Vi r t u a I n a Resničnost To ma ž A k v f rt s k i * časopis kritiko znanosti i« H. 1998, St. iSO-161 V i r t u a l n a R e s n i ~ n o s t časopis 7rWL/m ' kritiko znanosti Revijo subvencionirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415-174/92 {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. VSEBINA Marjan Kokot Q03 VR + CYBERPUNK = TEHNOPOGANSKA REVOLUCIJA W David Sheff 011 Derrick de Kerckhove Q25l VIRTUALNA RESNIČNOST PO TIMOTHYJU LEARYJU (intervju) VIRTUALNA RESNIČNOST ZA KOLEKTIVNO KOGNITIVNO OBDELAVO Marko Košnik-Virant t\Vj\ ČESA SE SPOMINJAŠ IZ PRIHODNOSTI, ROK SOSIČ? (intervju) Janez Strehovec Q43 UMETNOST VIRTUALNIH STROJEV VTlém Flusser Q59l DIGITALNI VIDEZ Peter Weibel Q69 VIRTUALNI SVETOVI: CESARJEVA NOVA TELESA Mike A. Hentz Q93 ELEKTRONSKA UMETNOST Tiaša Demšar flOQ ••• ^ ZGRADIL SI JE INTERAKTIVNI FANTAZIJSKI STROJ (nekaj fragmentov o VR) Ieor Pribac 111 POVEJ MI, KAJ STE SE IGRALI PRI ^A DVANAJSTIH? Peter Mlakar ] ] g V POSTELJI S SHARON STONE Karlo Pire 101 CYBERSEX, SMARTDRUGS & TEHNOCORE-^^ intervju z JARONOM LANIERJEM William Gibson ]45 UNIČENJE KROME (fiction) /mm/mM Vlado Gerič 161 PREHOD IZ LIBERALNE V DEMOKRATI^NO DR@AVO fMJ/jjmm/ Tomaž Akvinski i 77 SUMMA THEOLOGICA, I/I, Q 39, A 4 Boštjan Turk [ j POSKUS STRUKTURALNE INTERPRETACIJE /rs/%M//ff SMfflz/fe James M. Taggart 189 Richard Wolin 190 191 193 194 Andrej Ule John Keane Danica Fink-Hafner 196 198 200 Enchanted Maidens: Gender Relations in Spanish Folktales of Courtship and Marriage. The Terms of Cultural Criticism Razpotja nacionalne varnosti Obramboslovne raziskave v Sloveniji Demokracija in politi~na kultura Zbornik Thomas More - kr{~anski humanist Izbrani angle{ki spisi Sodobne teorije znanosti Mediji in demokracija “Nova dru`bena gibanja - subjekt politi~ne inovacije” Ian Brownlie 2011 Principles of Public International Law /fFJt/f/' Jjff/fM/f - ///M/Z/m/MM///?// 207 VR + CYBERPUNK = TEHNOPOGANSKA REVOLUCIJA “^e ho~e kdo govoriti o novem svetovnem redu, ne da bi pri tem vzel v premislek virtualne resni~nosti, naj raje mol~i.” Johan Sejpstra Lani umrli francoski filozof Félix Guattari je v tekstu, ki velja za njegov testament, zapisal, da se z odra{~anjem otrok ob televiziji, video igrah, ra~unalnikih in telematskih komunikacijah rojeva “nova ma{inizirana osamljenost, ki gotovo ni brez kvalitet, ki pa bi jo bilo treba nenehno predelovati, da bi lahko bila v skladu z obnovljenimi oblikami socialnosti... Nova planetarna zavest bo morala ma{inizem premisliti na novo. Pogosto stroj {e vedno postavljamo kot nasprotje ~lovekove du{e. Nekatere filozofije sodijo, da nam je moderna tehnika zakrila dostop do na{ih ontolo{kih temeljev, do prvotne Biti. Kaj pa ~e, nasprotno, prenovo du{e in ~love{kih vrednot lahko pri~akujemo od nove povezave s strojem?... Stroji niso totalitete, ki bi bile zaprte same vase. Vzdr`ujejo dolo~ene odnose s ~asovno-prostorsko zunanjostjo, kot tudi s svetom znakov in poljem virtualnosti... Zaradi novih informacijskih strojev, ki se vedno bolj vrivajo na podro~je senzibilnosti, nagiba in inteligence, dejansko mutirata tudi razum in senzibilnost. Smo pri~e mutacije subjektivitete, ki je mogo~e {e pomembnej{a od izuma pisave in tiska.” Te‘ko se je znebiti vtisa, da se ve~ina sodobnih “drobnih” tehnolo{kih iznajdb (osebni ra~unalnik, telefax, modem, visokodefinicijska T V, videofon itd.) na vsem lepem znajde pred nami, kot da nastajajo brez vsakega razpoznavnega zgodovinskega ozadja, iz katerega bi lahko razbrali njihov pomen. [e ve~, zdi se, kot da bomo njihov smisel lahko jasno uzrli {ele neko~ v daljni prihodnosti. Pomen, ki ga imajo za nas tukaj in zdaj, potem ko smo (~e smo te sre~e) postali njihovi lastniki in uporabniki, je, da nam nudijo udobje in veli~astno mnogo novih mo‘nosti izrabe prostega ~asa. @e preprosto dejstvo posedovanja teh naprav nam vliva - v vsakdanji tekmi s ~asom pogosto izgubljeno -upanje na to, da smo na nek odre{ujo~ na~in povezani s prihodnostjo. Znak, da smo dejansko ‘e vstopili vanjo, je spoznanje, da je nakup npr. ra~unalnika razdelil na{e ‘ivljenje na pred in po nakupu. Pogosto se namre~ {ele po dalj{em ~asu njihove uporabe zavemo, kako neopazno a korenito spreminjajo na{ ‘ivljenjski stil, stil mi{ljenja. Seveda, nekje v laboratorijih, varno skriti pred o~mi javnosti, so znanstveniki delali zgodovino elektronike. Po naro~ilu vojno-industrijskega kompleksa so razvili sistem za obdelavo in generiranje kar najve~je mo‘ne koli~ine informacij. Postalo je namre~ o~itno, da sta upravljanje in nadzor nad informacijami klju~nega pomena za izid posameznih bojnih operacij in vojne. Tako sta bila nadzor in dostop do informacij nadvse pomembna za potek zalivske vojne. @rtev prevare je postal celo zahodni tisk, ko je z nevede posredovano napa~no informacijo nehote zavedel nasprotnika, da je naredil zanj pogubne poteze. Povedano ne velja samo za ~as vojne; posedovanje informacij vedno pomeni prevlado in mo~. Za~etki razvoja virtualne resni~nosti (VR) nas popeljejo med simulatorje kabin za pilote bojnih reaktivnih letal in astronavtov pri NASA. Razvili so jih, da bi, kolikor se da, zvesto posnemali okoli{~ine, ki jim je izpostavljen pilot med opravljanjem bojne naloge. Sodobna reaktivna bojna letala so postala tako hitra in upravljanje z njimi tako zapleteno, da so bili piloti komajda {e sposobni obdelovati neznansko koli~ino informacij, dosegljivih na zaslonih in kontrolnih plo{~ah. Obseg razpolo‘ljivih informacij in pilotova fiziolo{ko omejena sposobnost njihovega od~itavanja sta se vse bolj razhajala in generirala neobvladljiv informacijski prese‘ek. Kljub temu je ~lovek {e vedno zelo pomemben za pre‘ivetje stroja in za uspe{no izvedbo naloge. @e enostaven dodaten korektiv v pravem trenutku lahko znatno vpliva na ‘eljeno delovanje stroja in uspe{en izid operacije. Usposobiti ~loveka, da bo v pravem trenutku opravil potreben gib je osnovni razlog za razvoj kar najbolj popolnih simulatorjev bojnih letal. Sposobnost simuliranja (lat. simulare, napraviti podobno, hliniti se) je zelo pomemben dejavnik ~love{ke zgodovine in je v nekaterih pogledih celo socialni pogoj pre‘ivetja. Toda {ele na stopnji njene virtualizacije lahko uzremo vse njene razse‘nosti. Najmo~nej{a metafora, ki jo je VR doslej proizvedla, je dematerializacija sveta. V VR duh (nematerialno) transcendira telo (materialno). To je ponoven poskus ~loveka, da bi odlo‘il in dokon~no porazil smrt. V tem podjetju se zarisuje o~itna vzporednica med VR in nekim drugim zavojevalnim strojem, namre~ svetovno religijo in zahodnim kr{~anstvom. Razcep ~loveka na materialno in duhovno pre‘ema celotno zahodno kulturo. V arheolo{kem smislu lahko razvoj VR pojasnimo tudi s pomo~jo kr{~anstva. VR tukaj in zdaj udejanja tisto kar so svetovne religije, postavljale v posmrtno ‘ivljenje. Medtem ko je pridiganje o vstajenju od mrtvih nekaj, v kar lahko le “verujemo”, ponuja VR takoj{nje rezultate. V hipu nas lahko prerodi v novo (virtualno) telo in preseli v nov (virtualen) svet. V tej perspektivi je virtualna resni~nost logi~ni nasledek in zadnja stopnja ~lovekove zgodovine zavojevanja novih prostorov. Je nadaljevanje pohoda analognih medijev, ki so dematerializirali realnost z nenehno teleprisotnostjo simuliranih resni~nosti na radijskih valovih, na televizijskih zaslonih in v ra~unalni{kih mre‘ah. Ti mediji so u~inkovito odpravili prostor in ~as in vpeljali novo obliko vseprisotnosti, podobno omniprezenci boga. VR na ste‘aj odpira vrata prihodnosti. V perspektivi pomeni osvoboditev ~love{kega telesa njegovih zemeljskih te‘av; mo‘nost popolnega nadzora nad virtualnim svetom. Je korak bli‘e k bogu, ponoven ~lovekov poskus, da bi se dvignil na raven boga, vzpel do vi{av nematerialnosti. S svojo brezobli~nostjo (v VR je vsakdo lahko kdorkoli in karkoli) in z izni~enjem tveganja VR dejansko odpravlja na{e telesne omejitve. Ponuja mo‘nost vstopa v svet, ki je podoben na{i predstavi o nebesih: prav tako osvobojen vsakega tveganja, prav tako neskon~en, brez dogodiv{~in, brez do‘ivetij, izku{enj in razvoja, kajti te stvari ne prina{ajo ni~ dobrega. In za~rtajmo vporednico do konca: vsak lahko vztraja v oblikovanju svoje lastne resni~nosti toliko ~asa, dokler neka usodna mo~ ne izklopi njegove VR. Toda kaj pravzaprav je VR? Predvsem tehnologija, ki je v relativno kratkem ~asu pri{la iz posve~enih razvojnih laboratorijev in stopila na svojo tehnopogansko pot popularizacije, s sedanjim odpiranjem VR centrov in zabavi{~ povsod v svetu, pa tudi na pot komercializacije. “Virtualna resni~nost” je geslo, ki `e od konca 80. let buri duhove ra~unalni{kih strokovnjakov in zanesenjakov, kibernetikov, umetnikov-tehnofilov, cyberpunkerjev in zdaj tudi vse {tevilnej{ih ljudi, ki so preprosto zvedavi. Ta precej nejasen in zdravi pameti nasprotujo~ izraz obi~ajno ozna~uje interaktivno ra~unalni{ko tehnologijo, ki uporabniku ustvarja iluzijo vstopa in gibanja v umetnem, digitalno proizvedenem svetu. Ta svet se dejansko nahaja le v ra~unalnikovem spominu. V ta namen se namesto navadnega monitorja uporabljajo posebne eyefones ali head-mounted display, ~elada z o~ali-monitorji za vsako oko posebej in stereo slu{alkami ter dataglove ali podatkovna rokavica, ki slu`i kot vhodna enota za komunikacijo z ra~unalnikom. V zadnjem ~asu so razvili tudi posebne “ra~unalni{ke obleke” ali cybersuits, tesno oprijemajo~ kombinezon, ki je prepreden s senzorji, ki ra~unalniku posredujejo podatke o polo`aju uporabnikovega telesa, in z vgrajenimi stimulatorji na{ih ~util, kar daje uporabniku-cybernavtu ob~utek otipa virtualnih predmetov. Izraz “virtualna resni~nost” v~asih ozna~uje ta kratkotrajen in hkrati brezmejen svet, v katerem je vse mo`no in ni~ naklju~no: cyberspace. V resnici je VR {e vedno precej nedognana tehnologija, in iluzija “biti tam” {e vedno od subjekta-uporabnika zahteva dolo~en suspension of disbelief. Napovedi o njenem prihodnjem razvoju se gibljejo od skepti~nih in zmernih do optimisti~nih in skrajno evfori~nih. Ne glede na to, kako bo njen razvoj v resnici potekal, VR `e danes napeljuje k ponovnemu premisleku na{ega pojmovanja resni~nosti. Medijska izku{nja neposrednega televizijskega prenosa zalivske vojne nas je med drugim lahko prepri~ala, da je resni~nost dokon~no zapustila fizi~ni svet in se naselila v virtualnem. ^e sprejmemo to za eno temeljnih dolo~il sveta, v katerem ‘ivimo, potem je smiselno govoriti o virtualnosti kot na~inu eksistence. Kajti kot je zapisal V. Flusser, virtualnost ni zgolj pribli‘ek resni~nega, ampak je, nasprotno, “resni~no” le medla ekstrapolacija “virtualnega”. V ‘ivljenju imamo opraviti z virtualnim, medtem ko je resni~no le reduktivni umislek na{ega abstraktnega mi{ljenja. Tako je svet, kot ga ~utimo in do‘ivljamo, le celostna umetnina, ki jo na{i ~uti komputirajo iz virtualnega, virtualni, ra~unalni{ko generirani svetovi, ki jih s pomo~jo VR tehnologije lahko kreiramo in vanje vstopamo, pa so alternativne celostne umetnine. Z VR resni~nost dokon~no ni ve~ ena sama in nedeljiva, temve~ mnogotera, prepredena z linijami mo‘nega, po katerih lahko ~love{ke prakse vse la‘je posegajo. Socialne prakse, povezane z VR in cyberspaceom, najbolj dolo~no uokvirja CYBERPUNK, kontrakulturno gibanje, katerega za~etki segajo v sredino 80. let. Gibanje je sprva imelo svoj domicil na zahodni obali ZDA in je bilo spo~eto kot kri‘anec duhovnosti New Agea in tehnolo{ke inovativnosti Silicon Valeyja. Sedaj se {iri v svet prek ra~unalni{ke mre‘e WELL - Whole Earth ’Lectronic Link in z revijo MONDO 2000 ter daje vtis, da bo preraslo v osrednjo kontrakulturo ra~unalni{ke dobe in postalo akter “postindustrijske perestrojke”. Ohlapen a prepoznaven profil gibanja izra‘ajo naslednja ‘ivljenjska vodila cyberpunkerjev: - V naravi informacij je, da so prosto dostopne. Kljub zdru‘enim naporom cenzorjev, pravnih varuhov avtorskih pravic in podatkovnih policajev, bo ve~ji del tehnologije informacijske dobe tako ali druga~e pri{el v roke tistih, ki lahko iz nje potegnejo najve~ in najbolj{e. - Vedno se podrejaj imperativu, da je treba stvari dr‘ati ~vrsto v rokah. Cyberpunkerji so prepri~ani, da bi napravili svet bolj{i, ~e bi jim le pri{la v roke nadzorna skrinjica informacijskega sistema. - Zavzemaj se za decentralizacijo. Dru‘ba se razpr{uje v stotine subkultur in dizajniranih resni~nosti, in vsaka od njih goji svoj jezik, kodo in ‘ivljenjski stil. - Surfaj po grebenih. Ko se svet spreminja v nanosekundah, je najbolj{i na~in, kako obdr‘ati glavo nad vodo, ta, da stopi{ na ~elo Zitgeista. Cyberpunk ima tako tehnolo{ke (znanstvene) kot literarne (znanstveno fantasti~ne) korenine. Po mnenju mnogih virtualofilov velja William Burroughs za proto-cyberpunk pisca. Kultni pisec je William Gibson. Njegov roman Neuromancer je kvintesenca cyberpunka. Gibson je tudi tvorec skovanke cyberspace - osrednjega pojma spontane filozofije cyberpunka in sinonima za VR. Tipi~ni lik cyberpunkerja je poosebljenje bizarne zmesi tehnofeti{izma in pouli~ne punkerske etike, kri‘anec ra~unalni{kega hekerja in rokerja. Cyberpunk se zavzema za prosto uporabo tehnologije, za premostitev prepada med umetnostjo in znanostjo, med literaturo in industrijo. Le tako, menijo uporniki informacijske dobe, se je namre~ mo~ izogniti dystopiji, negativni utopiji temnega, cini~nega, morbidnega, digitalnega podzemlja, kamor nas potiskajo velike korporacije in informacijski monopoli. Cyberpunk je identifikacijski okvir generacije, ki je svoje otro{tvo in mladost - t.j. vse ‘ivljenje - pre‘ivela pred ra~unalni{kimi zasloni in z video igrami, generacije, katere credo je spoznanje, da tehnologija ni nujno zlo, temve~ na{a edina mo‘nost. Nenazadnje, cyberpunk je gibanje, ki si za svoj cilj postavlja izvedbo “tehnopoganske revolucije”. V tem smislu nalaga eno samo temeljno zapoved: Obvladuj tehnologijo, sicer bo tehnologija obvladovala tebe! Marjan Kokot Uredni{tvo se zahvaljuje Janezu Strehovcu za sodelovanje pri pripravi tematskega sklopa Virtualna resni~nost. V i r t u a l n a R e s n i ~ n o s t Virtualna Resničnost po Timothyju Learyju i David Sheff Zdi se neverjetno, da se nekdanji harvardski psiholog in LSD guru sedaj vme{ava tudi v ra~unalni{ki svet. Velja za o~etovsko figuro in duhovnega svetovalca mnogih dana{njih hekerjev in cyberpunkerjev - tistih zatrtih samotuhtalcev, ki (kot si lahko prikli~emo v spomin) mnogokrat igrajo avantgardno vlogo na podro~ju inovativne tehnologije. Zgodba dr. Timothyja Learyja je nenavadna. Sam jo je strnil v nekem intervjuju za Rolling Stone: “Sedem desetletij sem aktivno sodeloval v intenzivnih spremembah. Dokaj uspe{no in s silnim veseljem sem se pustil nositi vsakemu od valov 20. stoletja. V {tiridesetih sem bil pet let v vojski in zatem pet let {tudiral s {tipendijo za vojne veterane. Vse v najlep{em redu! V petdesetih sem bil prilagojen mlad profesor z otroki, s hi{o v predmestju, in sem pil martinije. V {estdesetih je potem nastopil ~as “Turn on, Tune in, Drop out”, droge so pri{le v igro, spustil sem se v to in se izklopil. Kak{ne alternative pa so sploh bile? Izklopiti, se obrniti in slepo sogla{ati? Sedemdeseta so bila desetletje politi~nih zapornikov. Nixon je zapiral disidente. Najprej sem {el v zapor. Potem, po Watergatu, je nastopila Nixonova tolpa. Kako naj bi {li skozi osemdeseta in devetdeseta, ne da bi se usmerili na ra~unalni{ko in informacijsko revolucijo?” Nekje na svojem popotovanju je bil dr. Leary predstavljen Williamu Gibsonu, pisatelju znanstvene fantastike, ki se mu pripisuje, da je utemeljil cyberpunk gibanje. To gibanje se opira na domnevo, da bo informacijska tehnologija omogo~ila iznajdbo umetne, na na{i predstavni mo~i temelje~e resni~nosti. Od Julesa Verna do Gibsona je znanstvena fantastika vedno predstavljala prihodnji svet, temelje~ na domi{ljiji posameznikov. A zgodbe zgubijo svojo prepri~ljivost, ko realni svet pusti {iroko razmahnjene vizije dale~ za seboj. Kdo pa danes ‘eli brati nora fantaziranja o svetu, v katerem ljudje vstopajo v vesoljske ladje VIRTUALNA RESNIČNOST 11 David Sheff kakor v konzerve in brzijo v vesolje, da bi pristali na Luni, kjer jih pri~akajo {estglava bitja ametistne barve, ki bruhajo ogenj? Na Luni smo ‘e bili. Vemo, kaj je tam. Vendar nekaterim vizionarjem vseeno uspe ustvarjati prihodnost. Otrok si zami{lja super zmogljive ra~unalnike, ne ve~je od toasterja v gospodinjstvih povsod po Ameriki. V dolo~enem ~asu zveni to kot znanstvena fantastika. Desetletje ali dve zatem so osebni ra~unalniki vsepovsod. Dandanes si predstavljajo futuristi avtomobile, ki ne le, da ne potrebujejo cest, ampak ne potrebujejo niti koles. Predstavljajo si potovanja v daljnje de‘ele, ne da bi bilo treba zapustiti lastno dnevno sobo. Vidijo otroke z o~ali iz vesoljske dobe in z rokavicami, ki kontrolirajo realne in virtualne svetove ter dostop do neomejenih informacij. Nih~e ne ve, katera je tista prihodnost, na katero bi stavili. Vendar pa to ljudi, kot so dr. Timothy Leary, ne moti. Dr. Leary pri svojih 69-ih preu~uje prihodnost. Od dr. Learyja ne bi pri~akovali, da bo udele‘en v ra~unalni{kem svetu, pa se vseeno nahaja v centru ene od avantgardnih skupin jutri{nje tehnologije. Njegovo zanimanje za Gibsona je zanetilo iskanje mnogih idej o tem, kam neki nas vodi ta tehnologija. Leary je postal duhovni svetovalec (o~etovska figura), sodelavec in tovari{ mnogim mladim genijem, ki delajo na nekaterih najneverjetnej{ih tehnologijah. Nekaterim od njih bo resni~no pripadla prihodnost. Pred leti, {e pred ~asom Silicon Valleya, ko se je ra~unalnik komaj dalo spraviti v velik prostor, in preden si je ustvaril sloves LSD guruja, je bil dr. Leary ugleden psiholog in u~itelj. Ko je deloval na Harvardu in Millbrooku, je eksperimentiral z uporabo novih orodij v psihoterapiji - natan~neje s psihoaktivnimi drogami. Ko so se kasneje droge v kulturi {iroko raz{irile, se je to povezalo s popolnoma novim oblikovanjem zavesti. Leary je postal zagovornik gibanja, ki se ga da strniti z enim njegovih gesel: “QATFY”: “Question Authority, think for yourself” (Postavi avtoriteto pod vpra{aj, misli s svojo glavo). Svet ne bi bil nikoli ve~ enak. Magi~no skrivnostno potovanje, ki je sledilo -karakterizirano z gesli “Turn On, Tune In, Drop Out”, Baba Ram Das, Abbie Hoffman, Jerry Rubin, “Be Here Now” - vklju~uje njegovo kandidaturo za politi~no funkcijo, medigre v zaporu in beg pred zakonom. Ta divji ~as popisuje v svoji pred kratkim izdani avtobiografiji “Flashback”. Odkriti, da je Leary sedaj na visoko tehnolo{kem tripu, ni ravno tisto, kar bi pri~akovali. Ali pa, kot to vidi sam, se vse natanko ujema. Kakorkoli ‘e, dr. Leary nastopa kot mo~i poln, dinami~en u~itelj v naj~istej{em pomenu besede: medtem ko pou~uje, se predaja, {e naprej sprejema novo in se u~i. Vsakogar, ki ga sre~a, pritegne v pogovor - u~itelja, znanstvenika, natakarja v restavraciji. Je popoln poslu{alec. Vpra{anja postavlja, kot bi streljal s pi{tolo - vztraja pri intenzivnih, polnopomenskih pogovorih, namesto pri vljudnostnem besedi~enju. Vpija informacije in jih predeluje. Prav zato se je UPSIDE obrnil nanj, da bi zvedel kaj o odkritjih v ob~e-vanju z nekaterimi najbolj eksoti~nimi in 12 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resničnost po Thimothyju Learyju najzanimivej{imi ~lani skupine ljudi, ki ustvarjajo prihodnost. Dr. Leary ‘ivi s svojo ‘eno Barbaro visoko nad Los Angelesom v hi{i s fantasti~nim razgledom na Hollywood in Beverly Hills. Njegova hi{a je polna umetni{kih del, ki so mu jih podarili prijatelji, kot sta Helmut Newton in Keith Haring. Tam stoji tudi velikanska skulptura Kennyja Sharfa, v vitrini pa je razstavljena tabla, o{kropljena in prestreljena z barvo, ki jo je William Burroughs izstrelil iz svoje {ibrovke. Tam je mo~ videti tudi poster Tima Learyja (nista v sorodu), pitcherja (metalca) Los Angeles Dodgersov. Leary govori z osupljivo hitrostjo. Ko sem na za~etku intervjuja - prvega od ve~ sre~anj - vklju~il kasetofon, se je smehljal, si mel roke in z ‘are~imi o~mi zrl naravnost vame. Rekel je: “Va{e ‘ivljenje se je ravnokar obrnilo v drugo smer...” ^e uporabim besede enega va{ih sopotnikov, ~asi se spreminjajo... Za~niva pri splo{nem: Kaj nas ~aka v - kot jih sami imenujete - “roaring 1990s”? Klju~no funkcijo v industrijski dobi je imela organizacija. V dobi elektronske dru‘-be bo pomembnej{i posameznik. Osnovna enota je v ednini. Elektronske resni~nosti so poosebljene. Pri elektronski dru‘bi gre za posamezne osebe, ki so vklju~ene v mnoga hitro premikajo~a se tej paleomobilni dobi ni bilo individualnega pose-podro~ja, mre‘e, ki so neprenehno izpostavljene dovanja ali rabe teh motormonstrumov. Pretekli spremembam. ^e bi hoteli to ~isto prozai~no iz- sta dve stoletji, da je Henry Ford s svojim koncep- “Alice je boginja elektronske dobe. Thimothy Leary raziti v dolarjih, pomeni, da osebni uporabnik, - operater, predstavlja novo tr‘i{~e. Se pravi, da bo promet interko-munikacijskega - hardvera in softvera - za posameznikovo doma~o zabavo veliko ve~ji od prometa s hardverom in softverom za podjetja in organizacije. Zares, v desetih ali petnajstih letih bodo “virtual realities” naprave in oprema za zagotavljanje informacijskih modulov zanje glavni posel informacijskih dru`b. V industrijski dobi je {lo za podjetja - ljudi kot del podjetja, kot posamezne dele, ki ustvarjajo izdelke, ki jih lahko proizvede le veliko podjetje. Zdaj gre za posameznika. Nafta in premog sta lahko obvladljivi, omejeni surovini. Informacij ne more nih~e kontrolirati. Do njih ima vsak dostop. Kako bo to vplivalo na podro~ja visoke tehnologije? Naj uporabim analogijo. Motorni promet se je za~el na institucionalni ravni - ‘eleznice, parniki. Posameznik jih ni mogel uporabljati. Stoletja je trajalo, da smo odkrili, da je razvojno zgodovinski cilj - in ~isto mimogrede, tudi veliko tr‘i{~e - z izdelovanjem individualnih prevoznih sredstev ustvariti potro{ni{ki (delavski) razred. Tako je nastala avtomobilska kultura. Prva stopnja motornega prometa je bila vedno izdelava in prodaja velikih vozil za institucionalni trg. @eleznice in parniki so dolo~ali zgodnjo industrijsko dru‘bo, kasneje pa tovornjaki in avtobusi. V VIRTUALNA RESNIČNOST 13 David Sheff tom osebne ‘eleznice demokratiziral to industri- nar s tem, da strojno izdelane kon~ne izdelke s jo. Dojel je, da bo posamezni uporabnik - voznik teko~ega traku prodajajo pasivnim potro{nikom. odprl veliko tr‘i{~e vozil. Kar je, mimogrede re~e- Res velik denar pri filmih, TV showih in knji-no, ustvarilo to, kar bi arheologi ozna~ili kot neo- gah se bo obra~al, ko bo mali ~lovek lahko kupil industrijsko dobo. V tolik{ni meri, da ima dana{nje poceni pripomo~ke, da bo sam na televizijskem povpre~no ameri{ko gospodinjstvo bolj raznolike zaslonu naredil tisto, kar delajo zvezde in re‘iserji. in zapletene mehani~ne naprave, kot pa najmo- Dana{nji povpre~ni Ameri~an prebije sedem dernej{a tovarna leta 1900. ur na dan pred “trotelki{to”. Ra~unalni{ki upo-Lahko navedem {e nadaljnjo primerjavo. Po- rabniki se u~ijo, kako ustvariti osebne resni~no-mislimo na denar, ki ga tro{imo za {port. Pred pet- sti, toda ponavadi je to osamljeno po~etje. Sedijo desetimi leti, takrat v paleoindustrijski dobi, de- sami in strmijo v “Cyberijo”. Interkomunikacijski ... v desetih ali petnajstih letih bodo “virtual realities” naprave in oprema za zagotavljanje informacijskih modulov zanje glavni posel informacijskih dru`b. lovno prebivalstvo ni aktivno sodelovalo v {portu. Profesionalci so polnili parke in stadione. Bogati in aristokracija so igrali individualne {porte, kot sta tenis ali golf. Celo plavanje ali smu~anje sta bila za snobe. Toda v zadnjih tridesetih letih se je skih zmo`nosti. s {portom za~el ustvarjati velik dobi~ek, s prodajo {portnih orodij in obla~il povpre~nemu dr‘a- Na primer? vljanu, ki se oble~e in gre ven, te~e in tol~e, kakor to vidi pri velikih v Wimbledonu, Pebble Bea-chu in Sun Valleyju. Danes zapravi povpre~ni dr‘avljan mnogo ve~ denarja za teni{ke ~evlje, {portne jakne in {portno opremo kakor za vstopnice prireditev, kjer je le pasivni gledalec. Neznanski dobi~ki tr‘i{~a za individualne potro{nike nas kar prevzamejo. Toda pomembnej{e so ~love{ke vrednote. Posameznikom je omogo~eno aktivno izpeljati, kar vidi- Sedijo sami in strmijo v “Cyberijo”. jo pri svojih idolih na televiziji. To jim daje softver za televizijski zaslon dopu{~a uporabniku obdelovati grafike, ikone, zvok in tekst in jih spreminjati v hitre kooperativne ali kom-petitivne feedback prizore ali v multimedial-ne igre za testiranje um- ob~utek neodvisnosti in samospo{tovanja. Ljudje, ki so lahko ponosni na svoje osebne dose‘ke, bodo pametnej{i in samostojnej{i in se bodo hitreje uprli avtoriteti. Toda, kako te metafore o {portu in ladjah aplicirati na high-tech industrijo? Pri spreminjanju filma, videa in knjige v in-terkomunikativni program na televizijskem ekranu uporablja moje podjetje Futique na~elo prire- polno paro. janja in poosebljanja. Sedaj slu‘ijo ti paleoindu-strijski lingvisti~ni konglomerati - filmski studiji, televizijski producenti in knji‘ne zalo‘be - svoj de- Pri na{em programu Inter-Screen gre za interakcije med iniciatorjem - oblikovalcem in rea-girajo~im. Kot server in odbijalec pri tenisu. Iniciator izbere z diska (disc-archive) sekvenco teksta, grafike in zvoka in postavlja vpra{anja. Reagirajo~i po‘ene disk in reagira na vpra{anja, postavljena v hitrem zaporedju. Vsak odgovor se ocenjuje z enajstimi indeksi zmogljivosti duha - po vsebini, kakor tudi po stilu. Recimo, da je uprizorjena elektronska knjiga Huckleberry Finn. Tekst, grafika in v disk-arhivu shranjene ikone izvirajo iz knjige Marka Twaina. Uporabnik po‘ene na{ disk in se pomeri z Markom Twainom. CD-verzija bo omogo~ala tudi shranjevanje in uporabo digitalnih filmskih clipov. V dveh letih bomo ra~unalnik “obesili” na video, tako da boste lahko vzeli film in ga z na{im programom rezali, lepili in vdelali vanj va{e lastne sekvence. V letu 1996 bo preusmeritev na virtualne resni~nosti tekla s 14 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resničnost po Thimothyju Learyju Sedaj smo pristali pri NAZAJ V PRIHODNOST, XVIII del... vrnimo se nazaj k virtu-alni resni~nosti. Z uporabo nove opreme - rokavice in “cyber-suit”, ki v bistvu nista ni~ drugega kot prenovljena tipkovnica ali mi{ka, z na~inom uporabe lastnega telesa za prena{anje signalov ra~unalniku in z o~ali bomo raziskali digitalne virtualne resni~no-sti. Tu nastajajo cele industrijske panoge. Ljudje, s katerimi sodelujem, razvijajo obleko, rokavico in o~ala. Ste danes morda zau‘ili nore gobe? OK, poslu{ajte! Poglejmo ~loveka iz fevdalizma: ni imel pojma, da ‘ivi na planetu, ki je poln naravnih virov, kot so fosilna goriva, ki lahko poganjajo stroje, ki no, ki deluje brez te‘av, omejuje{ posamezniko-ustvarjajo {e kompleksnej{e stroje, ki proizvajajo vo kreativnost, ki je ugovor temu sistemu. Ni tradi-kemi~no-elektri~no energijo. Telefon, telegram, cije individualnega mi{ljenja. Japonci in Nemci in teleprinter, avtomobili, reaktivna letala..., danes, {tirje mali zmaji bodo pri{li k nam in ob vzhodni ob koncu industrijskega obdobja, se ve~ina digi- obali Amerike, na srednjem zahodu in na jugu talnih tehnikov in ve~ina mened‘erjev v ra~unal- zgradili tovarne, da bi gradili stroje. Vendar pa bo-ni{ki industriji ne zaveda, da ‘ivimo v “cyberkul- do, da bi ohranili naravna nahajali{~a, ki spravlja-turi”, obdani z neomejenimi skladi informacij, ki jo v tek elektrosfero, pri{li na Pacifi{ko obalo - od podatke, spravljene v lahko dostopnih “hypertext” skladi{~ih. Predstavljajmo si te gorske verige arhivov, oceane digitalnih knji‘nic, d‘unglo digitalnih slik. Surovi “cyberpodatki”, spremenjeni v porcije, ki jih posameznik lahko od~ita in uporabi, bodo zahtevali nove izdelke. Softver. To pa je? Softver je na{a kreativnost, na{a predstavna mo~ in na{e individualno mi{ljenje. Ravno tako kakor se nafta, kovine in premog nahajajo na dolo~enih geografskih, geolo{kih krajih, je le eno mesto, kjer najdemo softver, in le-to je odlo~ilnega pomena: ni ni~ drugega kot posamezni ~lovekovi mo-‘gani. ^e gradi{ tovar- Res velik denar pri filmih, TV showih in knjigah se bo obra~al, ko bo mali ~lovek lahko kupil poceni pripomo~ke, da bo sam na televizijskem zaslonu naredil tisto, kar delajo zvezde in re‘iserji. jih lahko posameznik, s cyberopremo digitalizira in posname. ^emu? Ker je to elektronska prihodnost. Virtualna resničnost ne pozna meja. Vse je odvisno le od dostopa do informacij. Obleči računalniško obleko bo v zgodovini človeštva tako pomembno, kakor je bilo pomembno obleči se v paleolitiku. Proizvodnja, trženje in prodaja “hypertext reality” opreme, digitalnih informacij bodo ravno tako pomembne kakor proizvodnja, trženje in prodaja hrane, kovinskih in ročno izdelanih predmetov v fevdalizmu in prodaja nafte, elektrike in zemeljskega plina v industrijski dobi. Leta 2000 bo že petletni otrok oblečen v “cyberopremo”. Za obdelavo bo potreboval stalen pritok informacijskih resničnosti, digitalne ...‘ivimo v “cyberkulturi”, obdani z neomejenimi skladi informacij, ki jih lahko posameznik s cyberopremo digitalizira in posname. San Diega do Bellevu-eja v dr‘avi Washington. Mi na Zahodu smo pogumni, sr~ni domorodci, ki raziskujemo mo‘gane in zmoremo stkati nam doma~e elektronske strukture. V Hollywoodu se je to ‘e zgodilo. Oni so Britanci kolonialnega ~asa in mi smo domorodni Indijanci z zahodne obale. Za 24 dolarjev bi radi zakupili na{e mo‘gane. Ho~ejo na{e visoko razvite elektri~ne zmogljivosti. Sicer pa, ravno to je bilo bistvo moje raziskave na podro~ju psihedelike v {estdesetih. Raziskuj svoje mo‘gane in jih koloniziraj. In za to gre tudi pri mojih Futique “mind-wear” programih. Digitalizira{ svoje ideje in jih predeluje{ naprej in komunicira{ z drugimi sem ter tja. Amerika ima temeljne naravne surovine informacijske dobe. Tradicijo individualizma - ino- VIRTUALNA RESNIČNOST 15 David Sheff vativnost. Tako kot Japonska nima nafte in kovin, Tako, da jemljemo njihov hardver in naredi-tako njena tla enostavno tudi nimajo hranljive mo to, kar najbolje znamo, izdelamo softver zanj. podlage za individualno mi{ljenje. To ni nikakr{en V tem trenutku je softver za Nintendo v bistvu lokalni {ovinizem. Zahodna obala ZDA dejansko sestavljen iz majhnih japonskih mo‘icev, ki ponuja plodna tla za neutrudne inovatorje z vseh ska~ejo gor in dol in se naprezajo. Sramota je, da kontinentov. Kako naj se, glede na tak{no preteklost, odre‘emo bolje kot Indijanci, ki so prodali Manhattan? Smo v krasnem polo‘aju, ko prijateljsko sodelujemo z Nem~ijo in Japonsko. Pri{li bodo izkori-{~at na{e naravne vire. Veste, kreativnost se ne pusti indoktrinirati. Nikomur ni mo~ vbiti smisla za humor, te hitre relativisti~ne sposobnosti, teko~ega in tega nismo izrabili. 26 milijonov teh naprav je prodanih. Proizvedli smo izredno malo softvera, da bi na{im otrokom pomagali uporabljati te mogo~ne instrumente. Toda, ali ni Nintendu uspelo zagotoviti si pravice, prepre~iti, da bi kopica ame-ri{kih podjetij proizvajala softver zanj? Raziskuj svoje mo‘gane in jih koloniziraj. In za to gre tudi pri mojih Futique “mind-wear” programih. Potrebujete dober softver za va{ hardver! Ravno tako kot potrebujemo arabsko nafto kot gorivo za na{e avtomobile. In tukaj vsto-hitrega ‘ongliranja z idejami. Toda mi se zave- pi virtualna resni~nost ter tudi moj interkomuni-damo pomembnosti na{ih individualnih mo‘- kacijski interscreen softver. Namesto da bi pustil ganskih virov. V informacijski dobi je vse odvis- voj{~aka skakati in brcati naokrog po zaslonu, no od posameznika. Posamezna oseba, ki je spo- moji programi neposredno vklju~ujejo uporabni-sobna uporabljati svojo glavo, je pomembnej{a od ka, lahko se spogleduje z Marilyn Monroe ali pa ducata odborov. Stari dobri Gorby je to seveda igra tenis z Lendlom. spregledal. “Glasnost” se lahko prevede kot “misli sam zase in postavi avtoriteto pod vpra{aj”. Kako ohraniti kontrolo nad idejami, ~e jih pogosto uspe Japoncem bolje izdelati in izpopolniti? Ali menite, da je sodelovanje verjetno? Mar ni verjetneje, da bomo v prihodnje posku{ali potol~i Japonce z njihovim lastnim oro‘jem? V nasprotju z nafto in s premogom nevroresni~nosti niso omejena surovina. [irijo se s svetlobno hitrostjo. V elektronski dobi ni mo~ kontrolirati informacij. Neprestano mutirajo, rastejo in se neznansko hitro razvijajo. ^e smo zviti, se bomo povezali in se pogajali. Nimamo namena prodati na{ih mo‘ganov. Sposobnost uporabe na{ih mo‘ganov dajmo v zakup. Postali bomo dobavitelji mo‘ganske energije. V nasprotju z nafto in s premogom nevrore-sni~nosti niso omejena surovina. [irijo se s svetlobno hitrostjo. Kako lahko potem to najbolje izkoristimo? Ljudje resni~no ‘elijo to re~? Mar ne trpimo ‘e zdaj za prenasi~enostjo z informacijami? Vpra{ajte Gutenberga. Rekli so mu: “Johann, tam zunaj ni trga za tvojo kramo, ni individualnega tr`i{~a za tisk. ^emu ves ta trud?” [e predno je minilo 50 ali 100 let je imelo vsako mesto v Evropi tiskarski stroj, vsi so se u~ili brati in pisati. Ko je {lo nekaj tehnikov k direktorjem IBM in predlagalo, naj bi razvili osebni ra~unalnik, so jim odgovorili: “Kdo neki bi hotel ra~unalnik? Kaj naj bi 16 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resničnost po Thimothyju Learyju ljudje z njim po~eli?” Priti sta morala Jobs in Wozniak, z vizijo, da bodo ra~unalnike uporabljali vsi. In sedaj mi ljudje pravijo: “Ah, povpre~en dr`avljan se no~e naprezati, da bi kaj proizvedel na svojem ra~unalni{kem monitorju.” ^ista bedarija. Povpre~en ~lovek ima mo`gane, ki so popolnoma sestradani elektronske hrane. Mo`gani lahko hitro postanejo zasvojeni. ^e jih enkrat po`e-nemo, se nikoli ve~ ne bodo pustili zadovoljiti z rutinskimi nalogami. Ali ni precej idealisti~no re~i, da ‘elijo ljudje delati svoje lastne programe? Ali nismo kar precej lagodno krdelo; zadovoljni s temi sedmimi urami pred televizijo? Prodajte novo kramo otrokom. Pozabimo odrasle. Otroci ne ‘elijo pasivno posedati naokoli in gledati programe nekoga drugega. ^e lahko izbirajo, bodo aktivni. Vpra{ajte otroka, ~e bi ‘elel igrati Nintendo ali gledati risanke. Ho~ejo oboje. Torej kombinirajmo oboje v interkomunikacij-skem programu. Temeljna ideja je, da otroci, ki so zrasli z Nintendo rokavicami in arkadnimi simulatorji, ne ‘elijo do konca ‘ivljenja pasivno sedeti pred “ki{to”. ^e jim da{ prilo‘nost in orodja, se ne bodo nikoli vrnili k lenemu tjavendan vegetiranju, ki je zna-~ilno za generacijo njihovih star{ev. S softverom, ki ga razvija Futique, bomo {tirinajstletnika usposobili, da bo, medtem ko bo sedela dru‘ina skupaj in gledala dnevnik, uporabil svojo rokavico in - ‘e je naenkrat tu George Bush in - oh, vstopa Marilyn Monroe, in glej, sede Georgeu Bushu v naro~je in re~e: “No, pridi, George, poslu{aj...” O~ka pogleda sina in re~e: “Sedaj bo to spet naredil. Nehaj no!” Kako bodo torej te vizije prihodnosti u~inkovale na Fortune 500 podjetja? ^e je informacija naravna surovina kakor voda, kako boste obdr‘ali kontrolo, kako boste v prihodnje ustvarjali dobi~ek? ^isto na splo{no re~eno, v elektronski dobi kontrole ni ve~ mo~ ena~iti z dobi~kom. Metafora z vodno oskrbo je ~isto uporabna. To~no je, da so v preteklosti prenekateri obogateli z nadziranjem vode. Se spominjate filma Chinatown? Ljudje, ki so ustanovili Los Angeles, so za~eli z vodo kovati kapital - preusmerili so jo v mestni center in jo prodajali. Pomislimo sedaj na mno‘ico informacij po svetu, shranjenih v knji‘nicah in filmskih arhivih ter bankah podatkov. Obravnavajmo jih kot naravne surovine. Nove telescreen tehnologije bodo ustvarile telekomunikacijske povezave za podatke, da bi nudile dostop do informacijskih skladi{~ oz. cybersveta. Na kak{en na~in lahko primerjamo ra~unalnik s psihedeliko? Tiso~letja je znano, da obstajajo dimenzije ~lo-ve{kega zavedanja, ki jih je mo~ raziskovati z jogo, sofisti~nimi ali vizionarskimi sredstvi, ponavadi skupaj z uporabo psihedeli~nih rastlin. ^e bi hoteli ravnati z njimi na objektiven na~in, bi nastala dva problema: omejena dostopnost psihedeli~nih substanc in odsotnost lingvisti~ne tehnologije, da bi izku{nje lahko tudi izrazili. Hindujci so lahko razvili ikonografijo Bhagawadgita, in tibetanski budisti imajo Thangkas. Mnoge teh vizionarskih slikarij so bile Mandala s krogom v centru, o~e-som. Mandala je temeljni vizualni izraz mo‘ganov, kar je enostavno refleksija tistega, kar mo‘gani “vidijo”: zrklo, polno digitalnih opti~nih pikslov, pali~ic in ~epkov, s slepo pego v sredni. Vsekakor so te notranje, zelo konsistentne vizije stoletja in stoletja predstavljali vizionarski kulti in slikarji z misti~nimi nagnjenji. Domorodska umetnost je v mo~nem soglasju s psihedeli~no umetnostjo. Keith Haring, veliki umetnik grafitov, je izdeloval miti~ne ikone, ki bi jih lahko prepoznal VIRTUALNA RESNIČNOST 17 David Sheff vsak za~etnik ali petletni otrok. Prostoro~ne risbe pa ni mogo~e predstaviti v nevrolingvisti~ni obliki. S filmskimi specialnimi efekti bi se dalo simulirati psihedeli~no stanje zavedanja, multiplicira-nje, simultanost, preobre-menjenost, itd. Toda sedaj je s pomo~jo “cyber-wear virtual reality”- opreme prvi~ postalo mogo~e te izku{nje zrcaliti na poln na~in. In vsakdo, ki si natakne ta o~ala, re~e: “Tako kot psihedeli~na izku{nja”. In ~e odmislimo, da se ponuja psihedeli~na iz-ku{nja, obstajajo {e druge paralele? Ni skrivnost, da so vsi, ki sem jih na podro~ju virtualne resni~nosti sre~al - to je za Vas tavtologija -, veterani psihede-li~nih mo‘ganskih raziskav. Ni~ ni ~udnega, da je bil osebni ra~unalnik Steva Jobsa in Steva Wozniaka popularen, oba sta imela opravka s psihe-deliko. Psihedeliki so nas na-u~ili, da se da na{e mo‘gane “odpeljati gor” in raziskati. In da {olani duh lahko usmerja notranje panorame. Psihedelike se je nau~ilo sedem milijonov ljudi - to je vladna {tevilka - da lahko duh upravlja s tem, kar tvoji mo‘gani do‘ivijo. Vidim, kako se stena spremeni v palme in potem nenadoma v dekleta, ki ple{ejo hulo, in stene tukaj dihajo, in sedaj iz palm nastanejo mo{ki, in vse pahlja~e iz palm so obrnjene proti meni,.- Pridi dol, pun~ka, pre{altej. Virtualne resni~nosti so resni~nosti, ki jih skupaj tvorita duh in mo‘gani. Spreten psihedeli~en ~lovek se je nau~il gibati skozi te resni~nosti. Sedaj se to dogaja zaradi tehnologije virtualne resni~no-sti in ne ve~ zaradi drog. Tako je virtualna resni~nost dedi~ psi-hedeli~nih eksperimentov {estdesetih in sedemdesetih let? Tu obstaja neka razvojno zgodovinska determiniranost. Ko je ~love{tvo razvilo predmete in tehnike, da bi lahko upravljalo z materialnim svetom, kot so kamniti no‘i in sekira in ogenj, smo za~eli bolje razumevati, kako ravnati z materijo. Neutrudno smo se podali na pot, na lov v iskanje elementov, iz katerih se na koncu koncev sestoji materija. Kvantna fizika nas je nau~ila, da je materija sestavljena iz vklopljenih-izklopljenih bitov, kvantov ali kvarkov. Materija ni ni~ drugega kot za~asno zamrznjeni bloki “digitalk” - informacij. Filozofi industrijske dobe so bili stati~ni materialisti. Govorili so o New-tonovih zakonih. Tipi~no za britanske tehnike, da so morali sprejeti zakone. Newtono-vi zakoni so zdaj le uredbe lokalnega dosega, omejeni na neka za~asna stanja. Energija ni ni~ drugega, kot ~e dva kamna udarita skupaj in se kre{ejo iskre. Materija do`ivlja preobrazbo. Obstajajo dolo-~ena prepri~ljiva topolo{ka na~ela, kako so zgrajeni atomi, kako nastanejo molekule in kako organske molekule ustvarijo telo, ki mno`i samo sebe. Potem so ljudje za~eli ustvarjati umetno elektronsko arhitekturo in snovati tehniko. V preteklosti je na{a vrsta gradila “umetna” domovanja, od slamnatih ko~ prek blokov, mest, hi{ z instalacijami, vil, katedral vse do neboti~nikov. Sedaj materiali niso ve~ gradiva, kakor sta les in kamen, temve~ elektronske strukture in ikonske oblike. Pred tremi leti teh zadnjih stavkov ne bi mogel niti izre~i. Ti novi koncepti “umetne resni~nosti”, “VR” in “cyberspace”, ki so jih uvedli Myron Kruger, Jaron Lanier in William Gibson, so spremenili na{e predstave o dvoplastni resni~nosti - duh proti materiji -, pri kateri je filozofija trmasto vztrajala prek stoletij. Na{e stali{~e, ki ga je elektronska tehnologija prisilila v to novo okolje, moramo z veseljem spoznati za primitivno. In vseeno kako megleno in blazno to zveni, se soo~amo z dejstvoma, ki brez dvoma veljata: povpre~ni Ameri~an pre‘ivi na dan sedem ur tako, da bulji skozi okno v “elektrono-sfero”, in 600.000 otrok je za zadnji bo‘i~ uporabljalo te rokavice, da bi svoje roke porinili skozi to okno. Kot nekak{en za~etek lahko vidimo, da tr‘i{~e za naslednji bo‘i~ zahteva mo{tva lingvistov, psiholo{ko dobro iz{olane pisatelje in ljudi, BDiii - -KR š M< 8§N 810 8SW ^ 861 8€D flttKÄ... •i •:/.:. r * XE 18 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resničnost po Thimothyju Learyju ki lahko pri~arajo posebne efekte za razvijanje novega modularnega jezika, ki se opira na “me-me”, na cyberenote, ki med seboj povezujejo besede, ikone in strukture. Ta univerzalni multime-dialni jezik bo med drugim ustvaril globalne mre‘e za informacijsko izmenjavo, ki bodo ~lo-ve{ko vedenje hitro razmno‘ile in prepre~ile mnoge nesporazume. Te, s ~rkami izra‘ene sekvence, “De~ek je padel z drevesa”, posredujejo splo{en pomen le drugi osebi, ki razume slovensko. V “cyberwear” oble~ena oseba, ki ima dostop do infobank, pa lahko takoj iz neke infobanke zahteva ikone, ki predstavljajo petletnega de~ka, kako s palme pade v bazen, in jih po{lje petim prijateljem v petih dr‘avah, ki se preko zaslona udele‘ujejo neke coctail party v “cyber-reality”. Kar zadeva hardver, kak{ne razlike bodo nastale, ~e “cybersuit” zamenja tipkovnico? resni~nost s tako visoko lo~ljivostjo, da resni~no ni mo~ razlo~iti, niti iz o~esnih kotov ne, ~e je to, kar vidimo, materialno ali elektronsko. Kot si predstavljam, so to le~e na spu{~anje, podobno kot pri son~nih o~alih pri baseballu, ki jih uporabljajo igralci izven igri{~a. Enostavno jih bomo lahko neprestano nosili. IBM `e razvija verzijo, ki jo bo mo~ uporabiti z Nintendo sistemi. S tak{nimi o~ali in rokavico na roki bomo lahko igrali virtu-alni rokomet. Baje bo to na trgu `e za bo`i~ 1990. Toda to je spet zabava za otroke? Nikakor ne. Autodesk pripravlja izdelek, ki naj bi tehnikom in arhitektom omogo~al prehajanje skozi zgradbo -virtualno zgradbo. Zdravniki bodo lahko potovali skozi pacientovo telo. Se domenimo za kosilo v va{ih ledvicah? In tam lahko potem na~rtu-jeva operacijo... Odvisno je od leč. Brez leč so rokavice in obleka eleganten način za dajanje impulzov računalniku. 