Pri nekaterih listih opažamo , da spreminjajo svoj pravopis i dr. z — uredniki, če se menja uredništvo, menja se tudi pravopis i. dr. Dokler je vodil „Zvon* g. Fantek mrgolelo je po listu samih naglaskov; sedaj ne vidiš ni jednega. In kako rabi sedanji urednik na pr. glagol, kako razpolaga z d-bžiiki, kako postavlja ločila] Primerjaj tadi razmerje sedanjega uredništva .Zvonovega" napram — ptujkam s prejšnjim! Vsekako je pravopis, slog in interpunkcija zaduji dve leti radikalno predrugačena in — kakor čutim vsaj jazi — lepša, pravilnejsa. — Urednik .Zvonov' — zdi se mi — je izjavil nekoč, da mu bo odslej odoČilen v vsem besednjak VVolf Pleter-šnikov. Ia tudi gosp. Stritar je izrtkel v nekem „danajskem pismu" isti sklep za svojo pisavo. Nu, dočim se ravna g. Stritar res dosledno ob svojem prirejanja kojig za ljudske ia druge šota po besednjaku prof Pleteršnika, udari jo g. prof. Bežek včasih vender le po — svoje. Morda ima g. urednik .Zvona" svoje razloge za to samovoljo, toda — disciplina se je znova razkadila. V poslednjem času so vzbsjale veliko zanimanje, ponekod pa še vrčjo veselost 4 slovnične brošurice. katere sta napisala gospoda Lsmurskij in prof Hostnik. Moža sta povedala marsikaj ko-ristnegi. Toda — ako ju povsem posnemamo v pisavi in stilu, da, ako ju ubogamo le napol, pre-drugači se naš knjižni jezik tako radikalno, d« — — ga ne raz ime Živ krst. Omenjenim brošnricam so se postavili zato po roba i „Zvon" i .Dom in Svet" i „Slovenski Narod", — nu, tržaška BEli-no8t" za ela je p sati vender le po pravilih g. Lv-murskega in nredn k .Soče" in .Slovanske knjižnice" kaže se takisto naklonjenim, da sprejme vsaj večino slovn ca Lamurskega zi — dogmo. Tako doživimo torej skoro v naših listih pravcato ali — .B.bel* št. 2. Bt li zato ne bilo potrebno, da se snidejo jo denkrat naši slovničarji ter se dcmenijO, kako naj pižo vsi slovenski literati? Hrvati obsojajo neprestano ravsanje in kav-sanje mej različnimi slovstvenimi strujami in Šolami, r;i'- h ■ nj, ki poraja le kupe — polemik in osebna sovraštva, stvari same pa ne dožene nikamor. Pri nas je bil glede tega, odkar so ponehale bitke mej Stritarjevim .Zvonom" in Pajkovo .Zoro", mir. Mh pro štorih vesebco. Vzpored: 1. Oče so rekli, da le I Barka v jednem dejanji. 2 Po medenih tednih. Ko unčna scena. 3. Prosta ztbava ia ples. Mej po*a-ueznimi točkami in pri plesu svira godbeni eeistet gosp J. Sttl< »a. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Uatopnina: za člune 25 kr.; za aečlane 50 kr. za osebo. — (Iz Ribnice) bo nam piše 16. t. m.: Včaraj je bil inštaliran za ribniško f*ro Župnik dekan g. Dol mar. Cerkev je bila lepo okinčana in trg bil je v zastavah. K sv. obhajilo in h kosilu prišlo je 36 vabljenih gostov. Od teh je bilo 18 duhovaikov in 18 uradnikov, posestnikov m trgovcev. Prijazen duh vladal je v družbi, želeti je le, da bi vedno tako bilo. Kot župnik v H rjulu zanimal se je g. Dol mar posebno za povedigo gospodarstev. Mož je reson, a blagega srca Dobro nam došel. N- gospodarske* polju bo imel pri nas dovolj dela. Na večer zbralo