DAJ-DAM OBNAVUAJO
Otvoritev bo februarja
S tem, ko so zaradi preurejanja za-prli lokal Daj-Dam, je bil prizadet marsikateri ljubljanski samec, štu-dent, dijak, upokojenec, in nemalo le teh vsak dan zamišljeno opazuje ograjo, postavljeno okoli zastekljene-ga gradbišča na Cankarjevi.
O tem, kaj se dogaja za ograjo, kakšni so načrti, je spregovoril direk-tor Daj-Dama pri SOZD GHT To-
maž Preželj. 2e uvodoma je povedal, da gre za lokal, ki je, poleg Figovca in Sestice, najbolj znan v Ljubljani in zunaj nje; da je zaradi preureditve veliko ljudi prizadetih, saj gre za re-stavracijo, ki je v nekaterih krogih že kar ponarodela.
»Dela tečejo po programu in mi, gradbinci Univerzala ter delavci po-djetij, ki bodo lokal opremili znotraj,
upamo, da ga bomo odprli konec ja-nuarja ali sredi februarja.« »Kaj pa se bo spremenilo?« »Nekaj sprememb bo za goste ne-vidnih. Razmere v kletnem delu, v prostorih, kjer smo pripravljali hra-no, so bile dokaj neugodne, zlasti za zaposlene. Naleteli pa smo na nepre-dvidene težave, ki so znatno poveča-le proračun predelave. Odkrili smo, da nismo računali z nivojem kanali-zacije, da so vodovod in druge inšta-lacije dotrajane in ugotovili, da bo prenovitev restavracije, katere povr-šina zgoraj in spodaj je okoli petsto kvadratnih metrov, stala okoli dve milijardi in štiristo tisoč starih dinar-jev.
Premestitev toaletnih prostorov bo prinesla v lokal več higiene, hkrati pa bomo pridobili v restavracijskem de-lu nekaj novih metrov površine. Dru-gače bo lokal ostal »istega tipa«, ra-zen morda, da bomo še povečali po-nudbo.«
»Daj-Dam je znan lokal...« »Seveda, saj je bil prva samopo-strežna restavracija v Ljubliani. Že pred vojno je začel »tradicijo« nek zasebnik, leta 1947 pa je lokal prešel v družbeno last. Ime je nastalo zaradi avtomatov, ki jih je imel že zasebnik in smo jih kasneje še izpppolnjevali; ko si v aparat vrgel kovanec, si lahko dobil določene pijače, nekatera hla-dna jedila in nekaj sladic. Avtomatov ni več, ostal pa je način prvotne sa-mopostrežbe. V lokal vstopajo gost-je, ki vedo, kaj hočejo, plačajo pri
blagajni in za pultom izbrano dobe. No, doslej smo imeli dva pulta, tako imenovano hJadno in toplo linijo pre-hrane na eni strani in točilno mizo posebej. Sedaj, v novem lokalu, pa bo samo en pult, seveda precej večji, za vse. Vhod bo pri mozaiku, letno zračenje pa ob pasaži Nebotičnika. Razmišljali smo tudi o poletni razširi-tvi na Cankarjevo cesto, vendar za to še ni projekta in tako tudi mi ča-kamo.«
»Pa dostava in morebitni drugi problemi?«
»Jasno, da imamo težave kot veči-na drugih lokalov v Centru prav z dostavo. Cankarjeva je namenjena pešcem, dvigala pa delajo pač s svojo zmogljivostjo, kapaciteto in porabo časa. Poleg tega imamo še sanitarne težave, kako v dvigalih ali jaških loči-ti čisti - na primer dostavni del, od nečistega »odstavnega«, kjer odvaža-mo odpadke. Nekako bomo morali tudi to urediti, verjetno s kontej-nerji.«
Lokal je bil zadnjič obnovljen 1960. leta, vmes je bilo le nekaj delnih sprememb. Jasno }e, da so nekatere stvari zastarele, pa tudi gostje so se že naveličali stalno istega ambienta. Upamo, da bo tokratna obnova pri-pomogla zlasti k njihovemu boljše-mu počutju. Ostali bomo vsaj na isti kvalitetni ravni, kot smo bili; ne bo-mo nikakršen snack-bar ali bistro, trudili pa se bomo, da bomo ohranili tudi cene, dostopne vsakemu žepu.«
Marjan Skumanc