2 očali ne gledaš več na zaslon od zunaj, si znotraj zaslona. In različica tega, kar opisujete, je Nintendo rokavica? Je prvi korak. Nek nadaljnji očitnejši, nam kmalu predstoječi korak za razvoj elektronske resničnosti bo priključitev osebnega računalnika na videorekorder - tako da bo posameznik lahko vzel različne sekvence iz dogajanja, jih obdelal in povezal med seboj. Osebni računalniki postajajo obdelovalni stroji - ne le za besede in številke, temveč tudi za zvok in sliko. rf Do sedaj so v industriji, če odmislimo zabavno industrijo, le redki prepričani o tem, da imajo virtualni svetovi velik praktičen pomen. Vi imate očitno drugačno mnenje. Že danes, ne šele v letu 2010 ali 1995, Vas Jaron Lanier lahko priključi in boste v pisarni, ki je sploh ni. “Leče, s katerimi dela, imajo velikost očal, toda japonska podjetja že proizvajajo lečaste zaslone v velikosti znamke. Posredujejo •L, VIRTUALNA RESNIČNOST 19 David Sheff Virtualno fantazijsko potovanje. Ra~unalnike ‘e uporabljajo kot simulatorje. Virtualno resni~nost - hardver in softver, se ‘e uporablja za produciranje simulacij, ki so multidimen-zionalne in s tem ustvarijo resni~nost, ki je na ravnem zaslonu nikoli ne bi dosegli. Simulacija letenja je popolnoma enaka resni~nemu letu. ^e obrne{ glavo in pogleda{ nazaj, vidi{, kar bi videl za seboj v pravem cockpitu. Ali visoko tehno-lo{ka industrija pravilno predvideva prihodnost? hardvera. V informacijski dobi poteka proces skoraj v nasprotno smer: te strukture se razblinijo. Informacija stopi na mesto kovin, barve, lepil. ^e to dr‘i, ali to ne predstavlja gro‘nje velikim podjetjem? ^e so tehnologije in informacije enkrat znane, je to podobno kot s son~no energijo: kako lahko zase terjate monopol nad soncem? Torej, ljudje jo bodo posku{ali na vso mo~ kontrolirati. Nekateri bodo pospravili velikanske dobi~ke. Temelj industrije prihodnosti bo druga vrsta podjetij. Govoril sem s finan~niki, ki so mi pritrdili, da bodo filmska in TV industrija in za-lo‘ni{tvo v desetih letih kot premogovni- Povpre~en ~lovek ima mo‘gane, ki so popolnoma sestradani elektronske hrane. Mo‘gani lahko hitro postanejo zasvojeni. ^e jih enkrat po‘enemo, se nikoli ve~ ne bodo pustili zadovoljiti z rutinskimi nalogami. Mo‘je, ki dandanes dolo~ajo ra~unalni{ko industrijo, prihodnosti resni~no ne vidijo. Ni njihovo delo, da bi jo videli. So {e gospodarji industrijske dobe in strategij tega obdobja. Indus- {ka, naftna industrija in industrija bakra. Proizva-trijska doba pomeni biti velik - kvantiteto. V pri- jali bodo surovine, sve‘o digitalno informacijo -hodnosti bo pomembno biti majhen, razstavljati ki se jo bo potem rafiniralo in destiliralo - tako da informacije in jih narediti dostopnej{e posamez- bo potem lahko vsak {tirinajstletnik sam odlo~al: niku, ne megapodjetjem, ob~ini, ne dr‘avi. Willi- “Hm, rad bi imel dve minuti iz Vrtinca in potem am Gibson je izredno nadarjen, inteligenten pi- to, kar smo v~eraj zve~er po~eli, saj ve{, tam na satelj znanstvene fantastike. Mnogo t e g a , k a r r e ~ e , ‘uru.” In s tem potem lahko sam naredi progra- so prero{ke izjave o tem, kam nas bo vodila tehnologija, ~eprav so njegovi sklepi dru-ga~ni od mojih. V eni od njegovih knjig je oseba v prihodnosti, kakor si jo on predstavlja, vpra{ana, iz katere de‘ele prihaja. A ve le, Temeljna ideja je, da otroci, ki so zrasli z Nintendo rokavicami in arkadnimi simulatorji, ne ‘elijo do konca ‘ivljenja pasivno sedeti pred “ki{to”. me in vodi svoj lastni svet v tolik{ni meri, kot si danes {e nih~e ne more predstavljati. Filmska, televizijska in knji‘na industrija so informacijski viri na ni‘ji stopnji, enostavno dobavljajo surovine ljudem, ki rafinirajo da so de‘ele ~rte in barvni made‘i na karti. V pri- in destilirajo softver. To se nana{a na vse, kar izha-hodnosti je vse odvisno le od mest in podjetij. ja v knji‘ni obliki. Sedaj i{~emo softver, ki bo la-Mesta bodo informacijski centri, tako kakor so bile hko uporabil te informacijske ko{~ke od vsepovsod. znane italijanske mestne dr‘avice v preteklosti, Genova, Firence, Pisa in Rim. Postali bodo centri medsebojno povezanega mno{tva informacij. Vsekakor prihodnost tehnologije potrebuje popolnoma nov na~in mi{ljenja. Velika podjetja na tem podro~ju prihajajo sedaj iz ere tovarn: pa ~e vzamemo kovine, nafto, barve, lepila ali kar koli drugega in proizvedemo avto ali ko{~ek softvera ali Kako bo mo‘en dostop do te informaci- je? Tu najdejo svoje mesto ljudje, kot je Ted Nelson. Ted Nelson je briljanten prerok, ki ‘e leta govori o teh idejah. Leta 1974 je skoval izraz “hypertext”. Njegova ideja je bila, da bomo imeli na 20 VIRTUALNA RESNIČNOST razpolago knji‘nico informacij, ki jih bo mo~ hitro in u~inkovito preiskati. Seveda je to ravno polo‘aj, kjer smo sedaj, petnajst let kasneje. Nelson je v bistvu bibliotekar. Ducat let pred “hypercard” za MacIntosh je razvil koncept programa, ki odlaga podatke, poi{~e in namesti pre~ne kazalke. Medtem je bila seveda ‘e razvita tehnologija za to in sedaj pripravlja mo‘nosti, da bi pakiral vse obsto-je~e informacije. Njegova utopi~na predstava je obstoj trgovskih verig, tako kakor McDonalds. Omogo~al bi enostaven pristop, posnetek celote in pridobitev ‘elene poljubne informacije. nisem prepri~an, da se bo to zgodilo v tej obliki. Predstavlja si, da potrebujemo dostavljalce informacij, da bi prepre~ili diskriminiranje in da bi nadzorovali pla~ila licen~nih pristojbin. Mislim, da se bo dostop uresni~il na {e neposrednej{i na~in. V prihodnost bo mo~ vstopiti enostavno prek svoje “cybersuit”, z uporabo rokavice - krmiljenja in (dr. Leary si pomaga s palcem in kazalcem in naredi obro~e okrog svojih o~i) z o~ali, da bomo videli, kam iti. Lahko se odpravimo na potovanje k vsakemu izbranemu kraju v informacijskem uni-verzumu. To naj bi bilo utopi~no? Ve~ trgovskih verig - to je prav tisto, kar potrebujemo. Če ne skozi Nelsonove verige trgovin, kako potem? No, kar bo mogo~e tam dobiti, bodo infor- Dandanes imamo v vsaki zgradbi {tiri, {est macije in ne ta, z ogljikovimi hidrati - kramo - telefonov ali celo dvajset in ve~ ... in v prihodnos-obremenjena presnova. Dobro pri tem je, da se ti bodo na enak na~in, kjerkoli bo{, obstajale maj-tam govori vsaj o dostopu posameznika, toda hne {pranje in skozi te bo{ vstopil noter. VIRTUALNA RESNIČNOST 21 David Sheff In to te povezuje z banko podatkov? To~no! Na vsakem vogalu bo nekaj takega -tako kot so danes telefonske govorilnice. Kako to pla~ati? Nekega dne bo velik del tega brezpla~en ali prete‘no brezpla~en, tako kot voda. Davek bo{ pla~eval svojemu mestu. To zveni dokaj neverjetno. Imam ob~utek, da ve~ina v Silicon Valleyju sko-miga z rameni in zbija {ale, da gre za preve~ LSD-ja. Japonci se ne {alijo. ^e se ne bomo dr‘ali zraven, potem bomo kmalu hardver in softver kupovali pri njih in hkrati pla~evali licen~ne pristojbine. Ali obstajajo na~elne omejitve zaradi obstoje~e tehnologije? Telefonske povezave na primer ne morejo prenesti dovolj informacij, da bi lahko filme prena{ali neposredno na dom. ljudi, kot bo ‘elel. Zbiral jih bo, drobil in malo ali ni~ od tega uporabil in oddal svojim prijateljem. [tirinajstletnik v San Franciscu bo naenkrat flirtal z lepo igralko v Berlinu, z deklico v Braziliji. Vir-tualne ljubezenske zgodbe, virtualna prijateljstva, virtualne tekme. Toda, ali bodo to resni~ne osebe, digitalizirane ali konceptualizirane osebe? To nas privede do novih filozofskih paradoksov. Od tu obstoje tri resni~nosti: partner-resni~nost, nevro-re-sni~nost in elektronska resni~nost. V zadnjih dveh lahko ustvarimo vse, kar si lahko izmislimo, sanjamo, o ~emer lahko haluciniramo, Ta univerzalni multimedialni jezik bo med drugim ustvaril globalne mre‘e za informacijsko izmenjavo, ki bodo ~love{ko vedenje hitro razmno‘ile in prepre~ile mnoge nesporazume. To se bo nedvomno spremenilo. Telefonske povezave bodo v desetih letih tako zastarele, kot so danes bi~i za konje. Vedno manj in manj se bomo zana{ali na tako omejevalno tehnologijo. V desetih letih bo imeti prenosne telefone tako enostavno kot Mickey mouse ure. ^e bomo neko~ imeli na{e “cybersuits”, kako jih bomo uporabljali? Proizvajalci ne bodo preplavili pasivnih gledalcev s kon~nimi izdelki. To je zelo pomembno. Vsak posameznik bo stopil v komunikacijo s celim univerzumom podatkov, ki bodo skozi na{e ra-~unalni{ke povezave podajani od enega k drugemu. Inpute bo dobil od toliko virov in od toliko Z o~ali ne gleda{ ve~ na zaslon od zunaj, si znotraj zaslona. elektronsko komuniciramo. Kakor je pel Jimy Hendrix: “I’m a million miles away and i’m right here in your windowpane as Photone the Clown wit a 95-foot-long triple penis made of marshmal-lows.” Telesno resni~nost uberemo, ko sle~emo “cybersuit” in drug drugega sre~amo v mesu. V “cybersvetu” bo{ tekmoval, imel ljubezenska razmerja, izmenjave, {ahovske igre, razgovore, raziskovalne projekte, na vsakem poljubnem hribu bo{ smu~al, z vsemi temi ~udovitimi ljudmi, in vsak bo bolj in bolj komuniciral s pomo~jo tega globalnega jezika ikon. Branje in pisanje bo tako zaostalo kakor govorica dojen~kov. In potem pride mogo~e to~ka, ko sle~e{ “cybersuit”. Potem se bomo dotikali drug drugega. Ali nima vsa ta telovadba v virtualni resni~nosti tudi negativne strani? Malo spominja na norenje orwellovskega sveta. Ho~ete re~i, da bomo ves ~as prebili v fantazijskem svetu? Ne vsega. Mogo~e eno tretjino na{ega ~asa. Sedaj povpre~ni Ameri~an ~epi pasivno sedem ur na dan z o~mi in nosom prilepljen na televizijski ekran. To je grozljivo. Torej lahko teh sedem ur 22 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resničnost po Thimothyju Learyju aktivno sodeluje. Vedenje se bo pomnogoterilo s vine in potem ro~na komunikacija in stroji in stroj-pove~anjem dosega okolij, ki se jih raziskuje, z na komunikacija in potem stroji, ki lahko delajo igrami, ki jih bo mo~ igrati, novimi ljudi, ki jih bo na digitalni ravni. Ko ve~ina ljudi pomisli na elek-mo~ sre~ati, novimi jeziki, ki se jih bomo lahko troniko, misli na televizijske aparate in na hard-u~ili. Rasto~a lahkotnost dostopa do ikon, ki jih je ver. Elektronika pomeni le eno! Informacijo, zapa-mo~ uporabiti. Ko bomo za~eli stopati v stik z ljud- kirano s svetlobno hitrostjo. In stroji niso ni~ dru-mi na Japonskem in v Rusiji in ko bo dostop do gega kot posoda in transformatorji zanjo. ljudi in virov neomejen, bo Narodna knji‘nica na razpolago vsaki~ in povsod, skupaj z dana{njo Pravdo, profesorjem za karkoli - vse bo del tvojega sveta, da sploh ne govorimo o ljudeh, s katerimi skupaj potujemo in pridemo v stik. Intimnosti ne bomo na nikakr{en na~in opustili. Obstajale bodo vse te nove ravni intimnosti. Nastali bosta ~isto nova estetika in etika, celo v virtu-alnem svetu, da na primer ne bo mo~ planiti v vir-tualni svet nekoga drugega. Obstajal bo virtualni plagiat, virtualna nevljudnost in virtualni seks, tukaj se bo torej odigrala ~isto nova raven razmerij. “Rad bi ti pokazal svoje quallkodes, saj te ljubim.” Potem bomo mogo~e slekli vse na{e resni~ne obleke. Bog ve, dogaja se. To niso le fantazijske tvorbe. Pa smo mislili, da so ra~unalniki za namizno zalo‘ni{tvo in za urejanje teksta. Mo‘gani so zasnovani za operiranje v “di-gitalk” svetu. Tvoji mo-‘gani se dolgo~asijo, na smrt se dolgo~asijo pri IBM ‘e razvija verzijo, ki jo bo mo~ uporabiti z Nintendo sistemi. In kak{ne posledice ima ta nova usmeritev na na{ polo‘aj do Japonske? Industrijska revolucija je najvi{ja to~ka zmogljivosti ~love{tva predelati materijo v kompleksne, industrijsko proizvedene kon~ne izdelke. Najve~ja mora industrijske dobe, ki sta jo videla prihajati Blake in Mary Shelly, je bila robotizacija ljudi. ^lovek na Japonskem in v Nem~iji je postal na nek na~in tak, kot smo predvidevali vnaprej: u~inkoviti gladko teko~i ~udoviti kole{~ek v neverjetno natan~ni ma{ineriji. To je ~udovito. Ste bili kdaj na Japonskem in opazovali Japonce pri delu? To ni zajebancija! Kot ‘e re~e-no: so teamski igralci. Z okna moje hotelske sobe sem opazoval 20 Japoncev, kako so raztovarjali ogromne razbitine tovornjakov. Premikali so se kot profesionalni {portniki. Niti en delavec ni pole‘aval in mislil na to, kaj bo delal s svojo prijateljico, ko pride domov. Ti dedci, delo je njihov ponos. Premikali so se in si po- Psihedelike se je nau~ilo sedem milijonov ljudi - to je vladna {tevilka -, da lahko duh upravlja s tem, kar tvoji mo‘gani do‘ivijo. tej omejenosti na stati~no borno stimulacijo na{ih dajali te ogromne tone, kakor bi bili baletka. Ja-gospodinjstev leta 1990. Fizi~ni svet spremeni{ v ponska zmore delati na na~in, kakr{nega mi ne elektronsko nakopi~enje in dobi{ jasnej{e zvoke, zmoremo. Toda, kakor ponavlja Akio Morita (dru-jasnej{e slike in, kar je zelo pomembno, never- ‘ba Sony), manjka jim “Psych-ware”. Glavo-ma-jetno sposobnost premikati, spreminjati in pre- terial-resni~nost imamo mi. Pred ve~ kot 25 ti-vra~ati vse to. Vzemimo ko{~ek Beethovna. Pritis- so~ leti smo za~eli s kamnitim no‘em in na koncu nemo na gumb in nenadoma nam isto~asno zaigra koncev smo dosegli razbitje atomov. Ali bi si vi 3300 violin. Mo‘ganska resni~nost je v bistvu pred tristo leti lahko predstavljali kilometre dolg kvantna resni~nost. Vsaka materija je v bistvu zamr- linearni pospe{evalec za cepljenje nevidnih ato-znjena informacija, naj si bo to stol ali ~love{ka mov? Vi{ek industrijske dobe je bila Sovjetska zve-jetra ali kljukasti kri‘. ^love{tvo se je namu~ilo, za, te‘ka industrija, kolektivi, centralizacija. Krat-da je proizvedlo predmete: prvi no‘i iz kamna - ko malo tovarni{ka dr‘ava. Velika prednost Ja-ro~no delo v paleolitiku - in potem orodja iz ko- poncev in Nemcev je bila, da so drugo svetovno VIRTUALNA RESNIČNOST 23 David Sheff vojno izgubili in da so bili njihovi industrijski obrati uni~eni. Mi {e vedno delamo “willow run” bombnike. Sovjetska zveza je bila {e do pred pol leta zaposlena z vojevanjem druge svetovne vojne. Kaj menite o teorijah Johna Naisbitta v “Megatrends 2000”? V{e~ mi je njegov son~ni optimizem. Vendar ne verjamem, da zadane prav{njo - multimedija teleekrane in razvoj elektronskih resni~nosti. Tako ogromno je to in dogaja se tako hitro. Pomislite na to, da je elektronska informacija zru{ila berlinski zid. Ta neverjetni Vaclav Havel, disident in dramatik, je pravi tesar umetnih resni~nosti; ko je pred kratkim postal predsednik ^SFR, je izrekel globoko misel: dejal je, da ga je bolj pretresel umor Johna Lennona kot pa uboj Johna Kennedyja. O~itno se zaveda mo~i elektronskih informacij, ki dolo~ajo svet prihodnosti. Kaj natanko boste storili, da bi pri{li v prihodnost? Moja skupina, Futique, ravno sedaj dela alfateste dveh interkomunikacijskih izdelkov. “Head coach” omogo~a predstavitev elektronske knjige v tekmi z drugimi. Inter-Com gradi napeto, hitro interakcijo za ~love{ki duh, ki bo prikazoval dose`ene to~ke na zaslonu. ^e govorimo o prihodnosti, ne smemo pozabiti, da te~e tu neza-ustavljiv algoritem: mo`je, ki so izumili parni stroj, se ne bi nikoli spomnili zgraditi ogromne ladje na parni pogon, s ~imer bi ljudje uporabili svojo tehnologijo. Henry Ford pa je bil pravi genij, kajti napovedal je, da bo postala njegova iznajdba uporaben predmet za posameznika. Avtomobil pomeni, da bo vsakdo mobilen. Televizijska tehnologija si utira pot v na{e dnevne sobe in spreminja na{a `ivljenja. Na koncu koncev pristane torej tehnologija v posameznikovih rokah in tukaj je tudi denar. Tako lahko privabimo in zapeljemo Software-Mogule. V redu, Lotus 1-2-3. [e vedno bodo morale obstajati tudi industrijske naprave. Tovarna bo ~edalje bolj robotizirana, nih~e ve~ ne bo delal za denar, kar bolje naredi stroj ali ra~unalnik. Vendar pa jih bomo kljub temu {e imeli. Hardver bo vse bolj zapleten in natan~en, prilagojen posameznikovim zahtevam. Na vsak na~in bi `elel, da Gates in Sculley in vsi ti ljudje postanejo bolj{i pri svojem delu, in za~no sodelovati z Japonci pri tak{ni vrsti softvera, ki nas bo popeljal v prihodnost. [e vedno velja, da se tu lahko obrne dosti denarja. Toda v petih letih bo hardversko tr`i{~e v primerjavi s softverskim tr`i{~em postalo majceno. Nekatera high-tech podjetja v Sillicon Valleyu so kakor Sovjetska zveza pod Bre‘njevom - delajo {e po modelu centralizirane te‘ke industrije. Sploh ne opazijo potro{nika. Sillicon Valley me na mnoge na~ine spominja na digitalni Detroit. Toda mnogi menijo, da sta Sillicon Valley in podro~je visoke tehnologije eno in tu naj bi ideje {e imele svojo vrednost: mladi podjetniki dobijo “Venture kapital”, velika podjetja so na lovu za novimi idejami. Ali menite druga~e? Na vsak na~in upam, da je tako. Zdi se, da so mladi ljudje kakor Jaron Lanier na pravi poti. Ted Nelson je seveda velika zvezda. Ta “software-program collaborator”, ki je razli~nim scenaristom pomagal urediti svoje misli, se sedaj prilagaja potrebam gimnazijcev, ki morajo pisati kontrolke. To je prototip, inteligentni softver, ki bo dosegljiv malemu ~loveku. Prvi digitalni genij - izdelovalec softvera, ki bo osebni ra~unalnik spremenil v “cy-ber-elefon”, bo hkrati Henry Ford in Walt Disney elektronske dobe. Imate vtis, da velika podjetja, s tem ko {e naprej igrajo staro igro, zadr‘ujejo razvoj? Vse se dogaja v popolnem razvojno zgodovinskem ritmu. Tega ne more nih~e povzro~iti ali pospe{iti. Po~akati moramo, da otroci odrastejo. Lahko pusti{, da gre mimo tebe. Ali pa si pripravljen in ~aka{. Jaz vem, kaj mi je storiti. Prevedla Mirjana Rozman-Rakitovec David Sheff je urednik ~asopisa UPSIDE. Intervju je bil prvi~ objavljen aprila 1990 v ~asopisu UPSIDE. Prevedeno iz G. Hattinger, M. Russel, C. Schöpf in P. Weibel (ur.): Ars electronica 1990, Band II, Virtuelle Welten, Veritas-Verlag, Linz 1991, str. 239-258. 24 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resničnost za kolektivno kognitivno obdelavo iDerrick de Kerckhove Ravno tako kot je Al uveljavljena kratica za “artifitial intelligence” (oz. UI za “umetno inteligenco”), je virtualna resničnost že skoraj dovolj poznana, da jo lahko v prihodnje označujemo kot VR. Toda virtualno resničnost je moč ravno tako dobro poimenovati “umetna imaginacija”. Če koncept opazujemo do njegovega naravnega - če ne že do najdaljnosežnejšega - sklepa, bomo kmalu odkrili, da je smoter VR v omogočanju nadzorovanja tehnoloških simulacij z mislijo samo. Povezava med imaginacijo in tehnologijo sega nazaj do stare Grčije. Od iznajdbe abecede do računalnika si je človek zahodnih družb pod različnimi preoblekami prizadeval za razvoj virtualne resničnosti. Starogrški dramatiki, romantiki od renesanse pa do sedanjosti so producirali virtualne resničnosti, s tem ko so svoje fantazije uprizorili na odru ali pa prenesli na papir. Vsak roman je virtualen svet in njegov namen - poleg zabavanja bralca - je urjenje imaginacije kakor tudi skiciranje novih življenjskih stilov. Ravno tako so vsebine VR-eksperimentov na splošno na isti liniji kakor glavne vsebine običajne literarne psihologije. Ravno tako kakor videoigre niso oddaljene od tradicije epske literature, od akcije polnih scenarijev, v katerih postavljajo v ospredje legendarne sposobnosti in običajno - čeprav tudi ne vedno - herojske motive, bo dnevna soba-VR nedvomno pritegnila arhetipske karakterje iz romanov, gledališča, filma in televizije, da bi rekapitulirali zgodovino naše imaginacije od Grala do Madonne. VIRTUALNA RESNIČNOST 25 i to ^1 Bfc^i * 5^ W ' i " J Derrick de Kerckhove ^e pa VR uporabimo le za to, da bi animirali pasivne digitalne “environments” (okolja), potem to ni tako ~udovita zadeva. Razvili smo `e kompleksne simulacije 3D-objektov, razmerij in premikov na ekranu. In dasiravno bi bila to tehni~na pridobitev, je - konceptualno re~eno - 3D televizija komajda kaj ve~ kot “walk-in-television”. V na{ih nakupovalnih centrih delamo kaj takega mnogo u~inkoviteje. Temeljna razlika med VR in vsemi drugimi medijskimi izku{njami je v tem, da VR uporabniku dovoljuje eksternalizirati njegove imaginarne zmo`nosti v nekem imaginarnem procesu. Pri VR obstaja dejanska interakcija med sanjajo~im in sanjanim; sanje postanejo resni~ne, ~isto tako, kakor bi bile Heglove najljub{e teorije o materiji, ki se spreminja v duha, obrnjene. V VR lahko duh neposredno postane materija in najde konkretni izraz v okolju uporabnika. To dovoljuje zasebnim izku{njam, da postanejo javne, in omogo~a, da jih delimo z drugimi. Druga kriti~na razlika je otip: VR industrija je ~isto na tem, da vsebine filmov in televizije oskrbi z dodatnim senzori~nim odgovorom, da bi zadostili na{i `elji po popolnem izkustvu. 1. Otip Dejansko se bo na{ odnos do ekrana moral radikalno spremeniti. VR mnogokrat primerjajo z gledali{~em. Vendar pa se gledali{~e in VR signifikantno razlikujeta: v gledali{~u gledamo na zaprt, vsestranski svet, iz katerega smo osebno izklju~eni. Stojimo zunaj in gledamo noter (kar je - mimogrede re~eno - sploh tipi~na reakcija zahodnega ~loveka). Pri VR pa stojimo na sredi in gledamo ven. Homo theoreticus ^lovek zahodne kulture se je navzel prevladujo~e “frontalne” dr`e do okolja. Dejstvo, da smo - predvsem zaradi na{e sposobnosti pisanja in branja - o~em prepustili distanco nad na{o kognitivno psihologijo, nas dela manj senzibilne za vse, kar ni v fokusiranem amfiteatru na{ega zornega polja, najsi bo to eksterno ali interno. Navznoter kakor tudi navzven projiciramo slike nas samih, kakor ogledalo, frontalna bitja, ki frontalno strmijo nazaj na na{ pogled. Tako je `e od renesanse. In dejansko gledali{ke tradicije dominirajo na{emu odnosu do sveta in {e bolj do teorije. “Theoria” v gr{~ini pomeni “nekaj, kar si je treba zapomniti”, nekaj vredno motrenja. Tudi “theatron” pomeni nekaj opazovanega. Kontrolo nad resni~nostjo so izvajali s privzdignjenega gledi{~a slik, modelov in knjig. ^e pa se na nekaj gleda od zunaj, je tako objekt opazovanja prosto dostopen presoji. Lahko vzamemo ali pa pustimo in ostanemo - psiholo{ko re~eno - neobremenjeni s kakr{nimkoli “feed-backom”. Najve~, kar se nam lahko zgodi pri tak{nem opazovanju, je, da spremenimo mnenje. Lahko bi spremenili celo svoj pogled do neke dane teme1, toda strukture duha kot za{~itenega in zasebnega 26 VIRTUALNA RESNIČNOST 1 Gre za neprevedljivo besedno igro: “to change one’s mind”, kar dobesedno pomeni “zamenjati (svojega) duha”. Virtualna resni~nost za kolektivno kognitivno obdelavo okolja to ne zadeva. Po drugi strani pa je to Eric Gullichsen izrazil 2 “In the Realm of the takole: V “cyberspaceu... smo aktivno sodelujo~i v svetu, ki nas 2 SAernt s Fo rus t”u, rC aa t1a9l 9o 0g ,u e of obdaja, in nismo pasivni opazovalci sveta, ki nam stoji nasproti.” Barcelona, Summer, 1990, Ne le da VR torej reflektira in emulira novo senzibilnost okolja, ki jo str. 82. je vpeljala informacijska doba, temve~ tudi uni~i konvencionalno zahodno iluzijo o prostoru, ki da je prazen. Virtualno “resni~nost” je mo~ prijeti in ~utiti, ravno tako kot vidimo in sli{imo z drugimi realnimi, ne le z internimi ~uti, kot sta “du{evno oko” in “du{evni sluh”. Ko z “dataglove” (podatkovno rokavico) prodiramo v ekran, postane dejanska roka tehni~ni surogat, neke vrste “du{evna roka”, in tisto, kar je bilo neko~ le “vidno”, naredi “resni~no”. Pred iznajdbo VR si noben ~lovek ni delal skrbi o “du{evni roki”. O~itno ni bilo potrebe po tem, da bi objekte, ki jih nosimo v glavah, tudi “~utili”. Nasploh taktilni (otipni) senzibilnosti zahodnih kultur slabo ka`e. Znotraj na{e poprej{nje intelektualne in abstraktne tradicije smo se nagibali k ignoriranju bogate u~ne izku{nje otipa. Vse do {estdesetih let, ko je televizija prebudila kolektivno po`elenje po ponovnem zavzetju na{ega telesa, ki smo ga ob na{ih na~itanih glavah `e zdavnaj izgubili, smo imeli pravi odpor do dotika. Po valu “touch-ins” in “feel-ins”, ki je pljusnil iz Kalifornije proti vzhodu, smo na{li umirjenej{i odnos do na{ega telesa, vendar pa v ~utnih modusih otipu nismo nikoli priznali ~astnega mesta. To naj bi spremenil nastop in Patrick Lee: Iteraxis, hypertext razvoj VR. Kljub pripoznani ni‘ji lo~ljivosti in {ibki senzibilnosti zrnatosti in strukture je natan~nost otipa v simulaciji, ker je tridimenzionalna, mnogo ve~ja od gledanja. Deliti si videnje nikakor ni tako zanesljivo, ~e objekta tega videnja ne moremo prijeti. Upo{tevanja vredno je, da je ravno neka ‘enska - ne mo{ki, kot je obi~ajno - ugledna pionirka elektronske taktilnosti. Margaret Minsky, h~erka znanega MIT - ra~unalni{kega - strokovnjaka, razvija najmodernej{i “virtual texture simulator”, ki bo skupaj s simulacijo gibanja, te‘e in gostote {irino traku in globino na{ega taktilnega spoznanja objektov raz{irjal tako znotraj kakor tudi zunaj VR. Od teorije k zau‘itju Zgodovina ra~unalni{ke simulacije je dejansko zgodba postopnega prodiranja v taktilno okolje: od 2D prek 3D do naglega razvoja in mo~nih “feedback” vtisov, ki nas posrkajo v elektronski “{trudelj” taktilnih vrtincev, v bogato strukturirano matrico. Klic taktilne tehnologije me spominja na Odisejeve sirene, z vsemi VIRTUALNA RESNIČNOST 27 Derrick de Kerckhove 3 Navedeno po Stevu Ditleu, “Inside Artificial Reality”, PC Computing, november 1989, str. 97. 4 Perkins, kot ga navaja Scott Fischer, “Virtual Environments, Personal Simulations and Telepresence”, Catalogue of Art Futura 1990, Barcelona, Summer, 1990, str. 50. intenzivnimi eroti~nimi implikacijami. O pornografskem trgu za VR se zbija mnogo trapastih {al, ki dokazujejo le na{ atavisti~ni purita-nizem, vendar pa se bo tudi vzgojiteljem kmalu posvetilo, kar se je nekaterim umetnikom `e razjasnilo, namre~ da je otip lahko na{e najva`nej{e kognitivno orodje. Dojen~ki se u~ijo z dotikom, odrasli “zagrabijo” neko situacijo. “Zapopasti” je navsezadnje taktilna metafora. Odnos do stvari, ki jih poznamo ali jih moramo poznati, razvijemo iz drobovja. K temu trendu prispeva VR enostavno sredstvo za projiciranje na{ega `iv~nega sistema navzven, tako da elektronske raz{iritve na{ih senzitivnih modusov, in posebej ta nova elektronska raz{iritev otipa, lahko zavzamejo raziskovalno podro~je, tako da ga pogoltnejo. In ingesticija bo naslednja metafora u~enja. 2. Simultano deljena kognitivnost K signifikantnim razlikam med interno fantazijo, gnano od “duha-~utov”, in eksterno, ki reagira na na{e fiziolo{ke ~ute, spada tudi, da si zadnjo lahko objektivno razdelimo - ~e razumemo objektivnost kot stanje neke eksterne substance, ki si jo isto~asno delita dve ali tri osebe. Po Jaronu Lanieru je “bistvo virtualne resni~nosti v tem, da je deljiva.” Trdi, da je VR “prva nova raven objektivno deljive resni~nosti fizi~nega sveta, ki je dosegljiva ~love{tvu.”3 Po drugi strani je kognitivnost - ozna~ena tudi kot razumevanje - povsem simultano dojemanje kontekstualnih, klju~nih dogodkov v odnosu do danega objekta mi{ljenja in projicirana konsekvenca tega mi{ljenja. Kognitivnost je obvladovanje virtualne resni~nosti znotraj posami~nega duha, vendar pa VR tehnologija dovoljuje mnogim duhovom kolektivno kognitivni material obvladovati od zunaj. “V procesu interakcije s situacijami, s katerimi se sre~ujemo, dobimo surove, direktne informacije. Prav redka intenzivna, direktna izku{nja ima to prednost, da lahko pride skozi totalnost na{ih internih procesov - zavedno, nezavedno, visceralno, mentalno - in skozi na{o naravo popolnoma samotestirana in ovrednotena. Obdelano, prebavljeno, abstrahirano vedenje iz druge roke je pogosto bistveneje generalizirano in koncentrirano, vendar nas to najpogosteje zadeva le intelektualno - manjka mu pretehtanosti in popolnosti izku{enih situacij. ^eprav `ivimo vedno bolj in bolj v cesarstvu abstraktnih, generaliziranih konceptov in na~el, so na{e korenine v mnogoplastnem neposrednem izkustvu, prav kot na{a zmo`nost zavednega in nezavednega vrednotenja informacije.”4 Scott Fischer ne bi mogel najti bolj{e poti, da predstavi na~in, na katerega VR lahko izbolj{a na{e kognitivne zmo`nosti. Gre celo tako dale~, da predlaga, da bi ljudem omogo~ili neoviran dostop do “ve~ kot le enega gledi{~a neke dane scene (VR), s ~imer bi se jim omogo~ilo z mnogih gledi{~ sintetizirati mo~no vizualno zaznavo. 28 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resni~nost za kolektivno kognitivno obdelavo Razpolaganje z mnogimi gledi{~i postavlja objekt v kontekst in s 5 Prav tam, str. 51. tem animira njegov pomen.”5 To je bilo seveda odsko~i{~e kubizma. Toda {e nikoli pred tem nismo bili v polo‘aju, kjer bi bila mnoga razli~na gledi{~a, ki jih zavzemajo razli~ne osebe, v simultani kognitivni interakciji skozi neposreden odnos do nekega skupnega {tudijskega ali raziskovalnega objekta. Ko sta dve osebi udele‘eni pri ustvarjanju skupnega VR, kakor je to pri Jaron Lanierovem primitivnem, toda impozantnem RB-2, ostanejo povzro~itelji operativni, toda efekt je kognitiven in reflektira refleksije dveh kognitivnih povzro~iteljev. ^e se takim sposobnostim na dolo~en na~in (z izbranimi rutinami) doda {e mo‘nost otipa objekta zaznavanja in modificiranja, dobimo tako najmogo~nej{i miselni stroj, ki ga je ~lovek sploh kdaj izumil: miselni tank, kjer je misel tank. Lahko predvidimo situacije, v katerih bo VR sestavljen iz obilice senzorjev, ki bodo nadgrajeni na modelu senzori~nih projekcij, kot so vid, sluh, otip itd. Na tej to~ki bo okolje VR moralo razviti neko dolo~eno stopnjo retroaktivne inteligence, ki lahko zavzame katerokoli smer in ki zadosti vsaki poljubni stopnji responzivnosti in kompleksnosti. ^etudi ta~as, ko do druge “paralelne” ali “serialne” kognitivnosti med uporabniki tega procesa {e ni mogo~e videti poti, se zdi, da ima VR z nadaljnjim razvijanjem “groupware” na zalogi {e obljubo “konvergentne kogni- Charles Pachter: tivnosti”. V Lanierovem RB-2 lahko Exploring my face I predvidimo neko vrsto “duha medsebojnosti”, pri katerem bi bilo razumevanje produkta objektiven rezultat, ki bi ga lahko posneli in zopet predvajali za kasnej{o uporabo. Lahko koncipiramo tudi `e novo smer ikon in pravila obdelave, ki bodo vklju~evala ve~ kot le eno osebo naenkrat. To razumem kot “collective cognitive processing” (kolektivno kognitivno obdelavo). Vendar pa se mora tehnologija vmesnikov, da pridemo tja, {e bolj pribli`ati telesu in se primakniti izvoru mi{ljenja uporabnika. Zaznavni okovi Vsak se lahko spomni svoje prve grozljive izku{nje intimnosti, ki jo je imel s slu{alkami. Z walkmanom smo se medtem ‘e tako seznanili, da smo ‘e prenehali opa‘ati, da zvok predre celotno telo skozi prostor, ki ga interno ob~utimo kot le‘e~ega med u{esi. Predstavljajte si podoben, iz vizualne simulacije izvirajo~ ob~utek neposrednosti. Stroj, ki omogo~a take vrste izku{njo, je ‘e na tr‘i{~u: Cyberspace Corporation proizvaja o~esni aparat, ki se ga VIRTUALNA RESNIČNOST 29 Derrick de Kerckhove 6 Prav tam. 7 Ni nemogo~e povzro~iti kratek stik v procesu (elektro-kemi~nih impulzov) z nadomestitvijo dra‘ljaja iz zunanje realnosti s povezavo med cerebralno mre‘o in ra~unalni{kim programom, ki po{ilja dra‘ljaje podobne ~utni zaznavi.” “Virtual Realities”, Catalogue of Art Futura 1990, Barcelona, Summer, 1990, str. 21. 8 “Travels in virtual reality”, Whole Earth Review, Summer, 1990, str. 85. pritrdi na ~elo in ki projicira slike neposredno na uporabnikovo mre‘nico. Zdi se, kot da bi lebdela v zraku slika v naravni velikosti, vidna le uporabniku. Nove naprave, ki so sestavljene iz vmesnikov o~esnega zaznavanja, slikovnega kontakta in mo‘ganskih valov, delujejo po na~elu ~im hitrej{ega prenosa misli k stroju. Iz sedanjih del v tej smeri, kot tudi iz razpolo‘ljivih orodij za zvi{anje zmogljivosti ra~unanja in hitrosti ra~unalnikov, lahko predvidimo, da bomo kmalu imeli dostop do vsake poljubne vrste vmesnika - od me‘ikanja do kratkega trenutka koncentrirane pozornosti. Postopno izginotje vmesnika Gullichsen je pravilno opazil, da gre VR velik korak pred obi~ajnimi ra~unalniki, ki so “le interaktivni”: “Cyberspace sistem je dinami~en: virtualni svet se spremeni v “real-time” in avtonomno kakor tudi teko~e reagira na akcije zavetnika (uporabnika). Dejanje je visceralno in ne potrebuje afirmiranega simbolnega vmesnika, kajti z objekti v 3D svetu je mo~ direktno manipulirati.” 6 V isti publikaciji zatrjuje - ~eprav precej nekriti~no - Luis Racionero, da pot v prihodnost vodi preko direktne povezave elektronskih poti z na{im nevralnim omre`jem, pri katerem so doti~ni bionski ukrepi ravno v stadiju razvoja.7 Prihodnost re{evanja problemov si lahko predstavljamo kot VR-raz{iritev miselnega tanka ali kot brezkon~ne konference. Izdelava re{itve danega problema bo imela zaradi mo‘nosti simulacije kompletnega okolja zgolj z mislijo mnogo ve~je mo‘nosti delovanja, vendar bo postalo posebej relevantno, ~e bo ve~ premi{ljujo~ih subjektov svoje miselne efekte koncentriralo in kombiniralo na en sam objekt. Neko~ bomo sodelujo~i ‘e v trenutku konstruirali nove objekte zgolj z mislijo. To bodo tako reko~ cianotipije (matrice) za kasnej{e hardverske produkcije. Industrija ‘e eksperimentira z modeli arhitektonskih in urbanisti~no-geografskh na~rtov, ki se {irijo. Delo pri Autodesk-u je - ~eprav tudi {e primitivno, zaradi tehnolo{kih omejenosti na senzori~ne projekcije na podro~ju interaktivnih odgovorov - zasnova za tak{ne razvojne poti. Skupni VR modeli za premagovanje jezikovnih in kulturnih ovir Howard Rheingold poro~a, da misli Cecil Patterson, vodja oddelka za informacijski sistem pristani{ke uprave Seattla, VR uporabiti za izbolj{avo komunikacij “med tehniki, na~rtovalci in potencialnimi kupci”, “ko gre za razpravljanje o dejanskih fizi~nih konfiguracijah prihodnjih pristani{kih obratov.”8 Po Pattersonu so v na~rtovanje z ve~ sto milijonskimi (USD) vrednostmi najbolj vklju~eni Japonci, Kitajci in drugi, ki ne obvladujejo vedno popolnoma odtenkov angle{kega jezika. VR, ki “so na pohodu”, lahko pomagajo pri prepre~evanju ali razre{evanju mno`ice dvomljivih primerov. Zdi se, da bi gospod Bog danes moral najti druge re{itve, da bi zadr`al gradnjo Babilonskega stolpa, ~e bi bil ta na~rtovan z VR procesorjem... 30 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resni~nost za kolektivno kognitivno obdelavo Skupni VR modeli za premagovanje kompleksnosti Mnogi raziskovalci VR-a govorijo o VR kot arhitekturi na pohodu - popolnoma o~itna industrijska aplikacija - toda Rheingold meni, da je 3D vizualizacija edina pot za premagovanje ekstremne kompleksnosti dolo~enih znanstveno-tehnolo{kih obmo~ij, kakor npr. v molekularni inovaciji ali na makro ravni na podro~ju telekomunikacijskega omre‘ja, ki se je razvilo okrog Zemlje, do ne~esa, kar imenuje Bernardo Huberman - Xerox PARC-ov raziskovalec -“computational membrane”.9 9 Prav tam. str. 83. 10 Eric Gullichsen, “In the Realm of the Sensors”, Catalogue of Art Futura 1990, Barcelona, Summer 1990, str. 83. 11 Prav tam, str. 21. 3. Implikacije VR v umetnosti Ta, v VR se nahajajo~i stopnjujo~i se kreativni potencial, zahteva integrirano vizijo tudi na najni‘ji simulacijski ravni. “Naloga “space designerja” je, da izku{njo (cyber-spacea) prika‘e dejansko. Zaradi tega je ta dejavnost ravno tako umetni{ka kakor tudi tehni~na, kajti izkustvo je nekaj, v duhu in ne v ~utilih proizvedenega, in ne nekaj, kar bi se polagoma gradilo, zapakiralo in na koncu prodalo kakor avto ali hladilnik.” 10 Precej vidikov VR zadeva umetnost. Eden je v tem, da se VR definira bolj skozi svoje senzori~ne vrednosti kot pa skozi katere druge. VR poriva temeljne lastnosti umetnosti bolj v ozadje, estetiko namre~, ki je sama vendarle raziskovanje in manipulacija s ~uti. Luis Racionero napoveduje, da potrebujemo “nove umetnostne forme in nove ~ute, ali - kar je isto - druga~en program v mo‘ganih, ki bo dovoljeval mo~no raz{irjenje ~utov. Z novimi tehnologijami bo pri{lo najprej do tega: obstajale bodo nove umetnostne forme (kot je bil nov kino na za~etku tega stoletja), ki bodo temeljile na genskem in‘eniringu, holografiji, laserju, vo‘nji po vesolju, jedrski transmutaciji.”11 Iz samo tak{nih premi{ljevanj bi lahko menili, da je VR najpoprej rezerviranaza umetnika, ~e ne bi bilo hkrati tudi ‘e prvih iskanj za rabo v poslovne, zabavi{~ne in reklamne namene. Medtem ko se poslovni svet do iznajdb, ki se mu zdijo vredne tr‘enja, obna{a kot pes ~uvaj - in ne kot mati, ki je venomer na razpolago, zavzemajo~a in podpirajo~a, pa bomo za najva‘nej{i razvoj v VR lahko hvale‘ni prav umetnosti in umetnikom. Howard Rheingold imenuje ta efekt VR “intuicijski oja~evalnik”. Celo tako pu{~oben komentator, kot je Wall Street Journal, je bil primoran priznati posebne zmo‘nosti umetni{ke mentalitete: “Nekateri VPL - uslu‘benci so podjetni Charles Pachter: Exploring my face II VIRTUALNA RESNIČNOST 31 Derrick de Kerckhove 12 G. Pascal Zachary: “Artificial Reality: Computer Simulations One Day May Provide Surreal Experiences”, The Wall Street Journal, January, 23, 1990, str. A1 in A9. 13 Whole Earth Review, Summer, 1990, str. 80. umetniki z nagnjenostjo do elektronike.”12 WSJ imenuje Ann Lasko, Younga Harvila in Jarona Laniera kot najpomembnej{e, vendar bi lahko imenovali ravno tako tudi {e Scotta Fischerja, Erica Gullichse-na, Myrona Kruegerja, Grahama Smitha, Williama Gibsona in celo Toma Zimmermana, ki je v svojem prostem ~asu izumil “dataglove” zgolj zato, da bi simuliral igranje virtualne roke na virtualno kitaro. Vse te umetnike zdru‘uje ali umetni{ka izobrazba s “tako mimogrede” pridobljenimi tehni~nimi in ra~unalni{kimi znanji ali pa sodelujejo s profesionalnimi ra~unalni{kimi tehniki, da bi spremenili svoje intuicije v resni~nost. Dober primer za slednje je npr. Vincent John Vincent. Prvotno je bil plesalec, ki je za~util potrebo po tem, da bi imel ra~unalnik za partnerja. Zato je pozval Franka MacDou-galla, da v ta namen napi{e program. Rezultat je Mandala, ena elegantnej{ih, preprostej{ih in u~inkovitej{ih interaktivnih instalacij, ki so si jih kdajkoli izmislili v Kanadi. ^eprav Mandala v tehni~nem pogledu ni “VR stroj”, ker uporabniku ne dovoli prodreti v ekran, dela drugo najbolj{e, ~loveku namre~ omogo~a poslati svojo lastno sliko na ekran in tam izpeljati nara{~ujo~e kompleksnej{e interakcije z zvo~nimi in oblikovalskimi moduli, ki so nastali po protokolih iz hipermedijskih raziskav. Naslednji pomembni kanadski umetnostni tehnik, Graham Smith, sodeluje z Jaronom Lanierom in VPL tehniki pri uvajanju videa v kompjuterizirano VR artikulacijo. Smith je za~el kot fotograf, vendar pa je svojim foto-kameram kmalu dodal robote, da bi napravil vseobsegajo~e posnetke. Kmalu je {el {e en korak naprej k videu, ko je opazil, da lahko svoje ideje robotizacije uporabi tudi na zmo‘nostih premikanja videokamere in snemanja. ^eprav takrat {e kot prototip lahko njegov “horizonscan” (vidno polje) nudi ‘e 360-stopinjske videoposnetke svojega okolja, seveda s predpostavko, da nosimo video-o~ala, ki odpirajo vrata k VR. Eden od vidikov VR, ki je o~iten umetniku, ne pa nujno tudi publiki, je, da ima VR - kakor pravi Kevin Kelly - “globoke korenine, ki prodrejo v na{e du{evno videnje sveta.”13 Lahko pri~akujemo `e prve povratne u~inke VR na zavedanje samo. Odkar je Marshall McLuhan ugotovil, da je “medij `e sporo~ilo samo”, se po~asi zavedamo, da novi mediji dolgoro~no vplivajo na na{e kognitivne procese, medtem ko dolo~ene rutine dajejo prednost drugim. Potemtakem obstoji nujna potreba po tem, da publiko vzgojimo za tak{ne nove mo`nosti. Tudi tu, zaradi svoje konstitutivne misionar-ske vneme, prevzamejo vodstvo umetniki. Piero Gilardi je v tej generaciji eden od predstavnikov tipi~nega italijanskega fenomena, namre~ nepretrgane verige umetnikov, ki sega stoletja nazaj. Dru‘ina Gilardi je od 17. stoletja vedno znova porajala arhitekte, slikarje in kiparje. In od ~asa Andrea Gilardija, ki je v zgodnjem 18. stoletju zasnoval in izdelal prvo sliko na steklu, osvetljeno od zadaj, so si mnogi vsaki~ znova prizadevali, da bi inovativno uporabili najnovej{o tehnologijo svojega ~asa. Koncept Piera Gilardija je fascinirajo~, pa ~etudi drag. Ker so mu jasne 32 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resni~nost za kolektivno kognitivno obdelavo implikacije vloge tehnologije pri spreminjanju na{ega pogleda na svet, je predlagal, da bi v Torinu postavili ogromno lutko, Ixiana 2000, kot premikajo~i se izlo‘beni primerek najnaprednej{e mehanske in elektronske tehnologije, ki jo zaznavamo in ka‘emo kot neposredno raz{iritev in predruga~enje na{ega telesa in duha (glej sliko). Lutka je dekle in njena glava (duh) naj postane gledali{~e virtualne resni~nosti. Ravno zaradi tak{nega na~ina insceniranja lahko v publiki hitro dozori razumevanje vpliva medijev na kognitivnost in svet ob~utkov. 14 David Rokeby, “The Harmonics of Interaction”, Musicworks, 46, Spring, 1990, str. 24-26. Umetnost proti tehnologiji V tem ~asu je toliko VR tehnologije, ki jo je mo~ prodati, da nara{~a razlika med umetniki in tehniki, ki se bolj naslanjajo na umetni{ki vidik kot pa na tehni~ne komponente skupnega dela. Najgloblje umetni{ke implikacije so najbolj zanimive. Dolga leta preden je postala VR tema za medije, je torontski komponist David Rokeby opazil, da je otip senzori~na kvintesenca elektronske in ra~unalni{ke tehnologije. Njegova nagrajena iznajdba Very Nervous System pripada prvim in najbolj zadovoljujo~im VR strojem. Kakor Jaron Lanier je za~el tudi Rokeby kot z omejenostjo tradicionalnih instrumentov frustriran glasbenik. Da bi raz{iril to mo‘nost glasbenega ustvarjanja in jo naredil takoj dostopno nevajenemu uporabniku, je sestavil “video-kamere, slikovne procesorje, ra~unalni{ke sintetizatorje in sound system”, “da bi ustvaril prostor, kjer gibanje lastnega telesa ustvari zvok in/ali glasbo”14 (primerjaj sliko VNS). Skozi gibanje plesalca se tako lahko razi{~ejo in reproducirajo neomejene virtualne glasbene poti. ^eprav je bil ta na~in instalacije preizku{en ‘e pri mnogih drugih umetnikih po vsem svetu, ni bila nobena v omogo~anju doseganja natan~nih in kontroliranih efektov uporabniku brez oviranja potrebnega dele‘a naklju~nosti v izkustvu tako uspe{na kakor Rokebyjeva instalacija. ^eprav se ne dotika ni~esar drugega kot obdajajo~ega zraka, razume Rokeby svojo iznajdbo kot raz{iritev dotika s tonalnim in muzikalnim feedbackom kot neposrednim okoljem strukture. Rokeby pravi: “Znotraj instalacije je zvok prisoten kot skulptura, kot raz{iritev telesa in kot fizikalna 1 - Camert :- 1 !¦* II t\ 1 1 1 ii :7t j Video 3 Camera --- -f T ˇ *\ Camera 4 > *%'.%' > '"«"", T Sound Apple // computer tut Apple // Ptgttel Syfttrtes ,-er skica Rokebyjevega prevajanja gibanja v glasbo VIRTUALNA RESNIČNOST 33 Derrick de Kerckhove 15 Prav tam, str. 26. 16 “Being in Nothingness: Virtual Reality and the Pioneer of Cyberspace”, Microtimes, January 22, 1990, str. 96. resni~nost, ki jo soo~imo s telesom.” Opisuje tudi reakcije ljudi, ko uporabljajo ta sistem: “Zdi se, da ljudje oddajajo otipljivo sporo~ilo z veliko teksture in z zunanjo materialno resni~nostjo, ki jo navidezno ~utijo na svojem telesu. Predstavljajo si prostor poln, zvene~ih delcev. Polnej{i, globlji zvoki se dozdevajo prej kot prikazovanje znotraj ali kot raz{iritev telesa, prej kot notranji organi in mi{ice kot pa ko‘a.”15 @e v poznih 60. letih je francoski glasbenik Pierre Henry s svojim Cortizouk priklju~il sintetizator na elektrode, ki so posnemale njegove mo‘ganske valove kot neposredni input v glasbene forme. Iste vrste zamisli za vodenje mo‘ganskih tokov je izrazil David Rosenbaum. Obstaja neomejeno mnogo mo‘nosti za dejansko umetni{ko inovacijo. Jaronu Lanieru je posebej ljuba ideja virtual-nega ogledala, v katerem bi uporabnik lahko videl metamorfoze oblik in lastnosti. Druga fascinirajo~a raba v umetnosti bi bilo tudi interaktivno slikanje, ne le kot Jeffrey Shawove raz{irjajo~e se umetnine, temve~ umetnost, ki refleksivno reagira na razli~ne opazoval~eve na~ine navezovanja kontaktov. Tako reko~ neke vrste elektronski impresionizem. Da bi izkoristili kolektivne obvladovalne mo‘nosti VR, si na primer predstavljajmo ustvarjanje okolja, ki neposredno reflektira na{o termalno in posturalno dispozicijo in tam shranjuje simulacij-ske efekte, ki dopu{~ajo nastajanje kiberneti~nih zank iz inputov in outputov. Terapevtska vrednost dobro uravnanega kiberneti~nega okolja bi bila lahko velika. Lanier, ki se zaveda te mo‘nosti, razlaga, da ga v~asih skrbi zaradi bli‘ine “virtualne resni~nosti” in “mind-expanding drugs” (zavest raz{irjajo~ih drog), in ima pomisleke ob primerjavah, ki jih delajo ljudje, ki so kot Timothy Leary uporabljali tak{ne psihedeli~ne droge. Kar lahko od VR kmalu pri~akujemo, je resni~no psihedeli~no v tem smislu, da se lahko spremeni struktura na{ega duha. Glede na odmerjanje senzori~nih prejemkov lahko pridobimo akusti~no ali taktilno dominirajo~o izku{njo iste stvari. To lahko popolnoma spremeni na{e obvladovalne rutine in prinese popolnoma nepri~akovane rezultate. V svojem poro~ilu o prvih izku{njah z VR pri Autodesk-u pripoveduje John Perry Barlow, nekdanji pisec besedil Grateful Dead, o blagi zmedi, ki je bila povzro~ena v njegovem ob~utku identitete: “Kako lahko pride{ tja, kamor ho~e{, ~e od nikoder ne prihaja{? In ne zdi se mi, da kjerkoli `e sem. V tej pulzirajo~i novi pokrajini sem zreduciran na stali{~e. Celoten subjekt “jaza” zija v prepad, poln zanimivih vpra{anj.”16 Dve Pascalovi neskon~nosti Tak{na vpra{anja je navrgel tudi sam francoski filozof Blaise Pascal, ko je razmi{ljal o mo~i imaginacije, pospe{eni s hitro nara{~ujo~o izobra‘enostjo, in je poudarjal, da bi ~lovek z mislijo samo lahko zaobsegel univerzum. Pascalovi ob~utki so v tem pogledu presenetljivo podobni dana{njim tudi zato, ker je svojo 34 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualna resni~nost za kolektivno kognitivno obdelavo najustreznej{o metaforo - kot poet merila - izpeljal iz neskon~no 17 Poro~ilo Steva Ditlea, majhnega kraljestva molekularnih struktur kakor tudi iz mak- “Pi Cn s Ci doem A pr tuifti icni ag l, RNeoavl ei tmy ”b,er rokozmosa astrofizike. 1989, str. 97. Najbolj poeti~no nadarjen cyberspace-raziskovalec, Jaron Lanier, me spominja na Pascala, ko trdi, da “je univerzum tvoje telo in fizika tvoj jezik.” Pred nekaj meseci sem bil povabljen, da za ~asopis napi{em ~lanek o vpra{anju, ali bo virtualna tehnologija vpeljala “novo renesanso”. Moj odgovor je bil “ne”. ^emu naj bi zopet za~enjali s celotno staro zgodbo, ko pa lahko pripovedujemo tako zanimive nove? “Kolektivna kognitivna obdelava” bo izoblikovala bazo novonastajajo~e psihologije. Kar torej potrebujemo, je ob~utek za ekspandirajo~, fleksibilen lastni jaz, prej inkluziven kakor pa ekskluziven, obdajajo~, prej frontalen, kolaborativen kot konfrontirajo~, prej zavedajo~ se svoje bioni~ne raz{iritve kakor ignorirajo~ vsak napotek o tem, da nismo samo iz mesa in kosti. Pri {tudiju literature za ta ~lanek, pa sem pri enem od mnogih fantazije polnih projektov Jarona Laniera naletel na {e bolj{i odgovor: “Velik porodni kanal, skozi katerega potuje{ in se rodi{, zgolj da bi odkril, da si sam virtualna `enska, ki koga rojeva, in si vedno znova in znova rojen iz samega sebe.”17 Prevedla Mirjana Rozman-Rakitovec Vir: Derrick de Kerckhove, “Virtuelle Realität für kollektive kognitive Verarbeitung”, v: G. Hattinger, M. Russel, C. Schöpf in P. Weibel (ur.): Ars electronica 1990, Band II, Virtuelle Welten, Veritas Verlag: Linz, 1991, str. 171-185. David Rokeby: V Salernu 1986, Very Nervous System Derrick de Kerckhove, profesor na oddelku za franco{~ino in direktor McLuhanovega programa za kulturo in tehnologijo na Univerzi v Torontu. Biv{i sodelavec Centra za kulturo in tehnologijo. Kot asistent, prevajalec in soavtor je ve~ kot deset let sodeloval z Marshallom McLuhanom. Je direktor Strategic Arts Initiative, konzorcija umetnikov in in‘enirjev, ki jih zanimajo komunikacijske umetnosti. VIRTUALNA RESNIČNOST 35 •V . •¦•x "^" $ 1 .