se |s veliko gostov v krmi pri Cenetu. N« pr< Anjo g. kaplana K. nabrali smo 16 gld. za društvo sr. Cirila in Metoda. — A tudi ua proš»jo jurista Gr. zložili smo za marljivega tehnika K ti, ki je zaradi potztanbauja v svoji telesni in duševni sili iskal mira v valovih silovit« Donavo, a ki je bil k sreči od delavcev rešen, 24 gl. Oba zneska se odpošljea na svoji mesti Naj bi se tudi drugod uemi>ili po milovanja vrednega mladeniča, da dokonča v kratkem svoje Št od* je. — (Predavanje.) V nedeljo dne 22. listopada po peludaneki službi božji bod»i v Spodnji Idriji v šolskem poslopji oes. kr. živmozdravuik gospod J. nlajdič predaval o živiaoreji in živiuozdravstvu. Go spodarji živinorejci naj ee tega predavanja mnogoštevilno udeležo. — (Ogenj v Šmartnem pri Litiji.) 0 tej etvari piše ee »»in: V šievilai 260 „Sluv. N-toia" se čita v notici ml& Saoartaa pri L tiji*, govoreči o ognji dne 10. t m., da ee earadi bga ni zg.-dila večja nesreča, ker so prihiteli ljudje na pon.o1: in ker ni bilo vetra. Kdor to čita, si misli, da v Smartnetn ni gonilnega društva ali pa da je ieto malomarno. RVuici na ljubo treba to notico popra Viti „Štuar*ko gasilno društvo* je uzorno urejeno m u/oruo delni«, to je dokazalo če~*tokrat in kh le v Smartnem, te.«.več tndi v dr ni h bližnjih krajib, zlasti v L'tiji. Tako je to gasilno društvo tadi omenjenega dne takoj prihitelo k ognju, z vsemi silami in z nesarnoetjo delovalo tako, da j.i o^euj hitro Ustavilo in še dotičnomu gospodarju veliko sUma, Iti je bila na strehi, rešilo. Pogorelo je I■ < podat rt š,e dotične hiše iu šn tisto ne ven. Dober meter oddaljeno stoji sosedovo skladišče in kovačnioa, kar je hilo vse v vedki nevarnosti ia rabv.liti se je le vstrajnemu in brižnewu delovanja „Stnarskega ga Silnega dra*t»a', da se je vse to rešilo. Pošiljatelju gori navedene notice pak priporočamo, da se »nuj Dekoliko sprijanni z resnico in na podlogi iste eventualna svoja poročila p'ikroja. — (Vipavska železnica ) Goriški dež. glavar grof Fran C o r o n i n i je potrdil konsorcij za ■gradbo vipavske železnice, kakor je bil izvoljen od vipavskih županov na shoda pri Rebka. Podpisal je tudi 2000 gld. garancije, katero zahteva vlada od udeležencev iz vipavske dolino. Podjet-iika Dreosai *o Antonelli sta vsled tega odstopila od izdelovanja podrubm-ga načrta in je konsorcij Mullitsch in dugovi pogorel. — (Akad. podružnioa družbe sv. Cirila in Metoda v Gradoi) priredi v soboto dne 21. t. m. s prijaznim sodelovanjem slavnega brv. slov. pevskega društva .Sloge", gospice St. \Vierzuhcwske, gosp. koncertnega mojstra K. \V1erzuhow4kega, g. med. dr. Bele Stuheco, g. cand. jar. G. Krekn. g. cand. med. J. Lenarčiča, g. stud. med. Jos. Stra-šeka v puntiftamskih dvoranah družhioaki večer s koncertom. Glasovir iz prv. štirske zaloga za gla-sovirje v Gradci. Vzporedi dobivajo se zvečev pri blagajnici za ceno 10 kr. Začetek točno ob 7Vi uri zvečer. Ustopnina za osebo 40 kr. — (Hrv. slov. pevsko društvo „Sloga" v Gradou) si je 13. novembra t. 1 pri svojem prvem g ta vnem zborovanju izvolilo sledeči odbor: Predsednik: gosp. cand inr. Peitler Fran, podpredsednik: gosp. stnd. med. Dražč Loka, tajnik ; g. stud. m«d. Karba Rthard, bligajnik: gosp stud. med. Mikšič Bogomir, arhivar: gosp. stnd. ned. Snrjnn Afons, revizorja: gosp. drd. med. Juratovič Mijo, g. stud. iur. Spindler Davorin. — (Vsem je pomagano!) Nedavno tega je umrl na Dunaji duhovnik, rodom Kranjec. Z »pustil js premoženja blizu 100 000 gld. in sict-r: polovico raznim cerkvenim napravam, polovico svetemu očetu papeža, svojim, tisočakov kolikor toliko po trebnim sorodnikom na Kranjskem pa svoj — blagoslov! — (Premeščanje isterskega dež zbora iz Poreča v Pulj.) Kakor že opetovano, tako se tudi zdaj z >*et čita po listih, da namerava vlada, ustrezajo Želji hrvatskih in slovenskih poslancev ister-skib, sklicati infer.ski dež. zbor v Pulj Poglavitni povod premrš£e&ja je ta, da slovanski p->slanci v Poreču niti svojega življenja niso varni. La^ka stranka je seveda skrajno razburjena in groz;, ako bi se dH. »bor premestil, ne da b; v to Ram pri« voM, dt potem laških poslancev ne bo k sej* m, tako da dež. zbor ne bo sklepčen. * (Papež in negus.) Ealjubljen kranjski vojak začenja svoja p srna po nje h koprneli ljubimki n »vadno n tem, d t jej pošilja č z hrb-) ia d >linl svoja pozdrave. Nekako istotako je stilizirana kora.*« ndenci a mej papežem in Menalikom. Papež je svoje pisco Meneliku začel tako le: .Papež L on XIII., najmogočnejšemu Meneliku, negusn nege&ti, carju etijopBkemu, pozdrav >n zdravje." Mt-nchk je odgo-vnril: „Z-nagonosnemu l*vu iz Judjve^a kolena — Menelik od Gcepoda izbrani kralj etjopskih kraljev — pošilja Nj. svetosti papežu Leonu XIII. svoj pozdrav". * (Odpeljana princezinja ) Dona K vira de Bombon, bdi pretendenta na špaasko krono doua Carlosa je živela zrdojn mesece v Deki velearisto-krntični rodbini v Rima. Princezinja Iv tira. katera je eed tj 25 I-1 stara, ee ji tam zaljub ia v slikarja Folctuja, katerega je poanala še od tedaj, ko je birala oa grajsčiui arojegn očeta v provinciji Lucca. Fulcbi je ožeajen in oče dveh otrok. Ko je rod bina, p i kateri se je princezinja mudila spoznala razmerje mej dono K viro in slikarje ji Fo'cliijem, je skušala na vse mogoče načoie n»rediti konec temu znanja, toda vsa prizadevanja eo bila zatoau. Princezinja je e ahkariem osla, in sicer, kakor se sod', na Francosko. Prncezioja ponesla jo so^oj demsnfov in dug'h dragocenosti) v vrednosti nad 300.000 f aakov. Um*je ee, da oSuja ta afera zlasti v anstokr^tičnib krrg-h velikansko senzaejo. * (Izgubila se je ladja) A?strijski puinik BTia a*coreu i« pred tremi tedni zapuntil C.tngrad da odpluje v M«rziljo. 