¦—¦ : .<>.;- '.." .*'¦ ; ¦' '< X. 'A". ,.•>¦" ~v -•:¦¦ v' - ¦ ^ > -:•'.- v V'.', i7 V "V -> ';-%..- N- L* Peter Ciuha: Fraktalna grafika 1993 41 česa se spominas Precej truda sem vlo‘il v to, da bi tale tekst izgledal kot intervju. Z Rokom sva pogovor na tokratno temo za~ela pred okroglo dvajsetimi leti, ko je bil on star trinajst, jaz pa enajst let. Spominjam se poletnega ve~era, ko sva na vrtu ~epela v tistem posebnem stanju bla‘enosti, ki jo v mladih mo‘ganih povzro~a poskus predstave o neskon~nosti ve-marko ko{nik virant ssotrlojaji.inV i pr oztaovvaznpjoud sb ~uajasnojven dimo-i mi{ljije so nama bili takrat prevodi Daenikenovih Spominov na prihodnost, ki so jih tisti-krat objavljali v Nedeljskem dnevniku. Pogovarjala sva se tudi ob {ahu, dami in {tevilnih drugih igrah, pri katerih sem redno izgubljal, a sem se takrat pa~ to-la‘il s tem, da je Rok starej{i. Ru-bikova kocka takrat {e ni obstajala, in ~e bi vedel, da jo bo Rok neko~ na tekmovanju sestavil v {tiriindvajsetih sekundah, bi si poraze {e la‘je odpustil. Tudi pogovore bi si mogo~e zapisoval, ~e bi vedel, da bodo neko~ zanimivi {e za koga drugega. Rok je vmes diplomiral na fakulteti za elektrotehniko in ra~unalni{tvo, leta 1987 magistriral iz ra~unalni{tva in {el za pet let v Salt Lake City, da bi doktoriral na University of Utah. [ele nato je lahko sprejel mesto docenta, ki so mu ga ponudili v Avstraliji, v Brisbaneu, na Griffith University, kjer bo nastopil to slu‘bo letos, zato da bo lahko delal naprej na razvoju orodij za programiranje paralelnih ra~unalnikov. Vmes je dosegal {e razne uspehe, od katerih bomo tokrat izdali le povabilo na prakso v Xerox Parc, kar se vsako leto lahko pripeti le petnajstim {tudentom iz celega sveta. Ostalo bomo prepustili tistim, ki bodo tovrstne podatke neko~ morali izbrskati iz Rokove bibliografije. Ko ga danes vpra{am, kaj bi bilo pravzaprav to, s ~imer se ukvarja, pravi, da je ra~unalnikar. Ker je naneslo, da sam vodim neformalni In{titut Egon March, na katerem se ukvarjamo z umetni{ko uporabo novih medijev in zato tudi s teorijo teh medijev in ker je eden od njih tudi radio, se je na Radiu [tudent pred kratkim spletel razgovor, ki je postal osnova tega teksta. V resnici je skupaj stkanih ve~ pogovorov, saj jih z Rokom zdaj v~asih za vsak primer tudi snemava. ^e se bodo na{li znanstveniki, ki se bodo zgra‘ali nad poenostavljenimi razlagami, in umetniki, ki s povedanim ne bodo imeli kaj po~eti, jemljem objavljeno pisanje na svojo odgovornost. Zanj sem se trudil za tiste, ki bi si radi pote{ili svojo radovednost. ^e uvod komu zveni preosebno, brez skrbi, v nadaljevanju tega ne najdete niti kan~ka ve~. docenta, ki so mu ga ponudili v Avstraliji, v Brisbaneu, na Griffith Univer-iz prihodnosti, rok intervju z rokom sosi~em sosičT? Marko Ko{nik Virant Tudi pri nas ‘e vrabci ~ivkajo o rokavicah, o~alih, posebnih obla~ilih in pnevmatskih napravah, s katerimi je mogo~e prepri~ati ~utila tako, da potem sicer umetno programirane svetove do‘ivimo za stvarnej{e in resni~nej{e kot smo jih bili vajeni doslej. Kaj to podro~je, ki ga poznamo pod ohlapnim izrazom “virtual reality”, dejansko pomeni za samo znanost in tehnologijo, saj vemo, da burkanje domi{ljije {ir{e javnosti na to struno prihaja predvsem skozi vrata industrije zabave? Z izrazom virtualna resni~nost ozna~ujemo ustvarjanje umetnih svetov v ra~unalniku. Po eni strani gre za vpra{anje, kako virtualni svet v ra~unalniku koncipiramo, drug problem pa je, kako potem s tem svetom komuniciramo. Tisto bistveno, kar pridobivamo z virtualno resni~nostjo, je izbolj{an ra~unalni{ki vmesnik. Telesni dotik in premik sta za ~loveka najneposrednej{i na~in rokovanja s svetom okrog sebe. Preprost premik kocke v prostoru ima lahko zelo veliko informacijsko vrednost, saj vemo, kako tuje in zamudno opravilo v primerjavi s tem je spreminjanje prostorskih koordinat prek tastature. Zelo te‘ko si prostorsko predstavljamo geografsko okolje le preko opisnih koordinat. To predstavo lahko z lahkoto osvojimo ob trodimenzionalnih modelih. VR je velikega pomena za hitro in pregledno orientacijo v ob{irnih bazah podatkov in pri interaktivni komunikaciji z drugimi ljudmi preko ra~unalnika. Poleg simulacij kompleksnih dogodkov, kot je naprimer bitje srca, ki spada med primere iz konkretnega sveta, je zelo pomemben prikaz abstraktnih dogodkov, kakr{en je naprimer potek izvajanja ra~unalni{kega programa. Zaradi nara{~ajo~e kompleksnosti ra~unalnikov in programov je pomemben razvoj prikazov, ki bodo opazovalcu ‘e omogo~ali pregled nad situacijo. Ljudje doslej prakti~no niso uporabljali ra~unalni{ke grafike za prikaze dinami~nih abstraktnih procesov. To, v prihodnosti zelo pomembno podro~je, je {ele na za~etku razvoja. Kako ocenjuje{ sedanje stanje razvoja v primerjavi s tistimi dose‘ki v prihod- 38 VIRTUALNA RESNIČNOST nosti, ki bi jih lahko imeli za dosego ciljev na tem podro~ju? Tehnolo{ki za~etki VR so nastajali prav na univerzi, s katere prihajam. Prva o~ala so razvili leta 1968. Takrat je bil koncept ‘e izoblikovan. ^e to primerjamo s projektom umetne inteligence, ki so ga z velikimi napovedmi pognali v tek v petdesetih letih, ko so velike dose‘ke napovedovali ‘e ~ez 5 do 10 let, lahko tudi za VR pri~akujemo, da se bodo re{itve sproti oddaljevale v prihodnost. Na vsak na~in ‘e nastaja nekaj, vendar bolj spominja na mo‘nosti kot pa da bi ‘e v kratkem lahko dosegli verne kopije prave narave. Kako je to tehnologijo ‘e mogo~e koristno uporabiti in v kateri smeri jo ~akajo najve~ji izzivi? Z natan~nim bele‘enjem in lociranjem premikov v prostoru lahko posnamemo in prenesemo gibe delavca iz njemu prijaznega okolja v ~loveku neprijazne okoli{~ine, na kakr{ne naletimo naprimer globoko pod vodo ali v bli‘ini nevarnih snovi. Delavec opravlja potrebne gibe na suhem, v posebnem kombinezonu, tako da ra~unalnik lahko natan~no od~itava premike njegovega telesa in jih prevaja v ukaze, po katerih enake gibe ponavlja robot v resni~nem okolju. Superhitra letala, katerih pospe{ki presegajo fizi~no vzdr‘ljivost ~love{kega telesa, je mogo~e s tako izpopolnjenim vmesnikom pilotirati s tal. Velik izziv pri aplikacijah VR je povezava virtualnih in stvarnih svetov s postavitvijo senzorjev v stvarnih svetovih, preko katerih dobivamo dovolj bogato zaledje informacij, da potem ustvarjamo virtualne kopije teh svetov in vanje preselimo cela podro~ja ~lovekovih dejavnosti. Kak{na koli~ina dela bi bila potrebna za softverski program, ki bi grafi~no relativno natan~no generiral o‘je sredi{~e Ljubljane, kar bi nam omogo~ilo sprehod po virtualnem mestu? To te‘ko ocenim, lahko pa problem ilustriram. Pri podjetju Ewans & Sutherland, ki Česa se spominjaš iz prihodnosti, Rok Sosič? danes izdeluje najbolj zapletene ra~unalni{ke simulatorje na svetu, te pa lahko {tejemo za predhodnike virtualne resni~nosti, zaposljuje 300 ljudi samo za vpisovanje podatkovnih baz. Lo~iti moramo med sicer atraktivnimi, a {e vedno zelo poenostavljenimi prikazi virtualnih prostorov in obeti trodimenzionalnih kopij, ki bi bili natan~ni pribli‘ki fizi~nemu okolju. Slednjih z obstoje~o tehnologijo ta hip {e ni mogo~e ustvariti. Ali torej fascinantnost VR nara{~a predvsem z ve~anjem natan~nosti, s katero lahko zaznavamo predmete? Rekel bi, da prej navdu{uje s kompleksnostjo dogodkov, ki jih je mo‘no simulirati. V komoro zaprem leseno mizo, pritisnem na gumb, pokadi se, potem pa potegnem ven zlato mizo. Po ~em se to opravilo lo~i od tistega, kar bo mogo~e po~eti z nano tehnologijo? Ja, predvsem ‘e na za~etku potrebuje{ atome zlata. Ima{ komoro in v njej nekaj litrov zlata, zapre{ jo in dan zatem te tam ~aka zlata mizica. Ali ni {e bolj nano od gradnje z atomi kar pregrajevanje atomov? To je {e dlje v prihodnosti. Zadeve {e zdale~ niso na nivoju prvega primera. Res pa je, da danes ‘e delujejo naprave, s katerimi premikajo posamezne atome. Pri IBM so v reklamne namene iz atomov ‘e izdelali svoj logotip. Scanning tunneling mikroscope (STM) je sistem, s katerim lahko zgrabi{ posamezen atom in ga poljubno preme{~a{ po povr{ini. Kako lahko rokuje{ z enim atomom sredi vseh drugih? Naprava deluje po principu igle. Potrebuje{ ravno povr{ino na nivoju atomov, nanjo postavi{ en atom, in ~e gre igla ~ezenj, bo tam zanihala. Ko enkrat ve{, kje to~no se atom nahaja, ga lahko s to iglo tudi zgrabi{. Opravlja torej dvojno funkcijo. Atome odkriva, lahko pa jih tudi preme{~a. Iglo si lahko predstavljamo kot magnetek, ki pritegne atom; {e vedno pa je od tod do uresni~itve vizij o nano tehnologiji {e zelo dale~. S tem primerom sem opisal smer, ki gradi od spodaj navzgor, druga raziskovalna smer pa gre od zgoraj navzdol. Pri tem gre za miniaturizacijo stvari, ki jih ‘e uporabljamo v svetu nam obvladljive velikostne stopnje. Ali lahko navede{ {e kak{en primer, ki bi {e bolj razburil domi{ljijo k fantaziranju nagnjenega ~loveka? Pomembna raziskovalna skupina za miniaturizacijo deluje na raziskovalnem oddelku MIT in njihov vodja je svoj cilj ponazoril z robotki, ki bodo tako majhni, da jih s prostim o~esom ne bo mogo~e zaznati. Bivali bodo na televizijskem ekranu in ~istili prah z njega, ko bo televizor ugasnjen. Za napajanje jim bo zado{~al stati~ni naboj, ki nastaja na samem ekranu. To se pa sli{i ‘e tako nor~avo, da bi ~lovek pomislil na znanstveno fantasti~no komiko! Pri tej viziji bi rad opozoril na na~in, kako ti ljudje predstavljajo svoje projekte. Popularnost in propaganda sta na tem podro~ju zelo velikega pomena. Med vizionarji novih tehnologij uspejo tisti, ki znajo prepri~ati z dovolj zabavnimi in zanimivimi primeri. Pravzaprav lahko govorim o tr‘i{~u idej, na katerem te vizije konkurirajo med seboj. Po drugi strani ima omenjena skupina realen cilj: izgradnjo postaje na luni. Imajo tezo, da je ta posel la‘je opraviti s 300 000 majhnimi kot s tremi velikimi buldo‘erji; ~e se tako dale~ od baze pokvarita dva od treh, je to lahko usodno. Isti problem bi bil pri velikim {tevilu miniaturnih strojev zanemarljiv. Ta primer se ‘e dotika problematike ‘ivih sistemov. Za medsebojno komuniciranje tako velikega {tevila strojev so potrebne povsem nove softverske re{itve. Del napovedi pri nano tehnologiji se obra~a v notranji svet ~love{kega telesa, v katerem bodo lahko robotki opravljali vlogo smetarjev, VIRTUALNA RESNIČNOST 39 Marko Ko{nik Virant ki telo generirajo, ~istijo in pomlajujejo. Zadeve gredo tako dale~, da je eden glavnih zagovornikov tega projekta, E. Drexler, v za~etku osemdesetih let izjavil, da smo mi prva generacija, ki bo nesmrtna. Iz teh primerov jasno vidimo, da smeri razvoja niso dolo~ene vnaprej in da pri realizaciji zamisli zmagujejo tisti, ki so agresivnej{i in prodornej{i. ^e primerjamo projekt VR s {e razburljivej{im projektom nano tehnologije, pravzaprav lahko primerjamo med seboj dve popolnoma razli~ni plati pojavnega. Tisto kar lahko z VR spreminjamo v navideznih svetovih, najdemo pri NT kot neposredno u~inkovanje na pojavni svet in preoblikovanje le-tega. Ali lahko opi{e{ povezave ali vzporednice? VR se izkazuje kot predpogoj za hitrej{i napredek nano tehnologije. Projekta se na poseben na~in dopolnjujeta in pogojujeta. Problem dizajniranja proteinskih molekul je uspe{no izvedljiv ravno preko virtualnega modela, v katerem lahko preu~imo mo‘nosti, pri ~emer obenem lahko razvijemo tudi potrebna orodja, s katerimi je potem mogo~e nano tehnologijo tudi prakti~no graditi. Tak tehnolo{ki skok pa bo omogo~il tako izpopolnjene ra~unalnike, da bo VR do kraja izvedljiva. V tem smislu gresta projekta z roko v roki, ~eprav nista direktno povezana. Poleg izzivov, na katere lahko nove tehnologije odgovarjajo z neverjetnimi, a {e vedno predstavljivimi re{itvami, pa pri na~rtovanju ra~unalni{tva v prihodnosti obstajajo podro~ja, kjer predstave za~nejo odpovedovati. ^e te prav razumem, so nekatera od teh vpra{anj ‘e pred nami. Mogo~e so otrokom, la~nim novih igra~, ta hip manj zanimiva, zato pa idejno toliko pomembnej{a za raziskovalce. Umetno ‘ivljenje je projekt simulacije ‘ivljenjskih procesov v ra~unalniku. Pod izrazom ‘ivljenje v tem primeru razumemo tudi sisteme kot so podjetje, dru‘beni sistem. Glede definicije izraza ‘ivo se kopja lomijo. Pravzaprav {e ne obstaja definicija, okrog katere bi se jasno sporazumeli. Po eni od klasifikacij so ‘ivi sistemi celice, ki se potem zdru‘ujejo v vi{je organizacijske sisteme kot so organi, potem organizmi, ve~ bitij sestavlja ‘ive zdru‘be. Prav po tej liniji pridemo do podjetij, dr‘av in naddr‘avnih povezav, dokler si nismo sposobni predstavljati celega planeta kot ‘ivega organizma. Predvidevam, da bo raziskava ‘ivih sistemov tisto podro~je, kamor se bo preneslo te‘i{~e znanosti v prihodnosti. ^e se je npr. v preteklosti fizikalna znanost ukvarjala s fiksnimi sistemi, kakr{ni so stroji, ‘ivih sistemov v resnici ne moremo ve~ razumeti z mehansko logiko, temve~ potrebujemo pro‘ne in kombinirane znanstvene pristope. Tu gre bolj za organske procese kot za strojne dogodke. Ali je dandanes premike v na~rtovanju novih sistemov razumeti kot spremembo paradigme, ki poteka na drugem nivoju, kot smo sicer bili sprememb v pojmovanju pri znanosti vajeni doslej? Mislim, da se to res dogaja. Gre za spremembo pogleda od mehanicisti~nega proti organskemu. V tem smislu lahko relativnostno teorijo in njene aplikacije {e vedno pri{tevamo med mehanske poglede, ~eprav se dotika elementarnih delcev. Danes ‘e lahko gledamo na naprave, ki jih za svoje poskuse uporablja kvantna fizika, kot na labodji spev mehanske dobe. Prav pred kratkim so v ZDA na~rtovali gradnjo ogromnega pospe{evalnika v premeru ve~ 10 km, vrednega okoli 8 milijard dolarjev in lani je kongres odklonil financiranje. Mogo~e bi tudi to lahko prepoznali kot znak opu{~anja stare paradigme. Ima torej na~rtovanje in izdelava bio-~ipov kaj opraviti z organskim pristopom v znanosti? Bio-~ip {e ni organski hardver, ~eprav za njegovo izdelavo uporabljajo organski material. Idejno je zasnovan po isti logiki, le da danes uporabljane spominske zamenjujejo organske molekule. 40 VIRTUALNA RESNIČNOST Česa se spominjaš iz prihodnosti, Rok Sosič? Kako pa naj si predstavljamo ‘ive ra~unalnike? Kot seme, ki ga vr‘emo v zemljo. Tam se razmno‘i in opravi genetsko programirano nalogo. Raste kot rastlina, kot ‘ivo bitje in po tej plati odgovarja definiciji ‘ivega bitja. Vidi{, to je pa spet nekaj, kar je laiku razumljivo v smislu znanstvene fantastike, da zadeve preprosto ne more vzeti zares! Prepri~an sem, da imajo danes vizionarji v znanosti zanimivej{e ideje od tistih, ki jih najdemo v znanstveni fantastiki. Kljub temu, da stojijo na tleh, prodajajo vizije, ki so za dana{nje predstave fantasti~ne. V prvi fazi je treba osvojiti druga~ne miselne pristope in razviti tehnologijo na novih osnovah. S tem se ‘e ukvarja ve~ raziskovalnih skupin, ena najmo~nej{ih je na Harvardu, s katero tudi sodelujem. Razvojno dobo ‘ivega ra~unalnika ocenjujemo na 20 let. Da bi se razvili osnovni gradniki, bi potrebovali 5 let, dlje v bodo~nost pa z dana{njo tehnologijo ne moremo jasno videti. Navdu{evanje ljudi in naro~nikov za resni~no nove projekte ni na zahodu ni~ la‘je kot v Sloveniji, posebno ~e gre za dolgoro~ne nalo‘be. @e samo formuliranje idej v zvezi z ‘ivimi ra~unalni{kimi sistemi zahteva interdisciplinarni pristop s podro~ja sociologije, ekonomije, biologije... Ra~unalniki postajajo vse kompleksnej{i ob sicer enakem izkoristku mo‘ganov, zato jih je vse te‘je obvladovati. Re{itev situacije je v na~inu nadzora delovanja kompleksnega sistema. Le-ta se bo moral obvladovati sam, kar pomeni, da bodo ljudje upravljali s kompleksnimi sistemi {ele na zelo visokem nivoju. Ve~ino kompleksnosti na ni‘jih nivojih bodo razre{evali sistemi sami. V svojem doktoratu sem izpopolnil osnovni koncept, ki sem ga poimenoval za introspekcijskega, v njem pa razlagam, kako bi lahko delovali tak{ni ra~unalni{ki sistemi, ki znajo obvladovati svojo kompleksnost. Ko sem se spoprijel s temi problemi, sem vse pogosteje za~el segati po literaturi s podro~ja biologije, sociologije, ekonomije. Dolo~ene vidike je mogo~e videti {ele po ob{irnej{em pregledu teh podro~ij. Za u~inkovit sistem te vrste se je trenutno pokazala hierarhi~na struktura: na vrhu je center, saj ima celoten pregled, ki usmerja in koordinira spodnje nivoje. Ni treba, da to razumemo kot princip diktature, kajti center sodeluje z vsemi ni‘jimi nivoji. Center mora stalno preverjati njihove informacije. ^e si to predstavljamo kot veliko piramido, potem na spodnjem nivoju niso le izvajalci, ampak dajejo tudi povratno informacijo. Ti so pravzaprav tisti, od katerih prihaja prava informacija. Na primeru podjetja lahko vidimo, da delavec, ki dela s konkretnim materialom, najbolje ve, kako z njim rokovati. Nobenemu direktorju ta izku{nja ni dostopna v taki meri. Zato pa mora biti s potekom dela dovolj seznanjen, da delavcu omogo~a kar najbolj{e pogoje. Pomembna je informacijska povratna zanka. Od spodaj navzgor gre informacija o tem, kaj se dogaja in tudi predlogi za izbolj{ave, v centru pa lahko na osnovi celotnega pregleda sprejemajo odlo~itve o usmeritvah. Ali lahko opi{e{ razvojne korake, po katerih se bodo razre{evali ti problemi? ^e s tem misli{ ekonomske in gospodarske probleme v mladi slovenski dr‘avi, potem sem prepri~an, da je zdaj pravi trenutek, saj Slovenija ravno v fazi novih za~etkov in sprememb lahko izkoristi mo‘nosti, ki jih sicer dru‘be v ~asu svojega obstoja nimajo prav pogosto. Prav zdaj je mo‘no na novo graditi u~inkovitej{e sisteme in izbolj{ati delovanje dru‘benih mehanizmov. Sam trdim, da je to tem la‘je izvedljivo, ~im ve~ dru‘ba vlaga v izobra‘evanje. S kak{nimi problemi pa se pri uresni-~evanju svojih zamisli sre~uje{ sam? ^e npr. realiziram dynascope, ki je novost na softverskem podro~ju, bom porabil 10 do 15 let za prepri~evanja, da bo zadeva tudi porabni-{ko za‘ivela. Kajti nove predstave se le s te‘avo osvajajo. VIRTUALNA RESNIČNOST 41 Marko Ko{nik Virant Zanimivo...v poljudnih predstavah o ra~unalni{tvu lahko zasledimo prepri~anje, da je to podro~je, ki se kar samo od sebe navdu{uje in hlasta za novimi idejami. Moj mentor me je vedno opozarjal, da je okolje sovra‘no do novih idej in to velja za ra~unalni{tvo prav tako kot za vsa ostala podro~ja. Tudi ra~unalni{tvo je zelo konzervativno in vase zagledano. Ali lahko za konec kriti~no ori{e{ razmere v ra~unalni{tvu, kakr{nega poznamo danes? Stvari se odvijajo prepo~asi, preve~ je ukvarjanja z nerelevantnimi problemi. Na~in, kako danes komuniciramo z ra~unalniki, je sramota za ra~unalni{tvo. Virtualna resni~nost sicer predstavlja eno izmed mo‘nih smeri razvoja, dejstvo pa je, da nih~e ne izkoristi ‘e obstoje~ih tehnolo{kih mo‘nosti. Kot da si ra~unalni{tvo kot stroka in ra~unalni{tvo kot industrija tega ne znata zastaviti in izpeljati. Pa bli‘nja prihodnost? Obstajajo mo‘nosti, da se stvari spremenijo na bolje. Temu v prid bi bilo dejstvo, da so ra~unalniki vse cenej{i, ~love{ko delo pa vse dra‘je. Komunikacija v smeri ~lovek -ra~unalnik in ra~unalnik - ra~unalnik bi morala biti veliko pripravnej{a. Pogoji za to so. Telefax npr. je do‘ivel tako hiter razvoj in uspeh prav zato, ker se je oprl na ‘e izve‘bano vsakdanje rokovanje. Prakti~no gre za to, da list papirja, ki ga v delovnem procesu ro~no fotokopira{, pride ven nekje drugje. Prilagojenost vsakdanji rabi je pri tem velikega pomena. To bi moralo biti izhodi{~e tudi pri ra~unalnikih. Napredek hardvera ni tako skokovit, kot bi se zdelo na prvi pogled. Pravzaprav je {lo doslej za to, da se zmanj{uje in pridobiva na hitrosti. Konceptualne zasnove pa so skorajda enake kot pred tridesetimi leti. Na ra~unalniku, ki je desetkrat hitrej{i, {e vedno lahko delamo po istih postopkih, pri desetkrat izbolj{anem softveru pa bi se bilo treba kar nekaj nau~iti. V resnici smo te‘ko dojemljivi za nove stvari, predvsem, ~e jih ne moremo neposredno izkustveno dojeti. @ivimo v ~asu natolcevanja o koncu na{e civilizacije in v zme{njavi interpretacij o uporabi tehnologije, ki nihajo od histeri~nega zavra~anja in obto‘evanja do obsedenosti z njo. Kak{en je tvoj odnos do tehnolo{kega napredka? Napredek vidim kot nekaj danega, kar je nemogo~e ustaviti. Lahko si predstavljamo, da se peljemo v vozilu, ki vse hitreje drvi navzdol po strmih ovinkih. V dani situaciji {e vedno raj{i sedim za volanom tega vozila kot da bi nemo~no sedel na zadnjem sede‘u. Upam, da bova pogovore nadaljevala {e naprej, kljub temu, da spet odhaja{ na drug kontinent. In da {e kdaj ugledajo lu~ sveta na takle na~in. Zahvaljujem se ti za sodelovanje. Z Rokom Sosi~em se je pogovarjal Marko Ko{nik Virant 42 VIRTUALNA RESNIČNOST Umetnost virtualnih strojev |Janez Strehovec 1) Vstopanje v virtualne svetove Tehnologija virtualne resničnosti (angl. cyberspace, kibernetični prostor), ki temelji na vmesnikih za interaktivno simulacijo paralelnih alternativnih svetov, je v svoje ime vpeljala virtualnost kot enega temeljnih konceptov tako tehnoarta kot teorij medijske kulture. Virtualnost je kot-da-dejanskost sintetičnih, praviloma strojno generiranih svetov, ki je deteritorializirana, ločena od etnokulturalnega oziroma nevtralna do njega. V svoji razpravi Svet videa in fraktalni subjekt je Jean Baudrillard definiral virtualno kot tisto, kar “ni ne realno ne irealno, ne imanentno niti transcendentno, niti notranje niti zunanje”1, kajti uhaja vsem določitvam. S posebnostjo virtualnega se je v svoji razpravi Igre realnega in virtualnega ukvarjal tudi umetnik in teoretik računalniške grafike Edmond Couchot: “Svet numerične simulacije ni niti dejanski niti imaginaren, vzpostavlja neko drugo kategorijo: virtualno eksistira, ne da bi dejansko eksistiralo, kajti zgošča se v možnem. V tem pogledu virtualno ni nasprotje realnemu, temveč se zoperstavlja aktualnemu, ki se uresničuje.”2 V knjigi Stroj za gledanje (Le machine de vision) piše Paul Virilio o obdobju paradoksne logike slike, ki jo producirajo tehnologije video-grafije, holografije in infografije, katerih paradigma ni več ne realnost ne aktualnost, temveč virtualnost. 2 njo je mišljena paradigma teleprisot-nosti, telespektakla, teleukazov in telešopinga, ki nadomešča svet (javne) prezentacije. Poglavitni element tega sveta je virtualno slikovno, namreč svet slik, ki nimajo več vidnega nosilca. V tem smislu razvija 1 Philosophien der neuen Technologie, izd. Ars electronica, Merve, Berlin, 1989, s.126. 2 Digitaler Schein, izd. F. Rotzer, Frankfurt, 1991, s.350. VIRTUALNA RESNIČNOST 43 Janez Strehovec 3 Philosophien der neuen Technologie, s.125. Yoshiyuki Abe, Legend III 1992 Virilio tudi koncept novega tipa vojne slik in tonov, ki nadome{~a vojno projektilov, temelji pa na spopadu z virtualnimi, s kinemati~no energijo gnanimi objekti, ki jih ni mogo~e ve~ (radarsko) locirati in identificirati. Virtualni prostor je za medijskega poliumetnika in teoretika Petra Weibla vzporedni, dolo~itvam newtonske fizike uhajajo~i prostor, ki omogo~a simulacijo objektov-slik, pravzaprav kot-da-predmetov mimo reda realnega; virtualna ‘oga je lahko tam, kjer je ‘e kak drug predmet. S tehnologijo (in tehnomagijo) virtualne realnosti (povezano z vmesniki, kot so podatkovna rokavica, podatkovna obleka, o~ala z monitorjema) se torej dana{nji posameznik odpravlja v potencialni, vzporedni svet, tako da svet imagi-nacije ni dostopen/viden le duhovnemu o~esu, temve~ tudi “duhovni roki”, saj se ga lahko s podatkovno rokavico (data glove) otipa in ima stereo v 3D grafi~ni simulaciji, ki se spreminja v odvisnosti od sprejemnika. Omenili smo ‘e Jeana Baudrillar-da kot teoretika simulacije in nove, tehnificirane obscenosti, namre~ njegov spis o fraktalnem subjektu. V njem ne omenja le akta virtualizacije (kot predpostavke za tehni{ko reproduciranost in vstop v softver), temve~ pi{e tudi o virtualnih strojih, relevantnih prav za sodobno, recimo kar virtualno konstelacijo. Virtu-alne stroje omenja v naslednjem kontekstu: ”Sem ~lovek ali stroj? Danes na to vpra{anje ni ve~ mogo~e odgovoriti: realno in subjektivno sem ~lovek, virtualno in prakti~no sem stroj. To ozna~uje stanje antropolo{ke negotovosti; primerjamo ga lahko - na drugi ravni - s stanjem transsek-sualnosti kot tudi z radikalno negotovostjo v mikroznanostih glede na status subjekta in objekta. V odnosu industrijskega delavca do tehni{kih predmetov in strojev ni nikakr{ne negotovosti: delavec se nahaja v tujem odnosu nasproti stroja in je zato od njega odtujen. Z rabo virtu-alnih strojev in novih tehnologij pa nikakor nisem odtujen. Z menoj tvorijo integrirani krogotok (to je na~elo vmesnika). Veliki in osebni ra~unalnik, tv, video in celo fotoaparat so kot kontaktne le~e, kot prosojne proteze, ki so tako integrirane s telesom, da sodijo k njemu ‘e skoraj genetsko kot pace maker.”3 Ta Baudrillardova misel nas usmerja k novi vrsti strojev, k virtualnim, proteti~nim, s telesom spojenim strojem, kar pomeni, da lahko na podlagi tehnologij 70., 80. in 90. let, bistveno povezanih s tretjo tehnolo{ko revolucijo in njeno miniaturizacijo delov, govorimo ‘e o realnih in virtualnih strojih. So torej (te‘ki) stroji industrijske paradigme, katerih najbolj prepoznavna lastnost je gibanje (od parnega stroja preko 44 VIRTUALNA RESNIČNOST Umetnost virtualnih strojev stružnice do šivalnega stroja), in so stroji, za katere bi lahko rekli, da niso nobeni stroji več, namreč virtualni stroji postindustrijske dobe, za katere je značilna obdelava in posredovanje podatkov, njihov prikaz in mrežne povezave (networking). Ob tiste virtualne stroje, ki jih je naštel Jean Baudrillard, lahko postavimo še fotokopirni stroj, polaroid, mobilni telefon, walkman, telefaks, videokamero, osebni računalnik in seveda tudi že sestavine/vmesnike za virtualno resničnost (kot tehnologijo). To so lahke, snažne, majhne (kvečjemu “srednje velike”) cool naprave, pravcati predmeti igrač(k)e, se pravi gadgets. Ne gre več za industrijske, težke stroje, ki so (bili) objekti nasilja med stavkami, in ki jih jezno ugasneš in odrineš ob koncu enoličnega "šihta” in skušaš takoj pozabiti nanje; tvoj prosti čas se začne onkraj njihovega delovnega območja. Nasprotno, pri gadgets gre za stvari, na katere si usodno navezan. Nanje si dobesedno priključen (connected), kar pomeni, da na nek način živiš in zaznavaš preko njih, ta povezava pa je tako tesna, da se pri tem prej pojavi kratek stik (ko se enako priključuje na enako) kot pa kaka po zgodnjem Karlu Marxu tematizirana odtujitev. Pri napravah, kakršna sta walkman ali osebni računalnik, je naravnost smešno govoriti o odtujenosti. Omenili smo walkman kot gadget, ki ga je Sony razvil 1980. leta in ki v tehnološkem smislu pomeni prej devolucijo kot pa revolucijo; naprava je neverjetno preprosta, saj nima niti zvočnika niti delov za sprejemanje programa, vendar pa nas, tu upoštevamo tekst Shukeija Hosokave Učinek walkmana (1984), walkman paradigmatično usmerja k novi konstelaciji singularnega, avtonomnega, nomadskega in mobilnega jaza in k njegovi zraščenosti z virtualnimi stroji. “Težko je reči, ali nosi telo walkman ali walkman telo. Walkman ne funkcionira kot podaljšanje telesa (kot pri drugih inštrumentih musice mobilis), temveč kot vgrajeni del ali - na podlagi njegove intimnosti - vsajena proteza.”4 Takšne naprave, torej virtualni stroji, pa niso relevantne le v smislu nove antropologije nekomunikativnega jaza 80. in 90. let, temveč usmerjajo tudi k novi ontologiji soobstoja (paralelnih?) alternativnih in virtualnih svetov in k novim analizam (razširjene in tehnološko modelirane) čutnosti. Tehnologija virtualnih strojev utemeljuje ontologijo in antropologijo virtualnega in ne obratno, lahko zapišemo pri tem. 2 virtualnimi stroji vstopamo v virtualne svetove, jih testiramo in naseljujemo in s tem zavzemamo alternativno držo do sveta prve (prirojene), druge (industrijsko producirane) in tretje (informatično generirane) narave. V teh svetovih živimo že več časa in bolj intenzivno kot v prvih, ustaljenih svetovih, in prav Hosokavov tekst o walkmanu je tukaj dovolj simptomatičen. Avtor namreč odkrije v walkmanu možnost za deteritorializirano mobilno poslušanje, povezano z aktom hoje, ki je 4 Aisthesis, Wahrnehmung heute (zbornik razprav), Leibzig, 1990, s.46. Eden prvih modelov cybersuita, ki ga je razvil VPL. Ilustracija iz WHOLE WORLD REVIEW VIRTUALNA RESNIČNOST 45 Janez Strehovec Marcel Duchamp: Kolo bicikla za urbani sistem tisto, kar je (po sodbi Michela de Certouja) govorno dejanje za jezik. Walkman ru{i kontekst obstoje~e teksture mesta in provocira logiko urbanega, kajti na~rtovalci mest so se doslej ukvarjali praviloma samo s prostorsko razse‘nostjo pozidave, zanemarjajo pa akusti~ni aspekt. Walkman pa je gadget, ki gradi prav na singularnem in nomadskem akusti~nem izkustvu, ki spreminja zvo~no pokrajino, jo bogati in zato enakopravno vklju~uje med strategije urbanega. [e bolj provokativno simulacijo alternativnih sinteti~nih svetov pa omogo~ajo vmesniki za virtualno resni~nost, ki je tehnomagija za vizualno, avditivno in taktilno recepcijo ra~unalni{ko generiranih environmentov, ki se spreminjajo v odvisnosti od aktivnosti opazovalca/sprejemnika, kar pomeni, da so interaktivno manipulabilni. Tehnologija virtualne resni~nosti je pomembna tudi zato, ker kon~no rehabilitira otip, torej taktilno zaznavo, in ga vpelje kot pomemben ~ut celo v okolje digitalnih del, ki so po tradicionalnih predstavah kar se da cool, instantna in sterilna ter zato oddaljena od za common sense vulgarnega touch. Virtualna resni~nost z vmesnikom, imenovanim podatkovna rokavica, simulira duhovno roko, paralelno z duhovnim o~esom, in s tem taktilno zaznavo umesti na odli~no mesto nove estetike elektronskega medija. 5 P. Virilio, “Das irreale Monument”, Berlin, 1992, s.43. 6 F. Popper, Die Kinetische Kunst, Köln, 1975,s.29. 7 G. Deleuze, Podoba-gibanje, Ljubljana, 1991, s.62. 8 Isto delo, s.64. Leger in Murphy: Mehani~ni balet 2) Estetizacija gibanja, demonstracija novih znanstvenih in filozofskih paradigem Stroji, tak{ni in druga~ni, industrijski stroji in virtualni “gadgets” v 20. stoletju stopajo tudi v umetnost, vplivajo na njene strategije in dolo~ajo njene usmeritve. “Stroj, doslej poslu{en stre`nik golega izkori{~anja, postane konstruktivni element novega `ivega organizma5, je zapisal arhitekt Erich Mendelsohn v svojem, 1923. leta objavljenem tekstu Dinamika in funkcija, pri tem pa je mi{ljen vpliv stroja na nov, dinami~ni koncept prostora v novi arhitekturi. (Parnik in podmornica sta bila recimo mobilna zgleda za njegov znameniti projekt observatorija Einsteinov stolp.) Dvajseta leta tega stoletja so bila obdobje mo~nega vpliva “strojne senzibilnosti” in izkustva mehani~nega na umetnost; tu ni le Marinettijev futuristi~ni manifest, temve~ tudi `e umetni{ke raziskave in dose`ki razli~nih predstavnikov gibanj zgodovinske avantgarde od Mana Raya dadaisti~nih mobilov in modelov Vladimira Tatlina do kineti~nih del Nauma Gaboja in svetlobnih skulptur Laszla-Moholyja Nagyja. Seveda pa moramo iz 20. let tega stoletja pose~i {e bolj nazaj, recimo h Kolesu Marcela Duchampa iz 1913. leta. Frank Popper v svoji monografiji Kineti~na umetnost (1975) ugotavlja, da je prva umetnina, ki ustreza plasti~nim in teoreti~nim zahtevam kineti~nega objekta Kineti~ni volumen (1920) Nauma Gaboja, ki je skupaj s svojim bratom Antoinom Pevsnerjem avtor znamenitega 46 VIRTUALNA RESNIČNOST Umetnost virtualnih strojev Realisti~nega manifesta, v katerem je kot usodno zmoto, ki sega nazaj do egip~anske umetnosti, odkril ustaljeno izhodi{~e likovne umetnosti v “stati~nih ritmih”. Zoper njih postavi “kineti~ne ritme kot osnovne oblike na{ega zaznavanja realnega ~asa”.6 Kineti~na umetnost je iz faze eksperimentiranja in avantgardisti~nega provociranja (v smislu iskanja raz{irjenega pojma likovne umetnosti) pre{la v povsem zakonito in etablira-no umetnost v okviru evropske in ameri{ke neoavantgarde 60. in 70. let. Njena osnovna usmeritev je bila umetni{ko raziskovanje gibanja, {e posebno v povezavi s prostorom in svetlobo ter v okviru prehoda od materije k energiji. Tu je imel pomembno vlogo tudi film, o ~emer je razmi{ljal Gilles Deleuze v svojem delu Podoba-gibanje:” To iskanje kinetizma kot povsem vizualne umetnosti je ‘e v ~asu nemega filma zastavljalo problem razmerja podobe-gibanja z barvo in glasbo. Mehani~ni balet slikarja Fernanda Legerja so navdihnili predvsem preprosti stroji, Epsteinove Fotogeni~nosti in Gremillonovo Mehani~no fotogeni~nost pa industrijski stroji.”7 Kineti~nost Deleuze pove‘e z luminizmom, kajti “kar je svetloba sama zase, pa je prav gibanje, je ~isto gibanje raztezanja, ki se realizira v sivini”8. Kako premagati te‘ko, gosto materijo, ki simptomati~no obvladuje tudi tradicionalno kiparstvo ter estetizirati in uprizoriti energijska polja, je bilo eno osrednjih vpra{anj oblikovalcev kineti~ne umetnosti. Iznenada je prav vklju~evanje zunajumetni{ke tehnike in njeno esteti-ziranje, se pravi izoliranje od slu‘nostnih in profitnih interesov izkori{~anja narave9, na poseben na~in vstopilo v umetnost, ki se je osredoto~ila predvsem na svetlobo in gibanje (recimo luminokineti~na likovna dela) in kmalu, na podlagi kiberneti~nih podmen, za~ela vklju~evati v koncepte tovrstnih del tudi opazovalca (primer t.i. kiberneti~nih, interaktivnih umetnin). Pri tej umetnosti pa je vstopila v ospredje {e ena tendenca, zna~ilna za “tehnoumet-nost”, namre~ umetni{ko demonstriranje znanstvenih na~el in postopkov, {e posebno kot ~utno dopadljiva in nazorna inscenacija “konstrukcije”. Tehniko in z njo povezano znanost (torej tehnologijo) se zaustavi, razstavi, estetizira in celo ironi-zira. Smo pri stroju kot udoma~enem, celo sme{nem “objektu”, ki ni ve~ del produkcijskega niza v fabriki. In tu smo pri likovniku Jeanu Tinguelyju kot verjetno najbolj zna~ilnem umetniku kineti~ne neoavantgardisti~ne umetnosti, ki je v zadnjem ~asu dobil svojega nadaljevalca v Jimu Whitingu (mislim na njegove objekte in instalacije Nenaravnih teles). Tinguely je namre~ oblikoval dela, kot so Poklon New Yorku in Zasnutek za propad sveta, v katerih je razstavljal in konstruiral stroje (iz {kripcev, urnih mehanizmov, vzmeti, pogonskih verig, lamel, zobnikov in drugih mehanskih elementov), ki se razstavljajo sami, pri tem pa proizvajajo celo zanimive zvo~ne u~inke. Gre za vi{ek artificialne estetizacije in umetni{ke transformacije Man Ray: Rayograph 9 Tu je pomembno Adornovo razlikovanje med dru‘beno tehniko in estetsko tehniko, ki ni zavezana gospostvu nad naravo, temve~ je konstitutivni, z vsebino integrirani prijem, o ~emer je pisal Heinz Paetzold v Nomarxistische Asthetik II: Adorno-Marcuse, Düsseldorf, 1974, s.46. Jean Tinguely: Baluba No. 3 VIRTUALNA RESNIČNOST 47 Janez Strehovec vsakdanjosti: stroj, po obi~ajni predstavi neumorni konstruktor, dvigne roko na samega sebe, se uni~i, pri tem pa si silo stori na kar se da estetski, ~utno privla~en na~in. Za tradicijo kineti~nih objektov in instalacij od Nauma Gaboja in Moholy-Nagyja do Jeana Tinguelyja in Nicolasa Schofferja (avtorja spatiodinami~nih in kronodinami~nih del, recimo Chronosa 1967/68) je zna~ilna umetni{ka udoma~itev, humanizacija, estetizacija in ironizacija strojev industrijske paradigme, torej naprav-ma{in, od katerih je posameznik lahko odtujen, zanje pa je zna~ilno predvsem gibanje, mehanika, pogonski momenti in spremljajo~i u~inki, ki usmerjajo k percepciji prostora-gibanja, vzpostavljenega s strojnim funkcioniranjem. Smo pri nekak{ni, recimo kar mehanski simulaciji resni~nosti in njeni svetlobni razse‘nosti. V obdobju, ko je nova matematika, fizika in kemija ‘e oblikovala teorije, ki so ~ez nekaj desetletij privedle do serijskih produkcij virtualnih strojev, so umetniki torej odkrivali esteti~nost predvirtualnih, mehanskih strojev in njihovo provokativnost glede na tradicionalno statiko likovnega izraza. Stroj jim je tudi pomagal spoznavati pogoje gledanja, modeliral jim je aisthesis in ga hkrati stimuliral in treniral z novimi tehno-u~inki. Tako optika kot mehanika sta znanosti, ki nista nevtralni do vpra{anj umetnosti in estetike. Raziskovanje svetlobe in inscenacija svetlobnih u~inkov rabita lahko tudi kot dokaz za ontologijo slikarskega, filmskega in video slikovnega. Pomisli-Prizor iz filma Kosec. Umetnost virtualnih strojev mo samo, koliko razli~nih nians je potrebnih za umetni{ki film ali gledali{~e slik? Kako pa je videti umetnikovo ukvarjanje z virtualnimi stroji, torej njihova zapustitev podro~ja kineti~nega (mehani~nega) in usmeritev k (prete‘no ‘e informati~nim in digitaliziranim) virtualnim strojem? Walkman, ki se razstavi sam? Ra~unalnik, ki nase polo‘i roko? Videokamera, ki nastopa v vlogi vodnjaka, se pravi, da de‘uje in ne snema? Inscenacija polaroidnega fotoaparata kot predmeta, od katerega je ~lovek lahko odtujen? Umetniki medijske umetnosti, ki se pri svojih delih osredoto~ajo na virtualne stroje, ne hodijo teh poti. Sku{ajo delovati v bli‘ini novega elektronskega medija in sku{ati njegov kod. Ne inscenirajo strojev ter njihovega gibanja in svetlobe, temve~ raziskujejo in inscenirajo medij sam (seveda v povezavi z delovanjem virtualnih strojev). Z virtualnimi stroji in njihovo umetni{ko rabo smo pri podro~ju, ki mu lahko re~emo medijska umetnost in ki obsega umetni{ka dela v smislu ra~unalni{kega videa (animacije), grafike in glasbe, holografije, virtualne resni~nosti, telemati~nih umetni{kih dogodkov in elektronske interaktivne skulpture. To so dela, katerih poglavitni esteti{ki in ontolo{ki koncepti se ~lenijo na: 1) izgubo globine, 2) povr{inske u~inke (tematizacijo “bli`ine”), 3) estetsko inscenacijo novih tehnologij in medijev, 4) vstopanje v virtualne, alternativne, paralelne “svetove”, 5) stimuliranje kompleksne zaznave v smislu vizualne, avditivne in taktilne percepcije, 6) prehod od avre h glamourju, 7) interaktivnost, 8) generativno reprodukcijo umetnin. Tudi tukaj je v igri umetni{ka demonstracija (se pravi razstavljanje, insceniranje in estetizacija) novih znanstvenih na~el, le da ob primeru medijskih umetnin prehajamo ‘e k najnovej{im znanstvenim paradigmam. Od kinetike in optike, s katerima se je ukvarjala neoavantgarda 60. in 70. let, prehajamo h kvantni mehaniki, relativnostni teoriji, genetiki in teorijam nelinearnih kompleksnih sistemov, ki vplivajo na koncepte umetnikov (interaktivnih) medijskih del. Pri tem gre tudi za obrat od lepega stroja in njegovega gibanja k lepim/zanimivim (se pravi, vrednostno ne nevtralnim) alternativnim “svetovom”, ki jih generirajo virtualni stroji. In kako je videti tak{na demonstracija, kaj se z njo dejansko dokazuje, kaj uprizarja medijski umetnik? Sre~anje z relevantnimi deli t.i. medijske umetnosti nam poka‘e, da so to dela, ki demonstrirajo na~ela kvantne mehanike (predstava objekta je odvisna od opazovalca, neopa‘eni objekti niso obravnavani kot dejanske stvari in dogodki, temve~ kot sklopi nihajo~ih mo‘nosti), upo{tevajo novo strukturiranost senzibilnosti in njeno kompleksnost (vpeljava taktilnega ~uta), demonstrirajo nelinearnost (ekscentri~ni, naklju~ni vstopi v sisteme) in poudarjajo estetsko na~elo kot merilo nove znanstvenosti. Kaj mislimo s slednjim? VIRTUALNA RESNIČNOST 49 Janez Strehovec 10 Digitaler Schein, ur. F. Rotzer, Frankfurt, 1991, s.157, 158. Mandelbrotova množica Tu se opiramo na razmi{ljanja ob koncu l991. leta tragi~no umrlega teoretika telemati~ne dru‘be Vilema Flusserja, ki je v svoji razpravi Digitalni videz zapisal: ”Pustolov{~ina u~love~enja je z nami stopila v novo obdobje. To se najbolj jasno ka‘e v tem, da ne moremo ve~ razlikovati med resnico in videzom ali med znanostjo in umetnostjo. Ni~ nam ni “danega” razen uresni~enih mo‘nosti, ki pa jih zares “{e ni”. Kar imenujemo svet...so zgolj postvarjeni procesi kompjutacije. Znanost kalkulira svet tako, kot ga je prej sestavljala. Znanstveniki so ra~unalni{ki umetniki avant la lettre, in njihovi izsledki niso nikakr{na “objektivna spoznanja”, temve~ modeli za obdelavo kompjutiranega.” V okolju kompjuteriziranih alternativnih svetov pa se usodno spremeni tudi topos umetnosti, kajti umetni{ke oblike postanejo s pomo~jo digitalizacije “eksaktne znanstvene discipline in jih ni ve~ mogo~e lo~iti od znanosti. Beseda videz (n. Schein, op. J. S.) ima isti koren kot beseda lepo (n. schön) in bo v prihodnosti postala presodna”.10 Tisto, kar je fasciniralo Flusserja, da je zapisal te ekstremne trditve (predvsem pri ena~enju znanstvenikov in ra~unalni{kih umetnikov), je bila prav sposobnost ra~unalnika kot eminentnega virtual-nega stroja, da ne ra~una in obdeluje samo dejstev, analiziranih na {tevil~ni ravni, temve~ da {tevila tudi sintetizira v oblike. Kalkulativno mi{ljenje ne razstavlja samo danosti na algoritem-ska razmerja, temve~ jih tudi sintetizira. Z ra~unalniki se kompjutira alternativne “svetove”, vse, kar je matemati~no mogo~e izra~unati, se tudi dejansko “naredi”. Ra~unalnik lahko generira/simulira Mandelbrotove jabol~ne ~love~ke (mno‘ico) in {tiridimenzionalna telesa. Pri tak{nih svetovih (dejansko gre za environmente, oblikovane z ra~unalni{ko grafiko) pride do sovpadanja resni~nostnega in estetskega merila; ~im lep{i so projicirani svetovi, toliko bolj so tudi resni~ni. Eksaktnost (znanstvenost) digitalnega je lepa in obratno. Umetniki, ki delajo z virtualnimi stroji, upo{tevajo pri koncipiranju svojih del tudi na~elo interaktivnosti v smislu kiberneti~ne zveze dela in njegovega sprejemnika in v okviru vstopa v mre‘e (networking). Ra~unalnik z videomonitorjem je prvo orodje v postindustrijski paradigmi, zato je za umetnike tehnoarta samoumevno, da se ga vzpostavi tudi v umetni{ki rabi. Dana{nji posameznik, ki vsakodnevno udarja po tipkovnicah, sintetizira slikovne landscape na zaslonu, vzpostavlja povezave preko razli~nih interaktivnih mre‘ in tudi vstopa v telemati~no dru‘bo tele-prisotnosti, tele{opinga in tele-dela, je v ra~unalni{ki umetnosti na~el podro~je, kjer je njegova vsakdanja dejavnost stilizirana in nazorno demonstrirana. Tisto, kar uhaja in se izgublja v vsakdanji rutini, se v umetni{ki rabi ra~unalnika in drugih virtualnih strojev poka‘e. Da bomo manj abstraktni, omenimo nekaj primerov zna~ilne rabe elektronske tehnologije v sedanji medijski umetnosti. 50 VIRTUALNA RESNIČNOST Umetnost virtualnih strojev 3) Umetni{ko naseljevanje paralelnih svetov G11e Sbtäe lr ad re cn: / “OGbes sot leei tgeerte Begehren”, katalog Endo Najprej omenimo avstralskega umetnika gr{kega (ciprskega) rodu und Nano, Linz, 1992, Stelarca, in sicer njegov performance Remote za tretjo roko in s.233. pospe{eno telo, s katerim nastopa na Japonskem (kjer ve~inoma ‘ivi) in ZDA pa tudi v Evropi, recimo novembra 1990. leta v nizozemskem Gröningenu v okviru 2. mednarodnega simpozija za elektronsko umetnost (SISEA) in junija 1992 na Ars electronici v Linzu. Njegov nastop (v nekaj manj kot uro dolgem performansu) demonstrira filozofijo kompleksnih zvez med ~love{kim telesom in postindustrijskimi stroji; telo razume kot predmet oblikovanja (designa) in tehni{kega dopolnjevanja. Strojni dodatki mu zato priskrbijo novo kvaliteto v smislu sposobnosti za raz{irjeno percepcijo. Ob njegovem performansu je videti, kot da bi Jean Baudrillard razvijal svojo misel o priklju~enosti telesa in o proteti~ni senzibilnosti prav zanj, kajti Stelarc je s 100 in ve~ metrov kablov priklju~en na razli~ne aparature, prav tako pa elektronski dodatki spajajo v novo, recimo kar frankensteinov-sko celoto tudi nekatere dele njegovega, z dodatki tretje, elektronske roke skrajno artificialnega telesa. Gibanje njegovih mi{ic in reakcij ‘iv~nega sistema, ki ga v ‘ivo merijo ustrezne medicinske naprave, je povezano z ‘ivo slikovno/grafi~no in zvo~no predstavitvijo na monitorjih in MIDI glasbenih in{trumentih, tako da se njegova s tehnologijo pospe{ena, nadzorovana, spodbujana (in tudi z njo dialo{ka) ekstati~nost, inscenirana v performancu (v svojih zadnjih nastopih uporablja tudi robota s kamero v “glavi”, ki ga sproti snema), vizualizira in proizvaja zvo~ne u~inke. S tak{no obliko performanca, v katerem vzpostavlja dialog med stroji in telesom ter s svojo zgo{~eno in s stroji pospe{eno in krmiljeno energije vzgane tretjo, mehansko roko, proizvede Stelarc na ekspliciten, demonstrativen in stiliziran na~in u~inke, ki implicitno in samoraslo spremljajo vsakdanjost ‘e kar {tevilnih posameznikov, vklju~enih v produkcijo in reprodukcijo ‘ivljenja v postindustrijski dru‘bi. Z investiranjem umetnostnega koda (avtorstvo, izbranost, redkost, inovativnost, esteti~nost, inscenacija) pri tem dovolj prepri~ljivo demonstrira oblike priklju~enosti dana{njega posameznika na virtualne stroje. Omenimo naj {e, da Stelarc razvija na podlagi svoje usmeritve v performancu tudi pravcato filozofijo tehnolo{ko modificiranega ~love{kega telesa:” Telo izra‘a manko na modularnem designu in njegov preve~ aktiven imunski sistem ote‘uje izmenjavo organov, ki slabo funkcionirajo. Ne gre ve~ za to, da bi ~love{ko vrsto ohranjali s pomo~jo reprodukcije, temve~ za to, da bi stopnjevali individuum preko novega projekta. Ni ve~ signifikantno spolno ob~evanje mo{kega in ‘enske, temve~ vmesnik med ~lovekom in strojem. Telo je zastaralo.”11 Zna~ilen primer tovrstnega umetni{kega dela je tudi ra~unalni{ka interaktivna instalacija avstralskega, na Nizozemskem in v Nem~iji delujo~ega umetnika Jeffreya Shawa Virtualni muzej. Gre za delo, Juliajeva množica VIRTUALNA RESNIČNOST 51 Janez Strehovec Monika Fleischmann in Wolfgang Strauss: Home of the Brain sestavljeno iz vrte~e se platforme, na kateri je velik videozaslon, ra~unalni{ka oprema in stol, na katerega se usede gledalec/opazovalec, in s pomo~jo zibanja na njem (v razli~nih smereh) proizvaja gibanje pogleda v virtualnem muzeju kot prostoru slik. Ta muzej je dejansko program ra~unalni{ke grafike, ki vzpostavlja simulacijo velikega muzejskega prostora in {tirih manj{ih muzejskih sob. Podobno kot v prav tako svetovno znani, na {tevilnih razstavah postavljeni Shawovi instalaciji Berljivo mesto, je tudi tukaj 3-d ra~unalni{ka grafika simulacija prostorov, v katerih lebdijo ~rke in besede, torej tekstualne oblike, ki jih gledalec na podlagi svojega naslanjanja (recimo kar zviranja na stolu) obi{~e, ogleda od vseh strani, se zapelje okrog njih. Virtualno aktivnost opazovalca pa omogo~a prav doma~, humaniziran vmesnik v obliki stola, kar ka‘e na domiselnost avtorja, da je v mediju umetni{kega simuliral resnico Virilijevega teksta o “zadnjem vozilu”. Opazovalec se namre~ vrti v realnem ~asu in prostoru, hkrati pa s to aktivnostjo povzro~a neke povsem druga~ne, preko ra~unalni{kih programov simulirane u~inke, ki mu omogo~ajo vstop v paralelne prostore ter njihovo izku{anje in naseljevanje. Izviren vmesnik, se pravi ne vsakdanja tipkovnica, mi{ka ali joystick je pomemben spodbujevalec estetske percepcije v smislu podalj{ane ~utnosti tudi pri umetni{kem delu/ instalaciji Agnes Hegedus Pogled z roko, za katero je softver prispeval isti avtor kot pri Shawovem delu, namre~ Gideon May. To je instalacija, sestavljena iz velike kro‘ne video povr{ine, o~esu podobnega interaktivnega vmesnika in transparentne (steklene) bu~e z odprtino, skozi katero lahko nese{ omenjeno “oko”. Igro s ~utno zaznavo pod obnebjem simulacij, virtualnosti, teleprezence, opustitve telesnosti in njene ponovne “polnosti” omogo~a ta umetnina, ki recimo kar {tarta (tu smo pri umetni{kem delu kot procesu) s tem, ko vzame{ omenjeno oko iz podstavka, ga podr‘i{ v roki in gre{ potem z njim v transparentno bu~o. Tam ga obra~a{ v razli~nih smereh in s tem gibanjem proizvede{ razli~ne slikovne u~inke (ra~unalni{ke grafike) na zaslonu. Realno gibanje vmesnika torej povzro~a pravcato slikovno zgodbo, recimo kar film v virtualnem prostoru, in s tem demonstrira na~elo paralelnih resni~nosti. Ta instalacija pa je pomembna tudi na ravni simbolnega, kajti zadr‘anje o~esa (pogleda) v roki implicira paradigmo dana{njega dejanskega gospodarja, namre~ tistega, ki ima mo~, kajti mo~ ima predvsem lastnik pogleda, ki razsoja o tem, kaj sme v sliko in kaj ne. V tem smislu instalacija Pogled z roko sku{a gospostvo nad vidnim in ga hkrati omejuje, kajti kot-da-lastnik pogleda lahko v tem primeru manipulira le z ‘e izdelanim, definitivnim programom. 52 VIRTUALNA RESNIČNOST Umetnost virtualnih strojev Tehnologija virtualne resni~nosti (cyberspace) pa je podlaga za zna~ilno novomedijsko umetnino, nagrajeno na Ars electronici l992, in sicer instalacijo Monike Fleischmann in Wolfganga Straussa Home of the brain. To je interaktivno delo, za katerega vstop se mora opazovalec/ gledalec posebej pripraviti: na glavo si mora natakniti posebno ~elado-o~ala z monitorjema, na roko natakniti podatkovno rokavico (data glove), asistent pri ra~unalnikih, ki bo, ko bo opazovalec ustrezno priklju~en, pognal ra~unalni{ki program za Home of the brain, pa s posebnimi postopki tudi “umeri” in programira razli~ne gibe sprejemni-kove roke z omenjeno rokavico, tako da jih bo ra~unalnik med sprejem-nikovim tripom po tej “umetnini” lahko prepoznaval. Home of the brain je spominski muzej, sestavljen iz {tirih sob, v katerih so simulirane grafi~ne vsebine, ki so zna~ilne za miselne svetove {tirih pomembnih mislecev medijske paradigme, in sicer Josepha Weizenbauma, Vilema Flusserja, Marwina Minskyja in Paula Virilia. Tem imenom ustrezajo {tirje koncepti, ki obvladujejo atmosfero v omenjenih prostorih, in sicer upanje, pustolov{~ina, utopija in katastrofa. Avtorja pa sta korespondence povlekla {e naprej, tako da sta te {tiri koncepte in seveda imena povezala {e s {tirimi temeljnimi barvami (zeleno, modro, rumeno in rde~o), {tirimi zna~ilnimi oblikami prostorov (kvader, piramida, krogla, oktaeder) in {tirimi klasi~nimi elementi (zemlja, ogenj, voda, zrak). Kako se sprejemnik sre~uje s to umetnino? Preko zna~ilnih gibov za virtualno resni~nost (na podlagi obra~anja glave in premikanja podatkovne rokavice) “potuje” po {tirih sobah-svetovih, prestopa iz enega v drugega, si ogleduje simbole v njih in jih izku{a. Tehnologija za VR namre~ omogo~a prepri~ljiv ob~utek celostnega gibanja, s podatkovno rokavico je stimuliran tudi otip, gre za pravcato sku{anje in naseljevanje virtualnosti (kodirane umetni{ko), {e posebno u~inkovita pa so gibanja (izleti) za slike, simbole in besede. Vsekakor je tu poudarek na interaktivnosti in na izvirni, enkratni izku{nji tak{nega zelo individualiziranega “tripa”. Umetni{ko delo (kot program) se namre~ zna~ilno prilagaja sprejemnikovim `eljam, v okviru VR namre~ gleda (seveda metafori~no re~eno) sprejemnik samo tiste filme, ki jih sooblikuje (re`ira) tudi sam. Omenjene instalacije (z logiko virtualnih strojev povezane umetnine) se brez te‘av ume{~ajo v dru‘beni sistem umetnosti kot kompleksen, nelinearen, samonana{ajo~ se in avtopoeti~en. To pa~ ni enostaven sistem, podvr‘en enemu na~elu (tudi nima “vodje”), ki bi kot voja{ki sistem ignoriral spremembe in se ogibal novosti, ki bi ga lahko minirale; nasprotno, to je sistem, ki brezrizi~no proizvaja novo in demonstrativno absorbira vse novosti. Spremembe v smislu novih pristopov, tehnik, Dirk Groeneveld: The Legible City - interaktivna ra~unalni{ka instalacija VIRTUALNA RESNIČNOST 53 Janez Strehovec izrazov in gibanj ga torej ne ogro‘ajo, temve~ mu dobavljajo sve‘o “kri” in stopnjujejo njegovo produktivno kompleksnost. V umetni{kem sistemu gre za koeksistenco heterogenih elementov, katerih izolirana analiza nam ne more pojasniti celote, prav tako pa se ti elementi (izmi, smeri, oblike) osredoto~ajo okrog razli~nih sredi{~ heterogenih izvorov in avtonomnih pogonov (esteticizem, tradicija, estetska inovacija). Pod skupno streho umetnosti se brez te‘av spravljajo razli~ne stvari, recimo kar v smislu Baudrillardove misli iz Transparence zla: “Ni~ se ve~ ni~emur ne zoperstavlja. Neo-geo, novi ekspresionizem, nova abstrakcija, nova figuralika: vse to najbolj krasno obstaja drug poleg drugega v popolni indiferentnosti. Ker nimajo vse te tendence ni~ ve~ specifi~nega, lahko ‘ivijo v enem in istem kulturnem prostoru.” Ni ~udno, da zato avtor poi{~e paralelo temu razvoju v genetiki, in sicer v smislu, da “lahko beremo sedanjo neurejenost umetnosti kot prelom s skrivno kodo estetike, podobno kot lahko opazujemo lom z genetsko kodo pri dolo~enih biolo{kih nepravilnostih.”12 D Joachim Sauter, Dirk Lusebrink: Zerseher - interaktivna instalacija 4) Vpeljava otipa: sprememba na podro~ju ~utov-teoretikov Ni~ te‘aven vstop recimo kar ekstremnih umetni{kih instalacij tehnoarta, ki investirajo nove znanstvene paradigme in (predvsem) informati~ne tehnologije za vzbujanje virtualnih svetov, v dru‘beni sistem umetnosti je dejstvo, vendar pa ta novost nikakor ni brez posledic tako za teorijo umetni{kega (filozofijo umetnosti, estetiko) kot za vedo, ki misli dru‘beno usodo ~utnosti v poznem kapitalizmu (sociologijo kulture in sociologijo life styla). Umetnost virtualnih strojev lahko brez te‘av pove‘emo s sedanjimi trendi po estetizaciji (politike, javnosti, blaga, prosto~asne dejavnosti, informacij...) in {e posebno s tistimi procesi nove senzibilnosti, ki temeljijo na {irjenju in dopolnjevanju “naravne”, dane, fakti~ne ~utnosti. Priklju~enost na stroje vsekakor implicira novo antropolo{ko konstelacijo in nov tip subjektivne zaznave, utemeljen na raz{irjeni zaznavi. Ta nov polo‘aj pa usmerja tudi k premisleku o naravi zaznave, njeni posebnosti in zgodovinskosti, {e 54 VIRTUALNA RESNIČNOST 12 J. Baudrillard, Transparenz des Bösen, Berlin, 1992, s.22. Umetnost virtualnih strojev posebno zato, ker nam postmoderni dvom in obrat (zamenjava paradigme) upravi~eno relativira vsemogo~nost duha (uma), njegov nesporen primat nad ~utnostjo in (po obi~ajnih predstavah) ni‘jeredno, ~utno zaznavo. Na kaj mislimo pri tem, kako kar se da u~inkovito, se pravi ilustrativno usmeriti pogled na pomembnost ~utne zaznave in s tem tudi opozoriti na usodno napako vseh omalova‘evanj te razse‘nosti znotraj (evropskega) projekta moderne? Kako poudariti relevantnost “varljivih” ~utov in zaznavnih funkcij, ki niso kot aisthesis in mimezis samo predpostavka umetnosti, temve~ prvi pogoj ~lovekove orientacije v svetu, njegovega vsakokratnega ume{~anja v prostor in ~as? V ZDA ‘ive~i (matematik, teoretik ra~unalni{tva) Hans P. Moravec (roj. 1948.) v svoji razpravi Univerzalni robot (1991) zaostri problematiko sodobne robotike v smislu, da so dana{nji najbolj{i ra~unalni{ko krmiljeni roboti sposobni simulirati samo ‘iv~ni sistem kakega insekta in pogosto odpovedo pri nalogah, ki bi jih opravil {estmese~ni dojen~ek (ko gre za identifikacijo predmetov in njihovo premikanje). Z roboti je, preprosto re~eno, te‘ko, veliko te‘av imajo z zaznavanjem in orientacijo v prostoru in Moravec futuristi~no napove ve~ji razvoj robotike {ele v prihodnjem stoletju; po njegovem naj bi razvoj ~asovno potekal po stopnjah od “ljudskega robota” (med leti 2000 in 2010) k “otrokom duha” (mind children), ki se bodo pojavili po letu 2050, na vmesnih stopnjah pa se bodo morali roboti navaditi u~enja, prepoznavati slikovno okolje in mi{ljenja. Zakaj te te‘ave, zakaj toliko problemov pri aplikacijah ra~unalni{ke logike na naravnem okolju, v fizi~nem svetu? Zakaj je tako malo uspe{na dosedanja proizvodnja strojev, ki bi gledali in poslu{ali, se u~ili in razmi{ljali ter se suvereno gibali po okolju? Moravec pri odgovoru na to vpra{anje opozori na usodnostno preziranje ljudi Zahoda tistih zmo‘nosti, ki so povezane s (~utno) zaznavo. Medtem ko opravljajo ra~unalni{ki programi, ki simulirajo razumske operacije, svoje naloge vsaj tako uspe{no kot kak {tudent-za~etnik, pa potrebujejo najbolj{i programi robotskega krmiljenja ure in ure predno identificirajo nekaj predmetov na mizi in jih poberejo. V tem smislu pi{e o “neravnote‘ju med programi, ki samo mislijo, in programi, ki zaznavajo in so dejavni v realnem svetu”13, to presenetljivo spoznanje pa umesti v zgodovinski razvoj temeljnih ~love{kih sposobnosti: “Skoraj je videti, kot bi bilo - videno absolutno - mi{ljenje la‘je od zaznavanja in delovanja - pogled, ki ga je mogo~e pojasniti v okviru evolucije. Pre‘ivetje ~love{kih bitij je bilo stoletja milijonov let odvisno samo od sposobnosti, da so gledala in se gibala po fizi~nem svetu, in v tej tekmovalni situaciji se je velik del na{ih mo‘ganov tudi dovolj u~inkovito organiziral za to nalogo. Te veli~astne spretnosti ne Joachim Sauter, Dirk Lusebrink: Zerseher - interaktivna instalacija 13 “Out of control”, katalog Ars electronice, Linz, 1991, s.15. Joachim Sauter, Dirk Lusebrink: Zerseher - interaktivna instalacija VIRTUALNA RESNIČNOST 55 Janez Strehovec 14 Isto delo, na isti strani. 15 K. Marx, F. Engels: Izbrana dela, I. zvezek, Ljubljana, 1969, s.339. 16 G. W. F. Hegel, Sämtliche Werke, 12. I, Stuttgart, 1953,s.68. ilustracija iz revije NATIONAL GEOGRAPHIC cenimo dovolj samo zato, ker jo delimo z vsemi drugimi ~love{kimi bitji in {tevilnimi ‘ivalmi - ker je tako vsakdanja. Na drugi strani je racionalno mi{ljenje - kot je na delu pri igranju {aha - novo pridobljena spretnost, morda ni starej{a od sto tiso~ let.”14 Avtor tu opozori na veliko kompleksnost s ~utnim zaznavanjem in prostorskim orientiranjem povezanih ~love{kih ve{~in, ki imajo za sabo dolgo razvojno pot in jih je nedvomno te‘je strojno simulirati kot nekatere racionalne operacije, ki, tako pravi Moravec, potekajo tudi v tistem delu mo‘ganov, ki ni posebno visoko organiziran. To svojo tezo Moravec potem pove‘e z dejstvom, da bi za robote, sposobne gledanja, morali ustrezni ra~unalni{ki sistemi opraviti kar milijardo ra~unskih operacij na sekundo, kar je zmogljivost super ra~unalnika Cray 2. [ele na podlagi tak{ne kompjutacije bi dosegli u~inke, kakr{ne zmore o~esna mre‘nica (retina). Ta Morav~eva razmi{ljanja so relevantna za teorijo umetni{kega, ki je eminentno podro~je ~utnega in domi{ljije (mi{ljenja v slikah). Zagonetnost umetni{kega, ki so ga esteti{ke teorije (recimo Adornova in Hartmanova) opisovale kot “ve~” umetnosti, hermeti~nost, fiktivnost in derealizirana pojavnost umetni{kih likov, se namre~ povezuje s kompleksno ~utno zaznavo, ki “vidi” na teh delih ve~ kot le tisto, kar je mogo~e analizirati z racionalnimi, logi~nimi postopki. In tovrstna zaznava in z njo povezana figurativna predstavna zmo`nost, ki je nujna za vi{jeredne imaginacijske procese, se nenehno izpopolnjuje ob procesih recepcije novih in novih umetni{kih del kot kompleksnih objektov, ki zahtevajo stalno mojstrenje zaznavnih sposobnosti. Tu omenimo G. W. F. Hegla, namre~ njegova Predavanja o estetiki, v katerih v zvezi z obravnavo estetskega u‘ivanja ob umetninah uvaja razliko med ~uti teoretiki in tistimi ~uti, ki to niso, prav tako pa lahko spomnimo na K. Marxa Pari{ke rokopise (1844), v katerih (in sicer v Tretjem rokopisu) omenja “~ute teoretike” in pi{e o “oblikovanju petih ~utov kot delu celotne dozdaj{nje svetovne zgodovine”15. Po Marxu se ~uti razvijajo in oblikujejo s pomo~jo “predmetno razvitega bogastva ~love{kega bistva”, torej s pomo~jo za njih zna~ilnega in bistvenega predmeta. K humanizaciji ~utov in njihovi teoretski, zatorej distan~ni, “kultivirani” razse‘nosti pripomore razvoj posebnih predmetov; sluh se kot teoretik recimo potrdi in izpopolni v glasbi in z njo. Ob sluhu pa Hegel v svojih Predavanjih o estetiki kot eminenten ~ut teoretik izpostavi tudi vid. Za razliko od njiju pa ~ute, kot so vonj, okus in otip, izklju~i iz umetni{kega u‘ivanja, kajti ti ~uti “imajo opraviti z materialnostjo kot tak{no in z njenimi neposrednimi ~utnimi kvalitetami; vonj z materialnim izhlapevanjem skozi zrak, okus z materialnim razpadanjem predmetov in otip s toploto, hladnoto, gladkostjo itn.”16 Ti ~uti niso primerni za sprejemanje umetnosti, kajti v smislu Heglove esteti{ke teorije so umetni{ki predmeti relativno samostojni, kar pomeni, da uhajajo zgolj ~utnemu odnosu. Tu gre nedvomno za implikacije 56 VIRTUALNA RESNIČNOST Umetnost virtualnih strojev Heglovega panlogizma tudi na estetskem področju v smislu, da je za umetnost bistven prav prehod skozi duh, kar pomeni, da mora biti čutni element v umetnosti oduhovljen, vendar pa nas ta razlika med čuti teoretiki in recimo kar “umazanimi” čuti neposrednega použivanja značilno usmeri k temeljnim strategijam tradicionalne estetiške teorije in njenim razlikovanjem. Le za sluh in vid namreč lahko ugotovimo, da jima v umetnosti Zahoda ustreza kompleksen, razvit, na raven “teorije čutnega” povzdignjen predmet, namreč glasba in likovna umetnost. Tu se postavlja vprašanje, kaj je s tako imenovanimi materialnimi, torej po tradicionalnih vrednotenjih nižjimi čuti vonja, okusa in otipa, predvsem z zadnjim, namreč otipom, ki je po vsakdanjih predstavah kar se da animaličen, umazan, vulgaren čut. Cela vrsta prepovedi se nanaša prav na otipavanje, “Bitte, die Kunstwerke nicht berühren”, je geslo, ki v nemškem prostoru obvezno spremlja likovne razstave, prislovično zgovorni pa so tudi vzkliki “don' t touch me ”m “lascia me”, ki tudi implicirajo odvračanje. Čut otipa je namreč kar se da materialen, neposreden, tudi eksistencialen čut, ki ima pomembno kognitivno funkcijo (spomnimo naj samo na otrokovo spoznavanje okolja prav na podlagi dotikanja predmetov), vendar pa očitno še nima ustreznega referenta, se pravi predmeta, ob katerem bi se konstituiral v višjo, recimo kar teoretsko stopnjo čutnosti. Otip v spoznavnem procesu deluje pogosto ob sodelovanju drugih čutov, predvsem vida, t.i.haptična zaznava tridimenzionalnosti je zato mogoča tudi ob simulaciji takšnih virtualnih teles, kot so hologrami. Walter Benjamin je v svojem tekstu Umetniško delo v času svoje tehniške reprodukcije opozoril prav na subtilnejše razumevanje t.i. taktilnosti pri nekaterih avantgardističnih in tehniško reproductanih umetnmah: ”Umetniško delo je postalo pri dadaistih s svojo omamno navideznostjo in prepričljivo zvočnostjo nekakšen izstrelek, ki je zadel opazovalca. Doseglo je taktilno kvaliteto. S tem je spodbudilo zanimanje za film, katerega zavračajoči element je najprej predvsem taktilen, saj temelji na menjavi prizorišč in stališč, ki v sunkih prihajajo do gledalca.”17 Korak naprej v novem ovrednotenju otipa in s tem do pravcate subverzije na področju estetike, ki je doslej kot čuta teoretika forsirala le vid in sluh, pa prihaja prav z v tem besedilu omenjenimi umetniškimi deli, utemeljenimi na tehnologiji virtualnih strojev. Poglavitni vmesnik pri tehnologiji virtualne resničnosti, ki / Janez Strehovec 17 W. Benjamin, ”Umetni{ko delo v ~asu tehni{ke reprodukcije”, Misel o sodobni umetnosti, Ljubljana, 1980, s.87, 88. omogo~a vstope v tudi umetni{ko kodirane virtualne svetove (v smislu umetnosti virtualnih strojev) je namre~ podatkovna rokavica (data glove), ki poudarjeno aplicira otip pri recimo kar tripu po paralelnih svetovih. Vendar pa si ob tej aplikaciji nikakor ne smemo delati utvar o naravi otipa, ki ga investira ta sofisticirana tehnologija, ~e{ da je to dobri stari, se pravi slabi, vulgarni, neposredni otip, ki grabi v “polno” in je namenjen dotikanju “zgo{~eno materialnega”. Pri umetni{kih delih za vzbujanje virtualnih, estetsko kodiranih svetov gre, nasprotno, za otip, ki v smislu prostora, definiranega z odnosi realnih predmetov, se`e v prazno, vendar pa intenzivnost razli~nih taktilnih funkcij, posredovanih preko podatkovne rokavice, povzro~i spremembe na ravni slikovnega in zvo~nega v ra~unalni{ko simuliranem okolju. Otip pri virtualni resni~nosti je dejansko ~ut teoretik, kajti neposredno, v materialnem odnosu ne otipava ni~esar, funkcionira le preko distance, ki mu omogo~a informati~en, podatkovni stik preko posebnih vmesnikov. In iznenada je tako tudi dana{nja umetnost dobila s programskimi paketi za virtualno resni~nost odli~en predmet, recimo kar po~love~en in teoretsko relevanten predmet, ob katerem se za~ne tudi otip razvijati, mojstriti in oblikovati kot ~ut teoretik. Otip v okolju umetni{kih virtualnih svetov namre~ ne otipava, da bi grabil in imel, temve~ otipava, da bi njegov akter potoval, sanjal in izku{al vzporedne svetove. Z razli~nimi parametri otipa se namre~ po‘ene, oblikuje, programira in preoblikuje sprejemnikovo simulirano pot po instalacijah, grajenih na podlagi tehnologije virtualne resni~nosti. Podobno kot sluh ob glasbi in vid ob delih likovne umetnosti se za~enja tudi otip razvijati in humanizirati z umetnostjo virtualnih svetov. Janez Strehovec, docent na Fakulteti za dru‘bene vede Univerze v Ljubljani, kjer predava sociologije mno‘i~ne kulture. 58 VIRTUALNA RESNIČNOST foto Udo Thomas Digitalni videz IVilém Flusser Pred na{imi nejevernimi o~mi se za~enjajo iz ra~unalnikov pojavljati alternativni svetovi: ~rte, sestavljene iz to~kastih elementov, povr{ine, kmalu pa tudi telesa v gibanju. Ti svetovi so obarvani in lahko zvenijo, verjetno pa jih bomo lahko v bli‘nji prihodnosti tudi otipavali, ovohavali in oku{ali. A to {e ni vse, kajti ta, tehni~no skorajda uresni~ljiva telesa v gibanju iz ra~unalni{kih simulacij lahko tudi opremimo z umetno inteligenco vrste Turing’s man tako, da lahko z njimi vzpostavimo dialo{ki odnos. Toda zakaj smo pravzaprav nezaupljivi do teh sinteti~nih slik, tonov in hologramov? Zakaj jih zmerjamo z besedo “privid”? Zakaj za nas niso realni? Nek prenagljen odgovor bi se glasil: ker alternativni svetovi niso prav ni~ drugega kot ra~unalni{ko simulirani to~kasti elementi, ker so le meglene slike, ki izginjajo v ni~. Ta odgovor je prenagljen zato, ker tej resni~nosti manjka gostota izrisa in ker se lahko zanesemo na tehniko, da bo v bodo~e sposobna to~kaste elemente izrisati s prav tako gostoto, kot so izrisane stvari v nam danem svetu. Tudi miza, na kateri to pi{em, ne predstavlja ni~ drugega kot neko skupino VIRTUALNA RESNIČNOST 59 Vilém Flusser to~k. Ko bomo lahko nekega dne v hologramu to mizo prav tako na gosto razstavili na elemente, tedaj na{a ~utila ne bodo ve~ sposobna razlikovati ene in druge. Problem se torej zastavlja takole: ali so alternativni svetovi prav tako realni, kot so obstoje~i, ali pa so obstoje~i prav tako prikazni, kot so alternativni. Na vpra{anje o na{em nezaupanju do alternativnih svetov pa lahko odgovorimo tudi povsem druga~e. Odgovor bo temeljil na tem, da obstojajo svetovi, ki smo si jih sami zamislili in ki niso, kot svet, ki nas obdaja, nekaj danega. Alternativni svetovi ne oblikujejo nikakr{ne danosti (podatkov), ampak nekaj, kar je ustvarjeno umetno (dejstva). Do teh svetov smo nezaupljivi, ker smo tudi sicer nezaupljivi do vsega umetnega in do vse umetnosti. “Umetnost” je lepa, toda la‘(na) in nenazadnje nam prav to sporo~a pojem “videz”. Vendar pa nas tudi ta odgovor vodi k nekemu nadaljnjemu vpra{anju: zakaj nas pravzaprav videz vara? Ali obstoja karkoli, kar ne vara? Prav to je odlo~ilno vpra{anje, tisto spoznavnoteoretsko vpra{anje, pred katerega nas postavljajo alternativni svetovi. Kajti, ~e govorimo o “digitalnem videzu”, potem moramo slediti prav temu in nobenemu drugemu. Seveda pa to ni nikakr{no resno vpra{anje, kajti vznemirja nas, odkar so na{e o~i postale nejeverne, torej vsaj od predsokratikov dalje, ~eprav zadobi svojo pravo ostrino {ele na za~etku novega veka. Alternativni svetovi s svojim digitalnim videzom pa so nekak{na kulminacija tega nemira. Zato moramo pri premisleku o digitalizaciji nujno izhajati iz za~etka novega veka. Kaj se je pravzaprav tedaj dogajalo? Takrat so namre~, na kratko re~eno, odkrili, da si sveta ne moremo zgolj ogledovati ali pa opisovati, temve~, da ga moramo izra~unati, ~e ga ho~emo obvladati ter razumeti. Svet je sicer resda nepredstavljiv in neopisljiv, zato pa je izra~unljiv. Rezultat tega odkritja se izka‘e za sodobnega {ele ob alternativnih svetovih. Stvar se je za~ela pribli‘no takole: revolucionarni rokodelci zgodnje renesanse {kofu niso ve~ dopustili predpisovati “pravi~ne cene” za svoje izdelke. @eleli so si nekak{en “svobodni trg”, na katerem bi se vrednost blaga ustvarjala kiberneti~no, prek ponudbe in povpra{evanja. Ko pa je bila {kofovska avtoriteta glede “vrednosti” ovr‘ena, je bilo s tem ovr‘eno tudi vse, kar so do tedaj razumeli pod pojmom “teorija”. Teorija je bila do tedaj tisti pogled, s katerim so lahko spoznavali nespremenljive oblike. Tako je {kof v “teoriji” videl nek “idealen ~evelj”, ki ga je lahko primerjal z izdelkom ~evljarja in tako ugotovil, koliko je izdelani ~evelj vreden in koliko se pribli‘uje idealnemu. Revolucionarni rokodelci pa so v nasprotju s tem trdili, da idealnega ~evlja ni, kakor ni nespremenljive oblike, ter da naj bi oni sami izna{li oblike ~evlja in jih neprestano izbolj{evali. Oblike jim niso veljale za ve~ne ideale, ampak za spremenljive modele in zato se novi vek imenuje “moderen”. Pod “teorijo” si ne predstavljajo nekega pasivnega opazovanja idealov, ampak neko progresivno izdelavo modelov, ki jih je mogo~e podvre~i praksi, torej opazovanju ter poizkusu. Prav z njihovo 60 VIRTUALNA RESNIČNOST Digitalni videz pomo~jo sta moderna znanost in tehnika obudili industrijsko 1 Nikolaj Kuzanski (140l- revolucijo in nenazadnje tudi digitalni videz. 1464) (op. prev.). Temu je sledilo, da so se teoretiki iz katedrale in samostana preselili v delavnico (na univerzo, visoko tehni~no {olo, industrijski laboratorij) ter se za~eli ukvarjati z modeli, s pomo~jo katerih so lahko izdelovali vedno bolj{e ~evlje ter s tem vedno bolje razumevali in obdelovali svet kot celoto. Pri tem pa se je za~uda izkazalo, da tak{ni delovni modeli ne morejo biti niti slike niti teksti, ampak da so algoritmi. Presenetljivost trditve, da je svet, ~e se izrazimo v govorici renesanse, knjiga - “natura libellum” - ter da je kodificiran v {tevilih, pa tudi sicer {e vedno nismo docela presegli. Zaradi tega morajo teoretiki misliti vedno ve~ v {tevilih in vedno manj v ~rkah in slikah. Ta sprememba je spro`ila globoke posledice, ki jih moramo premisliti, ~e ho~emo obvladovati digitalizacijo. Teoretiki so bili od nekdaj ve{~i pisanja - litterati - in so se bojevali proti mi{ljenju v slikah, torej proti magi~nemu mi{ljenju, ter so premi{ljevali ob vrstah pismenk. Razvili so dolo~eno linearno, procesualno, logi~no in zgodovinsko zavest. Sredi linearne pisemske kode, t.j. abecede, pa se ‘e od nekdaj nahajajo tujki, t.j. pismen-ke, ki po svoji strukturi niso linearne. V tem, ko predstavljajo ~rke znake za izgovorjene zvoke in torej pomenijo diskurz, predstavljajo tujki ideograme mno‘ic, t.j. {tevil. [tevila niso diskurzivna in zato ne sodijo v vrste. Prav zato ne moremo govoriti o abecedni pisavi, ampak o alfa-numeri~ni kodi. Zavest, ki se v njej artikulira, pa je ‘e tako procesualna, kot tudi histori~na, formalna ter kalkulativna. Posledica spoznanja nujnosti, da je treba vse bolj misliti v {tevilih in vse manj v slikah, je umik histori~ne zavesti pred neko formalno zavestjo. Prelomnost izdelave formalnih delovnih modelov ni v modernosti iznajdbe, saj vsaj od tretjega tiso~letja pred na{im {tetjem dalje poznamo glinene tablice, na katere so vpisani znaki, ki jih moramo nedvomno imeti za modele kanalizacijskih del. Ti geometri iz bronaste dobe so duhovni predhodniki t.i. ra~unalni{kih umetnikov. Ti namre~ ne ustvarjajo nikakr{nih odslikav obstoje~ega, pa~ pa izdelujejo na~rte za tisto {e ne uresni~eno, “projicirajo alternativne svetove”. V njihovih na~rtih, prav tako kot v sinteti~nih ra~unalni{kih slikah, prihaja do izraza neka formalna “matemati~na zavest”. ^e ho~emo namre~ dandanes dojeti bistvo nastajajo~ih alternativnih svetov, potem opazovanje prastarih glinastih plo{~ sploh ni slaba metoda. Kljub omenjenemu dolgotrajnemu razvoju pa moramo ob modernem prekodiranju teoreti~nega razmi{ljanja v ~rkah in {tevilih govoriti o nekem duhovnem preobratu. Ta je jasno viden pri Descartesu, nadalje pri Kuzanskem1 in se npr. naravnost bole~e ka‘e pri Galileju. Prekodiranje namre~ s seboj prina{a ‘e omenjeno temeljno spoznavnoteoretsko vpra{anje, ali sploh obstoja karkoli, kar ne vara? Na to nam daje Descartes pribli‘no takle odgovor: kar ne vara, je neko disciplinirano, jasno in razlo~no mi{ljenje. To pa je VIRTUALNA RESNIČNOST 61 Vilém Flusser jasno in razlo~no zato, ker je kodificirano v {tevilih in ker je vsako posamezno {tevilo lo~eno od vsakega drugega {tevila z nekim intervalom. Disciplinirano pa je neko tako mi{ljenje zato, ker mora eksaktno spo{tovati pravila {tevil~nega koda, t.j. se{tevanje in od{tevanje. Pravi razlog za to, da je mi{ljenje v ~rkah popustilo mi{ljenju v {tevilih, pa moramo iskati v nezadostni jasnosti, razlo~nosti in discipliniranosti, da bi nas lahko vodilo do spoznanja. Misle~a stvar - res cogitans - mora biti aritmeti~na, da bi lahko spoznala svet. S tem pa nastane nek svojevrsten, tipi~no moderen paradoks. Misle~a stvar je jasna in razlo~na, kar pomeni: polna lukenj med svojimi {tevili. Toda, v nasprotju s tem svet predstavlja neko razse‘no stvar - res exstensa -, v kateri se vse medsebojno sklada brez razpok. ^e torej misle~o stvar polo‘im na razse‘no, da bi ju premislil - adaequatio intellectus ad rem -, se mi razse‘na stvar izmuzne med intervali. Prav to je razlog, da je problem spoznanja v ~asu novega veka usmerjen k zaustavljanju intervalov med {tevili. Descartes ga je posku{al re{iti enostavno s tem, ko je mislil, da je mogo~e prav vsako to~ko sveta opisati s {tevili in zato naj bi bila metoda spoznanja geometrija. Pozneje pa je bila ta metoda izbolj{ana, za kar sta posebej zaslu‘na Newton in Leibniz. Uvedla sta nova {tevila, ki zapolnjujejo intervale in “integrirajo diferenciale”. In dejansko je bilo s pomo~jo diferencialnih ena~b mo~ formulirati in formalizirati prav vse, kar obstoja na tem svetu. Formalno matemati~no mi{ljenje lahko torej spozna prav vse in nam nudi modele, po katerih se da prav vse tudi izdelati: tako smo postali vsevedni in vsemogo~ni. Prav ta duhovni prelom prihaja do izraza ‘e pri Kuzanskem, ko pravi, da Bog pa~ ne more, bolje kot mi sami, vedeti, da je ena in ena dve. Ta mo~no skraj{ani prikaz modernega prekodiranja ~rk v {tevila ter skupaj z njegovimi nasledki in prekodiranje procesualne, zgodovinske in razsvetljenske zavesti v neko formalno, kalkulativno in analiti~no zavest, seveda {e zdale~ ne zadostuje, da bi lahko resni~no dojeli dana{nje alternativne svetove, nastale iz ra~unalnikov. Nenazadnje tudi niso vsi ljudje izvedli preskoka od linearnega v ve~dimenzionalno, t.j. kalkulatori~no zavest. Ve~ina {e vedno misli v kategorijah napredka in razsvetljenstva: ljudje {e vedno do‘ivljajo, spoznavajo in vrednotijo svet kot neko verigo vzrokov in u~inkov, ki si jo prizadevajo pretrgati, da bi se osvobodili nujnosti. Njihova zavest je torej {e vedno linearna, literarna in ~rkovna. In le malo{tevilni, ki so to zavest pustili za seboj in sveta ne dojemajo ve~ kot neko vzro~no verigo, ampak kot splet naklju~ij, ne spoznavajo in vrednotijo ni~esar ve~ glede na napredek in razsvetljenstvo, temve~ futurolo{ko in sistemskoteoreti~no ali “strukturalno” ter ustvarjajo modele, po katerih se orientira ve~ina. Reklame, filme in politi~ne programe npr. programirajo po strukturalnih kriterijih, ne da bi se pri tem manipulirani lahko izognili odgovornosti. 62 VIRTUALNA RESNIČNOST Digitalni videz Alternativni svetovi, ki so za~eli nastajati iz ra~unalnikov, so izraz 2 Lat.: dekle, slu‘abnice neke ravni zavesti, v kateri ve~ina ne more in zato tudi no~e (op. prev.). sodelovati. Delitev dru‘be na malo{tevilne programerje, ki mislijo formalno in numeri~no, ter mnoge programirane, ki mislijo ~rkovno, pa {e vedno ni, pa naj se sli{i {e tako dramati~no, resni~no jedro sodobne problematike. Le-to se nahaja v zahtevi po vsevednosti in vsemogo~osti formalnega mi{ljenja, ki je v 20. stoletju in {e posebno v njegovi drugi polovici, izvedlo prevrat. Do prevrata je pri{lo tako iz prakti~nih kot iz teoreti~nih razlogov. Prakti~no se je zgodilo naslednje: diferencialne ena~be so formalizirale prav vse. Tako je v tem povsem formalnem smislu “spoznavno” vse. Toda, da bi lahko omenjene ena~be uporabili kot delovne modele, se moramo “renumerirati”, t.j. se ponovno kodificirati v naravna {tevila. Pri kompleksnih ena~bah je to dolgotrajen potek, vsi zanimivi problemi pa so kompleksni. Prekodiranje takih ena~b lahko zahteva ve~ ~asa, kot ga vsebuje predvideno trajanje vesolja. Zato so taki problemi do nadaljnjega nerazre{ljivi. Nismo vsemogo~ni, ~eprav smo vsevedni, in na{a vednost je v primeru kompleksnih, torej zanimivih problemov, prakti~no nekoristna. [irjenje kulturnega pesimizma in ob~utenje ‘ivljenja kot absurdnega moramo ponovno speljati na omenjeni prevrat, ki ga terja formalni um. Na teoreti~ni ravni je kalkulativno mi{ljenje vedno globlje vkoreninjeno v pojavih. Pojavnost so analizirali (razkrojili), pri ~emer so fenomeni vedno bolj prevzemali strukturo kalkulirajo~ega mi{ljenja. Ne le da je za fiziko razpadla na drobce, ampak je razpadla tudi za biologijo, npr. na gene, in v nevrofiziologiji na to~kam podobne dra‘ljaje ter v lingvistiki na fenomene in v etnologiji na kulturne teme ali pa v psihologiji na aktome. Ne govori se ve~ o izvorni “razse‘ni stvari”, ampak o sklopih delcev, strukturiranih kot polje. Ob teh delcih, npr. kvarkih, se zastavlja vpra{anje, ali gre tu res za delce sveta in ne mogo~e za simbole oziroma znake kalkulatori~nega mi{ljenja. Mogo~e pa pri numeri~nem mi{ljenju sploh ne gre za spoznavanje sveta, ampak za neko projekcijo {tevil~nega koda navzven, in kon~no za neko vra~anje projiciranega. V toliko je numeri~no spoznanje problemati~no. Polo‘aj sodobne zavesti lahko na tej podlagi strnemo nekako takole: ‘e od renesanse dalje je del “duhovne elite”, litterati, za~el misliti formalno-kalkulativno namesto diskurzivno-zgodovinsko in se za~el izra‘ati v algoritmih namesto v literarnih tekstih. Motiv za omenjeno preureditev je bilo pri~akovanje, da je omenjeno mi{ljenje “adekvatno” za spoznavanje in obvladovanje okolja, mogo~e celo za obvladovanje in spoznavanje ~loveka in dru‘be. Dejansko se moramo temu mi{ljenju zahvaliti za moderno znanost in tehniko. Sprva se tehnika ni zdela kaj ve~ kot zgolj uporabna znanost, tehni~ne {ole pa so bile podrejene “~istim” fakultetam. Tedaj pa se je odnos med znanostjo in tehniko za~el spreminjati tako, da so “~iste” discipline postajale ancillae2 tehnike. Danes sta VIRTUALNA RESNIČNOST 63 Vilém Flusser teorija in praksa tako prepleteni, da ju sploh ne moremo ve~ lo~evati niti teoreti~no niti prakti~no. Celo pri filozofiji, ki naj bi bila “naj~istej{a” disciplina, je njeno tehniziranje, t.j. matematiziranje filozofskega diskurza - in obratno - “filozofikacija” tehnike - pravi cilj na{ega mi{ljenja. Vendar se pri~akovanja, ki smo jih vlo‘ili v to mi{ljenje, niso izpolnila, nad sabo razo~arana elita formalno misle~ih pa je dandanes odgovorna za spoznavne, do‘ivljajske in vedenjske modele, po katerih se ravna dru‘ba. To so t.i. “tehnokrati”, “operaterji medijev” ali “tvorci mi{ljenja”, ki jih lahko vsekakor bolje opi{emo kot “programerje”. Ker pa moramo alternativne svetove, ki sedaj nastajajo iz ra~unalnikov, imeti za zamisli vladajo~e elite, je torej nujno, da si pobli‘e ogledamo ra~unalnik. Kot smo ‘e omenili, so se na za~etku na{ega stoletja diferencialne ena~be v skoraj vseh primerih izkazale za prakti~no neuporabne. Ta polo‘aj pa je bil nevzdr‘en. Razpolo‘ljivega znanja ni bilo mogo~e pretvoriti v mo~. Stotine ra~unajo~ih je tako npr. sedelo v ateljejih in‘enirjev ter list za listom zapolnjevalo s {tevilkami, ne da bi lahko re{ili teoreti~no ‘e re{ene probleme. Za~uda pa ta prakti~ni problem “~istega uma” takrat ni prodrl v splo{no zavest. Da bi presegli ta neznosni polo‘aj, so izumili ra~unske stroje, ki so bili vedno hitrej{i. Ker so bili problemi numerirani, je ve~ina problemov, ~eprav ne vsi, postala re{ljiva. Toda nepredvidljiva lastnost teh hitrih ra~unskih strojev je, brez pretiravanja, spremenila vse na{e predstave o ~loveku ter s tem na{e samorazumevanje. Za na{o temo naj zadostuje, ~e poudarimo le dve taki lastnosti. Kot smo ‘e omenili, izhaja velik del spoznavnoteoretskih naporov iz poskusa, da bi {tevil~ne kode sveta napravili adekvatne in da bi izna{li vedno prefinjenej{e in elegantnej{e matemati~ne metode. Hitrora~unski stroji so omenjeno delo naredili odve~no. Ti stroji ra~unajo tako hitro, da jim zadostuje samo se{tevanje 1 in 0 ter ukaz “digitaliziraj” ter se s tem odpovedujejo vsem matemati~nim izbolj{avam. Na dva prsta ra~unajo tako hitro, da so v tem lahko bolj{i od najve~jih matematikov. To ima prav prevratne posledice, ker se je na ta na~in matemati~no mi{ljenje, ki smo ga do sedaj imeli za eno od najvi{jih ~love{kih sposobnosti, izkazalo za mehanizirano in s tem za ~loveka nevredno delo. Po drugi strani pa ~aka ~loveka neko drugo delo: t.j. kako programirati ra~unske stroje. Namesto, da bi ra~unal, se je ~lovek lotil strukturalne analize vesolja {tevil. S tem je matemati~no mi{ljenje spremenilo tako, da je naredilo dolo~en korak nazaj v analizo sistemov. Sicer pa to, kar velja za matemati~no mi{ljenje, lahko trdimo tudi za celo vrsto drugih zvrsti mi{ljenja, npr. za odlo~ilno. Drugo lastnost ra~unskih strojev, ki jo velja poudariti, pa predstavlja presenetljivo dejstvo, da ti stroji ne samo ra~unajo, temve~ lahko tudi kompjuterizirajo, t.j. v {tevilih niso le sposobni analizirati ena~b, temve~ omenjena {tevila lahko tudi sintetizirajo v strukture. ^e pomislimo, da je kalkulativno mi{ljenje globoko vsidrano v fenomenih, ki so spri~o tega sunka razpadli na sestavne 64 VIRTUALNA RESNIČNOST Digitalni videz dele, je to {okanten izum oz. odkritje. S tem je svet prevzel strukturo vesolja {tevil, kar je porodilo zapletene spoznavne probleme, kajti, kot se je izkazalo pri ra~unalnikih, kalkulativno mi{ljenje sveta ni le sposobno razstaviti (analizirati) na njegove sestavne dele, ampak ga je sposobno tudi spet sestaviti (sintetizirati). Ne le, da lahko ‘ivlje-nje, ~e navedem le dva, {e posebno vznemirljiva primera, razstavimo na njegove sestavne dele, na gene, in ga analiziramo, temve~ lahko te gene z genetsko tehnologijo spet sestavimo v nove informacije in tako ustvarimo neko “umetno ‘ivo bitje”. Ali, z drugimi besedami, ra~unalniki so sposobni sintetizirati alternativne svetove, ki jih projicirajo iz algoritmov, t.j. iz simbolov kalkula-tivnega mi{ljenja, in ki so lahko prav tako konkretni kot svet, ki nas obdaja. V teh projiciranih svetovih pa je vse, kar si lahko matemati~no zamislimo, tudi dejansko izvedljivo, celo tisto, kar je v na{em okolju “nemogo~e”, kot npr. {tiridimenzionalna telesa ali mo‘i~ki iz mandeljevega kruha. Res je sicer, da ra~unalniki za kaj takega zaenkrat tehni~no {e niso usposobljeni, toda realizacije tega jim prav ni~ ne prepre~uje. Na tej to~ki ta vrtoglava razmi{ljanja zadenejo ob “digitalni videz” in dovolimo si zajeti sapo, da bi pregledali `e prehojeno pot. Podobo, ki se nam ponuja, bi lahko opisali takole: ljudje so vsaj `e od bronaste dobe dalje mislili formalno, npr. na glinaste plo{~e so si zarisali kanalizacijske naprave. Skozi zgodovino pa je bilo formalno mi{ljenje podrejeno procesualnemu in {ele v za~etku novega veka je stopilo v ospredje kot “analiti~na geometrija”, t.j. kot v {tevila vkodirane geometri~ne oblike. Na ta na~in disciplinirano formalno mi{ljenje je omogo~ilo moderno znanost in tehniko, vendar pa je nazadnje za{lo v neko teoreti~no in prakti~no slepo ulico. Da bi premagal prakti~ne ovire, je ~lovek izna{el ra~unalnik, s ~imer so se teoreti~ni problemi {e radikalizirali. Na za~etku novega veka je ~lovek iskal nekaj, kar nas ne bi varalo, in je menil, da je to na{el v nekem jasnem, razlo~nem in discipliniranem numeri~nem mi{ljenju. A tedaj je za~el gojiti sovra{tvo do tega, da znanost {tevil~ne kode le projicira navzven, torej, da je nekak{na ena~ba domnevnih naravnih zakonov, ki naj bi zamenjali naravo samo. [e pozneje pa nastane neko globoko sovra{tvo, ~eprav ne do celotnega vesolja, ki se za~enja z Big bangom in nadaljuje vse do blagovnih metod in ki z vsemi svojimi polji in relacijami oblikuje projekt, ki “eksperimentalno” zadr`uje kalkulativno mi{ljenje. Kon~no nam ra~unalniki ne ka`ejo le tega, da lahko svoje vesolje projiciramo in ga zopet pridobimo, temve~ da lahko zopet pridobimo poljubno {tevilo njemu podobnih. Ali na kratko: na{ spoznavnoteoretski problem in s tem tudi na{ eksistencialni problem je v tem, da moramo vse, vklju~no nas same, razumeti kot digitalni privid. Bika alternativnih svetov moramo prav tu zgrabiti za roge. ^e nas namre~ res vse vara, potem je vse digitalni videz - in to ne le sinteti~na slika na ekranu ra~unalnika, temve~ tudi tale pisalni stroj, prsti, ki tipkajo po njem, in te s prsti izra‘ene misli - kar pomeni, da VIRTUALNA RESNIČNOST 65 Vilém Flusser postane beseda na videz nepomembna. Preostane nam torej le {e mo‘nost, da je vse digitalno, torej, da moramo prav vse imeti le za neko, bolj ali manj, gosto pokrivalo to~kovnih elementov, t.j. bitov. S tem pa je mogo~e pojem “realno” relativirati v tem smislu, da je nekaj tembolj realno, ~imbolj gosto je, in toliko bolj potencialno, ~im redkeje je. Kar imenujemo realno in kot tako tudi dojemamo in do‘ivljamo, so tista mesta, tiste krivulje ali izbokline, kjer so sestavni delci na gosto posejani in v katerih realizirajo svoje potencialnosti. To pa je digitalna slika sveta, kakr{no nam predlagajo znanosti ter prikazujejo ra~unalniki. Odslej bomo morali s tem ‘iveti, ~etudi tega no~emo vzeti v zakup. S tem pa nam ni vsiljena le neka nova ontologija, temve~ tudi neka nova antropologija. Sebe - na{ “Jaz” - sedaj, zaradi gostote zapisa, dojemamo kot tak{en “digitalni zapis”, kot neko udejanjenje mo`nosti. Sebe moramo razumeti kot krivulje ali izbokline, ki se na nekem polju med seboj kri`ajo, razumeti jih moramo predvsem kot med~love{ke relacije. Tudi mi smo “digitalne kompjuterizacije”, sestavljene iz lebde~ih to~kovnih mo`nosti. To novo antropologijo, ki izvira `e iz judovskega kr{~anstva in ki v ljudeh vidi zgolj prah, pa nam ni treba le spoznavnoteoretsko, npr. psihoanaliti~no ali nevrofiziolo{ko, predelati, ampak tudi pretvoriti v dejanje. Ne zadostuje le, da sprevidimo, da na{ “Jaz” sestavlja neko vozli{~e med seboj prepletajo~ih se virtualnosti, da je nekak{na, v morju nezavednega plavajo~a ledena gora, ali pa kompjuterizacija, ki sega preko `iv~nega sistema, ampak moramo skladno s tem tudi delati. Alternativni svetovi, ki se prikazujejo iz ra~unalnikov, so presaditev videnega v dejanje. Kaj pravzaprav po~nejo tisti, ki sedijo pred ra~unalnikom, pritiskajo na tipke in ustvarjajo ~rte, ploskve in telesa? Udejanjajo mo‘nosti. Urejajo to~ke po to~no formuliranih programih. Kar pri tem udejanjajo, je tako zunanje kot tudi notranje: udejanjajo alternativne svetove in s tem sami sebe. Iz mo‘nosti “ustvarjajo” resni~nosti, ki pa so toliko bolj u~inkovite, kolikor gosteje so izrisane. S tem se udejanja nova antropologija: “mi” je vozli{~e mo‘nosti, ki se realizirajo tem bolj, kolikor globlje zgrabi mo‘nosti, ki lebdijo v njem, se pravi, jih ustvarjalno oblikuje. Ra~unalniki so aparati, ki z eksaktnim kalkulativnim mi{ljenjem omogo~ajo udejanjanje mo‘nosti v ~loveku, med ljudmi in zunaj ljudi. Ta formulacija lahko slu‘i tudi kot ena od definicij “ra~unalnika”. Nismo ve~ subjekti nekega danega objektivnega sveta, pa~ pa projekti alternativnih svetov. Iz su‘enjskega subjektivnega polo‘aja smo se povzdignili v projiciranega. Odrasli smo. Vemo, da sanjamo. Eksistencialna sprememba subjekta v projekt pa ni posledica neke “svobodne odlo~itve”. K temu smo prisiljeni, kot so se bili na{i predniki prisiljeni postaviti na dve nogi, ker jih je nastopajo~a ekolo{ka katastrofa prisilila, da so nekako premostili prazne prostore med redkimi preostalimi drevesi. Tako moramo sedaj mi, v nasprotju z njimi, tako predmete, ki nas obdajajo, kot tudi na{ lasten 66 VIRTUALNA RESNIČNOST Digitalni videz jaz, poprej{nji duh, du{o, ki jo enostavno imenujemo identiteta, imeti za to~kaste kompjuterizacije. Ne moremo biti ve~ subjekti, ker ni ve~ nobenih objektov, katerih subjekti bi lahko bili, in nobenega trdnega jedra ve~, ki bi bil lahko subjekt kakega objekta. Subjektna dr`a in s tem tudi vsako subjektivno spoznanje sta postala nevzdr`na. Vse to moramo pustiti za seboj kot otro{ko iluzijo in si drzniti vstopiti v {iroko odprto polje mo`nosti. Pustolov{~ina u~love~enja je z nami stopila v novo obdobje. To se najbolj jasno ka`e v tem, da ne moremo lo~evati med resnico in videzom ali med znanostjo in umetnostjo. Ni~ nam ni “danega” razen uresni~enih mo`nosti, ki pa jih zares “{e ni”. Kar imenujemo “svet” in kar so nam na{a ~utila, prek ne povsem preglednih na~inov, kompjuterizirala kot zaznave in nato kot ~ustva, `elje in spoznanja, kot tudi ~uti sami, so zgolj postvarjeni procesi kompjutacije. Znanost kalkulira svet, kot ga je prej sestavljala. Opraviti ima z dejstvi, z deli in ne s podatki. Znanstveniki so ra~unalni{ki umetniki avant la lettre in njihovi izsledki niso nikakr{na “objektivna spoznanja”, temve~ modeli za obdelavo kompjutiranega. Spoznanje, da je znanost vrsta umetnosti, ni njeno poni`anje, pa~ pa nasprotno, s tem postane paradigma za vse druge umetnosti. Jasno je postalo, da bodo druge oblike umetnosti {ele tedaj resni~ne, t.j. bodo tvorile resni~nost, ko se bodo osvobodile svoje empirije ter dosegle v znanosti `e realizirano teoreti~no eksaktnost. In prav to je tu tematizirani “digitalni videz”: vse umetni{ke oblike bodo postale, prek digitalizacije, eksaktne znanstvene discipline in jih tako ne bomo mogli ve~ razlikovati od znanosti. Beseda “videz” ima isti koren kot beseda “lepo” in bo v prihodnosti postala odlo~ilna. Ko bo otro{ka `elja po “objektivnem spoznanju” opu{~ena, bomo spoznanje sodili po estetskih kriterijih. Toda to ni ni~ novega: Kopernik je bolj{i kot Ptolemej in Einstein bolj{i od Newtona, ker nam nudita elegantnej{e modele. Resni~no novo pa je to, da bomo morali, od sedaj dalje, imeti lepoto za edini sprejemljiv kriterij resnice. “Umetnost je bolj{a kot resnica”. V t.i. ra~unalni{ki umetnosti je `e sedaj vidno naslednje: ~im lep{i je digitalni videz, tem realnej{i in resni~nej{i so projicirani alternativni svetovi. ^lovek kot projekt, ta formalno misle~i sistemski analitik in sintetik, je umetnik. Ta pogled nas vra~a na izhodi{~no to~ko tu predlaganega premisleka. Za~eli smo z nezaupanjem do dana{njih nastajajo~ih alternativnih svetov, ker so umetni in ker smo si jih izmislili mi sami. To nezaupanje lahko sedaj postavimo v primernej{i kontekst: gre za nezaupanje starega, subjektivno in linearno misle~ega ~loveka, ki se zaveda zgodovine, do novega, ki prihaja do izraza v alternativnih svetovih, ki jih ne moremo zajeti s podedovanimi kategorijami, kot sta “objektivno” resni~no ali “simulacija”. V formalni, kalkulativni, strukturalni zavesti je vkoreninjeno mnenje, da je “realno” to, kar je konkretno do`ivljeno (aisthesai = do`iveti). Kolikor bomo imeli alternativne svetove za lepe, toliko bodo tudi resni~nosti, znotraj VIRTUALNA RESNIČNOST 67 Vilém Flusser katerih `ivimo. “Digitalni videz” je svetloba, ki osvetljuje zevanje praznine, ki nas obdaja. Mi sami smo torej `arometi, ki si v nasprotju z ni~em in v ni~u izmi{ljamo alternativne svetove. Prevedel Gregor Adle{i~ Vilém Flusser, {tudiral filozofijo v Pragi, nato emigriral v London in Sao Paulo, kjer je nadaljeval {tudij. Od 1959 je kot predavatelj filozofije znanosti in profesor filozofije komunikacij pou~eval na univerzi v Sao Paulu. V Evropo se je vrnil leta 1971. Organiziral je ve~ razstav, pisal v umetnostne in filozofske revije in napisal ve~ knjig o vpra{anjih estetike in komunikacij. Umrl v prometni nesre~i leta 1991. Vir: Vilém Flusser: “Digitaler Schein”, v: Florian Rötzer (ur.): Digitaler Schein Ästhetik der elektronischen Medien, Suhrkamp Verlag: Frankfurt am Main, 1991, str. 147-159. 