01 kar je zapustil Carigrad ni več sl-du o njem in se misli, da se je potopil. * (Orožnik —• morilec ) V Bobri na Og-r skem službujoči orožnik Franc Matyaš je te dni svo;i~g* tovarna št. fin* lin s katerim ne je spri, na službeni poti ustreli, da je obležal mrtev na lici met i. Morilec je pobe itn d v Budimpešto. Policija ve, da se tam uiud', išče ga ie več dni], a ga ue more dob ti. * (Boj mej visokosoloi) V Bonna* kjer študirajo največ samo patičiu mladeniči, ee je te dni mej člani dveh dijaških društev uuel na ul.oi ljut boj, pri kiterem je oil jeden viaokošnh.c ubit, več drugih pa nevarno ranjendi * (Strašna eksplozija ) V dinamitni tovarni v Fokiaju v WrtStf«ilH*i na Nemškem se je v nekem skladišču n n» I dinamit ia eksplodiral s tako slo, da se je zemlja več ur naokrog stresla, kakor o najhujšem potresu. Tovarna se je skoro popolnoma porufiila, mnogo o*eb pa je bilo raztrganih in ubitih. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospcd žapau Ivan Hribar 8 kron, nam*sto dveh se dežev pri koucertih „tilasheiie Matice" na korist družbe — Neimenovan rodoljub v Novem mestu 8 kron 2 vin., nabrane v veaeli družbi pri Z r kotu dne 15. t. m. za pobita okna Vehkovske sole diužbe sv. Orila in Metoda. — G. Ivan Lovšin v Dolenji vasi pri H btuoi 2 kroni, namestu brzojavne čestitke v Trst. Sluipnj 18 kron 2 vin. — Živeli rodoljubni darovaiui in njih nasleduiki 1 Književnost. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Ko bi ar. Sešitek 5. prinaša na prvem mestu temfljito razpravo dr. Fr. Kosa „0glej8ki in gradeški škofje v začetku srednjega veka", kateri sledita konec jako skrbno sestavljene študije I. Vrhovnika „Carinska in poštna postaja Podpečjo pri Brdu" in konec vestno izbranih ia prirejenih „Regest iintin farnega arhiva v Kamniku", spisal A. Koblar. V „Malh zapiskih" čitamo dve zanimljivi beležki I. Vrhovnika: „Kakn so popravljali Rotske cerkve v 18 stoLtju" in Plačo poslov 1. 1758". — „Učiteljski Tovariš" ima v št 22. naslednjo vsebino: Izjava; K Gangl : Ob Praprotui-kuvem grobu; Fr. Orožen: Ustavoznanstvo; J. Ravnikar: Martin in Jera; Dr. Ivan Borštnik: K šolski hgijeni; Naši dopisi; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. Dunaj 18. novembra. Proračunski odsek nadaljuje v današnji svoji seji razpravo o proračunu trgovinskega ininisterstva. Dunaj 18. novembra. V soboto pride veliki knez Mihael som in ostane tu več dnij. Cesar ga vzprejuie v posebni avdijenciji. V soboto zvečer bo na Čast odličnemu g°st;ii» čigar prihodu se pripisuje posebni važnost, velik dvorni d inč. Dunaj 18. novembra. Poljski klub je na predlog svojega načelnika Javvorskega izrekel železniškemu ministru Guttenbergu nezaupnico. Budimpešta 18. novembra. Vsi tukajšnji listi uadaljujejo boj zoper Bidenija, katerega dolže, da si je naročil debato v zadnji seji poslanske zbornice, in zoper avstrijski parlament, poudarjaje, da mora biti geslo vseh madjarskih strank: Kvota se ue sine niti za krajcar zvišati. Rim 18. novembra. Čim potrdi zbornica mirovno pogodbo z Menelikom, jo vlada razpusti. Berolin 18. novembra. O veliki debati v drž. zboru radi tajne p »godbe z Hisijo so vsi listi mnenja, da se vlada ni upala obsojati Bismarcka, ker se boji, d* bi odgovoril z novimi razkritji. Splošno se priznava, da vlade pojasnila A\strije ne morejo pomiriti. Narodno-gospodarsKe stvnri. — Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Dalje.) p) (JJeležena uiioistoistva so od parlatneatar.