68 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa Peter Weibel ono zaznavanje; to predmet. G. W. F. Hegel V 18. stoletju, ob zori strojne revolucije, se je pripetila nenavadna zgodba. ^arodej, velik poznavalec urarske umetelnosti, je skonstruiral nekak{en avtomat. Stroj je tako dobro uspel, njegovi gibi so bili tako mehki in naravni, da gledalci niso opazili razlike med njima, ko sta se oba pojavila na odru. Da bi predstavi dal nek smisel, se je mojstru zdelo potrebno, da je mehaniziral svoje gibe in vso svojo pojavnost, saj je gledalce tako vedno mo~neje preveval nelagoden ob~utek, da se ne morejo odlo~iti za “pravega” in bilo je vedno bolje, tako da so ~loveka imeli za avtomat in narobe.1 1 To zgodbo sem zasledil spet v Jean Baudrillard, Das Ding und das Ich. Europaverlag, Wien 1974. Stroj simulira ~loveka -~lovek simulira stroj Ta zgodba na preprost na~in razkriva te‘avnost razmerja med strojem in telesom, med ~lovekom in strojem. Zgodba pa osvetljuje tudi problem tehnike, saj bo dovr{enost le-te nekega dne lahko VIRTUALNA RESNIČNOST 69 Peter Weibel Kalkulativni stroji, po letih cena spomin beseda Tadd 1988$ besede bitov sek mult sek mo~ kap. mo~/cena bitov/sek bitov b/s/$ Človek 1x105 2xl0! 40 öxlO1 6x102 2xl0_1 8xl02 2xl0"6 1891 - Ohdner (mehanski) 1x105 6x10-2 20 1x102 6x102 1900 - Steigerjev milionarij (mehanski) 1x105 8x10-1 24 5x101 2x102 1908 - Hollerithov tabulator (mehanski) 5x105 8x101 30 5x101 2x102 1910 - Analiti~ni stroj (mehanski) 9x106 1x103 200 9x100 6x101 1911 - Monroejev kalkulator (mehanski) 4x105 1x100 24 3x101 1x102 1919 - IBM tabulator (mehanski) 1x105 5x100 40 5x100 2x102 1920 - Torresov aritmometer (relejni) 1x105 2x100 20 1x101 1x102 1928 - National-Ellis 3000 (mehanski) 1x105 1x100 36 1x101 6x101 1929 - Burroughsov Class 16 (mehanski) 1x105 1x100 36 1x101 6x101 1938 - Zuse-1 (mehanski) 9x104 2x101 16 1x101 1x102 1939 - Zuse-2 (relejni in mehanski) 9x104 2x101 16 1x101 1x100 1939 - BTL model 1 (relejni) 4x105 4x100 8 3x10-1 3x10-1 1941 - Zuse-3 (relejni in mehanski) 4x105 6x101 32 5x10-1 2x100 1943 - BTL model 2 (relejni) 3x105 5x100 20 3x10-1 5x100 izni~ila razliko med ~lovekom in strojem. Bo nekega dne ra~unalnik - robot, inteligentni stroj, zmogel do popolnosti simulirati ~loveka? Jasno, da je vsaka re~, Heidegger uporablja termin “zeug”, na~eloma amorfna. Re~i nekaj povedo tudi o svojih proizvajalcih. Prvi~: vse, kar je ustvarila ~love{ka roka, ima tudi lastnosti svojega izdelovalca, ravno zato, ker jih je proizvedel ~lovek. Drugi~: re~i se obna{ajo kot ~lovek, ko smotrno delegirajo ~love{ke lastnosti na objekte. Stroje gradimo, da bi ti izbolj{ali, okrepili, prevzeli ali nadomestili ~love{ke funkcije. V delu Nelagodje v kulturi Freud poda zelo natan~en opis te proteti~ne funkcije strojev. Stroje konstruiramo, zato da bi zadovoljili ~love{ke potrebe. Zato ima vsak stroj antropomorfne poteze. Odlo~ilno pri tem je, da bo stroj ravno zaradi antropo-morfiziranja, ki si ga vsi tako `elijo, navsezadnje tako izpopolnjen, da bo lahko nadomestil ~loveka, nad ~imer pa ljudje negodujejo. Nesmiselno, saj je cilj antropomorfiza-cije vendarle popolna simulacija ~loveka in njegova nadomestitev. V pilotski kabini ~lovek {e kontrolira instrumente letala, ki ga v slepem letu vodi avtomati~ni pilot. Lahko si predstavljamo, da bo tudi te instrumente, ki ka‘ejo potek leta, kmalu kontroliral stroj, ki bo od~itaval instrumente, se nanje odzival, vna{al podatke, itd. Tak{en inteligenten stroj, ki bi pravo~asno reagiral, bi lahko popolnoma nadomestil ~loveka. To letalo, ta slepi cockpit, bi lahko samo od sebe, povsem avtomati~no vzletalo, letelo in pristajalo. Bilo bi avtonomno, odvisno samo od sebe. Avtomat. Ti avtomati~ni piloti pa zagotovo nimajo zavesti. Pa vseeno, ~im popolnej{i postajajo stroji, tem manj so nam potrebni ljudje. To je v svojem delu “Tehnika in civilizacija” slutil ‘e Lewis Mumford: “Stroj odpravlja ~love{ke sposobnosti, kar vodi k paralizi.” Parabola nam ka‘e, da izpopolnjevanje strojev s svojo popolnostjo preka{a samega ~loveka. Treba se je namre~ vpra{ati: za popolnostjo ~esa pravzaprav gre? Prav za popolnost ~lovekovih lastnosti. Stroje ho~emo zaradi tega, ker delajo zanesljiveje, dlje, mo~neje, ter naredijo ve~ in natan~neje kot ljudje. Stroji lahko tako zelo izpopolnjujejo ~love{ke lastnosti, da lahko nadomestijo ~loveka oz. del njegovih dejavnosti. Toda prav 7xl0"2 1x10° 5xl0"7 4xl0_1 3x10° 2xl0-6 4xl0_1 2xl03 7xl0"7 8x10° 2xl05 8xl0"7 4xl0_1 2xl0! lxlO"6 8xl0_1 2xl02 9xlO"6 7xl0_1 4xl0! 7xl0"6 1x10° 4xl0! lxlO-5 1x10° 4xl0! lxlO-5 8xl0_1 3xl02 lxlO-5 8x10° 3xl02 lxlO-4 4xl0! 3xl0! 9xlO-5 4xl0! 2xl03 lxlO-4 2xl0! lxlO2 6xlO"5 70 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa zaradi te dovr{enosti strojev, prvotno nastalih iz simulacije ~loveka, ki jih navsezadnje preka{a, se bodo stvari postavile na glavo in bo ~lovek simuliral stroj. Z dovr{enostjo postanejo stvari njihove simulacije in samostojne, samodejne, avtonomne. Kakor se blaga obna{ajo, kot bi imela lastno ‘ivljenje, kot da bi jim bilo vdahnjeno ‘ivljenje, tako se stroji obna{ajo kot Golemi, kakor bi imeli svojo voljo in duha. Zaradi te svoje nove suverenosti stopajo stroji do ~loveka, svojega producenta, in ljudje do strojev, katerim prilo‘nostno postanejo su‘nji, v novo razmerje. 1943 - Colossus (vakumska cev) 6x105 2x100 10 2x10-4 2x10-2 4x103 1976 - Apple II (integrirano vezje) 6x103 8x103 8 1x10-5 4x10-5 2x106 1977 - Cray-1 (integrirano vezje) 2x107 4x106 64 2x10-8 2x10-8 3x109 Evolucija strojev O duhu strojev in o strojih duha Samuel Butler je 1872. leta v svojem utopi~nem romanu Erehwon, nazaj prebrano Nowhere, ‘e skoraj povsem natanko prepoznal problematiko razmerja med ~lovekom in strojem. “Is it man’s eyes, or is it the big seeing engine which has releaved to us the existence of worlds beyond worlds into infinity?...And take man’s vaunted power of calculation - have we not engines which can do all manner of sums more quickly and correctly than we can?...In fact, wherever precision is required man flies to the machine at once, as far preferable to himself...May not make man himself become a sort of parasite upon the machines?” Zaradi njegove natan~nosti ~lovek naravnost be‘i k strojem. Stroj je v mnogih pogledih v prednosti pred ~lovekom. Navsezadnje bo ~lovek postal parazit stroja. Iz teh premislekov je Butler v Erehwon prvi~ razvil evolucijsko teorijo stroja. Podobno kot s “survival of the fittest” pri Darwinovi evolucijski teoriji vrst so se skozi evolucijo razvili tudi sami stroji. ^eprav je njihov avtor pozabljen, so te misli danes, z deli Gottharda Günterja, Hansa Moravca, Geralda Edelmana, drugih znova izjemno aktualne. 1979 - DEC VAX 11/780 (mikroprocesor) 3x105 2x106 32 2x10-6 3x10-6 2x107 1980 - Sun-1 (mikroprocesor) 4x104 3x105 32 3x10-6 1x10-5 1x107 1981 - CDC Cyber-205 (integrirano vezje) 1x107 4x106 32 3x10-8 3x10-8 1x109 1982 - IBM PC (mikroprocesor) 3x103 2x104 16 4x10-6 2x10-5 5x106 1982 - Sun-2 (mikroprocesor) 2x104 5x105 32 2x10-6 6x10-6 1x107 1983 - VAX 11/750 (mikroprocesor) 6x104 1x106 32 2x10-6 1x10-5 2x107 1984 - Apple Macintosh (mikroprocesor) 2x103 3x104 32 3x10-6 2x10-5 8x106 1984 - VAX 11/785 (mikroprocesor) 2x105 4x103 32 7x10-7 1x10-6 5x107 1985 - Cray-2 (integrirano vezje) 1x107 3x108 64 4x10-9 4x10-9 2x1010 1986 - Sun-3 (mikroprocesor) 1x104 1x106 32 9x10-7 2x10-6 4x107 1986 - DEC VAX 8650 (mikroprocesor) 1x105 4x106 32 2x10-7 6x10-7 2x108 1987 - Apple Mac II (mikroprocesor) 3x103 5x105 32 1x10-6 2x10-6 4x107 1987 - Sun-4 (mikroprocesor) 1x104 4x106 32 2x10-7 4x10-7 2x108 1989 - Cray-3 (galijev arzenid) 1x107 1x107 64 6x10-10 6x10-10 1x1011 Daniela Hillsa in 2x101 7x10-3 6x104 3x102 3x108 2x102 6x107 8x101 8x106 3x102 1x108 1x102 4x105 2x103 2x107 6x102 3x107 3x102 1x106 3x103 1x105 2x102 2x1010 1x103 3x107 4x103 1x108 1x103 2x107 1x104 1x108 2x104 6x108 1x104 VIRTUALNA RESNIČNOST 71 Peter Weibel N2 Ge ue rraal ld DMa. rEwd ei nl mi samn., Nevralni darwinizem Oxford University Press, 1989. Nobelov nagrajenec za medicino za leto 1972, G. M. Edelman, je v svoji knjigi s pomenljivim naslovom Neural Darwinism utemeljil novo teorijo o delovanju mo‘ganov in ‘iv~nega sistema, teorijo nevralne skupinske selekcije. Kakor nakazuje ‘e naslov, gre tu za prenos in specifikacijo Darwinove evolucijske teorije na ‘iv~ni sistem.2 V skladu s to teorijo deluje ‘iv~ni sistem vsakega posameznika kot selektivni sistem, ki ustreza naravnim selektivnim mehanizmom, vendar je opremljen z druga~nimi mehanizmi. Kategorizacija razli~nih ~utnih dra‘ljajev, ki dolo~ajo ~lovekovo vedenje, se pri tem izka‘e za dinami~ni proces rekategorizacije. Edelman je iz hevristi~nih razlogov zasnoval avtomat, ki dele te selekcijske teorije vklju~uje v fizikalno strukturo nekega operacio-nalnega samoorganiziranega omre‘ja. Zna~ilno je, da se ta avtomat za zaznavanje imenuje Darwin II. Dolo~ene skupine vzdol‘ mre‘ne povezave (sinapse) signalizirajo svojo aktivnost drugim skupinam. Seveda so mo‘na tudi paralelna omre‘ja z mnogimi paralelno delujo~imi pod-omre‘ji. To omre‘je se imenuje “Wallace”, po teoretiku evolucije. Darwinovo omre‘je reagira predvsem na individualen vzorec dra‘enja in pri kategorizaciji opravlja izbor posami~nega. Wallacovo omre‘je se odziva na objekte, ki pripadajo enemu razredu, in njegova kategorizacija ustreza stati~ni. Obe omre‘ji skupaj tvorita klasifikacijski par. Darwinizem v ra~unalni{kem programiranju Medtem ko se Edelman pribli‘uje problemu na ravni u~inkov realnega, se jim ra~unalni{ki raziskovalec Daniels Hillis pribli‘uje na ravni simulacije. Leta 1983 je njegovo podjetje Thinking Machines Corporation zgradilo paralelni ra~unalnik Connection Machine, v katerem na tiso~e programov tekmuje v nekak{nem evolucijskem procesu (Hillis), da bi od primera do primera na{li najbolj{o re{itev danemu problemu. Program - neke vrste razsodnik - na poti do re{itve izbira najbolj{o razli~ico softvera. Izbrani se v drugem krogu zopet pomerijo. Skozi tak{en “survival of the fittest” se po vzorcu Darwinove evolucije (in po Butlerjevi ideji) ra~unalni{ki programi sami razvijajo vedno vi{je, da bi neko~ morda “dosegli ravno to, kar ho~emo” (Hillis). V nastavkih je Edelmanovo idejo dinami~ne rekategorizacije ~utnih dra‘ljajev predlagal ‘e leta 1949 kanadski nevrofiziolog Donald Hebb v knjigi Organization of Behavior: “Kolikor bolj aktivna sta oba nevrona,” t.j. kolikor ve~ signalov si izmenjata, kolikor bolj se vzbujata, “toliko mo~nej{a postane zveza med 72 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa njima”. To bi pomenilo, da na{i mo‘gani malce na novo strnejo svojo fizi~no strukturo pri vsaki novi izku{nji.3 Sposobnost nevralnega omre‘ja, da oblikuje svoje povezovalne poti glede na izku{nje, je s simulacijo nevralne mre‘e dokazal Ralph Linsker iz IBM Watson Research Lab.4 Mentalni stroj in nevralna omre‘ja Menim, da je ra~unalnik spiritualni stroj. Umberto Eco Linsker je le eden od mnogih raziskovalcev, ki pod imenom “konekcionizem” sku{ajo doumeti ~love{ke mo`gane s pomo~jo novih nevralnih omre`ij, ki se lahko samostojno u~ijo, proizvajajo asociacije, smiselno dopolnjujejo nepopolne vzorce, itd.5 Terry Sejnowski, katerega NETalk ra~unalnik dela z ogromnim {tevilom medsebojno povezanih umetnih nevronov, se u~i glasno brati napisan tekst, pravi, da teorija nevronskih omre`ij “daje nov jezik, v katerem se raziskovalci razli~nih strokovnih usmeritev lahko pogovarjajo o mo`ganih in duhu”. Na obeh straneh, tako med strokovnjaki za delovanje mo‘ganov, ki se opirajo na izku{nje ra~unalni{ke tehnologije, kot tudi med ra~unalni{kimi strokovnjaki, ki se opirajo na izsledke raziskav mo‘ganov, je nastala teorija, katere rezultat je nova generacija umetnih mo‘ganov, ra~unalnik torej, ki bi ga sam namesto avtomat poimenoval hipermat. Med revolucionarje nevralnega omre‘ja sodijo {e: Jim Anderson, ki je s tem za~el pred 20. leti, John Hopfield, ki je vpeljal pojem nevralnega omre‘ja in ga uporabil pri konstrukciji strojev, nevrobi-olog Gary Lynch, filozofinja Patricia Churchland, lingvist Georg Lakoff, Geoffrey Hinton in predvsem David Rumelhart in Jay McClelland, ki so izdali tridelno standardno delo, kjer so razvili nove vrste modelov za nevralna omre‘ja in ustrezno novo matematiko za njihovo formiranje.6 3 D. O. Hebb, The Organization of Behavior. Wiley, N. Y., 1949. 4 Ralph Linsker, Self-Organization in a Perceptual Network. Computer, marec 1988. 5 Kot uvod k temu glej: William F. Allman, Menschliches DenkenKünstliche Intelligenz. Von der Gehirnforschung zur nächsten Computergeneration. Droemer Knaur, München, 1990. 6 D. Rumelhart, J. McClelland, Parallel Distributed Processing: Explorations in the Microstructure of Cognition. Vol. 1-3, MIT, 1986. Hipermati in postbiolo{ko ‘ivljenje Po raziskovanju umetne inteligence (AI) smo torej na tem, da utemeljimo znanost postbiolo{kega umetnega ‘ivljenja (AL). Ta znanost bi rada ugledala “duha v stroju”, rada bi odkrila, kako pride do spontanega samoorganiziranja molekul in ‘iv~nih omre‘ij, kako vidimo in se u~imo, kako govorimo in mislimo, kako zaznavamo in spoznavamo, kako sta se skozi navidezno slepo na~elo naravne selekcije porajali raznolikost in lepota ‘ivljenjskih oblik in kako bi to evolucijo lahko simulirali in umetno proizvedli. VIRTUALNA RESNIČNOST 73 Peter Weibel 7 Ch. G. Langton, Artificial Life. Addison-Wesley Publ., 1989, str. 43. 8 Hans P. Moravec, Mind Children. The Future of Robot and Human Intelligence. Harvard University Press, 1988. Ch. G. Langton, izdajatelj knjige Artificial Life (1989), je prepri~an, da se neka stopnja evolucije zaklju~uje, in da se pri~enja nova. “Proces evolucije v nas nas je privedel do ur, ki razumejo, zakaj tiktakajo, ki se za~enjajo igrati z lastnim mehanizmom in ki bodo urni mehanizem kmalu zmojstrile - s tehnologijo, ki je potrebna za konstrukcije ur po lastnem dizajnu. Slepi urar je proizvedel ure, ki vidijo, in te “ure” so videle dovolj, da bi same postale urarji, ker pa je njihovo videnje omejeno, bi jih morda morali poimenovati kratkovidni urarji. Proces biolo{ke evolucije je proizvedel tak{ne genotipe, ki lahko kodirajo fenotipe in lahko neposredno manipulirajo s svojimi lastnimi genotipi: jih kopirajo, spreminjajo ali ustvarjajo nove. Vse to se dogaja v umetnem `ivljenju. Sredi tega stoletja je ~love{tvo doseglo mo~, da lahko iztrebi `ivljenje na Zemlji. Sredi naslednjega stoletja pa bo `ivljenje zmo`no ustvariti.7 Vzajemno manipuliranje in kreiranje genotipa in fenotipa do potankosti sledi mojemu predlogu vzajemne simulacije ~loveka in stroja, ki je naravni rezultat evolucije. Tak{na perspektiva zaostri problem parazitarne simbioze med ~lovekom in strojem oz. odpravo ~loveka po stroju, ki ga je na~el Butler. Upor strojev V tem smislu je Hans Moravec, direktor Mobile Robot Laboratory s Carnegie Mellon University, v svoji knjigi Mind Children, “Prihodnost strojne in ~love{ke inteligence” docela radikalno zasnoval.8 V prvih dveh stavkih 4. poglavja Grandfather Clause zastavi skoraj identi~ni vpra{anji kot Butler: “What happens when ever-cheaper machines can replace humans in any situation? Indeed, what will I do when a computer can write this book, or do my research, better than I?” (Op. cit., str. 100). Njegov odgovor je tak kot Butlerjev: Inteligentni stroji ogro`ajo na{o eksistenco. “We will simply be outclassed.” Pred iztekom naslednjega stoletja bodo stroji tako kompleksni kot mi in ponosni bomo, ~e se bodo izdajali za na{e potomce. Obseg sedanje kompleksnosti strojev pride do izraza v besedi “prijazen do uporabnika”. Upravljanje strojev je postalo bolj zapleteno kot bi si to `elela na{a preprosta pamet, precej je namenjeno oblikovanju uporabniku prijaznej{ih strojev, t.j. zni`anju njihove kompleksnosti. V bilijon let trajajo~i tekmovalni spirali so na{i geni izigrali drug drugega in proizvedli novo ~ude`no oro`je, inteligentni stroj. Ti “otroci na{ega duha” se nas bodo nekega dne osvobodili in za~eli novo `ivljenje. S pri~etkom nove industrijske revolucije pred 200 leti se je za~ela kon~na faza, v kateri so ~love{ke telesne funkcije nadomestili umetni nadomestki. Stroji so postali nepogre{ljivi za prevoz, proizvodnjo, itd. V zadnjih letih razvita in 74 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa vsakih 20 let tiso~kratno zvi{ana ra~unalni{ka zmogljivost mehani~nih strojev nas pribli`uje ~asu, ko ne bo primanjkovalo umetnih delov za bistvene ~love{ke funkcije, fizi~ne ali duhovne. Inteligentni robot, vi{ek tega razvoja se bo sam konstruiral in izbolj{eval, brez nas in brez genov, ki so nas zgradili. DNA bo v evolucijski tekmi pora`ena. Tak geneti~ni “take-over” (A. G. Cairns -Smith, Seven Clues to the Origin of Life, 1985) stroja bo radikalno preoblikoval na{o kulturo. Sedaj smo sicer {e ‘iva bitja z organizmi, ki so do popolnosti definirani z organskimi geni, toda kot ‘iva bitja funkcioniramo v na{em kulturnem okolju le {e, ko se zana{amo na informacije, ki se ne ponavljajo iz generacije v generacijo z geni, temve~ na informacije, ki so proizvedene in shranjene zunaj na{ih genov. Stroji so postali nujno potrebni za vzdr‘evanje in rast na{e kulture. Ljudje robotom ne bomo ve~ nujno potrebni - to bo naslednji korak. Nekega dne bodo za svoj obstoj, izbolj{evanje in samoreprodukcijo lahko poskrbeli brez na{e pomo~i. Na{a kultura se bo po tem lahko razvijala neodvisno od na{e ~love{ke biologije. S tem se genetski “take-over” izpolni. Nastal bi “post-biolo{ki svet”, kjer bi prevladovali samo-izbolj{ujo~i se, u~e~i se in misle~i stroji, ki ne bi poznali omejitev umrljivega ~love{kega telesa. Po ‘ivalih in ljudeh bi inteligentni stroji vpeljali tretjo fazo evolucije, kjer bi se kazali za~etki kibernetike, umetne inteligence in robotike. Po Moravcu je pospe{eni razvoj teh strojev potreben za zagotovitev na{ega nadaljnjega ‘ivljenja in za ohranitev na{e kulture. Neizogibni so posebej za raziskovanje in naseljevanje vesolja. Ti inteligentni roboti bodo mogo~e naredili na{a lastna prostorska bivali{~a za popolnoma odve~na, ker so te‘ji in so tako za mnogo bilijonov dra‘ji. Nekega dne bodo emigrirali v vesolje in nas pustili za seboj kot oblak prahu. Podobne misli je izrazil ‘e K. Eric Drexler v svoji knjigi Engines of Creation (Anchor/Doubleday). Mikroskopski samo-izdelujo~i se roboti, “Microbots”, izdelani na Integrated Circuits Miniature Technology in oskrbljeni z delno adaptacijo genetskih mehanizmov, bodo ‘iveli neskon~no dolgo in prevzeli bodo povsem dolo~ene naloge. Da bi ta pospe{ek ponazoril, je Moravec po kriterijih “computational power” (hitrost ra~unanja), in “computational capacity” (velikost shranjevanja) sestavil nekak{no karto evolucije ra~unalni{kih strojev (glej tabelo). Formalne omejitve mentalnih strojev ^eprav nas impresivna tabela prevzame, pa nas ne more preslepiti, glede dolo~enih formalnih omejitev, ki pridejo do izraza v na za~etku citirani paraboli in v slavni Church-Turingovi hipotezi, pa tudi v Gödelovem dokazu Turingovega testa. VIRTUALNA RESNIČNOST 75 Peter Weibel 9 A. M. Turing, “Comput- Gödel je predlo‘il formalni dokaz, da vsi stavki nekega formal- iI nn gtelMliga ec nh ci ne ”e.ryM ai nn dd '59, nega sistema v tem istem sistemu niso formalno dokazljivi in so {t. 236, 1950. zaradi tega formalno dvomljivi. Iz tega bi lahko naredili sklep, da ra~unalnik kot formalni sistem (vse kar se da formalizirati, se lahko tudi mehanizira) ne more re{iti vseh neznank sveta. Iz tega pa sledi, da se v formalnem sistemu ra~unalnika vsega ne da izra~unati, formalizirati in mehanizirati. V ta sklep je dvomil tudi sam Gödel, prednost pa je dal nealgoritemskemu tolma~enju narave ~love{kega mi{ljenja: mi{ljenje ni mehansko, zato je duh stroju vedno superio-ren. Rekel je tudi seveda, da je pri tem treba sprejeti podmeno, da obstaja digitalna analogija med ra~unalnikom in mo‘gani, da torej oba delujeta po digitalnih na~elih. V konsekvencah bi ta teza postavila meje strojni simulaciji ~love{kih sposobnosti. Gödlove raziskave se nadaljujejo in zaostrijo v Church-Turingovi hipotezi, ki izra~unljivost omeji le na funkcije, ki se prera~unavajo na Turin-govih strojih; in kot je prikazal Church, zajame le sve‘enj funkcij, ki jih imenuje rekurzivne. Mehanizirali bi torej lahko le, kar bi bilo mogo~e formalizirati. Prera~unali bi lahko le, kar bi bilo mogo~e rekurzivno prera~unati. To bi pomenilo zni‘ano raven mo‘nosti digitalizacije duha. Preneseno na na{ problem bi se vpra{anje glasilo, ali obstaja nek primerljiv limitacijski teorem tudi za simulacijo. Ali lahko omejljivost simulacij primerjamo s tisto pri Turingovem stroju? Ali se bo digitalno sanjarjenje o matemati~nem povzemanju in prera~unavanju ~love{kega ‘ivljenja, ali vsaj ~love{kih mo‘ganov, kon~alo preprosto pri formalnih mejah (omejitvah), ki so jih s svojimi raziskavami postavili Gödel, Turing in Church? ^e ra~unalnik ne zmore razre{iti vseh funkcij sveta in ne zna re{iti vseh matemati~nih problemov, kako naj bi potem do popolnosti simuliral duha? Gödel sam je ‘e relativiziral pomen svojega teorema za odgovor na ta vpra{anja in dopustil platonski izhod. Turing je v svojem slavnem spisu iz leta 1950 “Computing Machinery and Intelligence” zastavil vpra{anje “Ali stroji lahko mislijo?” in mu nekoliko presenetljivo pritrdil z operativnim argumentom, danes imenovanim Turingov test.9 Rekel je namre~, da ra~unalnik misli takrat, ko njegovih odgovorov ni mogo~e razlikovati od odgovorov resni~nega ~loveka. ^lovek, ki sedi pred steno, zastavi vpra{anje in ne ve, katerega od obeh odgovorov, ki se pojavita na ekranu, je dal ra~unalnik in katerega ~lovek. Ra~unalnik je svoj test uspe{no prestal, ~e oseba ne more uganiti, kateri odgovor je ~lovekov in kateri ra~unalnikov. K. M. Colby je sredi 60. s pomo~jo svojega ra~unalnika simuliral psihoterapevta. Ra~unalnik-terapevt je bil tako uspe{en, da so ga mnogi pacienti imeli raje kot ~loveka. 76 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa Survival by simulation 10 Karl Marx, Das Kapital. Dietz, Berlin, 1926, str. 86. S tem smo spet pristali pri na{i paraboli. ^e je simulacija uspe{na, se razlika med ~lovekom in strojem ne poka‘e. ^lovek zaradi tega {e ne bi nujno postal odve~en. Pa~ pa iz tega sledi, da ~loveku postane z resni~no dovr{enostjo in vseobsegajo~o strojno simulacijo te‘avno razlikovati, oz. da nima ve~ smisla med njim in strojem razlikovati, saj delujeta enako. Ne bomo ve~ vedeli, ali gre za stroj ali ~loveka. Govoriti o nasprotju med ~lovekom in strojem ne bo imelo ve~ smisla. Tudi Gödel je bil mnenja, da bomo nekega dne lahko zgradili nek ne-digitalni ra~unalnik, ki bo razblinil vse limitacijske teoreme, le da potem ne bomo ve~ lo~ili, ali gre za ra~unalnik ali za ~loveka. ^lovek si bo lahko potem svojo identiteto bodisi ponovno pridobil bodisi za~el simulirati ra~unalnik. “^lovek” bo popolna simulacija, od ljudi proizvedenega izdelka, ki simulira ~loveka in se v simulaciji samo-izpopolnjuje, ter je zato bolj dovr{en ~lovek sam, ki poizku{a prese~i to perfekcijo. Husserl bi to opredelil kot transcendenco v imanenci. To je bil razlog, da sem na za~etku tega razpravljanja rekel, da bo simulacija ~loveka s pomo~jo stroja dosegla dovr{enost, ki bo ~loveka privedla do tega, da bo to raven dovr{enosti stroja sku{al posnemati. Ko ~lovek za~ne simulirati lastnosti svojih izdelkov, potem obstaja nevarnost, da se mu bo socialna narava njegovih izdelkov nenadoma zazdela lastnost stvari ali celo naravna lastnost stvari. Marx je to poimenoval reifikacija, postvarenje in popredmetenje subjekta in biti. Ta tendenca k univerzalnemu popredmetenju biti, k obravnavanju vseh ~love{kih razmerij in dejavnosti kot blag, se je za~ela z blagovno menjavo in se nadaljuje v svetu strojev. Zaradi svoje feti{isti~ne narave so blaga prototip postvaritve. “Skrivnostnost blagovne forme sestoji tedaj enostavno v tem, da zrcali ljudem dru`bene zna~aje njihovega lastnega dela nazaj kot predmetne zna~aje delovnih produktov samih, kot dru`bene naravne lastnosti teh re~i ...”10 Marx pi{e o proizvodih ~love{ke roke v blagovnem svetu: “Tu se produkti ~love{ke glave prikazujejo kot samostojne podobe, obdarjene z lastnim `ivljenjem, in so v odnosu med seboj in z ljudmi ... To imenujem feti{izem, ki se lepi na delovne produkte, br` ko so le-ti producirani kot blago, ki je zaradi tega nelo~ljiv od blagovne produkcije.” (Prim. slov. prev.: Kapital, CZ, 1986, str.: 72, 73; in {e ^asopis za kritiko znanosti, 41, 42/1980, str.: 35, 36). Kar pravi Marx o blagu, dr`i {e mnogo bolj za robota. S stroji so ljudje postali blago {e bolj kot s samo blagovno produkcijo. Strojev se dr`i dvojni feti{izem. Prvi~ zato, ker so blaga, in drugi~ kot reifikacijo. Feti{izem avta, televizorja, ra~unalnika je vsepri~ujo~. Roboti so natan~ni proizvodi ~love{ke glave, so samostojna bitja z lastnim `ivljenjem. So potemtakem inteligentni stroji zaradi podvojene narave njihovega blagovnega feti{izma skrajna to~ka odtujitve? Inteligentni stroji so zanesljivo vi{ek Heglovega “odtujenega duha”. Toda Hegel VIRTUALNA RESNIČNOST 77 Peter Weibel 11 G. W. F. Hegel, v svoji Fenomenologiji duha (1807), iz katere bi se AI lahko u~ila, PG he iäs nt eo sm. eS un ho rl ok ag miep d Te Bs , pi{e: “Toda obstoj tega sveta kot tudi dejanskost samozavedanja 1986, str. 363. temelji na gibanju, da samozavedanje povnanji to svojo osebnost, s tem proizvede svoj svet in se do njega obna{a kot do tujega tako, da 12 Op. cit. str. 365. se ga mora poslej polastiti. Toda odpoved svoji zasebnosti (Fürsich- sein) je sama proizvajanje dejanskosti, skozi njo si jo torej neposredno pola{~a.”11 Kraljestvo dejanskosti nastane torej le skozi samo-povnanjanje in odtujitev subjekta. Roboti-stroji so zanesljivo taki proizvodi samo-odtujenega duha - Moravec jih povsem pravilno poimenuje “Mind Children”. “^eprav postane skozi individualnost, je za samozavedanje” dejanski svet “nekaj neposredno odtujenega”. Toda tako se godi “postajanje dejanskega sveta”.12 Stroji in orodja, simulacije ~love{kih organov in dejavnosti, samopovnanjanja ~loveka, prispevajo svoj dele` h graditvi in evoluciji sveta. Po Heglu je simulacija neke vrste rekurzivno kro‘no gibanje, v katerem ~lovek proizvode, ki ga simulirajo, simulira tudi sam, je model izdelovanja dejanskosti. V toliko se bo Darwinov model evolucije preiskusil {ele s simulacijo. V jedru njegovih teorij je namre~ znana tavtologija, osrednji stavek: survival of the fittest. ^e i{~emo zna~ilnost “fittest”, pridemo do odgovora, da je to tisto, kar pre‘ivi, da je torej nekak{en aristotelovski ‘ivljenjski princip, zakrita entelehija. Toda dejstveno se v evoluciji ne razvije iz dejstvenega, temve~ nastanejo dejstva iz modelov, iz teh dejstev nastanejo simulirani modeli, iz simulacij ponovno dejstva. Dejansko je tako, da je evolucija celotno interaktivno omre‘je medsebojnih simulacij. Evolucija ka‘e bit, preluknjano od simulacij. “Ideolo{ko” je ‘e del narave. Mimikrija kot instanca prilagajanja na neko dinami~no spreminjajo~e se okolje to jasno ka‘e. Pojem mimikrije je potrebno na novo premisliti. ^e rastlina proizvaja na svojih listih rumene pike, da bi odvrnila insekte, ki na podlagi prej{njih izku{enj in genetskih informacij verjamejo, da te pike vsebujejo strup, v resnici pa so le barvni made‘i, je to uspela simulacija, ki pomaga pri pre‘ivetju. Ko insekti s~asoma spregledajo simulacijo, se tudi sami adaptirajo (pridobijo novo genetsko informacijo), spet sedajo na rastlino (morda sedaj tudi sami z rumenimi pikami, da bi se za{~itili pred drugimi insekti), in rastlina se mora ponovno spremeniti. Tako nastane veriga prilagajanj na dinami~ne simulacije. Survival of the fittest se torej glasi survival of the fittest simulation. To je bistveno sporo~ilo parabole, omenjene na za~etku. Evolucija strojev in ljudi je nova faza evolucije, oz. obstoje~i evolucijski model restruktuira tako, da njegove ‘e obstoje~e elemente na novo poudari in druga~e definira. V tej vzajemni evoluciji stroja in ~loveka na koncu prek simulacije seveda nastane nek popolnoma umetno simuliran svet (prim. tudi Jeana Baudrillarda, misleca simulacije). Survival of the fittest simulation pomeni tudi - survival of the simulation of the fittest. ^lovek gradi stroje, ki znajo brati, in se bo sam u~il od samou~e~ih se strojev. S pomo~jo te strukture je mogo~e ukiniti blagovnemu feti{izmu primerljiv {tevil~ni feti{izem 78 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa digitalnih sanja~ev (po Heglu). Celo dejanskost narave je naluknja-na od odtujenega duha, tudi ‘ivali se povnanjajo in sebi proizvajajo orodja in svojo dejanskost. Strojna revolucija nam to le ozavesti. Dejanskost je bila vselej ‘e konstruirana, umetna, virtualna. Zavest strojev Izob~eni mislec Heglove tradicije, Gotthard Günther, je po disertaciji “Temeljne poteze nove teorije mi{ljenja v Heglovi Logiki”, svoji prvi knjigi (1933), napisal prelomno delo Zavest strojev (1957), ki je diskusiji odprlo nova podro~ja.13 V zavrnitvi naivno linearnega pitagorejstva (“Vse je {tevilo”) je razvil kenogramatiko (Kenos, gr.= prazen), ki izhaja iz praznine ni~a, kot temeljne globinske strukture matematike in logike, ki jo lahko napolnimo s poljubnimi vrednostmi. V arab{~ini pomeni “Sifr” (ziffer - {tevilka) “prazen” oziroma “ni~la”. Razvil je aritmeti~no teorijo, v kateri {tevila ne napredujejo linearno po samo eni premici, temve~ izvajajo poljubne stranske odmike, nelinearno kompleksno pitagorejstvo. Po opustitvi linearnega koncepta {tevil je postala `rtev njegove teorije polikonteks-turalnosti tudi dvovrednostna. Taka tretja mo`nost ve~vrednostne logike pa zavra~a alternativo resni~no-neresni~no. Dvovrednostna logika biti je torej opu{~ena, ve~vrednostna logika zagotavlja poljubno odprtost formalizma in stalen prirast kompleksnosti. Ve~vrednostna nelinearna logika in teorija polikonteksturalnosti, kjer ena kontekstura ozna~uje strukturno obmo~je, v katerem dvovrednostna logika {e velja, nam torej razlaga poljubnost materialnih kvalitet sveta, obrat iz kvantitete v kvaliteto zanika model univerzuma, nastalega iz zaprte in enotne konteksture. Pri tem Günther anticipira ideje kvantne mehanike o neskon~nosti paralelnih univerzumov (gl. David Deutsch), ki se pojavijo 1957. Ta ve~vrednostna logika refleksije, ki se zoperstavi povsem linearnemu in dvovrednostnemu formaliziranemu oz. mehaniziranemu digitalnemu ra~unalniku, je anticipirala razvoj paralelnih ra~unalnikov in nove nevralne omre`ne ra~unalnike. Polikonteksturalna, poliline-arna in ve~vrednostna logika G. Güntherja bi pri organizaciji in koncepciji tak{nih nevralnih omre`ij lahko bila celo prednost. Günther ima odgovor tudi na vpra{anje, zastavljeno v na{i paraboli. ^lovek in stroj bosta vedno lo~ljiva, ker (po Heglu) subjekt z evolucijo strojev ne bo ve~ isti. Subjekt se v stroju povnanji, cepi, zgubi svojo staro identiteto, v artefaktu odlo‘i le svojo mehanizirano, formalizirano formo zavedanja, da bi prodrl v nove globine oz. vi{ave zavesti. ^love{ki duh bo (gl. Gödel) vedno preka{al stroj. Simulirajo~i stroji silijo ~loveka v evolucijsko igro simulacije in v mno‘itev refleksij. Iz tega samokrmiljeno in samorefleksivno izvirajo tudi vi{je razvojne oblike materije, ki njeno samoorganizacijo privedejo v razmerju do vi{jih oblik kompleksnosti. ^love{ko zavest, ujeto v spone lastnega subjektivizma, nad ~imer je to‘il Karl VIRTUALNA RESNIČNOST 79 13 Gotthard Günther, Das Bewusstsein der Maschinen, Agis, BadenBaden, 1957. Peter Weibel Heims v knjigi “Slika sveta prihodnosti”, izdani leta 1904, je s tem odpravljena. Novooblikovani subjekt bo suveren na na~in, ki ne bo ve~ grajen na biologiji, npr. na problemu identitete telesa ali odnosa du{a-telo, temve~ bo bli‘je opazovalcu v kvantni mehaniki. Proteti~no telo Moravec ima ljudi, izbolj{ane z genetskim in‘eniringom, povsem upravi~eno, za drugorazredne robote. Zato i{~e subjekta s prednostmi stroja, ki pa zaradi njih vseeno ne bi izgubil osebne identitete. @e danes veliko ljudi ‘ivi s pomo~jo umetnih organov, udov in umetnih strojev, ki pomagajo njihovim telesom. Kmalu bodo tak{ni surogati ali simulacije, umetne proteze, umetni organi, sposobnej{i za pre‘ivetje kot pa izvirniki. Zakaj bi torej ne zamenjali vsega, se spra{uje Moravec, in ~love{ke mo‘gane vsadili v posebnega robota. Tak{en miselni eksperiment ilustrira Piet Hoenderosov film Victim of the Brain. Protagonistu so mo‘gane odstranili iz telesa in njihovo klonirano verzijo vsadili v ra~unalnik. Subjekt lahko sedaj preklaplja med svojimi dvojimi zunanjimi mo‘gani. Vpra{anje se ne glasi ve~: Ali stroji lahko mislijo? Ali se mo‘gani lahko presadijo kot ledvica? Temve~: Koliko je duh neodvisen od svoje fizikalne baze, mo‘ganov? Ali lahko izlo~imo duha iz na{ih mo‘ganov? Osnovni korak je opustitev stare ideje o telesni identiteti kot bazi telesa in na sploh z njo vred celotno tradicionalno nasprotje med du{o in telesom. Namesto telesne identitete Moravec predlaga “vzor~no-identiteto”. “Patern-Identity” (definirano kot bistvo) Moravec ena~i s softverom, vzorci in procesi, ki potekajo v glavi in telesu, in ne s stroji, hardverom, ki te procese nosi in jih podpira. Proteti~na telesa pa vendarle ne re{ujejo pravih problemov in fenomenov zavesti, da namre~ so duh, ‘ivljenje, dinami~ni sistemi, kjer je celota ve~ kot pa se{tevek delov. Kasneje bomo to stanje {e natan~neje obdelali. Kvantna mehanika in zavest Fizikalna narava zavesti, ki jo tu nakazujemo, je seveda klju~na in pomeni, da jo lahko v tem trenutku najbolje osvetlimo s kvantno mehaniko. Ta nam omogo~a ne le vnovi~nega premisleka, problematike odnosa duha in telesa ~lovekove identitete in zavesti, temve~ tudi teorijo omejenosti formalnih sistemov in tudi zmo‘nosti duha. V kvantni mehaniki se nahaja velika gro‘nja digitalnim sanjam, ki ho~ejo vse izraziti in izra~unati s {tevili. Z raz{iritvijo teorije {tevil in s konstrukcijo ve~vrednostne logike po eni strani je G. Günther posku{al odgnati to nevarnost, po drugi strani pa je na tradicionalno dialekti~en na~in ‘e formuliral problematiko kvantne mehanike.14 80 VIRTUALNA RESNIČNOST 14 Roger Penrose, “Minds, Machines and Mathematics”. V: C. Blackmore/S. Greenfield, Mindwaves. R. Blackwell, Oxford, 1987, str. 259-276. Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa ^e naj bi bila kvantna teorija, kakor se trdi, res univerzalna fizikalna teorija, potem so duh in mo‘gani brez dvoma fenomeni kvantne mehanike. Vodilni zagovornik tega pogleda je Roger Penrose, eminentni fizik in matematik, ki je skupaj s Stephenom Hawkingom odkril poglavitne teorije nove kozmologije. Na za~etku se Penrose zoperstavi tezi, “da je vse nekak{en digitalni ra~unalnik”, “da je vse mo~ natan~no modelirati z digitalnimi izra~uni”. Obrazlo‘itev, da so mo‘gani oz. duh dejansko digitalni ra~unalnik, se mu zdi nevzdr‘na. Zategadelj nasprotuje tudi zgornji trditvi, da je hardver nepomemben za mentalne fenomene. Evolucijo mo‘ganov sku{a opisati kot izrabo dolo~enih u~inkov kvantne mehanike, samo zavest pa kot fenomen kvantne mehanike. ^eprav je tudi on mnenja, da so mo‘ganske aktivnosti pogosto algoritmi~ne narave, si ne more predstavljati, da bi bili kompleksni algoritmi ~love{kih mo‘ganov samo rezultat “naravne selekcije” algoritmov. Penrose na koncu sklepa, da za opis delovanja in strukture ~love{kega duha tudi kvantna mehanika ne zado{~a, da so za to potrebni zakoni, ki so globlji od kvantne mehanike. Zato obstajajo fasete ~love{kega duha, ki se jih nikoli ne bo dalo simulirati s strojem.15 ^e mo‘gani niso digitalni, ali bi lahko bili kvantni ra~unalnik? Poskusimo torej igro pre‘ivetja (survival by simulation) simulirati na ra~unalniku, kot je to storil David Deutsch leta 1985.16 Koncept kvantnega ra~unalnika temelji na posplo{itvi Turingovega stroja. Kvantnega ra~unalnika {e nih~e ni zgradil in ne vemo, ali je to sploh mo‘no, pa vendar opazni predpogoji ‘e obstajajo. Turingov stroj je serijski ra~unalnik, omejen ne samo s problemom vzdr‘ljivosti, temve~ tudi zaradi teorije kompleksnosti, ki bi jo morda lahko premostili z vzpostavitvijo paralelne ra~unalni{ke mre‘e. Kvantni ra~unalnik z lastno teorijo kompleksnosti, v ~emer bi se razlikoval od Turingovega stroja, bi na~eloma tak{ne omejitve lahko prepre~il. Odlo~ilno vpra{anje, ki se zastavlja ob simulaciji univerzalnega kvantnega ra~unalnika s pomo~jo univerzalnega Turingovega stroja, je, ali kvantni ra~unalniki lahko izra~unajo funkcije, ki jih Turingovi stroji ne zmorejo. Omenjena Church-Turingova hipoteza bi bila s tem napa~na. Deutsch pa je pokazal, da je mno‘ina funkcij, ki jih lahko izra~una kvantni ra~unalnik, enaka kot pri Churchovih rekurzivnih funkcijah, ki jih lahko izra~una tudi Turingov stroj. Toda obstajajo tudi naloge mimo prera~unavanja funkcij. S kvantnim paralelizmom je npr. {tevilo nalog, ki jih je mogo~e izpeljati hkrati, neomejeno. Prednost tega je, da lahko vsak program klasi~nega ra~unalnika ali Turingovega stroja po‘enemo na kvantnem ra~unalniku, narobe pa ne velja. Deutsch verjame, da bodo nekega dne gradili kvantne ra~unalnike. Njihov obstoj bo mo~an argument za interpretacijo kvantne mehanike kot neskon~nosti paralelnih univerzumov. Obna{anje kvantnega ra~unalnika lahko razlagamo s tem, da posamezne dele nalog od podprogramov prenese na kopije samega sebe v drugih prostorih. 15 Roger Penrose, The Emperor’s New Mind. Concerning Computers, Minds and Laws for Physics. Oxford University Press, 1989. 16 David Deutsch, Quantum Theory, the Church-Turing principle and the universal quantum computer. Proceedings of the Royal Society of London, A. 400, str. 97-117. VIRTUALNA RESNIČNOST 81 Peter Weibel 17 Michael Lockwood, Mind, Brain & the Quantum. R. Blackwell, Oxford, 1989. 18 I. N. Marshall, “Consciousness and Bose-Einstein Condensates”. New Ideas in Psychology, 7, 1989, str. 73-83. Oxfordski filozof Michael Lockwood je razvijal Penrosovo idejo, da so kvantne korelacije, ki se lahko pojavijo na zelo obse‘nih razdaljah, lahko odgovorne za enotnost in globalnost stanj zavesti (kot visokokaratna kvantna stanja) v mo‘ganih. V svoji knjigi Mind, Brain & the Quantum (1989) razlo‘i “the compound I”.17 Pomembno vlogo pri tem igra odkritje fizika H. Fröhlicha iz leta 1968, da lahko kvantno mehanski fenomen Bosove kondenzacije apliciramo na biolo{ke sisteme. Zgo{~ena Bosova stanja so zaslu‘na za koherentnost biolo{kih sistemov, uporabna so za amplifikacijo {ibkih signalov in za kodiranje informacij na malem prostoru. I. N. Marshall je leta 1989 privzel tezo, da so zgo{~ena Bosova stanja fizi~na podlaga mentalnih stanj, npr. enote zavesti.18 Lockwood sklepa, da izvira posebnost ~love{kih mo‘ganov prav iz tistega Bosovega zgo{~enega stanja, v katerem naj bi mo‘gani dejansko delovali kot kvantni ra~unalnik. Nedeterminirano mi{ljenje Resni~na gro‘nja digitalnim sanjam pa je opazoval~eva vloga v kvantni mehaniki, v njegovem na~elu nedolo~ljivosti. Kaj se namre~ zgodi, ko opazujemo nek fizikalni sistem? Obi~ajno se “problem merjenja” interpretira tako, da opazovanje vpliva na opazujo~ sistem v trenutku merjenja oz. opazovanja, da torej obstaja neke vrste interaktiven odnos med opazovalcem in opazovanim. Druga interpretacija pravi, da z opazovanjem nekaj nepovratno izgubljamo. Neopazovani dogodki se neprestano vrstijo in, celo pri opazovanih pojavih se, ravno zaradi opazovanja, zaradi na~ela nedolo~ljivosti, nekaj izgubi. Torej odlo~itve, gotovosti, katero mo‘nost bo izbral naslednji trenutek, ni. To nam ka‘e paradoksni miselni eksperiment “Schrödingerjeva ma~ka”. Lockwood se je v ta indeterminizem poglobil, da bi se vpra{al, ali mora biti duh v “stroju” telesa, ali pa duh nasprotno, stroja, telesa ali specifi~nega stroja v resnici ne potrebuje? Morda pa je duh ~isti softver, gola matemati~na abstrakcija z ali pa brez kakr{negakoli hardvera? Na obe vpra{anji je odgovoril nikalno in posku{al vzpostaviti novo, na kvantni mehaniki utemeljeno vzajemno odvisnost med duhom in mo`gani, med zavestjo in fizi~nim svetom. V jedru kvantne mehanike “opazovalnega - oz. merilnega problema” je vpra{anje, “how consciousness (specifficaly, the consciousness of the observer) fits into, or maps on to, the physical world”. Kako se opazoval~eva zavest prilega fizikalnemu svetu? Fizikalno stanje opazovanih mo‘ganov podle‘e toku opazoval~evih izkustev - pa tudi toku zavesti - dolo~ene z in izhajajo~e iz mo‘ganov, ki morajo {e v istem trenutku sodelovati v posebnostih izbranega in opazovanega objekta. Za zavestno opazovanje smejo biti ozna~ene le deljene posebnosti med mo‘gani in izbranim opazovanim objektom. To je Lockwoodova teorija. Z 82 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa drugimi besedami, da bi bilo zavestno do‘iveto, mora biti v fizikalnem kvantno mehanskem stanju opazovanega predmeta nekaj, kar odgovarja kvantno mehanskemu stanju dela opazoval~evih mo‘ganov. Torej je nekaj takega kot sta duh in zavest, poenostavljeno re~eno, ‘e inherentno predmetom in strojem. Zavest, opazovano in opazovalec se med seboj simulirajo, prena{ajo lastnosti drug drugemu. Kvantno mehanska formulacija problema merjenja kot sodelovanje opazovalca v opazovanem sistemu je torej vpra{anje zavestne projekcije, inherentne zavedanju stvari samih. ^love{ko vme{avanje v svet torej ne more delovati proti volji stvari, in ker je le svet tisti, ki ga opazimo, izbiramo v njem le tiste re~i, ki jih lahko zaznamo z na{imi ~utili. Re~i, ki jih torej zaradi dolo~enih njihovih lastnosti dejansko ~utno zaznamo, morajo tem lastnostim vzajemno odgovarjati. “Ist das Auge sonnenhaft”, je formuliral Goethe problem tega odnosa. Temu se re~e antropomorfnost, ali z besedami W. v. O. Quina “naturalizirana spoznavna teorija”. 19 Josip Ru|er Bo{kovi}, Teorija prirodne filozofije, Sveu~ili{na naklada Liber, Zagreb, 1974. Glej “Boscovich Covariance”, Otto E. Rössler. 20 Op. cit., str. 273. (Nos nec modos existendi locales posse absolute cognoscere, nec absolutas distantias, et magnitudi-nes.) Kompenetracija materije in duha Veliki raziskovalec kaosa Otto E. Rössler19 me je opozoril, da je to teorijo z vso ostrino predlagal ‘e Josip Ru|er Bo{kovi} 1763 (delno 1758) v svojem delu Teorija naravne filozofije (Theoria philosophiae naturalis). Svoj zakon temeljne vodilne sile opisuje Bo{kovi} kot splo{no na~elo kovariantnosti, po katerem naj bi bil univerzum opisan v razmerju do opazovalca in da celo premiki znotraj opazovalca transformirajo svet. Bo{kovi}eva krivulja, ki ponazarja njegov temeljni zakon, lahko privzame podobo asimptoti~ne veje, s ~imer bi bil na{ univerzum nek sebe vsebujo~, zaprt kozmi~ni sistem. To bi pomenilo, da se z nami ne bi mogla povezati nobena to~ka zunaj tega univerzuma, ker bi to dopustilo mo‘nost nekega neskon~nega prostora, napolnjenega s kozmi~nimi sistemi, ki medsebojno ne morejo interferirati. Prav tako v takem univerzumu duh, razen tega, v katerem eksistira, ne bi nikoli mogel zaznati drugega univerzuma. To je predslutnja kvantno mehanske interpretacije mnogoterih svetov, kjer je prostor dejansko neskon~en, dojeti pa ga je mo~ le kot kon~nega. To opisuje Bo{kovi} v razdelku Dodatek II “O prostoru in ~asu, kakor ju spoznavamo” (Supplementa II “De Spatio, et Tempore, ut a nobis cognoscuntur”): “Ne moremo abolutno spoznati niti lokalnih na~inov obstajanja, kot tudi ne moremo absolutno spoznati oddaljenosti in velikosti”.20 ^e bi se univerzum naenkrat za~el vrteti v drugo smer, ~e bi se skr~il ali raz{iril, tega ne bi bili opazili. Ta zgodnja teorija relativnosti vsebuje tudi ‘e kvantno mehanski “problem merjenja”, “to, kar smo povedali o meri prostora, lahko brez te‘av prenesemo tudi na ~as; tudi v ~asu nimamo nobene dolo~ene in stalne mere.”21 VIRTUALNA RESNIČNOST 83 Peter Weibel 21 Op. cit., str. 275. (Quae de spatii mensura diximus, haud difficulter ad tempus transferentur, in quo itidem nullam habemus certam, et constantem mensuram.) 22 Op. cit., str. 265-276. (Modi illi reales singuli et oriuntur, ac pereunt, et indivisibiles prorsus mihi sunt, ac inextendi, et immobilies, ac in suo ordine immutabiles. Ti et sua ipsorum loca sunt realia, ac tempora, et punctorum, ad quae pertinent. ... infinitis numero possibilius materiae punctis respond-ere infinitos numero possibiles existendi modos, sed ciuivis puncto materiae respondere itidem infinitos possibiles existendi modos, qui fint omnia ipsius puncti possibilia loca. Haec omnia satis sunt ad totum spatium imaginarium habendum, et quodvis materiae punctum habet suum spatium imaginari-um immobile, infinitum, continuum, ... Quodvis punctum materiae habere integrum spatium, ac tempus imaginarium suum: quid fit compene-tratio.) Zavesti torej ni mogo~e enostavno od{teti od sveta materije, celo Kantovi absolutni apriorni pojmi (onstran na{ega izkustva, t.j. prostor in ~as) so relativirani: “kakor ju spoznavamo” (“ut a nobis cognoscuntur”). Tudi zavedanje samo ni absolutna kategorija a priori. Ta vzajemni odnos med vednostjo in svetom razlaga Bo{kovi} z zapleteno idejo “kompenetracije” in s koeksistenco to~k materije v ~asu. Zavedanje nastane kot kompenetracija materije in duha, kot proces, ki ju dolo~a. Znamenita je njegova doktrina impenetrabilnosti: “Ti na~ini resni~nosti posami~no nastajajo in posami~no propadajo. In po mojem mnenju so povsem nedeljivi, nerazse`ni in negibljivi, kot tudi nezamenljivi v svojem redu”, ki jo opredeli aksiomati~no: “Dve to~ki materije ne moreta biti v isti to~ki vesolja in hkrati v isti ~asovni to~ki.” Kritiki so spregledali, kar Bo{kovi} pove kasneje: “neskon~nemu {tevilu mo`nih to~k materije ustreza neskon~no {tevilo mo`nih na~inov obstoja. Toda vsaki to~ki materije ustreza tudi neskon~no mnogo mo`nih na~inov obstoja, ki so v bistvu vsa mo`na mesta te to~ke.” Zatorej “vsaka to~ka materije ima svoj imaginaren prostor, ki je negibljiv, neskon~en in neprekinjen.” “Vsaka to~ka materije ima svoj celoten imaginaren prostor in ~as; lastnost kompenetracije.”22 Virtualni prostor je psihoti~en prostor Ta imaginarni prostor je virtualni prostor. Virtualna resni~nost se torej dogaja v Bo{kovi}evem prostoru. ^e torej v ~utni resni~nosti dve telesi zares ne moreta biti v isti to~ki prostora, v isti to~ki ~asa, potem to lahko dose‘emo le v virtualnem prostoru. Podatkovna rokavica in podatkovna o~ala proizvajajo neko se{tevanje resni~nega in imaginarnega prostora, ko lahko ra~unalni{ko proizvedena sfera zasede prostor, kjer so ‘e tudi drugi predmeti. Virtualna resni~nost je torej nekak{no popotovanje v imaginarni Bo{kovi}ev prostor, kjer realno in mo‘no skleneta neko koeksisten-co. Virtualni svetovi so svetovi kompenetracije. Njihova atraktivnost je prav v tem, da vsaj simulirajo kljubovanje klasi~nim naravnim zakonom, v simuliranem preseganju tiranije hinc et nunc, prostora in ~asa. Ko sebe, svojo resni~no roko vidim v simuliranem prostoru in lahko opazujem tako resni~ne kot imaginarne objekte, kako reagirajo na moja dejanja, se razblini klasi~na predstava prostora. Tak{en prostor, v katerem eksistirata prisotno in odsotno (navzo~e, nenavzo~e) in v katerega mi je prvi~ omogo~eno dejansko prodreti, je slikovni prostor (Bildraum). Pri video-instalacijah tipa zaprtega kroga sem tudi ‘e bil v sliki. To je pri svojem slikarstvu najprej uporabil Jackson Pollock, toda za samega sebe, za svojo subjektivnost. Saj v sliko vstopa opazovalec. Opazoval~ev vizualni spekter in slikovni prostor slike se sedaj pome{ata, sodelujeta, kajti, kar opazovalec po~ne v slikovnem prostoru, po~ne tudi v svojem 84 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa resni~nem okolju. Teleprezenca, ki se dogodi tako v opazoval~evem vizualnem prostoru kot v slikovnem prostoru slike, raztopi klasi~no definicijo prostora, ~asa, opazovalca itd. Virtualno okolje torej ni resni~ni svet, ni resni~nost, temve~ navidezna resni~nost zastopa resni~nost, v njem izpolnitev ‘elja ustreza resni~nosti, tu sovpadata zunaj in znotraj, fantazija in resni~nost, jaz in drugi. Myron W. Krüger je “navidezno dejanskost” definiral kot okolje, kontrolirano z ra~unalniki, ki zaznavajo na{e potrebe in nanje reagirajo.23 V virtualnem svetu sta utele{ena vsemogo~no do‘ivetje in na~elo u‘itka v svoji naj~istej{i obliki. V tak{ni resni~nosti deluje psihotik in jo inscenira kot halucinatori~no izpolnitev ‘elje. Bojni krik psihotika se zatorej glasi: “V. R. everywhere”. V svojem delu Nelagodje v kulturi, kjer je Freud cilje tehnologije predstavil kot ustvarjanje nadomestnih organov in udov, kot nadomestitev naravnih z umetnimi organi, s ~imer ~lovek kon~no postane proteti~ni bog (Prothesengott), je opisal ravno tiste vsemogo~nostne fantazije, ki jih omogo~i tehnika s simulacijo. V virtualni resni~nosti bo mo‘na halucinatori~na izpolnitev ‘elje, ki negira te‘ave ‘ivljenja in nasprotovanje predmeta. Cyberspace je ime za tak{no psihoti~no okolje. Z njim pade zadnja meja med resni~nostjo in izpolnitvijo ‘elje. V najslab{em primeru bo od VR gibanja ostala le infantilna industrija igra~, v najbolj{em pa orodje za tehnologijo vesoljskih poletov, ko bi se iz VR-konceptov lahko uresni~ili znanstveno-fantasti~ni teleportacijski stroji, ki bi prestavljali ljudi od ene zvezde do druge.24 23 Myron W. Krüger, Artificial Reality. Addisons Wesley, 1983. 24 K omenjenemu podro~ju glej novo Science-fiction-Cyberspace in Cyberpunk-gibanje. Obe antologiji: Bruce Sterling (ur.), Mirror-shades. Paladin, London, 1988. Rudy Rucker, P.L. Wilson, R. A. Wilson (ur.), Semiotext SF. N.Y. 1989, nudita izvrsten uvod. 25 Citirano po Bernhard Mitterauer, Architektonik. Entwurf einer Metaphysik der Machbarkeit. Brandstät-ter, Wien 1989. Digitalni dataizem “Na za~etku je bilo {tevilo.”25 Tako naj bi se za~ele vsake digitalne sanje. Prvi digitalni mislec je bil Pitagora. Z njim se za~ne vsak filozofski nazor (Weltschau), ki trdi, da so {tevila tista, ki stojijo za vsemi strukturami pojavov, in da {tevil~na razmerja (celih {tevil) tvorijo harmonijo. Tudi Platon je bil glasnik te digitalne harmonije. Hrepenenje po perfektni harmoniji, ki se izra`a v {tevilih in njihovih medsebojnih razmerjih, je pripeljalo do zlatega reza, bo`anskega sorazmerja, v umetnosti in arhitekturi antike in za ~asa njunega ponovnega rojstva v renesansi. Njen veliki umetnik Leonardo da Vinci je bil naslednji digitalni sanja~. Francoski filozof Descartes je v svojih prizadevanjih, da bi matemati~no metodo utemeljil kot univerzalno metodo znanosti (mathesis universalis) zatem digitalne sanje prvi~ formuliral kot znanost. Digitalne sanje so torej tista pitagorejsko-platoni~na metafizika, po kateri je svet mo`no prikazati s {tevili in {tevil~nimi razmerji. Pri tem je zanimiva misel, da simulirani Descartes lahko ravno tako korektno izpelje svojo eksistenco kot resni~ni. Simulacija, ki ogro`a digitalne sanje, izvira torej iz njih samih. VIRTUALNA RESNIČNOST 85 Peter Weibel Cilj digitalnih sanj je univerzalna matematizacija sveta. Tudi v Linzu delujo~i astronom, Johannes Kepler, ki je bil izto~nica za leto{njo Ars Electronica ’90, je bil tak{en sanja~, ki je s svojim Harmonices Mundi, izdanim leta 1619 v Linzu, napisal poglavitno delo digitalne harmonije, harmonije sveta, temelje~e na {tevilih. Odlo~ilen preboj je uspel filozofu in matematiku Leibnizu pribli‘no stoletje kasneje, ko je razvil teorijo binarnih {tevil, binarno kodo: zapis vseh {tevil sveta le z dvemi {tevili, namre~ 0 in 1 (praznina in polnost, nebit in bit). Kar je takrat veljalo za matemati~no nenavadnost marginalnega interesa, je postalo center in osnova moderne ra~unalni{ke tehnologije. S predstavljivostjo vseh {tevil z dvema {tevilkama, 0 in 1, je Leibniz postavil temelje za tehnolo{ko uresni~itev digitalnih sanj. Njegovo delo je poskus, nadomestiti logi~no sklepanje z ra~unanjem, torej logiko z matematiko oz. mi{ljenje s strojem, ki bi avtomati~no omogo~al dokaze s pomo~jo dveh {tevilk (0,1). Leibnizovo odkritje so pribli‘no dve stoletji kasneje pretvorili v algebrai~no stikalo, logi~no omre‘je, ki temelji na elektri~nem omre‘ju, v tehni~ne stroje, kjer sta {tevilki “0” in “1” indikatorja prisotnosti ali odsotnosti elektri~nega toka. Digit pomeni angle{ko {tevilka. Tako je nastala digitalna tehnologija, elektronski ra~unalni{ki stroji, digitalni ra~unalniki. Ra~unalni{ki stroj je bil torej od vedno popotni spremljevalec digitalnih sanj. Saj je prvi znani ra~unalnik izumil tesni prijatelj Keplerja, Wilhelm Schickard (1592-1635) iz Tübingena. Ra~unalni{ka tehnologija je torej najsodobnej{i vrhunec digitalnih sanj, ki bi svet ‘elele videti kot {tevil~ni kozmos, ga simulirati iz {tevil~nih zakonov in ga rekonstruirati. Digitalne harmonije, kalkulatorji in virtualni stroji izvirajo iz istih ~lovekovih sanj: da bi s pomo~jo {tevil in njihovih zakonov spremenil naravo v ~love{ko in od ~loveka kontrolirano okolje, ukrotil stra{ljivost naravnih sil, da bi naravne sile vnaprej napovedoval in jih naredil za ~loveku obvladljive. To so temelji, na katerih postopno nastaja nov svet, ustvarjen od samih ljudi, umetna resni~nost, ki je ~loveku navidezno prijaznej{a kot sovra‘na narava. Tak{ne anticipacije navideznih resni~nosti kot ra~unalni{ko kontroliranih strojnih svetov, ki inteligentno reagirajo na na{e potrebe, bodo v sredi{~u leto{nje Ars Electronica ’90. Data glove (podatkovna rokavica), data suit (podatkovna obleka), data glasses (podatkovna o~ala), data banks (banke podatkov), - so indikatorji nekega novega, podatkovnega sveta. Dataizem namesto dadaizma. Digitalni credo (um), ki se je za~el s Pitagoro, je v dana{nji digitalni ra~unalni{ki tehnologiji nedvomno dosegel perfekcijo. V de‘eli hipermedijev in hipermatov so virtualni stroji nova generacija avtomatov. ^love{ka interakcija s trodimenzionalnimi Cyber-modeli v kot-da-svetu (virtualnem svetu) je zanesljivo izbolj{ana oblika interakcije ~lovek-stroj in simulacije; do sedaj najpopolnej{e simulacije. Antropomorfizacija stvari je dosegla nov 86 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa vi{ek. Samodejnost in samostojnost stvari (inteligentnih virtualnih strojev). To, ~esar se je Heidegger bal, da bo tehnologija nadomestila naravo in telo, se bo z VR uresni~ilo. V virtualni resni~nosti (VR) podvojeno in delno imaginirano kot najaktualnej{a mo‘nost tehni~nega preoblikovanja telesa verjetno pomeni nek odvzem mo~i, toda tudi izpopolnitev telesa. Zdaj se brez nevarnosti lahko gibljem tudi v obmo~jih, nevarnih za moje naravno telo. Ta Jaz, stanje zavesti, potrebuje manj telesa. VR osvobaja moj zavestni Jaz od udov in narave. Skozi tehni~no deteritorializacijo je subjektivno v VR povzdignjeno v novo kategorijo res extensa, prostora in trenutka, namre~ v virtualni infinitum, kjer je subjekt tehni~no imaterializiran. Zavest si je skoz evolucijo s survival of the fittest simulation in s simulation of survival ustvarila vedno kompleksnej{e modele in bolj{e medije. Legendarni “duh v stroju” ustvarja vedno bolj samoizpopolnjujo~e se stroje. Zavedanje kot gonilna sila evolucije si ustvari tudi simulacijo zavedanja. Zaradi svojih selektivnih mehanizmov, ki sem jih na kratko opisal na primeru mimikrije kot adapta-cijske strategije, je resni~nost preluknjana od simulacij, perforirana s strategijami navideznega in varanja. V tak{nih simulacijah je treba iskati “duh v stroju”, to kar Lockwood opisuje kot Bosejeve zgostitve. Digitalni stroji - Konec digitalnih sanj? Tudi definicija virtualnosti (Ch. G. Langtona) v knjigi Artificial Life meri v to smer. Zanj so “virtualni delci” dejanske molekule `ivljenja, kajti njihove lastnosti ni mo~ lokalizirati niti v sistemu niti v delih, temve~ nastopijo le v svojih interakcijah. Virtualen je nek sistem, ~e njegovi deli in njegova celota svojih lastnosti ne izolira, temve~ jih poka`e le v trenutku njihovega sou~inkovanja (kompe-netracija bi rekel Bo{kovi}). Tak{ni virtualni sistemi so ravno nelinearni dinami~ni sistemi, `ivi sistemi. Duh je virtualen element v strojih telesa. Telo funkcionira z duhom in duh v telesu. Sedaj razumemo, kako bi se iztekel poskus odstranitve duha iz telesa z operacijskim posegom. V skladu z Bo{kovi~evo teorijo (“Vsaka to~ka materije ima svoj celoten imaginaren prostor in ~as; lastnost kompenetracije.”), kvantno teorijo in virtualnostjo, to ni mogo~e. Zaradi teh definicij virtualnosti je morda treba re~i, da simulacije prej ustrezajo nelinearnim dinami~nim sistemom. Ko smo v na{i evolucijski teoriji govorili o simulaciji, smo v bistvu mislili na virtualnost. Simulacija dose‘e svoje bistvo {ele v virtualnosti. Ura je mehani~en sistem pa ima vseeno zelo rahle virtualne poteze, kajti kot ura obstaja le v premikanju kolesja, oskrbovanem z eksterno energijo. Toda kazalec ostane kazalec, naj bo ura “mrtva” ali “`iva”. Tak mehani~en sistem je tudi proteti~no telo klasi~nih funkcij, kajti tudi telo ostane isto; telo in njegovi deli nikoli ne VIRTUALNA RESNIČNOST 87 Peter Weibel izgubijo svoje identitete, se ne razcepijo. Vedno je le se{tevek svojih delov. Ra~unalnik ka‘e ‘e ve~ virtualnih potez; kot digitalni avtomat je prevod narave v nek drug jezik, ki po~asi vodi v stanje virtualnosti. Ne ostaja isti. Njegov hardver, njegovo telo, se je in se {e bo spreminjalo. Kar ostane, je seveda njegovo bistvo, binarno kodiranje. V nasprotju z uro je za ra~unalnik program, jezik, algoritem, informacija, sporo~ilo pomembnej{e kot njegov nosilec, telo, stroj. Dejali bi lahko, da ka‘e ve~ “duha” kot ura. Telo postane v dolo~eni meri njegov klon, kolikor bolj se binarno {ifrira in de-{ifrira, oz. z dekodiranjem zavzema distanco do samega sebe. Je morda telo kvantni ra~unalnik, ki nam ga ne uspe zgraditi? Kakor kvantni ra~unalnik po{ilja kopije samega sebe v druge univerzume, tako po{ilja telo kopije samega sebe v druge, virtualne svetove. Ra~unalnik je torej simulativno proteti~no telo, ki na isto~asnost duha in telesa ‘e namiguje kot na znamenje virtualnosti. Vendar, dokler je ra~unalnik proteti~no telo, ostaja mehani~no telo, ki mu manjka resni~na ‘ivljenjska sila: virtualnost. Torej imamo na eni strani ra~unalnike, ki simulirajo bistvo “duha” mo`ganov, in robote, ki simulirajo “`ivljenje” telesa. Bo mogo~e oboje zdru`iti? Duh in telo? Da, ~etudi le v virtualni resni~nosti. V tem smislu so virtualni stroji postaja na poti od “misle~ih” k “`ivim” strojem. @ivi stroj ni le virtualen, temve~ je, ~e naj razlika med ~lovekom in strojem ostane ve~na, tudi imun na simulacijo. ^e bi bilo vse mogo~e umetno izra~unljivo, predstavljivo in izdeljivo s pomo~jo {tevil in binarnega {ifriranja - digitalne sanje -, potem bi lahko vse tudi simulirali. Toda navedel sem argumente, predvsem kvantne fizike, zakaj digitalne sanje ne morejo biti univerzalno veljavne. Moj glavni argument pa je sama teorija simulacije. Aids ka‘e, da je perfektni virus tisti, ki je imun na simulacijo. Teza I: Najvi{ja stopnja simulacje je, biti sam imun na simulacijo. (Kopija brez originala, klon brez telesa.) Neko~ se je temu reklo principio individuatonis. Kako bi bilo potemtakem mo~ realizirati “‘iv” stroj (na digitalni osnovi), ki bi lahko popolnoma simuliral ~loveka, ko pa verjamemo, da je ~lovek sam najvi{ja stopnja simulacije, kon~ni izdelek evolucije kot survival of the fittest simulation? Upo{tevaje tezo I, da je ~lovek imun na totalno simulacijo, tak stroj ne bi bil popolnoma simulirajo~. Nek (digitalen) stroj torej ne more docela simulirati ~loveka. Moj drugi argument trdi, da je ‘ivljenje neka virtualna lastnost. Definicija virtualnosti pa pravi, da to ni lastnost, ki je v stvareh, strojih, delih ali v sistemu, kar vse je mo~ simulirati, temve~ eksistira le v medigri vseh delov. To virtualno medigro pa per difinitionem ni mo~ simulirati. Zaradi virtualnosti ni mogo~e simulirati vsega, oz. vsaj digitalno ni mogo~e vsega simulirati. Najbolj{i virtualni stroj do sedaj je torej virus oz. jezik. Zaradi tega pravi Burroughs: “Language is a virus of outer space.” 88 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa Jezik je dober zgled za virtualen sistem v na{em pomenu. Na eni strani se jezik pojavi kot mehanski urni mehanizem, determiniran sistem s 26 elementi (~rke) in v determinirani algoritmi~ni strukturi (slovnica). Le da so nekateri mnenja, da ravno jezik ni ni~ drugega kot programirana serija variant, kombinacij, permutacij. Toda tudi nek neskon~en ~asovni prostor ne bi zadostoval, da bi na tak na~in izdelali tekstovno telo (pisna dela) zadnjih 2000 let. Dejstvo, da je bila onstran mehani~ne kapacitete izdelana smiselna koli~ina teksta, kar tudi povsem mehani~na kombinacija tekstovnih elementov ne bi zmogla opraviti celo v neskon~nem ~asu, ka‘e, da tudi tukaj argument neke vrste naravne selekcije algoritmov ne more biti pravilen. Jezik je ve~ kot le nek mehani~en sistem. Nekaj ustvarja hitrej{e smiselne kombinacije elementov, kot bi bilo mo‘no na ~isto mehani~ni na~in. Je to tisto, kar imenujemo duh? Vsekakor tega duha ne bi mogli najti v stroju, v stroju jezika, tudi ne v slovnici, temve~ v mo‘ganih, kjer ti determinirani kon~ni elementi in algoritmi izdelujejo neko neskon~no, nedeterminirano serijo smiselnih stavkov. [ele v dinami~ni igri elementov mehani~nega sistema jezika, ki so vtkani v nemehani~ne mo‘gane, nastane stanje virtualnosti, o katerem potem pravimo, da nek jezik “‘ivi”. Kvantna mehanika nas torej pribli‘a k temu, da Morav~ev model in AI hipoteza, po kateri je do razvoja zavedanja pri{lo prek naravne selekcije algoritmov ali programov in je kot tak digitalno simulirajo~, ne zadostujeta in nimata izklju~ne veljave. Gödelov teorem postavlja ne-algoritmi~no naravo ~love{kega “matemati~nega” duha. R. Penrose je ravno tako mnenja, da vsi ra~unalniki niso digitalni in da ni vse digitalen ra~unalnik, t.j. da vsega ni mogo~e natan~no modelirati prek digitalnih izra~unov. 26 Glej najpomembnej{e delo “Machines Virtuelles”, Traverses 44.45, Sept. 1988, Centre Georges Pompidou, Paris. Virtualni stroji Po kibernetiki, AI in robotiki so virtualni stroji {e zadnji izraz digitalnih sanj, in tudi njihov konec.26 Ra~unalnik kot je NETalk Terryja Sejnowskega, ki samega sebe u~i glasno brati nek napisan tekst, je govore~emu ~loveku {e kako blizu. Simulacija (nevralnih omre‘ij) se zdi perfektna, prav tako tudi rezultat. Bodo virtualni stroji postali glavni protagonisti globalnega procesa, v katerem bo ~lovek enostavno gledalec in parazit? Perfektna tehni~na mimesis oz. simulacija bi toliko napredovala, da bi naravni svet nadomestila z navidezno tvorbo, v kateri se ~lovek sam abstrahira oz. nastopi samo {e kot gledalec. Parabola nam ka‘e posledice tak{ne perfekt-ne simulacije: ~lovek kot simulator stroja, kot prazen torzo in zato lahka ‘rtev mitov in drugih gospodovalnih programerjev resni~nosti, ki {e enkrat obljubljajo totalnost in avtenti~nost. Toda ti kontrolirani, prera~unavani in konstruirani svetovi se ne imenujejo virtualni zato, ker posnemajo naravo, temve~ zato, ker digitalno simulirajo podobo prevare. So simulacije, ra~unalni{ki oz. VIRTUALNA RESNIČNOST 89 Peter Weibel kiberneti~ni modeli za imaginarne svetove, ki se podrejajo zakonom logike in fizike in jim hkrati navidez kljubujejo, ker izdelujejo imaginarne prostore, v katerih je vse mo‘no. Virtualni svetovi so iluzorni svetovi, trideminzionalni kot-da-svetovi temelje~i na digitalni tehnologiji. Virtualne umetne/navidezne resni~nosti so alternativne resni~nosti. So informacijski prostori, ki v prostorskih in ~asovnih dimenzijah vsebujejo imaginarne objekte, ki jih je mo~ manipulirati neposredno ali iz oddaljenosti. Objekti v virtualni resni~nosti reagirajo na ~loveka, opazovalec jih lahko vodi, npr. premiki opazoval~eve glave lahko poka‘ejo predstavljene digitalno simulirane objekte v razli~nih proporcih in perspektivah. ^lovek torej interagira z izdelki svoje imaginacije, ki mu jih digitalno pri~ara ra~unalnik. Ravno v tem so virtualni svetovi ve~ kot le umetne, digitalne simulacije dejanskosti. Prav zato, ker je opazovalec sam v sliki, ker je prav opazovalec emfati~en del te umetne dejanskosti, lahko goji iluzijo, da njegovo telo agira kot klon znotraj lastnega polja obraza, in hkrati zunaj virtualnega sveta vodi imaginarne objekte. S tem relativira univerzalnost digitalnih sanj. Kajti opazovalec, kot producent tega virtual-nega sveta, ni digitaliziran. Stroj na mestu ~loveka kot opazovalca v virtualnem svetu ne bi bil smiselen, kajti za stroj je vse simulirano, razlike med resni~no osebo in ra~unalni{ko generiranim objektom ne obstajajo, ker oba hkrati obstajata v podatkovnih o~alih. Ra~unalni{kemu ekranu sta oba digitalno simulirana, tudi ~e bi obstajalo opozorilo, ki bi mu sku{alo dopovedati, da eni objekti obstajajo pred o~ali (eksterno) in drugi na o~alih in skozi njih (interno). Virtualnost, v kateri se medsebojno pre‘emajo simulacija, imaginacija, resni~nost, je psihoti~en prostor, toda hkrati ga ni mogo~e brez ostanka digitalizirati. Virtualni svetovi obstajajo torej prek opazoval~eve vloge, so uporabnikovi prerezi resni~nega in simuliranega sveta, kvantno mehani~na omejitev digitalnih sanj. Virtualni svetovi stojijo med digitalnimi sanjami in kvantno mehaniko. Tako nastane neko ra~unalni{ko kontrolirano in izdelano okolje, ki reagira na ~love{ke potrebe in ideje. ^e bi bilo vse prera~unljivo, bi bilo vse determinirano. Tako pa smo pred alternativo: simulacija imaginacije z virtualnimi stroji bi lahko pomenila determinacijo imaginacije, ali pa odprtost determiniranega za imaginacijo. Teorija kaosa in kvantna fizika prej ka‘eta na nedeter-miniran duhovni kozmos. Digitalne umetnosti, nastale iz kozmologije {tevil, so torej vezni ~len med digitalno zaklju~enostjo ter neomejenostjo imaginacije, na~in obrambe ~loveka, da postane vedno bolj nesimulirajo~. Vendar ne z izlo~enjem digitalnega, t.j. da se tisto, kar je prera~unljivo, prive‘e. Temve~ nasprotno, vse kar je izra~unljivo, formalizirano, mehanizirano, naj se razi{~e in naredi, da bi se lahko izrazilo in povnanjilo. Strojno podprta umetni{ka kreativnost zaradi tega ni ugovor in {e manj postbiolo{ko ‘ivljenje. Kajti oboje {e ne pomeni duha. Neka digitalizirana umetna 90 VIRTUALNA RESNIČNOST Virtualni svetovi: cesarjeva nova telesa kreativnost, ekspertni sistem za izdelovanje umetnosti, algoritem za izdelavo umetni{kih del, bo nekega dne mogo~a in producirala bo umetni{ka dela vseh vrst, ki bodo enakovredna “pravim”. S tem se bo le pokazalo, kako malo vredna je bila dosedanja umetnost, kako zelo mehani~na in neduhovna je bila, in kako zelo potrebujemo estetiko virtualnega. Mehanizirana kreativnost, avtomat, nas bo torej osvobodila mnogega dreka. Tehnika kot razsvetljensko delo ~loveka, ki raziskuje samega sebe? Virtualni stroji torej opremljajo duha z novimi telesi, s tem ko ga obla~ijo v nova teletelesa in teleorgane in pripravljajo sceno za tisto, kar je Moravec imenoval “izmetavanje duha iz telesa”. Po oblekah, mehani~nih strojih, dobi cesar, duh, sedaj tudi nova telesa. Le da se to ne dogaja transplantativno niti biogenetsko niti robotsko, temve~ tako, da duh dobi nove umetni{ke “proteti~ne organe”, namre~ virtualne stroje kot so podatkovna rokavica itd. Ti teleorgani delajo iz ~loveka frojdovskega “proteti~nega boga”, oz. telebo`anstvo, boga teleprezence namesto boga vsepri~ujo~nosti. Virtualni stroji ustvarjajo tele-telo in so tako cesarjeva nova telesa, nova telesa duha. Prevedla Mirjana Rakitovec-Rozman Peter Weibel, teoretsko in prakti~no se udejstvuje na podro~ju medijske umetnosti, matematike, glasbe in performansa. V letih 1985-89 je bil profesor na oddelku za {tudij medijev. Direktor laboratorija za digitalno umetnost (Digital Arts Laboratory), na dr‘avni univerzi v New Yorku in Buffalu. Od leta 1985 je profesor na koled‘u za uporabne umetnosti na Dunaju. Leta 1989 je ustanovil In{titut za nove medije v Frankfurtu in je njegov direktor. Vir: Peter Weibel: “Virtuelle Welten: Des Kaisers neue Körper”, v; G. Hattinger, M. Russel, C. Schöpf in P. Weibel (ur.): Ars electronica 1990, Band II, Virtuelle Welten, Veritas Verlag: Linz, 1991, str. 9-38 VIRTUALNA RESNIČNOST 91 Elektronska umetnost iMike A. Hentz V elektronski umetnosti obstaja navidez malenkosten dejavnik: brez električnega toka ne gre. Brez električnega toka elektronska umetnost sploh ne obstaja. Ta je neviden in kot tak neobičajen element v “likovni ali vizualni umetnosti”. Nevidna energija ima v tradiciji božji značaj. V grški in rimski mitologiji so bogovi obvladovali nepreračunljiv blisk in strahvzbujajoč grom. Blisk in grom (in ogenj) so ljudje sveto spoštovali. Električni tok je kot energija tekoč, stalen in neposreden. Prva izkušnja z električnim tokom je za vsakega otroka odločilno doživetje. Otrok ga poskuša doseči (z rokami, z usti), da bi ga potlej dojel. Ko seže po vroči plošči na štedilniku ali po vtičnici, se opeče ali pa ga strese. Procesa samega otrok ne vidi, toda s tem ko občuti nekaj nevidnega, lahko s pomočjo teh doživetij razvije abstraktno mišljenje (predstavo). Lahko rečemo, da je električni tok eden prvih korakov na poti k abstraktnemu mišljenju. Abstraktno mišljenje je v tem primeru kreativni korak k predstavi (pretekli in prihodnji) in k vzpostavitvi razumevanja, koncepta. Koncept dojemanja se širi iz sedanjosti tja v smer predstave o prihodnjem, možnem. To je začetek poetskega in idealizacije ter prvih popravkov v dojemanju resničnosti. Je začetek ustvarjanja, umetniške vizije. Pred obstojem elektrike in elektronskih medijev (in virtualnega prostora) so obstajali bogovi, duhovi in nadrealno, in sicer s pomočjo literature, pripovedovanja zgodb (priče takoimenovanih religioznih dogodkov) in z upodobitvami in interpretacijami v likovni umetnosti, kot so upodobitve nebes in pekla (npr. Hvroni-mus Bosch), nevidnih sil (angeli) in energije, materializirane v piktogramih ali simboličnih upodobitvah. S predstavami ali spominskimi oporami in prevodi v vidne koordinate si pomagamo takrat, kadar so naše oči prešibke za dano obzorje. Značilni so na primer VIRTUALNA RESNIČNOST 93 Mike A. Hentz monitorji ra~unalnikov, saj prevajajo strojno mehaniko (ki nam je komajda {e ~itljiva) v nam razumljiv, logi~en jezik. Ti prevodi konceptualnih, nevidnih elementov so pomembni sestavni deli elektronske (ali medijske) umetnosti. V definiciji medijske umetnosti je marsikaj pome{anega in zamenjanega. Npr., kaj je ra~unalni{ka umetnost? Grafika, animacija, elektronska glasba, elektronske mre‘e ali komunikacija? Isto vpra{anje lahko zastavimo ‘e v primeru telefona ... komunikacija, monolog ali telefonska umetnost... sicer lahko prirejamo tudi telefonske koncerte, tudi slikarstvo na primer dosega svojo optimalno u~inkovitost v likovnem oblikovanju in v potezah ~opi~a. Sicer lahko tudi s ~opi~i izvajamo glasbo, toda ali to ustreza mediju slikarstva? Tako so elektronske medije na umetni{kem podro~ju pogosto neustrezno uporabljali. Obstajali so npr. poskusi, da bi z ra~unalnikom in videom delali slike: to pomeni, da staro, od nekdaj znano prevzemamo in apliciramo, medija pa ne razi{~emo in ne izkoristimo njegovih mo‘nosti. Ikonografija, simbolizem, zamrznjeno ‘ivljenje, postoj trenutek! -To je vendar mirovanje, to je proti gibljivemu toku, teko~im slikam (video), animacijam, procesom, interaktivnosti, mre‘am (ra~unalni{kim, televizijskim, radijskim), komunikaciji (telefon, ra~unalnik, televizija, radio). Seveda se podajamo v neznano in, glede na nedokazljivo kvaliteto, skoraj nepregledno go{~avo (npr. podatkov), zato se radi zate~emo v tradicionalne vrednote in preverjene pozicije. S preglednim umetni{kim delom je preprosteje kot z nevidnimi, ~asovno omejenimi procesi. V ‘ivo (televizija, koncerti itd.) se odvija prehitro, da bi jih lahko dojeli. Kar je umetno in nenaravno otrplo, je danes pojmovano kot vsebinsko tehtnej{e od pretakajo~ih se energij. Video in avdio umetnost (z nosilci: trakovi ali plo{~ami) je mogo~e nadzorovati (v tradicionalnem smislu), z mo‘nostjo ponavljanja smo le nekako ohranili obstojnost, da nam ne morejo kar tako ube‘ati. Video postaja televizijska umetnost, avdio umetnost postaja radijska umetnost, kar v resnici pravzaprav ne dr‘i. Na ta na~in staro konzervo ena~imo z interaktivnostjo, realnim ~asom, live (v ‘ivo), (mo‘nimi) masovnimi mediji. V televizijskem in radijskem mediju (seveda tudi pri ra~unalnikih in radiu) se odpirajo veliko ve~je mo‘nosti. Npr. sistem dvosmerne komunikacije kot raz{iritev enosmernega sistema, monologa ali traku (konzerve). Umetnik se nahaja pred novim delovnim poljem, svoje inter-pretacijske in asociacijske sposobnosti mora raz{iriti s kreativnim posredovanjem in oblikovanjem komunikacijskega procesa. Aktivno stoji sredi procesov in s svojo domi{ljijo izumlja rituale kolektivnega ali komunikativnega zna~aja... kakor stoji slikar pred sliko, kjer odlo~a o barvi in potezi ~opi~a, stoji umetnik v polju medijske umetnosti pred ‘ivim materialom in odlo~a, kot nakak{en Master of Ceremony, o oblikovanju ritma, vsebin in ~asov, aktivno ali interaktivno. 94 VIRTUALNA RESNIČNOST Elektronska umetnost V virtualnem prostoru lahko ustvarja nove vizije, ki zadobijo lastno resni~nost. (Delo je teko~i proces, tudi platno gre skozi proces.) @e v radijski oddaji me{amo npr. hrup prometa v Hamburgu s hrupom prometa v New Yorku, to je konceptualno mi{ljenje, ki postane akusti~na resni~nost. Dva zvo~na vira sta zdru‘ena, ~eprav geografsko to ni mogo~e. “Umetno”, kot pri slikarstvu, ko se v portretu zdru‘ijo barve, ki se “naravno” ne bi zdru‘ile ali niso logi~ne. Tako pri tej “zvo~ni skulpturi” nastane notranja ali lastna interpretacija ali berljivost, ‘ivost, ki jo npr. oddaja v ‘ivo {e okrepi. V poslu{al~evi glavi postane ta skulptura zelo realna. Primerov, ko je FIKTIVNO na radiu postalo resni~nost, lahko v preteklosti najdemo celo vrsto. (Hitler, zalivska vojna, radijska igra Orsona Wellsa o NLP-jih) Mnogo let sem z me{animi ob~utki spremljal konceptualno umetnost. Pogosto sem koncept povezoval s potrebo po sanjah ali po sprejemanju sanj. Vsak umetnik sanja o popolnosti... nisem {e sre~al umetnika, ki bi mi rekel, da je zadovoljen. Vedno so bili dru‘ba, socialne okoli{~ine ali njegova nepriznana genialnost tej popolnosti napoti...v tej, umetni{kemu idealu tako neprijazni dru‘bi (o, prezrti van Gogh in mnogi drugi) so se mnogi spoprijaznili s tem, da koncept priznajo kot samostojen izdelek. Ob tem sem imel vedno neprijeten ob~utek in zdelo se mi je, da sem vendarle {e premlad (...ko bo{ starej{i, bo{ druga~e razmi{ljal o tem, no ja ali ha ha), da bi se s tem zadovoljil. Seveda obstajajo izjeme in v radoved- Fraktalna Pg re at ef irk aC i1u 9h 9a 3: VIRTUALNA RESNIČNOST 95 Mike A. Hentz nosti ali pa v upanju, da bi le na{el kaj drugega, me je prepri~al primer moskovskih konceptualistov (Anriev, Pepperstein) kot druga~na pot in svetel ‘arek na podro~ju konceptualne umetnosti. Med mnogimi imeni, ki so jih uporabljali kot kolektivna skupina, sem jih leta 1989 spoznal pod imenom “in{pektorji”. Skupina desetih ljudi obi{~e prireditev, osebo, situacijo in na kraju samem razvije, ne da bi kaj dosti komunicirali z “aktivnimi”, situacijo, intelektualni ambient, onstran dobrega in zla. Nadzirajo. To vzdu{je je podobno ob~utku neza‘elenosti ob nepri~akovanem obisku. ^lovek se po~uti razcepljenega ali shizo-frenega (posku{a se ~im hitreje prilagoditi polo‘aju, oditi, vzdr‘ati, pretiravati, v splo{nem je to stanje, v katerem ~lovek nerad ostane). Ta ob~utek (vzdu{je) neugodja (neobi~ajen, negotov), tujosti, so Moskovski konceptualisti razumeli kot svoje delo ali svojo skulptu-ro, skulpturo, katere material je bil le {e ob~utek in misel. Zame “pravi”, ampak realni koncept (I like it!). Very interresting... tako zgre{eno pa spet ni, “virtualna resni~nost” je obstajala `e v starih ~asih, `al citirajo le negativne primere, govorijo o “umetnosti” spletkarjenja (Machiavelli)... cel umetni{ki posel je poln tega... pa tudi vsi Moskovski konceptualisti `ivijo od razprodaje slikarstva. Prisila socialne resni~nosti? V elektronski dobi, dobi informacij obstajajo vpra{anja, ki postajajo vedno bolj pere~a in ki se zastavljajo s potrebo po trans-parentnosti: je pristno? ponarejeno? prirejeno? Je v ‘ivo ali le zvo~ni trak? Simulacija? Simulaker? Virtualna resni~nost? itd. ... prosojna vpra{anja? ... vpra{anja o resni~nosti? ... sidro resni~nosti se vtaplja v megli, kjer ne vemo ve~, kdo je premaknjen, psihoti~en: jaz ali drugi (izguba resni~nostnih vrednot). V skupinski resni~nosti vse to ‘e prenesemo, v mno‘ici (multiplikacija, mediji) pretrpimo (ho~emo ali mol~imo). Meje tega so okvir, ki si ga zastavimo. Zame resni~nost ‘e vedno vsebuje dolo~eno telesnost, pome{ano z duhovnim (tudi z ekstazo...?). Zaradi podrobnosti ne vidimo ve~ celote. Tudi ~e ta primer ne govori temu v prid, je ena izmed mo‘nosti, da zapopa-demo resni~nost, je multimedia: Fotografija, telefon, ra~unalnik, zvo~ni zapisi, oddajniki, mre‘e, video, televizija, radio so mediji, ki nam lahko povrnejo pregled nad celoto, od spodaj, zgoraj, z na~rti in koordinatami dolo~ijo na{e stali{~e in nam raz{irijo obzorje. Multimedija je re{itev v specializirani dru‘bi. Specialistu je te‘ko prevzeti odgovornost, ker nima pregleda. Specializirani snemalec ne more prevzeti re‘ije. Znanstvenik se le te‘ko ukvarja s politiko in podobno je skoraj na vseh podro~jih. Omejena podro~ja in kompleksna specializacija prepre~ujeta vpetost v celoto in samostojno odlo~anje. Isto velja za umetnike: nekdo je visoko specializiran, drugi pa je vizionarski celosten umetnik. Oba imata funkcije in izpolnjujeta svoje naloge, zato bom na tem mestu tvegal opis. 96 VIRTUALNA RESNIČNOST Elektronska umetnost Umetni{ka dejavnost oziroma umetni{ki poklic sestoji iz naslednjih funkcij: 1. Klasi~na interpretacija Portret. Krajinarstvo, subjektivna dokumentacija, izraz in zgo{~anje ob~utij. Npr. kompozicije glasbenega zna~aja kot prikaz obstoje~ega, poezija kot umeten spomenik ‘ivljenju, hip, ko ~lovek, sede~ pred sliko, opazuje, zaznava zamrznjen ali fiksiran trenutek. Tudi ustavljanje ~asa. 2. Simbolizem Tukaj ga razumem nekoliko neortodoksno. Primer: slike, ki zastopajo resni~nost, asociacije, miselne vaje kot povezava razli~nih elementov, morda celotna konceptualna umetnost, pop-art, politi~na umetnost, avantgarde zadnjih 30. let, ki je takoreko~ zastopala tudi filozofske vaje. 3. Poetski prototipi Potreba po viziji, umetni{ko zastavljanje ciljev in uresni~evanje le-teh. Poetski prototipi: inscenirane ali umetni{ke resni~nosti za kraj{a in dalj{a obdobja. Umetnost kot razvoj teh poetskih prototipov, ki so ‘ivi in realno obstoje~i, ali poskus materializacije duhovnega. Morda nov na~in, da ~lovek najde poklic izven obstoje~ih in ‘e sprejetih tipov umetnikov in umetnosti. Kot alternativa aktualnemu umetni{kemu trgu ali umetni{kim storitvam ali obi~ajnim formam uporabnih umetnosti. Ti poetski prototipi seveda izhajajo iz tega, da se ~lovek ‘e prej izu~i v 1. in 2. to~ki, tj. da razvije svoje individualne mitologije, najde svoj lasten jezik in svoj lasten duktus, nato pa realizira poeti~ne prototipe individualnega ali kolektivnega zna~aja. V dana{njem ~asu mora umetnik posebno na tem podro~ju (prototipov) posredovanje vzeti v svoje roke. Dejavnosti pod to~kama 1 in 2 so zelo samotarske. Pri 3. to~ki pa igra pomembnej{o vlogo ukvarjanje s komunikacijo, kar zahteva, da ga kot tehniko razvijemo in upo{tevamo. Umetnost kot raziskovanje na{e dana{nje kulture, kot jezik, se~i{~e, kot natan~en, prakti~en prevod. Umetnik kot raziskovalec in graditelj nove individualisti~ne kulture, ki razvija liberalisti~no miselnost. Pojme kot sta morala in etika si mora na novo definirati in jih uveljaviti proti cinizmu, negotovosti, zakrneli tradiciji, ute~enim miselnim razvadam, zabavi, oportunizmu, zastarelim vrednotam, predsodkom in slabim posrednikom. Slabo posredovanje (galeristi, ~asopisi), ki ne posreduje vsebin, red~i in potvarja intence. Deluje druga~e, kot smo na~rtovali in znajdemo se pred predsodki: npr. dober umetnik lahko dela le sam. ^e mnogo ~asa delamo v samoti, se lahko zgodi, da nas ljudje ne razumejo ve~, nas izlo~ijo ali prevarajo. ^e delamo z ljudmi, je kvalitetna sinhronost mnogo te‘avnej{a, sicer se razumemo, nikakor pa ne moremo speljati... ^e smo ujeti v miselnost, ki je usmerjena le VIRTUALNA RESNIČNOST 97 Mike A. Hentz v kon~ni in ~im popolnej{i izdelek, bomo te‘ko razumeli procese. S potrebo po dokazljivosti (... ali kaj pa to sploh koristi) se izmakne proces in tudi vsa elektronska umetnost. Za to, da te procese napravimo vidne, potrebujemo medije, ki jih poznamo in obvladamo. Tako je obi~ajno, da za uporabo novega ra~unalnika preu~imo natisnjena navodila za uporabo, za izvajanje glasbe note, za predstavitev pokrajine ali koncepta pa potrebujemo risbo ali na~rt. Vsi ti koraki nazaj, k tradicionalnim medijem, niso koraki nazaj, temve~ instrumentarij, kuharski recepti za realizacijo procesa. Ne problematizirajo posledic temve~ podpirajo celoto. Ne glede na to, da slikarstvo obstaja ‘e tiso~letja, je elektronska umetnost ali ukvarjanje z mediji mogo~e {ele v tem stoletju. To je mlad medij, ki ~loveka fascinira in zlahka tudi zmede. Pomembno je, da umetniki, stebri kulture, upo{tevajo ogromen vpliv teh medijev na dana{njo in prihajajo~o dru‘bo (informacijsko dru‘bo), se jim ne izmikajo in z osebnimi (individualnimi) in javnimi (kolektivni laboratoriji) raziskavami prispevajo k prihodnosti. Kljub temu ostajajo mediji sredstvo za dosego ciljev (and not ... the medium is the message). Ko pono~i pridem domov in imam idejo, pri‘gem lu~! Prevedla [pela Ko{nik-Virant Prevedeno besedilo je predavanje, ki ga je imel avtor oktobra 1990 na simpoziju “Universcity TV” v Hamburgu. Besedilo je bilo prvi~ objavljeno v zborniku Universcity TV, Hamburg 1991. Uredni{tvo se zahvaljuje avtorju za odobritev objave prevoda. Mike A. Hentz je profesor za “Free Arts” na Hochschule für bildene Künste v Hamburgu. Je eden od vodij PONTON EUROPEAN MEDIA ART LAB-a, zaslovel pa je z ustanovitvijo skupine - ?t in s filozofsko podatkovno banko za stare kulture. @e dvakrat je gostoval na DOKUMENTI v Kasslu. Je internacionalni koordinator projekta van Gogh TV, razvojne interaktivne televizije, ki se je iz DOKUMENTE ravnokar preselila na MEDIALE v Hamburg. 98 VIRTUALNA RESNIČNOST ... in zgradil si je interaktivni fantazijski stroj Nekaj fragmentov o virtualni resni~nosti I Tjaša Demšar Silicon Valley, 1983, Brenda Laurel: (Head-mounted display) “Daj mi aprilsko jutro sredi travnika,” in sivina se je spremenila v jutranjo svetlobo. Kosmi sinjega neba so se svetlili nad vejevjem rde~ega gozda. V ozadju se je sli{alo petje ptic. “Hmmmmmmm... zbri{i rde~i gozd. Prestavi travnik na vrh pe~ine, ki gleda na majhen emeral-den zaliv. Ve~ zelene. Pobeli vrhove.” Brenda je legla sredi medijske sobe. “Ozadje ima lep zvok,” je dodala: “Kje si ga dobil?” “Ptice prihajajo z obal severne Kalifornije,” je odgovoril dobro moduliran a breztelesen `enski glas. “@ubore~i potok je iz akusti~ne knji`nice. Je digitalno identi~en zvoku poto~ka s [kotske.” “Sredi zaliva je otok porasel z drevesi,” je nadaljevala Brenda in pogledala na otok, ki se je ravnokar prikazal spodaj, kjer je bila maloprej le zelena voda. Ra~unalnik je primaren raziskovalni instrument kompleksne znanosti. Spreminja arhitektonsko strukturo znanosti in s tem na{o sliko materialne resni~nosti. @e od za~etkov moderne znanosti so bili raziskovalni instrumenti, kot sta teleskop in mikroskop, analiti~ni in so spodbudili druga~en pogled na znanost. Najbolj temeljna znanost je bila fizika, ki se je ukvarjala z najmanj{imi delci. Razvoj fizike se je potem prenesel na razvoj kemije, ‘ivljenja... Pogled na naravo ni napa~en, ampak se je z razvojem znanstvenih instrumentov in tehnologije mo~no preoblikoval. Ra~unalnik, ki je zmo‘en shraniti ogromno koli~ino podatkov in pretvarjati resni~nost, predstavlja novo okno, skozi katere- VIRTUALNA RESNIČNOST 99 Tja{a Dem{ar ga bomo gledali naravo. Za~eli bomo druga~e gledati na resni~nost, ker nam ra~unalnik pa~ omo-go~a pridobivanje znanja na druga~en na~in kot tradicionalni znanstveni instrumenti. Ponuja nam druga~en zorni kot videnja resni~nosti. @ivimo v fizi~nem svetu, katerega lastnosti smo spoznali v mnogih letih bivanja v njem. Poseben instrument, povezan z digitalnim ra~unalnikom, pa nam ponuja mo‘nost, da se bli‘e seznanimo s koncepti, ki jih v fizi~nem svetu ni mo‘no udejanjiti. Vse skupaj postane stekleno okence, skozi katerega zremo v matemati~ni ~ude‘ni svet. Sensorama predstavlja prazgodovinski prototip VR. Vsa zgodba se plete okrog Mortona Heilinga, v katerega vrtu v L.A. stoji eden tak{nih strojev {e dandanes. Morton Heiling je leta 1955 izdelal podroben na~rt za svoj “experience theater” in v {estdesetih patentiral “head mounted” stereofonski televizijski displej, kar je bilo ve~ kot pet let prej, predno je Ivan Sutherland izdelal danes najbolj slavno VR ~elado. Morton Heiling je bil filmski snemalec in fotograf, iznajditelj projekcijskih in snemalnih naprav, hollywoodski iluzonist. Neposredno po vojni je {tudiral filmsko projekcijo v Rimu in kasneje za~el kariero kot avtonomni pro-ducent dokumentarnih filmov. V za~etku petdesetih let si je zelo vneto prizadeval za tehni~ni razvoj na podro~ju filmske projekcije in proizvajanja filmov Cinerama, katerih iznajditelj je bil Fred Waller. Njegov cilj je bil pove~ati vidno polje gledalca. ^love{ko oko vidi 155 stopinj vertikalno in 185 stopinj horizontalno. Filmsko platno torej zapolnjuje le majhen del ~lovekovega vidnega polja. Waller je v 30. letih eksperimentiral z multipli-mi projekcijami in multiplimi ekrani. Tako so bile razvite kamere velikega formata, s super {iroko-kotnimi objektivi. M. Heiling je svoj stroj imenoval “realnost za drobi`”. Ta stroj je zajemal zvok, vizijo, dotik in vonjave - kino prihodnosti. Lahko si se na primer na motorju peljal skozi Brooklyn, poleg tebe pa je drvela privla~na pla-volaska, sli{al si Brooklyn, smeh, ob~util tresljaje drve~ega motorja, vse se je kon~alo na prelepi pla-‘i in na koncu je bilo mo~ zaznati celo cenen parfum... Poglavitni smisel tega Heilingovega patenta pa je bil v njegovi izobra‘evalni vlogi. ^lovek se najhitreje u~i iz izku{enj, dosti hitreje kot na predavanjih. Vendar Heilingu tega patenta nikakor ni uspelo dobro prodati. Vsi upi so padli v vodo. Tako je Heiling ostal na pol poti do VR. Toda dana{nja VR tehnologija se ni razvila iz kina, ampak iz strojev, s katerimi se da misliti. Pove~an obseg ra~u-nalni{kih pripomo~kov je privedel tudi do pove-~anega obsega ~lovekovega zaznavanja in spoznavanja. Njegov patent vseeno ostaja pomembna stopnica v razvoju VR, enako kot je razvoj vakuumske cevi pripeljal do razvoja radia in televizije, ali kot je dinamo pomemben za razvoj tehnologije pridobivanja elektri~ne energije, ki jo danes uporablja ves svet. Ko gledamo 3D predmet, vsako oko pod na-tan~no dolo~enim kotom sprejema svetlobo odbito od predmeta. Vsi smo avtostereoskopi. Na{e o~i so stereo input naprave, na{a zrkla in zenice izumetni~ijo sliko, saj imajo neskon~no svobodo obra~anja na{ih stereo senzorjev. Smo elementi informativne ekologije, ki ustvarja uporabno iluzijo, ki jo imenujemo “resni~-nost”. Fotoni, delci, ki odbijajo svetlobo predmetov, ki jih vidimo, razdalja med na{ima o~esoma, zaznava na{ega zaznavnega sistema, na{ podatkovni koprocesor in druge, nam {e nepoznane funkcije mo`ganov... Vse to skupaj nam posreduje izku{njo. Vsako od na{ih o~es vidi v rahlo druga~ni perspektivi. 