čoe stra;.i op zjrjena vz^la v pretres vprašanje, če bi v namen od vrnitve prevar pri nakupovanju drož j ne kazalo odredit, di se nei.a pri o« h drožih, ki pr.dejo v prod«]o, ni ovitkih uaveiti, kake vrste so dotični dro i Se SO ie špirita, piva ah če so mešuie. Kakor je najvišji l 1 -avet veni svet izjavil m n staratvu, ni sicer prodaja đrežij iz piva ali mešanih dtožij iz špirita z zdravja škodljivimi pislelu-iaii sp>j.vn, p*č pi \o ja itn*-t • i.ti za ponarejanje živd in se torej nudi prilika, da se s posebno oireibo določi, da se mora kakovost drožij ozname lovati ia bi so tako ogaiio rasnim pritožbam v tem oz ru. Ker j« pa vedeti, da ua rešitev tega vprašanj t zelo uplivajo kupčijski o tiri, posebno tud. konkurenčne razmere mej pri-delovatelji razn h vin drož j, kakor tudi razmere, ki nastaje vsled uvoza drožij iz inozemstva, je visoko c. kr. trgovinsko miuisterstvo zbornico povabilo, da izreče svoje mnenje. Zbornica se je na podlagi došlih ji izjav in poizvedeb izrekla proti tema, da bi se iucr.li oznamenovatt kakovost č'bisedroži na ovitkih zaznamenovale kot droži iz sptrita, p va ali kot mešane droži, bilo bi to škodljivo za izdelovanje tozemskih dfOliJ. Droži iz piva pri vrha zvretega je staviti v pdno vrsto z dn ži iz špirita. Droži od piva pri vrhu zvretega se na Nemškem, Francoskem in v Belgiji, kjer se varijo pri vrha zvret* piva, rabijo že od nekdaj, ne da bi bila posredno ali nepo^reduo zdra'ju škodljiva. Te droži so iste, le sredstvo, s katerim se pripravljajo, je različno; zmes drožij iz špirita in drožij iz piva pri vrhu zvretega so torej ne more smatrati za ponarejanje in take zmesi bi tadi ne bilo moč spoznati. Iz tega razloga ima nemAko pridelovanje drožij lažje stališče negj avstrijsko, ki ji obvezano navesti zmes in je tako izpostavljeno predao Ikom občinstva. Na Saksonskem in v Ru-iki S aziji je vec pivovarn, ki varijo pri vrhu zvreto pivo. ki bi svoje droži pod oznamenilom „drcif iz špirita" lahko uvažale v Avstrijo, ker h • jih ne more nadzorovati in hi tako domačemu pridelovanju drožij mnogo škodili. Pri dnu zvrete droie ia piva dajo kruha grer.t k ukus in jih le ljudstvo na deželi rabi pri kruhopekarstvu. Tudi je zbornica mnenja, da naj bi m* prisilno oznamtmovanje za dro^i tudi zaradi tega opustilo, ker bo zakon o iivilih vaiovsl stranke oškodovanja. (Daljo prihj Ceneno domačo zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Mnll-ovejra Seidlitz-praška", ki se. dobi za nizko HrtiBl i Dne 16. novembra: Josip KramarSič, črevljarski mojster, 77 let, Mestni trg fit. 12, ostarelost. — Uršula Pajk, delavka, 71 let, Poljanska c* 'a fit. 51, mrtvml. — Uršula Vrhovnik, delavka. 28 let, Sv. Petra cesta St. 25, jetika. — Ivan Herćič, delavčev sin, 6 let, Karolinška zemlja fit. 21, Brightova bolezen Meteor o logično poročilo. November Cas opazovanja Stanje barometra v mm, iBtlipu-ratura v C Votrovi No bo Mokrica v um. * li urab 17. 18. • H. svečer 7. zjutraj 2, popot. 7.SP5 7313 2 8 18 47 si. jv/.I). al. jug ■I. j"« oblačno oblačno obiačno 2 0 malom Srednja včeiMJSuja temperatura 2'7'», za 0 5° pod nor- jDtjlxx 'xc i % too t mm, dnt5 18 novembra 189b\ bkopci državni dol{\ f aotafa..... 101 gid 35 kr, 'ikupni državni dolg * srebru 101 „25 Avstrijska zlata renta ....... , 70 t. Avstrijska kronska renta *"/„ • • • • 101 , 05 Ogerska zlata ronta V'1 #. li?2 „ 15 ijgeraka kronska rente 4* ... 99 B io g Avstro-oi,'eruke banetif deltttet 986 . — kreditne delnice..... . n',\ 10 i.ondon vista........... 119 . 96 tfemftki dri. haukov, i vi o o ruark . . ^'3 ^ 80 '¥ iO mark............ 11 a '16 M) frankov........ 9 B f4 „ italijanski bankovci........ t4 J 80 . C. kr. cekini.......... 6 , 70 Dne* 17 novembra 1896. »•/a državne srečke iz I. 1*:>4 po 860 gld. 144 gld. — V.t, Državne srečke iz 1 1884 pO 1«*> gld. 198 „ r>() , Dunava rog. srečke 5* , po 100 gld. . . 130 „ — , £emlj. obč. avstr. 4';//. zlati zast. bati — , — Kreditne srečke po l'K) gld. ..... 189 . — Ljubljanske srečke......... 22 , 75 „ luidolfove srećke po 10 gld...... 22 . — t Akcije anglo-a. str. banke po '.;<>•> j^M . if>;{ ^ 25 J'ramway-druit. volj. IVU gld. a. v. . . . 458 _ — * 1'apirnati rnbelj ........ ] * 27'/4 , Potrtega srca javljurno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nnfia predraga, iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, Beutra in teta, gospa Katarina Kurent dam s ob 8*/»« nri v jutro, po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajočo, b'6 let stara, izdihnila svojo blago dulo. Pogreb predrage rajneo bodo v četrtek, dne 19. t. m., ob 4. uri popolndne iz hišo žalosti, Prečne nlice fit. 4, na pokopališče pri sv. Krifitofu. Mafie zadušnice bIužiIo ko bodo v raznih cerkvah Nenadomestljiva druga priporoča so v pobožno molitev. V Ljubljani, dn6 18. novembra 1896. (3265) Žalujoči ostali. Na. prodaj Je v nekeai verjeisi liieatu u is Kranj nU nu velika hiša z gostilno a prenočiš*1!, velikim gostilniškim vrtom, potem vrtom za zelenjavo in sadje, kegljiščem, ledenico, hlevi in hrami, r.ttiittli pri'Ncliiie sv |irodss VMei to p<» zelo i^oilnl ceni. — Več bo poizvč v buvimIu za posrertot »n J e pri |>ro«ii»i«m'»ropaktem čhhi. (1705-2C6) Odhod Ia LJubljane (juž. kol.). Proga čoz Trbli. Ob 19. uri & min. po noči oaolml Tlak v Trhli, Iloljak, Oeloveo, Vrik:-r ■■!,!, nt.-, Ljubno ; čoa Helctlial ▼ Aitiiru, laulil, 1 r .....u u, Solno^rad [ &M Kli'iu-Hfiflmg r Stoyr, Line, n» Dunaj vi. A.matetteu. — Ob 7 tir) 10 min. i oaobni vlak v Trhif, I'oiit.hcl, Knljiik, Oulureo, VraoseM«> feato, l.jii' Dunaj ; 8elatltai v Holtiograii, n, Amatetten ua Dunaj. — Ub II. uri 60 min. (lo|M>liniiie oaobni vi »k r Trbia, PonUbal, iieljak, <'o-lovec, [dobaO, Selathal, Dunaj. —(>b 4. uri popolmlna um.ln) Tlak t Triu« Hnljak, OoloToa, I.Julnio | . , < Selilhal ▼ BOUlOgrad, l.oii.l-O nain n, /.