100 VIRTUALNA RESNIČNOST Nekaj fragmentov o virtualni resni~nosti V 2. stol. je gr{ki fizik Galen podal prvo teorijo o perspektivi levega in desnega o~esa. Renesansa je prinesla prvo kreirano iluzijo perspektive. V letu 1968 je konferenca Fall Joint Computer Conference vznemirila vse prisotne. Ta konferenca je bila “eksistencialni dokaz” Engelbartovih in Lick-linderjevih sanj. Model bodo~ih ra~unalnikov je bil tu. [ele pred 10 leti so se dokopali do ugotovitve, ki danes postaja vsesplo{na. Takrat so ra~unalni-karji namre~ spoznali, da so “mi{ljenja uporabnikov funkcionalna”, in ~e bi bilo mogo~e vedeti, kako ta mi{ljenja delujejo, bi bila interakcija med njimi nekaj povsem drugega. V tej to~ki je pomemben prispevek Alana Kaya, ki je zdru‘il psihologe in ra~unalni{ke in‘enirje. Pod vplivom idej Jeana Piageta in Jeroma Bruner-ja je svoj projekt zasnoval na ideji RAZISKOVANJA: Na{ razum so znanstveniki, na{i ~uti so na{i instrumenti, svet je na{ eksperiment. NASA cyberspace 1988, prvi Mountain View, HMD in data glove. S prstom si pokazal smer, kamor si hotel “leteti”, in letel si skozi “risanko” fizi~nega sveta. Lahko si se pribli`al kateremukoli predmetu, le s prstom si pokazal nanj, spreminjal hitrost, jo z oddaljevanjem roke od telesa po-ve~eval in s pribli`evanjem roke telesu zmanj{e-val. Mo`no je bilo tudi spreminjati polo`aj predmetov v prostoru. Drugi cyberspace pri NASA: zna{el si se sredi hemoglobinske molekule. Iznajditej podatkovne rokavice (data glove), je Thomas Zimmerman, ki je delal za Atari, in je leta 1982 zanjo dobil patent v ZDA, {t. 4 542 291. Poleti 1990 so v Chicagu za 7 dolarjev javnosti prvi~ omogo~ili izku{njo cyberspacea. Mnenje, ki ga imajo ljudje o sebi, se bo spremenilo. S pomo~jo cyberspacea si bodo namre~ lahko sami izbrali svoje telo. In dobro vemo, da so za nekatere stvari dolo~ena telesa bolj pripravna kot druga. Nova obleka, novo telo, nov glas... - nova identiteta. Kako bodo ljudje na to reagirali? Ali bodo {e vedno izbrali eno in isto osebnost? Cyberspace je medij, ki daje ljudem ob~utek, da so bili telesno preme{~eni iz fizi~nega v imaginarni svet. Podoben je teatru in filmu, ampak glede na mo~ izku{nje, ki jo lahko posreduje ob~instvu, je edinstven. Film nima te mo~i, ker publiki ne omogo~a sprotnega odgovora. Gledali{~e pri tem sicer ponuja ve~ mo‘nosti, saj gledali{ki igralci lahko ob “igranju” svoje vloge upo{tevajo reakcijo publike, vendar vseeno ne morejo mimo scenarija igre. Cyberspace omogo~a ob~instvu neposreden vstop v prostor in neposredno izku{njo tega prostora. Vsak iz ob~instva ima lahko svoje virtu-alno telo in svojo vlogo. V cyberspaceu se ljudje prepoznavajo glede na gibanje; drug drugemu se lahko predstavijo kot karkoli: ~ajne skodelice, metulji, krasta~e... Ra~unalnik mi pomaga misliti, odlo~ati se, predstavljati si... na nov na~in. Nekje na za~etku stoletja se je Douglasu C. Engelbartu posvetilo: ~e bi lahko uporabljali mo~ ra~unalnikov za mehani~ni del mi{ljenja in ~e bi lahko z ra~unalnikom delili na{e ideje, bi imeli ljudje ve~ mo‘nosti za skupno premi{ljanje te‘jih problemov in s tem za njihovo razre{itev. Ta ideja, ki se nam danes skorajda ne zdi ve~ ni~ posebnega, je takrat zvenela kot nekaj povsem nemogo~ega. V vsej Kaliforniji sta leta 1950 nam-re~ obstajala le dva ra~unalnika. Koliko let je bilo treba, da je pri{lo do vsesplo-{ne uporabe osebnih ra~unalnikov! Vendar njegovi zapisi iz poznih 50. in za~etka 60. let {e vedno veljajo za “blue print” tehnologije 21. stoletja. Engelbart pi{e, da je bilo 85 odstotkov ~asa za mi{ljenje porabljenega za “priprave na mi{ljenje, za odlo~itev za u~enje nepoznanih stvari”. Veliko ve~ ~asa je bilo torej porabljenega za pridobitev informacije, kot pa za njeno preudarjanje. Tako bi bilo VR mo‘no pojasniti kot okolje, v katerem so mo‘gani tako tesno povezani z ra~u-nalnikom, da se uporabnik giblje v tem ra~unal-ni{ko proizvedenem svetu, kot v naravnem okolju. Engelbart je poimenoval svoj laboratorij “ar- VIRTUALNA RESNIČNOST 101 Tja{a Dem{ar gumentation research center” (ARC). V tem centru so bile odkrite vse ključne značilnosti osebnih računalnikov, kot npr. miška - in z njo “pointing” in “klicking”. Klikanje na miško je postalo nadomestilo za naš glas, naše kretnje in namige. “Na figovem drevesu živi insekt Blastophoga grossorum. Insektova ličinka živi v jajčniku figovega drevesa in tam tudi dobiva hrano. Drevo in insekt sta tako zelo odvisna drug od drugega. Drevo ne more roditi brez insekta in insekt se ne more množiti brez drevesa. Skupaj tvorita ne le živo, ampak tudi produktivno partnerstvo. To kooperativno skupno življenje v neintimni zvezi ali celo tesna zveza dveh nepodobnih organizmov se imenuje simbioza. m Simbioza človek-računalnik je podrazred sistema človek-stroj. Veliko je sistemov človek-stroj. Ta hip pa vsekakor ni nobene simbioze človek-računalnik... Vendar obstaja upanje, da bodo v ne tako oddaljenem času človekovi možgani in računalniški stroji zelo tesno povezani in da bo plod tega partnerstva kakovost mišljenja, kakršne do sedaj še ni moglo doseči nobeno humano bitje.” J. C. R. Lisklinder: Man, Computers, Symbiosis (I960) ASPEN MOVIE MAP (začetek projekta 1978) Aspen je kraj v Koloradu, ki je bil posnet s posebno kamero, pritrjeno na strehi avtomobila, prav tako pa so z njo snemali z žerjavov, helikopterjev in letal. Posneli so tudi notranjost hiš. Tako se vsak lahko pelje skozi mesto. Hitrost vožnje, smer, v katero želi, vstopanje v hiše... vse to lahko posameznik določi sam, in sicer z dotikom ekrana, pred ka- terim sedi. Tako je postalo mo‘no vstopiti v virtu-alni svet brez uporabe HMD-ja ali podatkovne rokavice oz. 3D tehnike. Vodilna ~loveka pri tem projektu sta bila Andrew Lippman in Scott Fisher. Vse to je omogo~ila iznajdba interaktvivnega video diska, katerega vsebino je mogo~e brati z laserjem. HYPERTEXT je knji‘nica gibljivih slik - virtualna situacija fi-zi~nega sveta. Ljudje lahko izberejo, kaj ‘elijo videti in kako ‘elijo videti izbrano. Pri tem projektu je dejavno zlasti podjetje Autodesk, Ted Nelson s kolegi. To naj bi bil sistem kreiranja, publiciranja, opravljanja denarnih poslov itd., ki bi bil dostopen vsakomur, kjerkoli. Ra~unalniki so se razvili iz mo~nih kalkulatorjev v MEDIJ, ki je pove~al ~lovekove intelektualne mo‘nosti. Bum osebnih ra~unalnikov v 70. in 80. letih Homo sapiens fiberopticus Laserski mikroskener nari{e resni~nost neposredno na ~lovekovo retino. To pomeni, da lahko tudi nekateri slepi ljudje, odvisno seveda od vrste okvare o~esa, vidijo. V odnosu na biolo{ki vidni sistem so problemi le glede velikosti resolucije in glede velikosti vidnega polja cyberspacea. Prostor je definiran z informacijo, ki je dvema na razpolago. Myron Krueger: Artificial Reality (1983) Oddelek za ra~unalni{tvo University of North Carolina, Chapel Hill, je eden prvih krajev, kjer ‘e od za~etka 60. let razvijajo virtualno resni~nost. Fri-derick Brooks, Henry Fuchs, Stephen Pizer, dr. Jui-an Rosenman, Warren Robinett so znanstveniki, ki so ve~inoma zapustili zaposlitev na pomembnih mestih, kot so Silicon Valley, NASA VR tim..., da bi se pridru‘ili kolegom v Chapel Hillu. Leta 1989 je Margaret Minsky na SIGGRAPH-u (na letnem sre~anju ra~unalni{ke grafike Association for Computing Machinery) prikazala video posnetek nekoga, ki hodi s HMD skozi stavbo. 102 VIRTUALNA RESNIČNOST Nekaj fragmentov o virtualni resni~nosti Warren Robinett je programiral ra~unalni{ke igre pri Atariju, avanture v nekem izmi{ljenem svetu od katerega bi se ljudje lahko tudi u~ili. Rocky Boots, Adventure... Programirati softver za virtualni svet je bil za Robinetta logi~en nasledek. Razvili so zelo pomembno napravo za obsevanje tumorjev, ‘arki prodrejo le do tumorja in ne vplivajo na ostale dele telesa. PIXEL PLANES je Henry Fuchsov veliki projekt, ki zajema izdelavo ogromnega ra~unalnika, sposobnega ge-nerirati zelo natan~ne virtualne slike, najmanj{e detajle stropa, ‘arke svetlobe, ki prodirajo skozi na pol priprta vrata. Grafi~na koreografija pik na steklu, ki prepri-~ajo oko in razum, da vidi molekule v prostoru... svetove, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Naslednji na~rt UNC je VIEW SYSTEM, 3D projekt, ki naj bi bil v veliko pomo~ biokemikom in drugim znanstvenikom. S pomo~jo VR bi bilo mo‘no vstopiti v prostor molekule, se je celo dotikati in ~utiti, kak{na je oz. kaj naj bi bilo z njo narobe. Na ta na~in bi bilo mo‘no spoznati kemi~ne zgradbe in strukture, raziskovati naftna polja, kro‘enje krvi po telesu itd. Na{a najbolj intimna, najbolj stabilna osebna zna~ilost je na{ ~ut, kje smo, kdo smo, kako smo, in kako presojamo ljudi. Vse to je sedaj odprto redefiniciji. Prvi head mounted displejje izdelal Ivan Sutherland. Ogromen in te‘ak je moral biti celo pritrjen na strop. Prvi eksperimenti so potekali leta 1966-67. Daniel Vickers je bil prvi, ki ga je v Salt Lake Cityju, 1. januarja 1970 pognal v tek. Prva slika je bila ‘i~nata kocka . Ta projekt je vseboval binokularni displej, ki kreira 3D vizualno perspektivo, in ra~unalnik, ki proizvaja 3D grafiko in uporabniku omogo~a interaktivno delo. GLOWFLOW (april 1969), Memorial Union Gallery (University of Winsconsin, Madison) Za ta projekt ni uporabil ra~unalni{ke grafike, ampak druge tehnologije. Skrite mini ra~unalnike, zvo~ne sintetizatorje, mre‘o cevi, napolnjenih s fosforescentnimi barvnimi teko~inami. Temen prostor se je tako spremenil v nekaj, ~esar do tedaj {e nih~e ni videl. Vseboval je zvok-svetlobo, ki sta bila prilagojena ~love{ki pozornosti in obna{anju. Odgovor ob~instva na to okolje je bil precej zanimiv. Med seboj tuji ljudje so se povsem spontano zdru‘evali, se igrali, ploskali, peli. Na trenutke smrtna ti{ina, nekateri ljudje so postali vodi~i drugim, neka ‘enska je pri vhodu poljubljala vsakega mo{kega, ki je vstopil... Za ve~ino ljudi je bil ta prostor mo~na izku{nja in mnogim se je dozdevalo, da jim je prostor odgovoril, na na~ine, ki so bili za obstoje~i prostor docela nemogo~i. Obiskovalci razstave so bili navdu{eni. Teoretiki, tako tisti z umetnostega kot oni z znanstvenega podro~ja pa so bili predvsem zmedeni. Maja 1970 je uresni~il svoj naslednji projekt METAPLAY. Ta je vseboval video kamere, ekrane, pripo-mo~ke ra~unalni{ke grafike in PDP-12 ra~unalnik, ki je bil tiste ~ase eden najmo~nej{ih ra~unalnikov. Krueger je s posebnim svetlobnim svin~nikom zarisal svetlobo ~ez roke izbranega obiskovalca razstave. Ko se je obiskovalec premaknil, je Krue-ger zarisal novo linijo. Vse te ~rte so bile potem vidne na video ekranu. Tako je okolje samo, s svojim obna{anjem postalo magi~na priprava za risanje linij v video prostoru. Myron Krueger s svojo umetno resni~nostjo (Artificial Reality) (izraz, ki ga je za~el uporabljati okoli leta 1974) je umetnik, ki {ele v 90. letih po~asi pridobiva nekaj ugleda. VIRTUALNA RESNIČNOST 103 Tja{a Dem{ar 1971 PSYHIC SPACE Posnetki kamere, kot tudi sporo~ila senzorjev, so bili poslani v ra~unalni{ki center na drugo stran kampusa, isto~asno se je nazaj vrnila slika, ki je bila miks med videom in ra~unalni{ko grafiko. S hojo je obiskovalec ustvarjal zme{njavo v prostoru in bolj ko jo je posku{al razre{iti, bolj nere-{ljiva je postajala. Potem se je seveda odlo~il in odnehal. Krueger jo je imenoval “igra idej”. Na tej osnovi je pri~el svoj najpomembnej{i projekt: VIDEOPLACE, katerega preliminarno serijo je predstavil oktobra 1975 v Art Centru v Mil-waukieju. To je sistem, ki ne le posname, ampak tudi prepozna polo‘aj in kretnje udele‘enca. Ko so ljudje v isti sobi, so fizi~ne komunikacije krajev enake. Tudi ko komunikacije delujejo na razdaljo (telefon), obstaja {e vedno ob~utek povezave, ~eprav vid in dotik nista mo‘na. Ko na- mesto telefona uporabljamo TV, VIDEOPLACE i{-~e argument smisla tega prostora, ki vsebuje vizijo, fizi~no dimenzijo in novo interpretacijo dotika. Leta 1977 je predaval na National Computer Conference, kjer je govoril o svojem prepri~anju, da eksperimentira novo obliko telekomunikacij kot tudi na~in za interakcijo z ra~unalnikom. Cena transporta raste, medtem ko fiber optics obetajo zni‘anje cene komunikacij. TV-komunikacije. Dva se lahko namre~ vizualno tako mo~no sre~ata, da postane fizi~no sre-~anje skoraj odve~. Verzija VIDEOPLACEA je VIDEODESK. Kamera nad tvojo mizo zajame sliko tvojih rok kot silhueto. Druga kamera pri oddaljenem partnerju enako zaznava njegove roke. S kretnjami rok tako oba krmilita po prostoru, oba kontrolirata prostor (od teksta do grafi~nega materiala). 104 VIRTUALNA RESNIČNOST Tako lahko s svojimi prsti ri{e{ v 3D, ustvarja{ kipe iz “grafi~nega kleja”... CRITTER je majhen hro{~, umetna kreatura, risanka, ki se igra z video sliko udele‘enca. Enkrat je povsem pred teboj, ko ga ‘eli{ dose~i, te razo~ara. ^e sto-ji{ pri miru, pride k tebi, ~e odide{, ti sledi... CRITTER uprizarja presenetljiv trik v virtualnem prostoru, ki se zdi presenetljivo ~uten. Japonci sedaj poizku{ajo izdelati komunikacijski sistem, o katerem je Krueger sanjal desetletja. Isto~asno je bilo izvedenih tudi nekaj drugih podobnih eksperimentov. Leta 1970 sta Kit Gol-loway in Sherrie Rabinowitz uporabila video prostor v geografskem pomenu HOLE IN SPACE. Velik ekran in kamera sta bila postavljena na javnem prostoru v New York Cityju, drugi ekran in kamera pa isto~asno v Los Angelesu. Ostalo je bilo prepu{~eno obiskovalcem. Zanimivi so bili odzivi ljudi, ki so reagirali drug na drugega. Podoben projekt je bil realiziran v poznih 80. letih pri Xerox PARC, Oregon. Imenoval se je ELECTRONIC CO-PRESENCE. Ljudje so se tam spoznavali, pogovarjali... Jaron Lanier je ~lovek, ki ljubi zabavo in ki se je zato odlo~il, da bo ‘ivel ‘ivljenje 30 let v prihodnosti. Programiral je video igre za Atari. Vendar pa bum video iger ni trajal ve~no. Lanier se je ukvarjal z vizualnim programskim jezikom. Pri tem je uporabljal rokavico s senzorji in takrat najbolj poceni osebni ra~unalnik na tr‘i{~u, Commodore 64. Bil je najbolj komercialno uspe{na osebnost v razvoju VR. Pri petnajstih so ga vrgli iz {ole. Potem je pri{el do matemati~nega oddelka New Mexico State University. Posku{al je uspeti kot skladatelj v New Yorku, nato se je vrnil v New Mexico. V avtomobilu, ki so ga zapustili trgovci z mamili in ki je bil ob straneh preluknjan od strelov, se je odpravil na zahod. Pri{el je v Silicon Valley to~no v bumu razvoja osebnih ra~unalnikov, se hitro nau~il programiranja in za~el programirati svoje igre za Atari. Moondust (1983) je bil velik hit. Leta 1985 je izjavil, da se bo v naslednjih 10 letih razvila nova oblika komunikacije, ki bo enaka stopnji govora in pisanja. Nekaj fragmentov o virtualni resni~nosti Tako bomo proizvajali nov svet, ki bo fuzija naravnega in simboli~nega. Z ra~unalni{kim sintetiziranjem glasbenih instrumentov z vsega sveta, ki jih je imel polno hi{o, je poizku{al izdelati nove oblike glasbe. Poizku{al je izumiti “zra~no kitaro” (AIRGUITAR) in uporabiti ~love{ko telo kot glasbeni instrument. Japonci vlagajo veliko ve~ kot Ameri~ani, ki so z njimi ‘e izgubili avtomobilsko igro, video igro, audio igro. Zdaj lahko izgubijo {e high definition TV igro in skoraj gotovo bodo izgubili tudi VR igro. VIZUALNO MI[LJENJE Japonska pisava nima ~rk, ampak znake. Kanji zahteva poseben trening vizualnega u~enja in japonski bralci zato uporabljajo drug del mo‘ganov kot pa bralci alfabetskih jezikov. “Umetnost je zapostavljena, ker je njena osnova zaznavanje, in zaznavno je prezrto, ker vsebuje misli. Tako vzgojitelji in administratorji ne morejo upravi~iti pomembnosti umetnosti, ~e ne razumejo, da umetnost predstavlja najmo~nej{e sredstvo, brez katerega je nemogo~e produktivno mi-{ljenje na kateremkoli podro~ju akademskega {tu-dija.” (Rudolf Arheim, v svoji knjigi o vizualnem mi{ljenju) Leta 1985 za~ne Scott Fisher pogajanja z VPL in leta 1986 VPL izda na tr‘i{~e prvo VPL podatkovno rokavico. NASA/Ames. Leta 1988 se je Scott Fisher ukvarjal s posebnimi ra~unalni{kimi zasloni, ki naj bi astronavtom omogo~ili opravljanje posebnih nalog. Stephen Ellis z University of California, Berkeley, je v ta namen raziskoval, kako ~lovek dojema informacije. Kak{en je smisel na{ega vizualnega sistema glede na svet. Leta 1990 je NASA zapustil {e S. Fischer in skupaj z Brendo Laurel za~el delo pri projektu TELE-PREZENCA (Japonska). Laurelovo zanima predvsem gledali{~e. Za njene ideje se je ogrel predvsem japonski gigant FUJITSU, ki sku{a prikazati ra~unalni{ki svet kot gle-dali{~e, kot svet, v katerem je najpomembnej{a igra. To idejo je kasneje razvil kanadski umetnik David Rokeby (rojen 1960). Plesalec, ki v tem primeru postane glasbenik, je integralni del njegovih kompozicij. BODY LANGUAGE vsebuje video kamere, ra~unalnike, sintesajzerje, digitalne mikserje, ki transformirajo ~love{ke gibe v zvoke in slike, s tem ustvarja sinteti~no resni~nost, ki jo je mo~ telesno raziskati. VERY NERVOUS SYSTEM instalacija, ki je nadaljevanje prej{nje in {e bolj poudarja meje zavedanja sredi okolja. Lanier razvija njegov vizualni programski jezik. Najprej ga imenuje MANDALA, potem GRASP, nato EMBRACE. Precej elementov tega danes prodaja VPL. POSEL IN CENE Leta 1987 je firma Abrams Gentile Entertainment ponudila VPL-u posel z igra~ami. Tako so skupaj izdelali popularne Nintendo video igre. Do konca leta 1991 je bilo prodanih milijon power glowes. VPL data glowe stane 8800 $. In Mattel power glowe stane 100 $. VIEW je Virtual Interface Environment Workstation. Njihov pomemben izum je HMD + majhen mikrofon za prepoznavo zvoka. Pomemben je predvsem za vesoljske naprave. ^loveku omo-go~a vodenje robota, ki lahko odpravi napako. Leta 1988 je zaradi nesporazumov pri NASA (preve~ se je razpravljalo in premalo naredilo) W. Robinett zapustil svoje mesto in se odpravil obja-drat ju‘ni Pacifik. VIRTUALNA RESNIČNOST 105 Tja{a Dem{ar Cene oktobra 1990: polhemus stane 2500 $ (VPL), data glove še dodatnih 6300 $, eye phone 94 $, softver 7200 $. Tako je vse skupaj brez dragega računalnika znašalo 15 400 $. Za RB2 sistem, kjer si dva človeka delita virtu-alni svet, sta potrebna dva računalnika, katerih vsak stane 250 000 $. Leta 1987 VPL izdela DATA SUIT (podatkovno obleko) (Ann Lasco Harvill), ki deluje enako kot data glowe, le da zajema celo telo. Stane 50 000 $ in predstavlja interaktivno televizijo prihodnosti. MATTEL zdaj dela na super glowe ball za power glowe, ki je poceni input naprava za osebne računalnike. Autodesk je proizvedel cyberspace za manj kot 25 000 $ in ga je možno priklopiti na računal- nik, ki stane nekaj tisoč dolarjev in ne nekaj deset tisoč dolarjev. John Walker, direktor AUTODESK-a teži k razvoju trga, da bi s tem dal ljudem nove možnosti za kreativnejše delo. KUHINJA je projekt, ki ga ustvarja Jaron Lanier. Ob nakupu kuhinje bo kupec dal računalniku podatke o njeni velikosti, poziciji oken in vrat, potem bo lahko sam vstopil v svojo virtualno kuhinjo in v njej preizkusil pohištvo, ki mu bo všeč. Lahko bo prestavljal pohištvo, menjal barve, čutil prostor... Slika bo tako jasna, da bo možno videti, kako se bo mrzel zrak iz hladilnika gibal skozi prostor. Projekt bo namreč upošteval tudi termodina-miko. MRE@E Reality Network je eden najve~jih Lanierovih ciljev. Ho~e jo razviti v nacionalno (ameri{ko) vir-tualno telekomunikacijo. Od leta 1991 ta ‘e obstaja med UNC VR skupino in VPL-om, prizadevajo pa si, da bi bilo mo‘no vklopiti HMD v ‘e obstoje~e telefonsko omre‘je. Tako bi bil Gibsonov cyberspace mo‘en precej prej, kot si to zdaj zami{ljamo. WORDNET ali MATRIX je najve~ja mre‘a za zasebne in javne ra~unalnike. Zajema 12 milijonov besed po celem svetu, 24 ur na dan: ~asopisi, pisma, znanstveni podatki, konvencije itd. Whole Earth Virtual Community, WELL - vsebuje elektronska sporo~ila in poro~ila. Ta sporo~ila lahko po{lje kdorkoli in ravno tako se lahko nanje kdorkoli odziva in po{lje na WELL svoje mnenje (javno ali privatno sporo~ilo). SKETCHPAD (1962) je najbolj pomemben ra~unalni{ki program, ki je bil kdajkoli napisan. Nekateri imenujejo ta program “Lascaux 30 000 let pozneje”. Tega ra~unal-nika pa, ~eprav je preteklo `e 30 let, {e ni na tr`i{~u. Prav kmalu pa ga bo izdelal Apple. Ivanu Sutherlandu so dovolili, da opravi doktorat, ne da bi mu bilo treba napisati disertacijo. Kot doktorat je Sutherland predlo‘il svojo raziskovalno nalogo na grafi~nem programu, ki je takrat pomenil veliko novost v ra~unalni{ki grafiki. Ljudje na ta ra~unalnik ri{ejo s posebnim svin~nikom, ra-~unalnik pa jim omogo~a, da s preprostimi navodili skico v trenutku spremenijo v konkretno obliko. Na primer, s prosto roko nari{e{ kvadrat, da{ ra-~unalniku naro~ilo: “copy - copy - copy, attach -attach - attach. That angle is 90 degrees, these four things are equal”. In - ZAP - ra~unalnik nari{e kvadrat. Ta program pa je pomemben tudi za pisanje. Nanj namre~ lahko pi{e{ lastnoro~no, ra~unalnik pa potem rokopis spremeni v tipkano besedilo. “PUT THAT THERE” V poznih 70. in v za~etku 80. let je bilo odkritih nekaj klju~nih novosti, ki so ustvarile temelje za poznej{i VR. Tako sta Christopher Schmandt in Eric Hulteen izdelala program (zaslonska slika je pokrivala celo steno), ki je delal po na~elu kretenj, kazanja s prstom in pa zvoka (dajanja navodil z 106 VIRTUALNA RESNIČNOST Nekaj fragmentov o virtualni resni~nosti besedami). Tako je lahko na primer kdo pokazal s prstom na ladjo sredi oceana in rekel: “put that”, premaknil prst in dodal “there”. In ladja se je premaknila v tisto smer. S tem zaslonom se je dalo predmete pove~evati, pomanj-{evati, spreminjati in sploh z njimi manipulirati. Naprava se danes imenuje POLHEMUS SENSOR. “Opazovati ~loveka, s katerim govorite, v smeri, kateri le-ta sledi, je bistven element ~love{ke komunikacije. (Richard Bolt) CYBERSPACE - beseda, ki jo je utemeljil pisatelj William Gibson v svoji knjigi Neuromancer. Opi{e jo kot ogromno koli~ino virtualne strukture podatkov, v katero so povezani milijoni ljudi, in ima obliko halucinacije, v katero ti ljudje privolijo in v katero so neposredno povezani preko svojih ‘iv~nih sistemov. Pred Gibsonom je o tem 40 let prej pisal Robert Heilein, kot tudi Roy Bradbury v kratki zgodbici z naslovom The Weldt. V njej opisuje nekak-{en psiholo{ki eksperiment, ki je zajemal sobo z otroki in je imel mo‘nost brati njihove misli in jim hkrati predstavljati dolo~eno zabavo. Bradbury je napisal tudi zgodbo The Happiness Machine, v kateri opisuje, kako je mo‘no prav s pomo~jo tehnologije dose~i fantazijske izku{nje. Zgodba se kon~a tako, da so ljudje na koncu zelo nesre~ni, ko se morajo vrniti nazaj v svoj realni svet. KOMUNICIRANJE Z REALISTI^NIMI SENZACIJAMI ATR financira skupina dru‘b iz ZDA, Velike Britanije, Nem~ije, Japonske, [vedske, Francije, Argentine... v skupnem znesku 50 milijonov dolarjev letno. Najve~ji pokrovitelj je Nippon Telephone and Telegraph ( NTT), najve~ja komunikacijska dru‘ba na Japonskem. Ostale ve~je udele-‘ene dru‘be so Nippon Electronic Company (NEC), Toshiba, Hitachi, itd. Dva od njihovih {tirih laboratorijev preu~uje-ta telekomunikacije. Njihov cilj je brez‘ i~en VR. 3D grafika, brez head-mounted displeja. Cilj je razviti displej, ki namesto podatkovnih rokavic in oblek uporablja kamere in interpretira sceno. Njihovi {tirje laboratoriji so: AUDITORY AND PERCEPTION RESEARCH LABORATORY: preu~uje mehanizme zaznavanja in spoznavanja. Predstavlja najve~je sanje in‘enir-jev VR. VISUAL PERCEPTION DEPARTMENT OF PERCEPTION RESEARCH LABORATORY: po-izku{a razumeti na~ine zaznavanja in spoznavanja in razviti ra~unalnike, ki bodo zmo‘ni opaziti ~loveka, ki ‘eli pritegniti njihovo pozornost. COGNITIVE PROCESSES DEPARTMENT OF PERCEPTION RESEARCH LABORATORY: V njem raziskujejo, kako na{i ~uti kodirajo signale in kako jih na{i mo‘gani dekodirajo. HEARING AND SPEECH PERCEPTION DEPARTMENT: raziskuje, kako ~lovek sli{i, zazna govor (kako bi bilo mo‘no ustvariti ra~unal-nik, ki bi govoril z ljudmi). Vpra{anje, kako dale~ lahko razpotegnemo ~lovekove ~ute v virtualnih okoljih, je hkrati vpra-{anje, kaj so ~love{ka bitja zmo‘na postati. (Nat Durlach) KANSAI LABORATORIJ Ustanovljen je bil leta 1989. Denar zanj prispeva ve~ kot 140 dru‘b. VIRTUALNA RESNIČNOST 107 Tja{a Dem{ar Japonski KOBAYASHI je namesto HMD-ja izdelal dve nalepki (veliki pribli‘no kot po{tni znamki), ki si ju uporabnik prilepi na sence. Ti dve nalepki slu‘ita za ra~unalni{ki input. TELEPREZENCA - je oblika izku{nje, ko ~lovek lahko izstopi iz svojega telesa. Pomeni kreiranje mehanskih rok. To tehnologijo razvijajo mnogi v svetu. V Angliji so razvili oro‘je-vozilo, ki je daljinsko vodljivo. Na Havajih je ameri{ka vojska izdelala vozilo, ki ga upravlja robot. V Tsukubi, na Japonskem, S. Ta-chi s sodelavci razvija psa vodi~a - MELDOG-a, ki bo pomagal predvsem slepim ljudem. Tudi v Lon- donu razvijajo razli~ne naprave za pomo~ hendi-kepiranim osebam. IBM razvija MIKROTELEPRE-ZENCO, prek katere lahko ljudje s prsti ~utijo (otipajo) povr{ino molekul. Fujitsu opravlja poizkuse, ali je mo‘no nau~iti ra~unalnik, da bi skupaj s ~lovekom zaigral poslu-{ljiv improviziran duet. FmTOWNS je priprava, ki je v bistvu poseben ra~unalnik z najmodernej{im digitalnim procesorjem, posebnimi ~ipi, vgrajenim video in zvo~nim videom driverjem, s pomo~jo katerega je mo‘no listati po enciklopedijah in celih knji‘nicah. SEKS, DROGE IN ROCK & ROLL Theodor Nelson je izumitelj hypertexta in na-~rtovalec najstarej{ega svetovnega nedokon~ane-ga softvera, projekta Xandu, za stroj (patent {t. 3 875 932), ki ga je izumil hardverski heker iz San Francisca, po imenu How Wachpress. Naprava je sposobna spreminjati zvok v taktilne senzacije. Predstavljajte si, da lahko priklopite ves svoj zvo~ni, vidni in otipni sistem teleprezence v telefonsko mre‘o. Italijanski in‘enir Danilo De Rossi z univerze v Pizi se je temu problemu {e bolj pribli‘al. Izdelal je umetno ~love{ko ko‘o - derme in epiderme - z zunanje in notranje strani. Med njima so prepredene elektrode, po katerih se pretaka elektri~ni tok. Ali je breztelesnost zadnja seksualna revolucija in/ali prvi korak k zapu{~anju na{ih teles? Ali bo VR postal elektronski LSD? Jery Garcia, kitarist skupine The Grateful Dead, ki je zaslovela ‘e v legendarnih 60. letih, je osebno preizkusil cyberspace pri Autodesk-u leta 1989 in veselo in presene~eno izjavil: “Legalizirali so LSD! Zanima me, kaj bodo naredili s to zadevo.” Zanimiva je Garcijeva ideja, da bi izvajal virtu-alne koncerte v cyberspaceu, kjer bi ob~instvo lahko prispevalo k sami izvedbi koncerta. Ljudje bodo uporabljali cyberspace, da bodo izstopili iz svojih misli kot tudi iz svojega telesa. Prvoosebne izku{nje, ki jih je v za~etku 80. let pri Atariju razvijala Brenda Laurel s svojimi kolegi, so bile izvirno na~rtovane kot 3D grafi~ni svetovi, z umetnimi karakterji, ki odgovorijo vsakemu ~loveku, uporabniku, kot igralec v improvizirani vlogi, ki ga podpira vladajo~ sistem, in ki je posedoval izku{nje Aristotelovih teorij in drame. Nie-tzschejevo Rojstvo tragedije izpostavlja dve na~eli: dionizi~no in apoloni~no. Dionizi~no predstavlja mehanizem, ki daje stvarem obliko, ki jo nato razbije. Apolon pa predstavlja razsvetljeno mi{ljenje te oblike in procesa. Dinamizem in formalna na~ela ^love{ka bitja so duhovna bitja, ki so iz{la iz ‘ivali in so {e vedno utele{ena v obliki ‘ivali. Ritu- 108 VIRTUALNA RESNIČNOST Nekaj fragmentov o virtualni resni~nosti ali v vseh svojih kulturnih oblikah vsebujejo skupno sporo~ilo, ki pravi, da smo ljudje bitja v neprestanem procesu spreminjanja, in da je sposobnost spreminjanja, u~enja in rasti pomemben del ~lo-ve{ke narave. Realnost je bila vedno premajhna za iz‘ivetje vse domi{ljije, ki jo premore ~lovek. In iz tega povsem logi~no sledi, da si je zgradil interaktivni fantazijski stroj. Domi{ljija je pogoj za razvoj na{ega duha in s tem znanosti in umetnosti. Tja{a Dem{ar, {tudentka avdiovizualne umetnosti na Akademiji v Groningenu (Nizozemska). Ustvarja na podro~ju slikarstva, fotografije, ra~u-nalni{ke grafike in videa. VIRTUALNA RESNIČNOST 109 L^^Hj^l 110 VR simulator letenja, ilustracija iz knjige VIRTUELE WELTEN »Povej mi, kaj ste se igrali pri dvanajstih, ...« Igor Pribac The difference between men and boys is in the price of their toys. Kak{en svetovni nazor izgrajuje pilotu lovca letenje z nadzvo~nimi hitrostmi? Gotovo dvomi v vse, kar vidi, ko pogleda skozi vetrobransko steklo. Ve, da modrina neba ni dobro izhodi{~e za ugotavljanje, kje se nahaja, da lahko oblake ‘e naslednji trenutek zamenja siva gmota gore in da bo tedaj, ko bo s prostim o~esom ugledal sovra‘ni-kova letala, ‘e prepozno. Bolj kot pogledu ven zaupa informacijam, ki mu jih posreduje centralni ra~unalnik na krovu. Utripanje signalnih lu~k, kazalci merilnikov in podatki na zaslonih komandne konzole so pri nadzvo~nih hitrostih njegove da-le~ najpomembnej{e zaznave vesolja in njegovega mesta v njem. O tem, ali ga bo obdr‘al {e naprej, odlo~a bliskovitost njegove zaznave podatkov, njihove analize in sinteze, pravilnost njegovih odlo-~itev in natan~nost njihovih motori~nih uresni~i-tev - zapleten sklop operacij torej, ki je morda le druga plat njegove sposobnosti, da pozabi na vse, ~esar ni na monitorju, v prvi vrsti na turisti~no pogledovanje skozi okno. Svet je ra~unalni{ko krmiljen sistem informacijskih tokov, sredi katerih si mora{ izboriti ‘ivlje-nje. S tem pogledom na svet se ne bodo strinjali samo piloti voja{kih lovcev, pa~ pa vsak drug fant, ki ga je zajela mrzlica ra~unalni{kih iger (dekleta se v tej zvezi skoraj ne omenjajo). Prav igre simulacije letenja z lovcem so ene najbolj raz{irjenih, igralna ro~ica, nepogre{ljiv atribut video iger, pa je tako ali tako klonirana krmilna ro~ica. Naklju~ja torej ni in v “Top Gun” {olah, od koder so neko~ pri{le igrice simulacije letenja na police veleblagovnic kot stranski proizvod resnih iger, ki so dvigovale adrenalin gojencem voja{kih akademij v u~nih laboratorijih, opremljenih z velikanskimi zasloni, simulatorji vibracij in drugih efektov, so simuliranje letenja medtem ‘e zamenjali z virtualnim letenjem. Ali to pomeni, da se v salonih z igralnimi avtomati in luna parkih kalijo bodo~i piloti reaktivcev? Ni izklju~eno, vseeno pa je verjetneje, da bodo iz njih zrasli predvsem spretni manipulatorji futuri-bilnih gospodinjstev in zemeljskih vozil. Pogled na armaturno plo{~o v avtih ‘e danes pridobiva ve~ji pomen v primerjavi s pogledom na cesto in ne- VIRTUALNA RESNIČNOST 111 Igor Pribac mara bo nekega dne, ko bodo avti {e pametnej{i, kot so danes, oprezovanje v smeri vo‘nje vozila tudi za voznika postalo ~isto razko{je. ^e dr‘i, da bo v prihodnje uspe{na socializacija vedno bolj odvisna od dru‘enja s sofisticirani-mi tehnolo{kimi napravami, potem je na dlani sklep, da dana{nji mladi privr‘enci video iger, ki star{em - ve~inoma ra~unalni{kim analfabetom -povzro~ajo sive lase, ob zaslonih prestajajo pomembno {olo ‘ivljenja. Ti star{i naj se kar lepo pomirijo: sivijo, ker starijo, in njihovi otroci so tu tudi zato, ker so bili sami neko~ mladi. Spomnijo naj se, koliko pomembnih re~i so spoznali igraje in da je tudi tedaj njihova zatopljenost v ~udovite svetove igre starej{im {la v nos vsaj tako pogosto, kot so ob drugih prilo‘nostih nad njo u‘ivali. So teorije, ki igre in igrivosti kot dela ~loveko-ve narave ne omejujejo samo na otro{tvo in na obrobne segmente sociabilnosti starej{ih otrok, kot sta {port in spektakel, temve~ ju postavljajo v sre-di{~e ~love{ke biti. Johan Huizinga je predlagal zamenjavo, namesto o homo faber naj bi o ~loveku govorili kot o homo ludens. Igra in ne proizvodnja orodij je po njegovem mnenju temelj kulture. ^lovek si je v vseh obdobjih svoje zgodovine prihranil ni{e ludi~nosti in vanje vna{al vse tisto, kar mu je bilo sicer odtegnjeno. ^e to velja za zgodovino ~love{tva nasploh, potem velja tem bolj za prvo ‘ivljenjsko obdobje vsake generacije. ^e je to veljalo za industrijsko dru‘bo, to velja tem bolj za poindustrijsko. Z dana{nje perspektive je povsem jasno, da imajo tudi otro{ke igre in igra~e svojo zgodovino in da se dana{nje otro{ke igre veliko bolj kot nekdaj podrejajo trendom, ki jih kroji razvejana industrija igra~arjev, njeni zasuki pa ustvarjajo prave zareze med generacijami. Tudi tu bi lahko priredili znan rek in se {li “povej mi, kaj si se igral pri dvanajstih, pa ti povem, koliko si star”. Kar sledi, je izsek, ali bolje, so spominska paberkovanja iz zadnjega, {e odprtega poglavja zgodovine igra~ - ne vseh, na teh nekaj straneh bi bilo to prevzetno po~etje. Omejil se bom predvsem na igra~e, namenjene “igram gibanja in spretnosti”, ki so zaznamovale odra{~anje zadnjih dveh generacij, na ~as torej, ko je kupljena igra~a z vnaprej dolo~enimi pravili in namembnostjo za~ela progresivno dolo~ati igre mladih. Ko se je ~love{tvo zadnji~ {lo vojno {irokih raz-se‘nosti, je ta odlo~itev za celo desetletje zaustavila proizvodnjo igra~ - razen vojnih seveda - in res ni te‘ko razumeti, da so po vojni Ameri~ani najve~ investirali v industrijo zabave, kamor sodijo igra~e in igrala. V Evropo so jo prinesli skupaj s kapitalom, namenjenim njeni obnovi. [e preden se je Evropa zavedla, da je v filmih, glasbi in plesih veliko ve~ od zabave, je bilo ‘e prepozno. Cele generacije so ‘e bile odvisne od ponujenih vzorcev in {e danes je tako. Ideje za igra~e niso bile vedno izvirne, vendar so jih po vojni Ameri~ani s pomo~jo glasbene in filmske pop industrije lahko najbolje predstavili planetarni publiki in pogojili njeno imaginacijo. Na podro~ju igra~ je bil jojo ena od prvih domislic, ki je ob{la svet in konec petdesetih spro‘ila val mno-‘i~ne histerije. Domislica, v aristokratskih krogih znana ‘e v XVIII. stoletju, je preprosta. Jojo je na os koluta navita tanka vrvica. Igra zahteva, da kolut z natan~no tempiranimi nalahnimi potezanji vrvice v trenutku, ko drsenje koluta ob vrvici dose-‘e spodnjo lego, ~im dlje obdr‘imo v gibanju. Vsi imamo v spominu filmsko ali stripovsko sliko elegantnega giba, ko ve{~a roka kolut spusti in ga spretno spet ujame, ga za‘ene pod kotom in ga spet varno stisne v pest. Jojoji doma~e izdelave, ki so v zapoznelem valu pljusknili k nam v sedemdesetih, ~e sodim po sebi, niso dopu{~ali ni~esar takega, kar bi spominjalo na poetiko filmskih prizorov. Vendar ta izku{nja ni nujno kdo ve kako pomembna. Druga igra ve{~ine je sledila na~elu boomeran-ga - “vr`e{ ga z ene, dobi{ ga z druge strani” - in je bila namenjena dekletom. Hulahup, obro~, pre– mera meter in ve~, ni bil novost, novi so bili le gibi. Za za~etek je bilo treba obro~ z rokami zagnati vodoravno ob pasu in njegovo kro`enje nato obdr-`ati z ustreznimi ritmi~nimi gibi telesa, kar ni bilo enostavno. Prizadevanja so obrodila sadove le, ~e je kro`enje trupa, podobno kot pri jojoju, ohranjalo natan~no odmerjen fazni zamik glede na kro-`enje obro~a in mu dodalo toliko gibalne koli~i-ne, kolikor jo je medtem izgubil. Medtem ko je bil jojo igra gospodarja, stvar prave poteze v pravem trenutku, igra, ki jo je bilo mogo~e v vsakem trenutku zaustaviti in jo igrati sede, je bil hulahup pravo garanje, posebej {e, ~e je bilo obro~ev ve~. Nekaterim se ni in ni posvetilo, da se gib pri jojoju ne za~enja v ramenu ali komolcu, temve~ v zapestju in da je jojo za igre ne-ve{~ega gledalca fascinanten prav zato, ker ta dro- 112 VIRTUALNA RESNIČNOST t ri LOMMf* ilustracija iz zbornika CYBERPUNK Igor Pribac ben trzaj spregleda in tako vsaj za trenutek do‘ivi iluzijo, da ima pred seboj perpetuum mobile. Gib, ki naj bi bil pri jojoju kar najbolj neopazen, je moral biti pri vrtenju obro~ev kar se da izrazit. Igra z obro~em je gotovo krepila trebu{ne in sploh mi{ice od pasu navzgor. V tem je bila dopolnilo kolebnici, ki je poskrbela za noge. Kot igralni trend pa je prispevala k zatonu njene popularnosti. Medtem ko so preskakovanje kolebnice dekleta do‘ivljala kot urjenje in telovadbo, so hulahup sprejela kot igro. Kako to? Kot re~eno, novost ni bila v obro~u, ki je bil ‘e poprej znan telovadni in cirku{ki rekvizit, temve~ v gibih, ki niso bili katerikoli. Mno‘i~ne histerije kro‘enja v pasu mladostnic po svetu ne bi bilo, ~e ne bi pri{lo do planetarnega izbruha rock’n’rolla. Elvis Presley in najstnice so javno po~enjali isto: zvirali so se in kro-‘ili v bokih. Za celo generacijo najstnic je bil hulahup obvezna postaja na poti od deklice do dekleta. Rock’n’roll in hulahup sta imela isti eroti~ni naboj. Kar je bilo za deklice najprej meditacija o skrivnosti pravilnega kro‘enja telesa v bokih, je tedaj, ko so sredi frenezije, s krilcem, ki se je ritmi~no dvigovalo in spu{~alo, na sebi za~utile fantovske poglede, prej ali slej postala meditacija o skrivnosti samih bokov za drugi spol, skrivnost pogleda drugega spola, ki je v deklici zbujal dekle. Obla-~ilna moda je seveda {la v korak s ~asom. Poskrbela je za to, da je provokativnost deklet, ki so med igro v~asih pokazala dele telesa, ki so bili sicer skrbno skriti, opremila s hulahupkami, elasti~ni-mi hla~nimi nogavicami, ki so hkrati vse pokazale in vse skrile - pomemben korak v kulturi zapeljevanja. Eroti~ni gibi adolescentk v igri so dvignili nekaj prahu okoli njihove ~ednosti in ne~ednosti in spustili veliko prahu na otro{ke oblekce, ki so segale ~ez kolena. Ko smo ‘e pri ~ednosti, ne smemo pozabiti na ‘ve~ilni, ki je sicer znan ‘e od za~etka stoletja, razcvet pa je do‘ivel {ele po vojni, ko so ga kdaj pa kdaj redki sre~ne‘i pri nas dobili v paketih ameri-{ke prehrane, sicer pa so sredi petdesetih prvi prihajali iz Italije. V sku{njavi smo, da bi popularni “~igumi” (za nekatere tudi “~ik-gumi”, poimenovanje, ki je spremljalo ponudbo ‘ve~ilnega v obliki cigaret) uvrstili med sladkarije, ga dosledno temu proglasili za hrano in se vpra{ali, kaj po~e-nja med igrami. Sku{njavi v nobenem primeru ne smemo podle~i. Pozabili bi, da ‘ve~ilni pa~ samo ‘ve~imo in ne po‘remo, ampak nazadnje izplju- nemo. Kar goltamo, so dejansko predvsem na{e sline, ki se nam cedijo zaradi aromatiziranega sladkorja, ki se izlo~a iz ‘ve~ilnega. Premik od bonbona, pralin, ‘elejev in drugih sladkarij k ~igumi-ju je reaktualizacija starodavne funkcije pe~ke, premik k dokon~ni lo~itvi prehranjevanja (popolne introjekcije) in ustnega ugodja. Ta lo~itev dokon-~no sankcionira umikanje sladkorja iz ‘ve~ilnih. Sklep: ‘ve~ilni je surogat hrane in kot tak odkriva ustna ugodja - skozi igro: z njim se lahko zabavamo in tekmujemo, kdo bo z izdihom naredil ve~ji balon (ne da bi se mu potem razpo~il na licu), kdo ga bo ve~krat in glasneje po~il (z vdihom), itn. @ve-~enje izdelkov gnilega Zahoda (sladkor je najbr‘ v resnici povzro~al zobno gnilobo), zlasti mljas-kanje s {iroko razprtimi usti, {e bolj pa napihovanje balonov, ki je bilo priljubljeno med dekleti, je ne-ko~ veljalo za obsceno, ker je veljalo za odkrito znamenje lascivnosti. Gumij, plastika in elastika, novi materiali v izdelkih za {iroko porabo, so bili sploh veliki protagonisti tudi med povojnimi igra~ami. Brez elastike bi bil gumitwist sila nevarna igra. V igra~ah sta gumij in plastika na{la idealno podro~je aplikacije. Velike mo‘nosti njunega modeliranja in njuna majhna specifi~na te‘a so omogo~ile trend relativno cenene (in nenevarne?) simulacije predmetov, ki so imeli v svetu odraslih dolo~eno uporabno vrednost, od avta do pi{tole, in jih prinesle med mal~ke, kjer je bila njihova uporabna vrednost predvsem podobnost s “ta pravimi”. Relativno hitro sta izpodrinila klasi~ne predvojne materiale za igra~e: les, blago, kovino. Razvoj industrije polimerov je omogo~il tudi igra~o, ki je pri{la nekoliko kasneje in si jo je menda izmislil sam peklen{~ek: klik-klak. Diaboli~ni izvor domislice je kazal ‘e njen nedol‘en izgled: vrvica z dr‘alom na sredi je povezovala dve kroglici iz masivne plastike. Z ritmi~nimi potezaji dr‘ala, tako da sta se kroglici za~eli vedno mo~neje odbijati druga od druge, si ju moral pripraviti do dvojnega odboja, v spodnji in v zgornji legi. Ko si to dosegel, si gibanje lahko {e pospe{eval. ^e odmislimo, da je kdaj pa kdaj kak{no kroglico, ki se je iztrgala, odneslo v glavo komu od blizu stoje~ih (nikoli igralcu!), se je peklenska narava igra~e najbolj kazala v njenem zvoku. Sredi mirnega poletnega ve~era, ko so se v grmovju za~eli ogla{ati ~ri-~ki in si se pravkar udobno namestil, da bi u‘ival sve‘ino ve~ernega hladu, se je ~ri~kom pridru‘il 114 VIRTUALNA RESNIČNOST “Povej mi, kaj ste se igrali pri dvanajstih, ...” osamljeni klikklakera{. Najprej nekaj enojnih odbojev, potem pa razlo~en prehod na klik-klak dvojnega, z vse vi{jo dvojno frekvenco, ki se je nekje ustalila in poenotila. In ni ponehala... Nekje v daljavi se mu je pridru‘il drugi. ^ri~kov ni bilo ve~. Z avditivnega vidika sploh ni bilo ve~ ni~esar, razen njihovega peklenskega tru{~a. ^e bi bilo v sedemdesetih gibanje za ~loveko-ve pravice tako razvito, kot je danes, bi klik-klak takoj prepovedali, tako pa so si najbolj rahlo~utni ob~ani ob no~nih klikklakera{ih dajali du{ka na isti na~in, kot takrat, ko je {lo za ma~ke. Dodajmo {e vzporednico z glasbo: ~e je bila zahtevna ela-sti~nost kretenj igre z obro~em vzporedna plesnim gibom rock’n’rolla, je bila preprosta mehanika klik-klaka, predvsem pa njegov zvok, igralna vzporednica nastajajo~i disco glasbi. Od poletnih iger so bile tu ponpon ‘oge, na katerih si sede ali (spretnej{i) stoje po ‘abje skakal naokoli. Omejeno na pla‘e. Med “open air” igrami je imel frizbi ve~ji vpliv, ve~ vztrajnej{ih prak-tikantov in se dlje obdr‘al. Zahteval je izdelane, elegantne gibe. Iz prvotne adolescentske ciljne publike se je preselil tudi med starej{e: frizbi je igra-~a, ki se je prikupila starej{im. Pomemben prispevek k infantilizaciji rekreacije starej{ih. S piknikov in pla‘ je povsem izpodrinil badminton, ki je prevladoval sredi {estdesetih, in nekaj ~asa spremljal zmagoviti pohod deskanja na vodi. Medtem ko se je starej{im v osemdesetih uspelo infantilizirati, je urbana mladina na{la novo re{itev kardinalnega statusnega simbola uspeha v ‘ivljenju: problem prevoznega sredstva. Po {e predvojnem skiroju in {e starej{em poganjanju ob-ro~a s palico, po kotalkah, po neskon~ni mno‘ici tipov brikoliranih vozi~kov, je razvoj poliuretanskih mas omogo~il nastanek rolke. Prakti~no uporabno urbano prevozno sredstvo omogo~a drzne slalome med pe{ci in skoke ~ez robnike - ob~u-tek je najbr‘ podoben ob~utku motoristov, ki zeleni val lovijo pri 120 km/h. Rolkarji, to mlado pleme mladih, ki svoje idealno ‘ivljenjsko okolje najde sredi modernih urbanih kompleksov, gladkih in razgibanih povr{in, ti popotniki, ki z nahrbtniki na ple~ih v~asih v indijanskih kolonah pre~kajo mestno sredi{~e, so na{li, bolje ustvarili, luknjo v cestno prometnih predpisih: na{li so si {tirikoles-nik, ki ga lahko vozi{ celo brez kolesarskega izpita, iz povr{in, namenjenih pe{cem, pa so ustvarili cesti{~a, ki jih predpisi ne sankcionirajo. Od tu do ob~utka popolne svobode ni potreben niti korak ve~. Problem premagovanja robnikov in drugih ovir je v tesni zvezi z razvojem akrobatskih figur na rolkah, vsekakor pa larpurlartizem akrobatike na rolkah do‘ivlja nagel razvoj. Za mnoge so rol-ke nelo~ljiv spremljevalec. Pono~i, ko rolkar spi, so prislonjene ob postelji - nikoli ne ve{, kdaj jih bo{ rabil - zjutraj gredo v {olo in popoldne po nakupih. Kot motor za starej{e in pu{ke za vojake so tudi rolke stil ‘ivljenja, strukturirajo dru‘abnost in generirajo idiome. Dekle na rolki je prav tako redko, kot je bil v petdesetih fant z obro~em. Deklicam in dekletom so ostale kotalke, med njima pa razlik za cel svet. Glasbeno-plesna vzporednica gibalnim ve{~inam rolkarjev je rap. Vzporedno z rol-karji nastaja tudi skupnost bmx kolesarjev, ki ima mnogo podobnih potez. Za mad bikerje, izpeljanko cirku{kega monocikla z dvema pomo‘nima kolesoma ob strani, lahko re~emo, da so kolesarili eno poletje. ^e se od iger na prostem vrnemo k sobnim, kjer smo tudi za~eli, ne moremo mimo razvoja, ki ga je do‘ivel razvoj dvodimenzionalni kvadrant s {tevili od 1 do 15, izpisanimi na drse~ih plasti~nih lamelah, ki jih je bilo treba s pomo~jo praznega prostora namesto manjkajo~e {estnajste razporediti v dolo~en vrstni red. V osemdesetih je kvadrant postal trodimenzionalen in razdeljen na majhne kockice, ki jih je bilo mo~ manipulirati. Rodila se je Rubikova kocka. Za igralca je bila kocka intelektualno bistveno zahtevnej{a naloga od kvadranta. Medtem ko so kvadrant skoraj vsi, ki so to posku{ali, prej ali slej razre{ili, so le redki, kljub vztrajnim poskusom, kdajkoli sploh razre{ili uganko zaporedja operacij, ki vodi k pravilni razmestitvi vseh kubov Rubikove kocke. Obema igra~ama pa je skupno enako razmerje intelektualnega in motori~nega dela. Obe sta “miselni igrici”: najva`nej{a je miselna naloga. Motori-ka vstopi {ele tedaj, ko je miselni problem `e do te mere razre{en, da je naslednja poteza hipno prepoznavna. [ele od tega trenutka dalje, je vse predvsem stvar spretnih prstov. Na{li so se taki, ki niso in niso hoteli priznati, da je igra predvsem miselna. Z Rubikovo kocko se odpre obzorje, skupno vsem videoigram in kocka je bila najbolj{i uvod v njihov razmah, hkrati pa je raznovrstnost intelektualnih nalog ra~unalni{kih igric kocko kmalu potisnila v kot. ^e bi pri{la na tr‘i{~e danes, ne bi ime- VIRTUALNA RESNIČNOST 115 Igor Pribac la tak{nega uspeha. Nekateri mislijo, da lahko v fliperjih in ne v kocki prepoznajo najbli‘jega prednika videoiger. Oboji naj bi bili podvrsti “igralnih avtomatov”. To dr‘i, vendar so razlike velike. Fliper dopu{~a ve~jo interaktivnost igralca z avtomatom, elektri~ni impulz je kombiniran z mehanskim odbojem in ustvarja ve~je razlike v diferencialnih hitrostih potovanja ‘ogice, omogo~a ve~je razlike v strategijah in stilih igranja. Zdi se, da je podobnost med obema vrstama “igralnih avtomatov” v tem, da je usoda v obeh primerih “v konicah prstov”, pa ni tako. Umberto Eco je v prilo‘nostnem ~lanku Tractatus flipperico videogamicus opozoril na razliko v dr‘i teles igralcev pri obeh igrah. Me-hani~ni stik ali trk dveh teles videoigre samo simulirajo in ~asovna natan~nost igral~evega vnosa informacije, ki jo je avtomat v dosedanjih igrah zahteval, je dopu{~ala dolo~ena odstopanja v ~asu, ne da bi te razlike vplivale na u~inek. Realno sre-~anje krogle in fliperce tega odstopanja ne pozna. Izbira trenutka za potezo je pri fliperju pozitivna koli~ina, medtem ko je bila pri dosedanjih