«11 ua Jeaeru, Inomoat, Itregona, Curili, Genovo, Varil; 6SS KUf> min. popoludno oaobni s lak a Dunaja, Ljubna, Selastlmla, Holjaka, Cotovoa, Framonsfcato, PonUbla, — Ob 9. url 4 min. avecai oaobni vlak ■ Duuaja Tla Amatetten, ia Ljubna, Moljaka, Culovo«, Poutabla Proga ls Novega mesta ln Iz Kočevja.. Ob 8. uri 10 min. ajutraj metani Tlak — Ob 1. uri 33 min. po poluilue motani Tlak. — Ob H. url SG min. r metani vlak. Odhod Ia Ljubljano (drž. kol.) v Kaiuntftc. Ob 7. uri 91 miu. aJutrAJ, oh 9. uri h min. popoludno, ob e. ur r>0 min. avecer, ob 10. uri 9o miu. r.vc-.ir (Poalviiuji vlak le v oktobru ob nedeljah in praauikib.) I'i li. .1 \ L.jnl»l|uiio drž. kol.) i« li miu ni i* it. Ob 8. uri M min. ajutraj, ob H. uri 16 min. dopoludna, ob 6 uri 90 min. avočer, ob 9. mi (>."> 111111 »vci r (Poalmluji Tlak la r oktobr« oh no ln praauiklh.) imajo iktliaiM in visoko eifjlan« Kaiserjeve karamele iz poprove mete najboljši pripomoček priti poinuiiliituj n MiaMli, Im»I«'iijii a«Io«I« in mIisIioihii pol* * ur jen«'11111 /«-l«nl4 11. prihtuo v zi vojčkih po 20 kr. i)l47- 8) Zaloga v Lajubljanl : Viljema Mayer-Ja le-kama, Marijin trg ln Mr. Ph. H. Mardet-acblaeger-Ja lekarna, Prešernov trg. V salonu hotela ,,pri Malica^ („Stadt Wien") od srede 18. do nedelje 22. novembra (vključno) živečih fotogra v življenjski velikosti. (8246_i) Edisonov lrcz otrok. Več se izve pri npravni&tvu .Slovenskega Naroda". Takoj zamenjam za dva in pol meseca stanovanje" z dvema lepima nohatea in kuhinjo v bližini železnega mostu tudi proti manjSemu stanovanju z jedno veliko sobo in kuhinjo. Vej se poizvć pri npravništvu „Slov. Naroda". Iščem popolnoma izurjenega trgovskega pomočnika za prodajalnico z mešanim blagom brez nianufukture. (8858—9) A. Casagrande v Aidavščlnr, Naznanilo. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem svojo proti«|alul<>o premestil nasproti sedajni v Zupančičevo hišo Šelenburgovs ulice 6 poleg nove pošte. Zalivaljujem se za sedanje zaupanje in priporočam tudi zanaprej ea mnogobrojna naročila. Spt)stovnnjem -Josip Petauer, krojač (3243-2) Šelenburgove ulice št. G. najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineraina voda (8717-18) priporoćevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, kIor«»si, pultnili, živčnih in /ruskih IkiIc/iijIi, malariji i. I. i Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lokarnah. Najtopleje priporočam svojo bogato zalogo dmzbinskih iger, igrač, galanterijskega in nagizdnega blaga po najnižjih oonab. kot najpripravnejša za Fr. Stampfel (32«4-l) v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. V Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 8 pri Ign. Žargi-ju reelna razpi^daja« 1 * ia v Ugodni prilika za nit U upttvau 11* rumiif^u Ulitku: klobukov, moclercev, srajc, kravat, ovratnikov itd. iu blaga za krojače in šivilje. Naj nikdo ne zamudi te ugodne prilike za nakupovanje doluej'a, trpežnega blaga. Pri Ign. Žargi-ju v Ljubljani, Sv. Petru cesta. št. S. . - ^"HaHaHaHaVsSBBBBBBBl Lekarna M. Leustek Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu priporoča svojo izborno delujočo tanno-chinin tinkturo za lase Kat«>rii okrejpčiaj«* 1m «>lt ra>ii)ii|o laHlN^e In pr«,pr«,*uJ4' laputlMttJ«a Ihh« Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Velika zaloga preskufienih domačih zdravil katera so priporočajo po raznih časopisih iu cenikih. (3173 i>) |JJBJJp~ ICuv.|>«»n11 I it ni» v m h It. ilttit ilvaUrat |m» poAtl. l/