video igrah, ki so realnost scenarija simulirale z manj{o natan~nostjo od zmo‘nosti zaznavanja razlik na{ih ~util, negativna: znotraj dolo~enega ~asovnega intervala izveden ukaz je imel isti u~inek. Zato se igra “fliper” na ra~unalniku lahko “zaciklira”, tj.: zaradi programsko omejenega {tevila hitrosti in kotov odbojev simulirane kroglice ta lahko vstopi v re-petitivno kro‘no gibanje, do katerega na resni~-nem fliperju ne pride. Razlike v vzrokih, tj. v izbiri trenutka udarca, se pri fliperju bolje prena{ajo v u~inke. Obema pa je skupen na~in vnosa informacije. Tako tipka kot igralna ro~ica mehanski pritisk pretvarjata v elektri~ni impulz (ki se pri fliper-ju spet pretvori v mehanski zamah fliperce). Me-hansko-elektri~ni vstop v igro od igralca zahteva ob~utek za pravo~asnost posega, hitro reakcijo, povsem pa odpravi telesno mo~ kot dejavnik us-pe{nosti. Za igralca je te‘ava prav v lo~itvi tega dvojega: hitrosti in mo~i. Medtem ko je ra~unalni{ki zaslon samo mesto simulacije igralnega scenarija, na katerega lahko igralec vpliva samo z mehanizmom za upravljanje, je fliper fizi~en objekt vi{ine normalnega ~loveka in temu primerne te‘e, s katerim se lahko igramo tudi mimo mehanizma za upravljanje. S stresanjem in suvanjem se lahko vpletamo v njegove avtomatizirane reakcije in jih sku{amo uravnavati sebi v prid - kar del prekaljenih igralcev fliperja tudi vztrajno po~ne in prav v tem vidi dra‘ igranja na fliper: avtomata ne nadigra{ tako, da sprejme{ ponujena pravila igre in se omeji{ na up-ravljalski mehanizem, ki ti je na voljo, temve~ tako, da najde{ nove mo‘nosti nadzora in vzpostavi{ nova pravila igre. Razkora~enih nog in z naprej potisnjenimi boki kot nekdaj revolvera{i pred dvobojem se igralci fliperja ustopijo pred avtomat, da imajo ~im ve~jo oporo za frontalno in bo~no suvanje, ki lahko postane poglavitni motiv igranja. Antropomorfnost oblik fliperja (in drugih igralnih avtomatov) krepi dojemanje igre kot intersubjek-tivne. Tedaj je stresanje avtomata stresanje stresa in frustracij, ki so se nakopi~ile ~ez dan. Gibanje kroglice po po{evni ploskvi ~esto skandira ritem vzklikov jeze ali zmagoslavja, ki se v~asih podalj-{ajo v monologe, ve~inoma izlive besa, kjer brez kletvic ne gre. Fliper je {e mogo~e igrati s celim telesom, pri ra~unalni{kih igrah pa je telo igralca nekako od-ve~. Ra~unalni{ke igre od telesa igralca ohranijo samo nekaj elementov, ki lahko stopajo v komunikacijo z njim. Od ~utov je za “videogames” zaenkrat uporabno predvsem oko (zvo~na komunikacija je {e zelo zanemarjena), od njegovega moto-ri~nega aparata, ti. gibalnih spretnosti - kot meha-nisti~na ergonomija razume izraznost telesa - ostaja za u~inkovito interakcijo s strojem - pomembna samo sposobnost repetitivnega, hitrega, natan~ne-ga prenosa strogo kodirane informacije v prste ene ali obeh rok. Za nepou~enega opazovalca so gibi zasvojenca z videoigrami samo nesmiselna tr-zavica, electro-buggy brez glasbe ali uvod v Vidov ples, v vsakem primeru nekaj patolo{kega. Igralca dejansko zajame raptus, ki ugrabi njegovo telo. Njegov pogled in misli so prikovane na zaslon, ki v analizo v rasto~em tempu servira vedno nove, bolj zapletene informacije; podobo telesa igralca, ki je v svoji odve~nosti otrplo in zasko~eno, dopolnjuje migetanje okon~in. Za oddaljeni pogled drugega postane v eri ra~unalni{kih Arkadij kafkov-ska metamorfoza ~loveka v `u`elko vsakdanji pojav. Fiksiranost telesa pred ra~unalni{kim zaslonom je izraz premagovanja najve~jih hitrosti. Voznik avta, potnik v nagnetenem metroju in pilot lovca so na istem. Ni~ ~udnega, da se v ~asu, ko je delo vedno bolj povezano s telesnim mirovanjem, bohoti prosto~asna kultura telesnosti, ki obljublja, da bo vrnila odsvojeno telo. Zato ni videti konca razmahu artefaktov, ki skrbijo za ohra- 116 VIRTUALNA RESNIČNOST “Povej mi, kaj ste se igrali pri dvanajstih, ...” njanje gibalne sposobnosti zakrnelih teles v razmerah, ko je odlo~ilna dejavnost telesa opredeljena negativno kot sposobnost vztrajanja v mirovanju. Morda lahko za~etnemu odgovoru na vpra-{anje o pogledu na svet pilota nadzvo~nega reaktivca sedaj dodamo {e nekaj. ^e je pogled na svet zanj pogled na ra~unalni{ki zaslon, ‘ari{~no ploskev njegovega zaznavno-informacijskega sistema, je vloga njegovega perceptivnega aparata zre-ducirana na sekundarno analizo nekega informacijskega toka, ki realnost predhodno ‘e od~ita, iz nje odbere vse potrebne informacije, jih elaborira in jih predstavi o~esu v obliki, ki omogo~a takoj-{njo miselno analizo. Sprememba pogleda na svet v tem primeru zadeva lastno telo. Ra~unalnik evidentira in simbolizira in filtrira vse pomembne “resnice sveta”, kot jih je poprej telo s svojimi sposobnostmi zaznavanja. Telo kot kompleksna te- kstura dr‘, gibov, ritmov, spomina, kot nezvedljiv medij simbolizacije vsake zaznave in s tem vsake hermenevtike sveta, postaja odve~ in je lahko celo mote~e - negativni dejavnik, ki ga sku{amo odpraviti in katerega najvi{ja vrednost je ni~. V svetu vse ve~jih hitrosti, kjer hitrost pomeni pridobivanje na ~asu in je ~as denar, kjer te‘a preteklosti postane spri~o nezadr‘ne vsiljivosti prihodnosti lahkomiselnost in spomin luksuz, je telo s spominom na razli~nost svojih gibanj samo nujno odve-~en privesek binarnih odlo~itev sveta netelesnih digitalnih simulacij umetne inteligence, sveta, v katerem je tudi iskanje izgubljenega ~asa samo izguba ~asa. Igor Pribac, magister filozofije, asistent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. ilustracija iz revije OMNI VIRTUALNA RESNIČNOST 117 Peter Mlakar v postelji s SHARON STONE Fragment o virtualni spolnosti Peter Mlakar Aksiomatika U‘itek spolnega je njegova zaznava. Ta zaznava se tvori samo iz njej lastnih dra‘ljajev, se pravi je to, kar je spolni u‘itek kot on sam, je to, kar do-lo~a njeno vsebino iz za spolno vzburjenje natan-~no definiranih kvalitet. Bit spolnega je torej struk-turirana tako, da je njena fiziolo{ka in elektroke-mi~na zgradba psihi~ni ob~utek spolnega zadovoljstva. Ali je ta bit strukturirana v dominanti apriorno biolo{ko ali zgodovinsko psihoglobinsko, na tem mestu ni pomembno, pomembno je to, da ima veljavnost Stvari same, se pravi, da je dolo~ena kot spolna substanca, ki se odziva samo na take in ne druga~ne vizualne, sli{ne, taktilne dra‘ljaje. Subjekt ima torej v telesu ustvarjen poseben seksualni aparat, ki korespondira samo z dolo~enimi dra-‘ljaji in polja njihovega pojavljanja se imenujejo erogene cone. Se pravi, zunanja spolna informacija, psihi~ni moment ali zaznava so tako ‘e tista Stvar, ki kemoelektri~no v mo‘ganih zaseda mesto centra za spolno ugodje, in je dra‘ljaj, ki ga imenujemo seksualnega, v mo‘ganih tista bitnost, ki je ozna~ena kot seksualno vzdra‘ljivi substrat. Teh-nolo{ko to pomeni, da je za spolno reakcijo potrebno vzdra‘enje posebnih nevrotransmitorjev, ki prevajajo dra‘ljaj do ustreznega centra v mo‘ganih, ali druga~e povedano, zaznava spolne naslade pomeni stvaritev spolnega dra‘ljaja, ta pa ima samo sebi enako bistvo, samo sebi enak formalni zapis. Virtualnost Torej, kaj nam povedano govori za tisti del generiranja virtualne resni~nosti, ki sku{a simulirati spolno do‘ivetje v vsej njegovi celovitosti? Se pravi, kako virtualno ustvariti enake ob~utke spolne naslade, kakor nam jih omogo~a realni spolni odnos? To seveda najprej pomeni ustvariti tak sistem dra‘ljajev, ki so kvalitativno enaki tistim, ki so vpisani v register senzacij, ki tvorijo spolni u‘i-tek v stvarnem ‘ivljenju. Skratka, ~e je ‘enska vagina - ne glede na to, kaj bi psihoanaliza povedala o vzrokih njene privla~nosti - mesto, v katerem penis {e najla‘e dose‘e svojo spolno realizacijo, se pravi, da so v njej na poseben na~in ustvarjeni pogoji, ki jo postavljajo za stvarnico spolnega vzdra-‘enja prvega razreda, potem mora hi-tech naprava elektronsko ustvariti tak sistem dra‘ljajev na telo sprejemnika, ki ne bodo odstopali od tistih, ki jih ~utimo ob penetraciji ‘enskega spolovila ali ob dra‘enju drugih erogenih mest na ko‘i. Dra-‘enje telesnih erogenih con pa sodi v register tak-tilnih ob~utkov. In pri virtualni resni~nosti, se pravi pri ra~unalni{kem ljubljenju, s kakr{nim operiramo na dana{nji stopnji, se pojavlja problem ravno tu. Namre~, kako virtualno ustvariti taktilni ob- 116 VIRTUALNA RESNIČNOST ~utek, ki bi bil enak realnemu spolnemu taktilne-mu ob~utku? Konkretno: kako dose~i fizi~ni ob-~utek dotika s telesom na zaslonu? Objem virtualne slike ‘enske, ki plava v prostoru in ki jo lahko poljubno modeliramo, s katero lahko vizualno prosto manipuliramo, bo‘anje dekleta na zaslonu “podvodne maske” namre~ {e ni taktilni odnos z njo, {e ni ~utenje vseh tistih spolnih kvalitet, ki jih daje realno telo. Toda stvaritev majhnih blazinic, ki bi se vzvratno na na{ virtualni dotik ‘elenega objekta - bile bi namre~ elektronsko povezane z virtualnim dotikom virtualne ‘en-ske stiskale in napihovale ter tako s pritiski dra‘i-le na{ taktilen ‘iv~ni organizem, je ‘e korak v smeri k zahtevanemu. In dalje: za posredovanje ob~utka prostora so potrebna stereoskopska o~ala, ki vsakemu o~esu prina{ajo slikovne informacije. Tako ilustracija iz revije L'ESPRESSO nastaja subjektivni vtis, da smo sredi dogajanja. Toda da bi uspeli konstruirati ustreznega trodi-menzionalnega partnerja, bi morali, ~e bi hoteli do-se~i “realen”, “celovit” kontakt, se pravi tudi tak-tilni, ustvariti virtualno telo, ki se upira in s tem posreduje svoje “ob~utke”. Res je, da je v t. i. “data gloves”, torej posebnih high-tech rokavicah, ‘e danes mogo~e ustvariti taktilne dra‘ljaje (npr. ob~utek upora). Vendar da bi gledalec resni~no do‘ivel spolni odnos z virtualno Sharon Stone, bi morali na vse njegovo telo namestiti posebne senzorje, ki ne bi posredovali samo ob~utka upora, marve~ v idealnem primeru - kar je tudi sestavni del spolnega dra‘ljaja - na dolo~enih mestih tudi ob~utek vla‘nosti in toplote. Gledalec bi takrat legel na virtualno telo in bil bi trdno prepri~an, da vanj prodira. VIRTUALNA RESNIČNOST 117 Ravno zato, da bi ustvarili zaznave, ki jih ~uti-mo ob realnem koitusu, so {le raziskave v smer same elektri~ne stimulacije sprejemnikovega telesa. To so elektronski sistemi, katerih impulze ko-‘a prevaja v ob~utek tipa. Toda bistveni korak naprej bo storjen {ele s konstrukcijo posebne obleke, ki bo z ne‘nimi taktilnimi {oki dra‘ila erogene cone. Howard Rheingold, kalifornijski avtor spisov o simulaciji resni~nosti z ra~unalni{ko tehnologijo pravi v tej zvezi naslednje: “Preden se podate v oblazinjeno komoro in si nadenete o~ala, smuknete v lahko in prozorno obla~ilo, nekak{no nogavico, ki se tesno oprime celega telesa. Na notranji strani tega obla~ila je vdelanih (s tehnologijo, ki {e ne obstaja) ne{teto inteligentnih efektor- jev, drobnih vibratorjev razli~ne mo~i. Na stotine jih je v vsakem kvadratnem centimetru, posredujejo in sprejemajo pa lahko ob~utek otipljive res-ni~nosti.” Kibernetika Ustvarjanje virtualne spolnosti spada v {ir{e po-dro~je kibernetike, zato naj povemo {e nekaj besed o tem, v katere smeri se bo razvijala v prihodnje kibernetizacija telesa, ki predstavlja podlago za vsako umetno generirano in znanstveno-teh-nolo{kim postopkom podvr‘eno spolno u‘ivanje. Tako je mo‘no, da bo v prihodnosti lastno telo in- 118 VIRTUALNA RESNIČNOST ilustracija iz revije MONDO 2000 tertekstualno in neskon~no rekombinantno, kar pomeni, da ne bo ve~ ujeto v svojo “kon~no” funkcijo, marve~ bo po ‘elji zamenljivo ali kompatibil-no z drugimi telesi ali njihovimi deli - ob ohranjanju lastne zavesti - vse pa bo v slu‘bi zahtev interesov spolne naslade. Nekako v tem smislu raz-mi{lja tudi R. U. Sirius, urednik ameri{ke revije MONDO 2000, in sicer o ideji ‘enske robota, ki bo v vseh seksualnih atributih nadomestila naravno ‘ensko. Za to bo potrebno odkritje t. i. bio~ipa. Ta ‘enska bo sestavljena z ve~ erogenimi conami in britvicami pod lakiranimi nohti. To bo poskus sadisti~ne spolnosti. Eden najradikalnej{ih dose‘-kov s podro~ja, ki ga opisujemo, pa bo tisti, ki se ti~e kibernetske erotizacije mo‘ganov, se pravi ki-bernetskega obvladovanja centralnega ‘iv~nega sistema ter vplivanj nanj. To med drugim pomeni, da nam ne bo treba biti s partnerjem v istem prostoru in fizi~no skupaj, niti ne bo ta partner sploh fizi~na oseba. V zvezi s tem ‘e potekajo dela na posebnih ‘iv~nih oja~evalcih. Toda tisto, kar pri tem resni~no predstavlja prelomni korak v {e zda-le~ ne dovolj raziskano polje spolnega u‘ivanja, so raziskave na podro~ju kvantifikacije snovi, ki povzro~a spolno vzburjenje. Ob poznavanju njenega zapisa lahko v skladu s “teorijo enotnega polja” u~inkujemo na spolni organizem s takimi fizi-kalno-tehnolo{kimi postopki, ki se prilegajo identiteti za spolnost relevantnih substratov in njihovim zakonitostim. To pomeni, ~e obstaja poznavanje elektrokemi~nih nosilcev spolnega odziva, je ki-bernetizacija ravno to u~inkovanje na nosilca vzburjenja ter njegovo obvladovanje. To u~inko-vanje se lahko izvaja v obliki ra~unalni{ko definiranih in oddajanih valovnih impulzov na nevro-transmitorje, namenjene seksualnemu vzburjenju. Ra~unalni{ko kodiran mo‘ganski center za ugodje bodo tako na podlagi kompatibilnosti elektromagnetnega in elektrokemi~nega izpolnjevale teh-nolo{ko generirane seksualne senzacije, ki bodo nadomestile realne. Za kibernetsko obvladovanje spolnosti postaneta tako naravna anatomija in fiziologija samo poligon tehnolo{kega manipuliranja ter tako pokorna interesom samega spolnega u‘ivanja: intenzifikaciji spolne naslade, premaknitev njenih mej tako v kvantitativnem kot v ~a-sovnem obsegu v doslej {e neslutene razse‘nosti. Peter Mlakar, filozof, ~lan NSK ... avtor knjig Mera in ~ut ter Spisi o nadnaravnem. VIRTUALNA RESNIČNOST 119 I Karlo Pire Kljub napredku znanosti in tehnologije ter njunim optimisti~nim obljubam o vrlem novem svetu, kjer bodo stroji delali namesto ljudi, ‘ivi leta 1993 v razvitih zahodnih dru‘bah v rev{~ini ve~ otrok, kot pred dvema desetletjema. [tevilo najstni{kih nose~nosti je ve~je kot kdajkoli prej, rezultati na maturah so vedno bolj porazni, {tevilo umorov in samomorov, ki jih naredijo mladi, je trikrat ve~je v primerjavi s tistim pred dvajsetimi leti. Iz tega lahko sklepamo, da ta generacija najstnikov ‘ivi pod mogo~e najve~jim stresom v celotni novej{i zgodovini. Mladostne spolne izku{nje se pojavljajo presenetljivo zgodaj. ^ez 30 odstotkov 15-letnic je ‘e imelo spolne odnose, kar je presenetljivo {tevilo v primerjavi z dvema odstotkoma leta 1979 (podatek je iz ameri{kih raziskav, vendar je ta trend opazen tudi drugje v razvitem svetu). Kot posledico lahko kmalu pri~akujemo precej{nje pove~anje primerov AIDS-a pri mladih. Mladini je danes veliko bolj dostopna cela kopica zasvajajo~ih in nevarnih drog kot njihovim star{em, ki so bili v 60. letih pionirji na tem podro~ju. Ob klasi~nih mamilih - marihuani, kokainu in LSD- ju, se pojavljajo {e novi, morilski preparati, kot je crack. Karlo Pire “Na{e dojemanje znanosti in tehnologije se je v osemdesetih in devetdesetih zelo spremenilo. Znanost je postala glavni kulturni dose`ek, na nek na~in, oblika umetnosti.” Greg Bear ilustracija iz revije OMNI Po drugi strani pa mladi ka‘ejo veliko ve~ zrelosti kot njihovi predhodniki. Dandanes je veliko {tevilo najstnikov prisiljeno zaradi ekonomske krize in velikega {tevila lo~itev njihovih star{ev prevzeti vlogo odraslega v dru‘ini. Breme zrelosti jim nalaga tudi ve~je poznavanje politi~nih in sociolo{kih tem, kot je rasizem ali ekologija. Veliko mladih se zaveda svoje potencialne politi~ne mo~i in to s pridom uporabljajo. Drugi svoje sposobnosti usmerjajo v novo tehnologijo, kot so ra~unalniki, za katero so veliko bolj dovzetni kot odrasli, in posku{ajo omiliti dru‘beno krizo. Nekateri so ‘e organizirani v skupine na konici novih dru‘benih dogajanj in poizku{ajo dodati prihodnosti vsaj eno pozitivno noto. V teh te‘kih ~asih otroci rastejo hitro, toda bolj so trdo‘ivi in vztrajni ter pripravljeni na prihodnost, ki jih ~aka. Nova TV generacija je vkalupljena v kalejdoskopiski svet, kjer se v dvajsetminutnih sekvencah izmenjujejo re{itve ‘ivljenjskih problemov, poveli~ani zgodovinski dogodki, od katoli{kih ceremonialov do mno‘i~nih umorov, brez kakr{negakoli koncepta -psiholo{kega, sociolo{kega ali eti~nega. Ta gola‘ dokumentarnih dram, reporta‘, filmov, mini-nanizank, videospotov, tragikomedij, vklopi-in-zadeni tombol in vseh mogo~ih njihovih kombinacij se me{a v ahistori~ni ponaredek -vsemogo~ni satara{, ki bo teknil le nekemu nami{ljenemu povpre~nemu gledalcu. Presek televizijskih izdelkov se giblje od izredno realisti~nih, ki jih snemalci ustvarjajo tudi vse svoje ‘ivljenje, do najenostavnej{ih namensko zre‘iranih zabavnih oddaj, ki so pre‘ete z zaigrano iskrenostjo in karikirano resni~nostjo. Ob tem je televizija ves ~as on-line, hiper-realni virtualni svet, v katerem ‘ivijo majhni televizijci, ljudje, o katerih nikoli ne moremo biti prepri~ani, ali res obstajajo v na{i resni~nosti ali ne. Najbolj zna~ilen za novo poplavo info-zabave je vse bolj prisoten ob~utek nezaupanja. Kar vidimo, je vedno “skoraj” do‘ivetje, nikoli pa ga ne moremo dejansko ob~utiti, otipati. Ni nobenih fizi~nih spodbujevalcev, kot so bole~ina, trpljenje ali u‘itek, ki bi bili navezani na na{e ‘iv~ne 124 VIRTUALNA RESNIČNOST Cybersex, Smart Drugs and Technocore končiče. To ustvarja permanentno odmaknjen odnos gledalcev, občutek, da se to dogaja v nekem drugem svetu. Drug pomemben dejavnik je še objektivnost. V današnjem svetu dobivajo vse večji pomen javni mediji, posebno televizija, kot glavni oblikovalci javnega mnenja. Televizija, neinterak-tiven medij, pa je idealen poligon za politično manipulacijo. In tehnologija, ki je potrebna zanjo, že obstaja. Računalniška obdelava in predelava fotografij in video posnetkov je že tako razvita, da ni mogoče ugotoviti, ali so posnetki bili retuširani ali ne, kar vzbuja dvome v zanesljivost dokaznih fotografij in objektivnost fotoreportaž. Ko se bo računalniška animacija razvila do te mere, bo praktično nemogoče razločiti med dejanskimi in umetno narejenimi dogodki, prikazanih na TV ali v kinu. Kar seveda ne pomeni, da bo vse, kar bomo v prihodnosti gledali na TV, laž. Računalniško retuširanje je vsekakor eden od dejavnikov, ki bodo ustvarili še večjo zmedo na trgu informacij. In kako vpliva vse to na mlade, ki odraščajo na tem medijskem poligonu? Morda je največja težava v vse večji zabrisanosti meja med resničnim in virtualnim v njihovi zavesti. Najstniki so izredno sprejemljivi za svet okrog sebe in v razvojni dobi jim je potreben nenehen pretok informacij, ki jih med seboj izmenjujejo in na njihovi osnovi oblikujejo svoje mnenje. Zaradi vse večje odtujenosti v današnji družbi ta reka informacij presiha in dogaja se, da najstniki vse bolj sprejemajo televizijsko resničnost, še posebej tiste dele, ki so namenjeni posebno njim, in jih sprejmejo kot svojo resničnost. Prav to je ključ uspeha ameriškega MTV-ja, ki je že tako vplivna institucija, da si lahko privošči celo antireklamne spote (this music is disgusting, obnoxious, angry, loud - that’s why we play it) in kratke art sekvence Losangeleške šole za umetnost (Los Angeles Art School). Ob najstniški pop kulturi, ki jo propagira MTV, pa se pojavljajo nove družbene oblike in načini komuniciranja med njimi. Ena od njih je nova ost post-industrijske subkulture, imenovana New Edge. New Edge, ki nima nobene zveze z novimi duhovnimi gibanji (New age), je nova post-psihedelična cyber-rave kultura mladine v devetdesetih. Njene korene lahko najdemo v obdobju prvotnega “Edina mo`nost za pre`ivetje subkultur je v razpr{itvi, da se razvejijo, kolikor se le da. Nemogo~e se je upreti valu vrhunske tehnologije, ki prihaja. Idejo o vrnitvi k naravi zavra~am z zgra`anjem.” Bruce Sterling VIRTUALNA RESNIČNOST 125 Karlo Pire psihedeli~nega razcveta, v petdesetih in {estdesetih letih, ko so se dogajale globalne spremembe v zavesti ~love{tva. Odkrite so bile mnoge tan~ice vzhodnih kultur in v zavest zahodnega ~loveka so vstopile nove oblike zaznavanja, ki so premaknile njegovo dojemanje resni~nosti. S pomo~jo halucinogenih drog, kot je LSD, se je za~elo raziskovanje iracionalnih svetov. Psihedeli~nost {estdesetih se ponavadi pripisuje razvpitemu hipijevskemu gibanju, na katerega se danes navezuje New age, naravo New Edga pa je pravilneje pripisati njihovim predhodnikom, beat generaciji. Beat guruji, kot so William S. Burroughs, Timothy Leary in Allen Ginsberg, so dandanes heroji novega posttehnolo{kega ali cyberpunk vala. Cyberpunk se je sprva pojavil kot nova literarna struja v za~etku osemdesetih med ameri{kimi pisatelji znanstvene fantastike in povzro~il razcep do tedaj enovite SF scene. @e samo ime cyberpunk, ki se je po mnogih dilemah in razpravah le obdr‘alo, nakazuje za kaj v bistvu gre. Mladi pisci in navdu{enci nad SF, ki so odra{~ali pod vplivom beatni{tva in hipijade v {estde-setih in sedemdesetih, so ustoli~ili nov tehnolo{ki gral -mikrora~unalni{ko tehnologijo kot gonilno silo ustvarjanja in neiz~rpen vir {pekulacij za svoja dela. Ob tem pa se pisanja lotili v duhu ~asa, ki je narekoval hiter, energi~en in jedrnat narativen stil -kot punk ali hardcore glasba (prevladujo~i obliki mladostni{ke subkulturne glasbe konec sedemdesetih in v osemdesetih). Zato ne presene~a, da so cyberpunkerji zasloveli po svojih kratkih zgodbah in novelah, ki so pove~ini notori~no depresivne slike nam bli‘nje prihodnosti. Vesoljne imperije, sage o boju za oblast med civilizacijami in glamurozne vesoljske ladje je zamenjal precizno sintetiziran univerzum zlobe in nasilja, kjer vsakdanjost tvorijo wirehead kiborgi (pol ljudje, pol stroji, ki so zasvojeni z elektro{oki), elektronski pirati, brezskrupulozni pusherji (prodajalci mamil), polimorfni perverzne‘i in ostali karakterji, ki ‘ivijo na obrobju moderne hi-tech (visoko tehnolo{ko razvite) dru‘be. Cyberpunkerji so uvedli popolnoma druga~en odnos do moderne tehnologije. Dotedanje dojemanje znanstvene fantastike je temeljilo na delih velikanov tovrstne literature, kot so Isaac Asimov, Arthur Clarke in Jules Verne, ki so svojo inspiracijo ~rpali iz eksaktne znanosti. Znano pa je, da so tudi znanstveniki pri{li do mnogih idej ravno ob njihovih delih. “Nikoli nisem {tudiral znanosti, a jo uporabljam, kot tudi tehnologijo, da bi v svojih romanih ustvaril nove ob~utke, ozadja in vzdu{ja. Lahko bi rekel, da uporabljam jezik znanosti na pesni{ki na~in. @ivimo v svetu, ki se hitro spreminja, in ne dojemamo vseh dogajanj. Zato je moje delo v pretvarjanju stvarnega, vsakdanjega `ivljenja v fantazijo, da bi ga s tem naredil bolj sprejemljivega. Na nek na~in se ukvarjam bolj s kritiko dru`be kot z napovedovanjem prihodnosti.” William Gibson 126 VIRTUALNA RESNIČNOST Cybersex, Smart Drugs and Technocore Njihov prispevek k popularizaciji moderne znanosti je seveda ogromen, toda kar je manjkalo tej Pandorini skrinjici, so bila navodila za uporabo. Sam problem je ‘e v {estdesetih satiri~no nakazal Douglas Adams s svojim [toparskim vodnikom po galaksiji, dokon~no pa so se z njim spopadli prav cyberpunkerji. Rudi Rucker, sicer profesor matemati~ne logike in ljubitelj rock glasbe {estdesetih, je vdahnil softveru ‘ivljenje in skoval zanj novi izraz “wetvare”. Ob tem je izpeljal popolnoma nov pogled na robotsko evolucijo. Kot ostri nasprotnik treh robotskih zakonov Isaaca Asimova (ki postavljajo robote v popolnoma inferioren polo‘aj, kot su‘nje ljudem), je svojim “bopperjem” (naslednja generacija robotov) vgradil wetver (kot analogijo mo‘ganov) in jim s tem ustvaril lastno zavest ter neodvisnost od ljudi. Michael Swanwick, nekdaj protivojni aktivist (v {estdesetih), je jedrski reaktor postavil kot totem ljudi, oropanih prihodnosti v svetu postekolo{kega holokausta in radiacijskih bolezni. Greg Bear, danes eden najbolj branih SF piscev v Ameriki, je deformiral svet s svojimi nanotehnolo{kimi amebami, nakazal dvoli~nost odnosa do homoseksualnih genijev in vpeljal v vsakdanjost pojem Schrödingerjevega paradoksa. Bruce Sterling, ~lan AAAS (Ameri{ko zdru‘enje za razvoj znanosti), velik prijatelj in sodelavec Williama Gibsona, velikega nevromantika in duhovnega vodje gibanja - in {e mnogo drugih, je definiralo ta novi pojem, ki je v devetdesetih ‘e kult: CYBERPUNK. William Gibson se je rodil leta 1948, odrastel in {olal v ameri{ki Virginiji, od koder se je, po kon~anem {olanju, preselil v Kanado, kjer sedaj ‘ivi (v Vancouveru) z ‘eno in dvema otrokoma. V za~etku osemdesetih se je uveljavil kot pisec kratkih zgodb, ki jih je objavljal v OMNI (eden najvplivnej{ih poljudno znanstvenih ~asopisov v Ameriki) in mnogih drugih presti‘nih SF revijah. Njegove kratke zgodbe, kot je Burning Chrome, so bile redno nominirane za najvi{je literarne nagrade v SF ‘anru, leta 1984 je iz{el njegov prvi roman Neuromancer in po‘el nagrade Hugo (po izboru bralcev), Nebula (po izboru pisateljev SF) in Philipa K. Dicka, grandslam med pisci znanstvene fantastike. Neuromancer, ki je danes ‘e klasika SF ‘anra in sveti gral nove, hekerske subkulture, je dokon~no vpeljal nove pojme (pojavljajo se ‘e v kratkih zgodbah), kot so (matrix) “Vedno sem `elel biti avantgarden umetnik in ustvarjati nekak{no popa~eno znanstveno fantastiko, kot jo zasledimo v delih Williama Burroughsa. Nekaj ~asa sem mislil, da moja dela izvirajo iz ’transrealizma’. V ’transrealizmu’ pisec izstopi iz okvirov realnosti s pomo~jo arhetipov znanstvene fantastike (lete~i kro`niki...), ki jih uporablja na postmodernisti~ni na~in. Svet pa ni ve~ logi~en in se ga ne da opisati s tak{nimi sredstvi. Dana{nji svet tvorijo informacije.” Rudy Rucker VIRTUALNA RESNIČNOST 127 Karlo Pire ilustracija iz zbornika CYBERPUNK cyberspace, ICE, neuromancer, console cowboy, jack, wizard in veliko drugih, ki so danes osnova novega hekerskega linga. Gibson je eden prvih napovedal virtualno resni~nost. Pri tem je {el {e korak naprej - razdelil jo je na dvoje entitet: matri~ni cyberspace in mre‘o SimStim-ov. Prvoten koncept cyberspacea je bistveno druga~en, kot so si ga zamislili nekateri teoretiki, in njegova uporaba kot sinonima virtualne resni~nosti je precej zgre{ena. Cyberspace je hackerski sinonim tridimenzionalne ra~unalni{ke mre‘e, ki se skozi konzole (pretvorniki digitalnih impulzov v ‘iv~ne signale in obratno) prek elektrod na mo‘ganih upravljalca pretvarjajo v 3D prostorsko matriko. V njej so ra~unalniki ponazorjeni z barvnimi piramidami, ki so povezane z linijskimi povezavami, po katerih se pretakajo informacije. Po tem prostoru se lahko prosto giblje{ (kjer to ni prepovedano oz. ni obdano z ICE-om). Je v bistvu interni informacijski podsvet, kjer vsi udele‘enci vidijo in se premikajo po istem prostoru, kar pa je njegova edina podobnost z virtualno resni~nostjo. Veliko bli‘je popularnemu razumevanju virtualnosti so Gibsonovi SimStim-i, ki so neinteraktivna verzija VR, interaktivna TV 21. stoletja, ki re{uje prej zastavljen problem s podobnim konzol-skim pristopom kot pri cyberspaceu. Gledalci (tako jih lahko imenujemo le pogojno) ne opazujejo ekrana, ampak sprejemajo informacije neposredno na svoje ‘iv~ne kon~i~e, kar jim omogo~a dejansko “do‘ivljanje” programa. In ~e SimStim-om dodamo {e interaktivnost (mo‘nost sodelovanja v procesu) - dobimo virtualno resni~nost, umetno resni~nost, ki jo lahko poljubno spreminjamo. Ta delitev je precej elegantna re{itev zagate, v kateri se je zna{lo veliko teoretikov virtualnosti dandanes. Najbolj{a pojasnila nam lahko poda seveda Jaron Lanier, wizard (hekerski termin za nekoga, ki obvlada podro~je do najmanj{e potankosti) virtualne resni~nosti, 128 VIRTUALNA RESNIČNOST Cybersex, Smart Drugs and Technocore snovatelj in vodilna osebnost pri VPL Research Inc. podjetju, ki je prvo ustvarilo komercialni model VR in jo s tem pribli‘alo {irokemu krogu uporabnikov. Tridesetletni samouk Jaron Lanier, ki ni kon~al ne srednje {ole ne fakultete, je bil snovatelj ra~unalni{kih iger, ki so danes neprimerno kompleksnej{e kot v ~asu prvih hi{nih ra~unalnikov. Virtualna resni~nost (VR) pa vsekakor obeta veliko ve~ kot le zabavo v virtualnih prostorih ra~unalnika. Lahko jo uporabimo kot kontrolno konzolo, s katero krmilimo robote, ki opravljajo zahtevna dela v ~loveku nedostopnih prostorih (kot je recimo notranjost jedrskega reaktorja), {tudenti medicine lahko v njej operirajo na virtualnih telesih, ki se vedejo enako kot ~love{ka, le da napaka neizku{ene roke ne povzro~i izgube ~love{kega ‘ivlje-nja. ^eprav so tak{ni na~ini uporabe {e vedno le predvidevanja, so mo‘nosti nove tehnologije nedvomno ogromne. V prid temu je tudi dejstvo, da so VPL-ove stranke NASA, Apple Computers, Pacific Bell in {e mnogo univerz ter razvojnih laboratorijev. Lanier, najbolj entuziasti~ni zagovornik novega klju~a, ki bo odprl vrata ~love{ke domi{ljije, je verjetno prva osebnost, ki se je na ilustracija iz knjige VIRTUELE WELTEN “Predstavljaj si tujca, ki pride na Zemljo, da bi ugotovil, katera oblika inteligence prevladuje na tem planetu. Tujec si ogleda Zemljo in se odlo~i. Kaj misli{, da je zbral? Zaibatsuje - multinacionalke. Kri zaibatsujev so informacije, ne ljudje. Struktura je neodvisna od posameznih ‘ivljenj, ki jo sestavljajo. Korporacija je oblika ‘ivljenja.” William Gibson, New Rose Hotel VIRTUALNA RESNIČNOST 129 Karlo Pire naslovnici The Wall Street Journala, resnega poslovnega ~asopisa, pojavila z reagae frizuro (dreadlocksi). Slava in denar nista spremenila tega medvedjega dolgolasca. Kljub temu, da je osrednja osebnost novega tehnolo{kega kulta in mu najve~ji zaibatsuji (korporacije) ponujajo bajne pogodbe, da bi delal za njih, raje ‘ivi v razmetanem bungalovu s svojo zbirko (prek 100) glasbenih in{trumentov - od ksilofonov do kitar in pihal. Poleg tega, da je priznan glasbeni improvizator, ga z rock zvezdni{tvom ve‘e tudi na~in ‘ivljenja. Rad pono~uje do jutranjih ur, nosi pri~esko kot Bob Marley in si sam postavlja delovni urnik. NADALJEVANJE NA STRANI 137. smo na pragu planeta, ki ga nismo odkrili, temveč ustvarili z Jaronom Lanierjem “V prihodnosti vidim virtualno resni~nost kot medij, kjer ljudje izdelujejo cele svetove, ne le predmete, ustvarjajo sanje in jih delijo - uresni-~itev jungovskega sna. Temu bi lahko rekli celo kolektivna zavest.” Kaj je virtualna resni~nost? Je druga~na resni~nost, ki zamenja dejansko. Nastane, ko si ljudje nataknejo ~ez svoja ~utila posebne kose obleke, ki so povezani z ra~unalni-kom. ^e s pomo~jo ra~unalnika ustvari{ dovolj dra‘ljajev, ki naka‘ejo obstoj dolo~ene druga~ne resni~nosti, bo ‘iv~ni sistem presko~il na drug tir in ~lovek bo novi simulirani svet sprejel kot dejanskost. Lahko se znajdete v budisti~nem templju ali v sredi{~u utripajo~ega srca, se zmanj{a-te do velikosti molekule in opazujete, kako se tvorijo vezi med atomi... In vsaki~ je to le svet, ki ga ustvari ra~unalnik. Sedaj si pa zamislite, da ta svet lahko poljubno spreminjate. ^e bi ‘eleli po-ve~ati Zemljo na trikratno velikost, z velikansko kristalno jamo v sredi{~u, vanjo postavili ogromen pulsirajo~ kozji mehur, nanj pa majhna me- steca, povezana z zlatimi progami, po katerih bi se z vlakci peljali majhni harmonikarji - bi tak{en svet lahko dejansko naredili! O.K. Kako pa ti posebni kosi obleke delujejo? V o~alih je pred vsakim o~esom ekran, na katerem vidi{ ra~unalni{ko generirane slike, ki ti pri-~arajo ob~utek tridimenzionalnosti. Toda to ni vse. Delovanje VR temelji {e na enem triku: v o~a-lih je senzor, ki pove ra~unalniku, v katero smer gleda{. Kar vidi{, je slika, ki jo ra~unalnik ustvari in ti jo po{lje na zaslona o~al vsako dvajsetinko sekunde. Ko obrne{ glavo na levo, senzor obvesti ra~unalnik in ta skladno s premikom glave premesti sliko okolice na desno. To ustvari iluzijo, da opazuje{ in se giblje{ po stati~nem prostoru. ^e si oble~e{ rokavico in pogleda{ roko, bo{ videl ra~unalni{ko generirano roko, katere prsti se premikajo, ~e ti premika{ svoje. Z njo lahko po-bere{ virtualni predmet, recimo ‘ogo, in jo vr‘e{. U{esa so pokrita s slu{alkami. Ra~unalnik obdela naravne in sintetizirane zvoke tako, da ima{ 130 VIRTUALNA RESNIČNOST "^fctt ' ** »^Vl \j <# Vn, i \ ^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l ob~utek, kot bi zvok prihajal iz dolo~ene smeri. ^e zagleda{ virtualno muho, ki bren~i okoli tebe, bo{ prepri~an, da bren~anje povzro~a prav ona. Proizvajamo tudi cele obleke, data suites, stvar pa deluje tudi samo s ~elado (z vgrajenimi o~ali in slu{alkami). Roke in glava so najbolj izpostavljen del telesa - z njimi najve~ komuniciramo z zunanjim svetom. Z o~ali in rokavicami lahko naredi{ ve~ino stvari v virtualnosti. Kaj pa dotik? VPL razvija senzorje dotika. Naredili smo ‘e ve~ poizkusov z zaznavanjem dotika s pomo~jo vibracijskih simulatorjev v konicah prstov rokavic. Ko s prsti za~uti{ vibracije, ki se skladajo s tistim, kar vidi{ v VR, jih pove‘e{ s povr{jem virtualnega predmeta. Presenetljivo je, kak{ne ob~utke vse lahko ustvari{ samo z vibracijami. Dotik bi lahko simulirali tudi s pomo~jo mre‘e majhnih batov, ki se premikajo naprej in nazaj, s tem pa cela mre‘a tvori obliko. To je te‘ko narediti, ker bi morala biti mre‘a tako majhna, da bi {la v povr{je rokavice. Dotik je kompleksna dejavnost. Ob~utek dotika je aktivna, ne pasivna zaznava. S prsti nenehno nekaj tipa{, me~ka{, meri{, ~uti{ te‘o in obliko, ocenjuje{ polo‘aj roke in prstov, pri tem pa op-ravlja{ stotine majhnih testov. Da bi ustvarili popoln ob~utek dotika v virtualnem svetu, je potrebno narediti ogromno stvari, vse te‘ke - nekatere pa celo nemogo~e. Kdo so va{e stranke? Pove~ini so to firme in in{tituti, ki imajo tehni-~ne mo‘nosti za uporabo. Nekateri uporabljajo VR za testiranje izdelkov, preden uvedejo njihovo proizvodnjo, nekateri pa, da bi bolje razumeli znanstvene in tehni~ne probleme. In tu so {e ljudje, ki bi se radi dobro zabavali. Milijonarji, ki bi radi igrali tridimenzionalne igre? Do sedaj je bil le en tak{en primer. Tega ne vzpodbujam, ~eprav ni ni~ narobe s tehnologijo, ki zdru‘uje delo in zabavo. VR vam omogo~a opravljati delo, ki ga prej niste mogli, pa {e na zabaven na~in. Poslovne‘i po celem svetu so ‘e siti prepri~evanja, da so dolgo~asne stvari zabavne, kot recimo uporaba preglednic. VR je dejansko zabava. Lahko razmi{ljate o njem kot o univerzalnem simulatorju ali domi{ljijskem stroju. Njegova posebnost je tudi to, da lahko ve~ ljudi naenkrat do‘ivlja isto, druga~no resni~nost. Ne glede kje si, na vrhu Mount Everesta ali na dnu oceana, za vse je okolje enako. Partnerji lahko ple-{ejo, si se‘ejo v roke ali celo igrajo nogomet. Lahko skupaj gradijo stavbe. VR je epistemolo{ki mejnik, nova dejanskost, ki jo delimo, tako kot delimo resni~nost. Ob tem je {e odprta in nezavr-ta, kot sanje. Kak{ni so na~ini uporabe? Vsaka aplikacija je sama zase celoten nov presunljiv svet in ~e govorimo o njej, nekako zgubimo pregled nad celotnim podro~jem. Kljub temu, ali ni za va{e uporabnike to bolj uporabno orodje kot presunljiva izku{nja? Vsekakor. Arhitekt lahko v VR dokon~a zgradbo, {e preden v realnem svetu za~ne z gradnjo, in popelje ljudi skozi njo. Za primer, nedavno sta dva arhitekta Pacific Bella znotraj VR razpravljala o morebitnih spremembah otro{ke-ga centra. Z obra~anjem rokavice v dolo~en polo‘aj sta se lahko zmanj{ala na velikost otrok, tekala naokoli in opazovala center, kot ga vidijo otroci. Tu je {e uporaba v urbanizaciji. Washingtonski univerzi pomagamo spraviti v VR celotno kopijo Seattla. Tako se bodo arhitekti lahko sprehajali po mestu, poljubno dodajali stolpnice in opazovali novo podobo mesta, {e predno za~nejo graditi. Kako bo VR vplival na razvoj medicine? Podatke iz medicinskih instrumentov lahko spremenimo v objekte v VR. To pomeni, da lahko zdravniki pregledajo paciente s skenerji in si nato ogledajo njihove notranje organe v VR. ^e je pacient resno po{kodovan ali je prizadet kateri od njegovih organov, si lahko kirurg ogleda tridimenzionalno sliko deformacije ali po{kodbe, kar mu vsekakor olaj{a pripravo na operacijo. ^e-prav je projekt {e vedno v zgodnji fazi testiranja, smo ga enkrat preizkusili v superra~unalni{kem 132 VIRTUALNA RESNIČNOST foto Kevin Kelly (WHOLE WORLD REVIEW) centru v San Diegu, kjer so se udele‘enci sprehajali po notranjosti pacientov in opazovali strukturo njihovih mo‘ganov. Po mo‘ganih se lahko sprehajata tudi dva zdravnika in razpravljata o tem, kar vidita. Eden bi lahko rekel drugemu: “Glej, tamle je tumor!”. Kateri svet, v katerega so virtualni popotniki stopili, je najmanj{i? Fred Brook in Henry Fuchs z Univerze v Severni Karolini sta projektirala sistem, v katerem kemiki lahko izbirajo molekule, v katerih so atomi, veliki kot pest. Nekatere kemijske probleme lahko enostavneje razume{, ~e si vpet na nekak-{no robotsko roko, ki te vle~e ali odriva in s tem simulira molekulske sile. Tako lahko dobesedno ~uti{, kje se kemijske vezi lahko tvorijo in kje ne. Nekateri matematiki in fiziki jo uporabljajo, da bi upodobili nepredstavljive svetove. Lahko letijo ~ez abstraktne gozdove, ki so v bistvu kopica gra- fi~no prikazanih statisti~nih podatkov in tako veliko la‘je opazijo vzorce kot na {e tako velikem ra~unalni{kem zaslonu. Ali vam ljudje po{iljajo predloge za na~ine uporabe VR, o kakr{nih {e sanjali niste? Na tone. Nekateri od njih so prav nori. Oblikovalci obla~il za hi{ne ljubljen~ke so predlagali, da bi v VR spravili ‘ivali. Ministri nas spra{ujejo, ~e je zadeva uporabna za zdravljenje narkomanov, nekaj podobnega kot metadonska terapija. In virtualni seks - kak{na bebava pisma prihajajo na to temo! Ve~ina predlogov je nepomembna, a je kljub temu pomembno biti odprt za nove ideje. National Enquirer je objavil, da VPL razvija vohunsko rokavico. VIRTUALNA RESNIČNOST 133 HOME REALITY MACHINES Home Reality Engines (osebni fantazijski stroji) - interaktivni videorekorderji 21. stoletja “Naslednja stopnja virtualne realnosti bodo Home Reality Engines, stroji, ki so po dana{njih standardih {e vedno izredno zmogljivi, v prihodnosti pa bodo le povpre~ni ra~unalniki. Ta k stroj bo imel veliko nalog. Prepleskal bo sliko, ki jo vidimo, obdelal zvoke, ki jih sli{imo in predelal povr{ine, ki jih ~utimo s ko‘o - in vse to dovolj hitro, da bo vtis realisti~en. Obenem bo komuniciral tudi z drugimi HRE po vsem svetu, kar je zelo te‘avna naloga. HRE bo verjetno zmo‘en skenirati okolico in jo pretvoriti v sliko v na{ih o~alih. Prva stvar, ki jo bomo videli, ko bomo oblekli VR obleko, bo alternativna izvedba sobe, v kateri smo. Predmete v sobi bomo videli v VR in se zato ne bomo zaletavali v njih. V zgodnjih oblikah VR lahko vidimo virtual-no realnost le v VR obleki. Pozneje bodo razviti bolj zapleteni modeli, v katerih bomo lahko videli in ob~utili me{anico virtualnih in dejanskih objektov. Lahko bomo ‘iveli v me{ani realnosti, Seveda! (smeh) Napisali so, da delamo s CIA na razvoju robota s posebno roko, ki bi jo krmilili z data glove. Robot naj bi se splazil na so-vra‘nikovo ozemlje, presko~il varovalno ograjo, ukradel skrivne dokumente in se splazil nazaj. Bedarija. Kaj pa virtualni seks, ali obstaja mo‘nost? O, bog ... (~emerno) V VR lahko ustvarimo vsakr{ne domi{ljije, zakaj ne bi seksualne? Toda ob tej zadevi se mi porajajo dvomi. Kaj je sek-si? Kaj je intimnost? So nekateri zelo zanimivi na~ini izra‘anja intimnosti v VR. Zamislite si izmenjavo o~i. Svoje virtualne o~i zamenja{ s partnerjevimi in obratno, tako da vidi{ tisto, kar gleda tvoj partner ali partnerka. Na za~etku je precej te‘avno in se mora{ nau~iti plesati zelo intimno, ~e ‘eli{, da bi stvar delovala. To se mi zdi precej bolj zanimivo kot virtualni seks, ki se mi zdi rahlo ~udna zadeva. Pri VPL smo se dostikrat igrali spreminjanja v druga~ne oblike - rake, gazele, angelce s krili. Prenos v druga~no telo v VR je veliko bolj zapleten, kot maskiranje, ker se dinamika tele- foto Kevin Kelly (WHOLE WORLD REVIEW) 134 VIRTUALNA RESNIČNOST sa popolnoma spremeni. Presenetljivo pa je, je da se ljudje takoj privadijo na novo telo. Z enako lahkoto pobirajo predmete z dolgimi tipalkami, kot bi jih z rokami. Predstavljali bi si, da so mo‘gani navezani na okon~ine, ki jih imamo, in ~e bi nam zrasla {e tretja noga, je ne bi znali uporabljati. Tak{no mnenje se je izkazalo kot napa~no. Torej bi se lahko nau~ili zavestno premikati nov ud? Preve~ kompleksno je, da bi se to dalo narediti zavestno. Nau~ili bi se ga premikati intuitivno. To odpira mo‘nost za paralizirane ljudi, ki bi lahko v njej do‘iveli izku{njo hoje, ki jim je v realnem svetu onemogo~ena. Senzorji na nepo{kodovanih delih telesa bi jim lahko omogo~ili upravljanje celega telesa. Tako bi lahko paralizirani otroci igrali nogomet s svojimi vrstniki. Ali bi tak{na uporaba ohranila dejavnost dela mo‘ganov, ki bi druga~e zakrnel, {e ni znano. Fenomena nisem raziskoval znanstveno, ampak le njegovo tehni~no stran. Podro~je je izredno ugodno za raziskovanje, vendar pa VPL zanj ni kvalificiran. Kaj pa recimo po~itnice v, recimo, vir-tualnem Mauiju? Obstoj virtualnega Mauija bi samo pove~al vrednost in po‘eljivost pravega. Mislim, da VR ne bo nikoli nadomestilo realnega sveta. Ni dovolj dober za to. Virtualni Maui ne bo nikoli popolna simulacija. ^e ga spravi{ v ra~unalnik, izgubi svojo misterioznost, je bled in popa~en. Spremeni{ ga v kon~en model. Pravi{, da so mo‘ne le delne iluzije? Emocionalni karakter virtualne resni~nosti je popolnoma druga~en od tistega v realnem svetu. Ljudje pravijo: “@elel bi preizkusiti virtualno resni~nost, da bi me preplavili ob~utki te nove izku{nje”. Dejansko do`ivetje pa je ravno obratno - zelo namensko. Lahko bi jo celo poimenovali namenska resni~nost. Realni svet je veliko bolj zapleten in vznemirljiv. Vedno je veliko ve~ stvari, ki jih lahko opazi{ - obdaja nas morje mi-sterijev. Znanstveniki in tehnologi so nagnjeni kjer bomo videli realne objekte kot skozi son~na o~ala, obenem pa {e kopico virtualnih (temu bi lahko rekli transparentna realnost - op. prev.). Tehnologijo, ki bo to omogo~ala, ‘ e razvijamo, toda pot do re{itve problema je {e dolga in zelo kompleksna. V VR je mogo~e ustvariti kakr{nokoli orodje in ustvarjena bodo fantasti~na orodja. V VR-ju lahko pozunanjimo svoj spomin. Ker izku{njo ustvari ra~unalnik, jo lahko enostavno shranimo in si jo pozneje ponovno zavrtimo ter do‘ ivimo - mogo~e tokrat druga~e. To bi bilo nekaj povsem drugega. V svoj ‘ ep bi lahko spravili cele univerzume ali pa si jih zataknili za uho, jih po potrebi vzeli ven in si jih ponovno ogledali. Lahko si zamislim, kako si potegnem spomine izza u{esa in naenkrat se pred mojimi o~mi znajde bifokalni objektiv (pove~ujo~ in pomanj{ujo~) in v spodnji polovici vidim trenutno virtualno realnost, v zgornji pa svoje elektronske spomine iz preteklosti (gre za virtualni daljno-drobnogled in v nadaljevanju bo govora o virtualnih objektih). Z napravo, s katero bi lahko menjaval le~e pred o~mi, vsaka le~a pa bi predstavljala dolo~en aspekt v moji zgodovini, bi lahko filtriral dogodke iz zunanjega spomina. Lahko bi izbral dogodke, ki so vezani na nek prostor, na neko osebo ali, recimo, tiste, ki so povezani z glasbo. Nato bi jih uredil po ~asovnem zaporedju ali geografski dol‘ ini v virtualnem prostoru. S tem bi lahko potoval po nekak{nem internem ~asu lastnih do‘ ivetij, po lastni zgodovini nazaj. Svoja do‘ ivetja si bomo lahko ponovno zavrteli. Izku{nja tako postane nekaj, kar se da spraviti v ra~unalni{ko datoteko. Toda te izku{nje nikoli niso dejanske. Sem prvi nasprotnik tega groznega nadomestka informacij za ~lovekovo izku{njo. Mislim, da je koncept same informacije neustrezen. Oropa nas bogatosti ‘ ivljenja, zadovoljstva vsakega trenutka in misterija naslednjega. Res pa je, da je virtualna izku{nja zunanje do‘ ivetje, le ra~unalni{ka datoteka. In samo to. Po drugi strani pa upam, da bo VR pomagal zahodnjakom udoma~iti se v razli~nih realnostih, izku{njah, ki jih sicer zavra~ajo. V ve~ini dru‘ b na Zemlji obstajajo metode, s katerimi ljudje dojemajo ‘ ivljenje skozi radikalno druga-~ne realnosti, razli~no dojemajo ~as, skozi rituale in druge podobne na~ine. Zahodna civilizacija ponavadi zavra~a te metode, a VR ne bo zavrgla, ker je “gadget” (nekaj, s ~imer se lahko VIRTUALNA RESNIČNOST 135 postavi{, si obesi{ na prsa). Je popolni gadget, nekak{na kulminacija gadgetstva v ve~ stvareh. Mislim pa, da bo v zahodno izku{njo vrnila nekaj, kar je bilo zdavnaj izgubljeno. Obenem pa so tu {e nove oblike interakcije. Virtualna realnost bo na za~etku medij, kot je T V, ra~unalnik ali napisana beseda. Toda ko bo njena uporaba dovolj raz{irjena, bo postala neka druga realnost, v kateri lahko ‘ ivimo. Za-mi{ljam si jo kot gobo, ki bo posrkala ~love{ka dejanja iz realnosti v virtualnost. Ko bo ~rpala pozitivno energijo, bomo dobili v VR lepo umetnost, ples, sanje in nasploh kreativnost. ^e pa bo vpila slabo energijo, bo to zmanj{alo (~eprav ne bistveno) koli~ino nasilja v realnem svetu, ker bodo ljudje lahko izpolnili nasilne ‘ elje v virtual-nosti v {e brutalnej{i obliki - brez posledic, ker je to le virtualen svet. Uni~ujemo realen svet, ker nimamo virtual-ne realnosti - tehnologija je le poizkus uporabiti svet kot uporabno orodje. Fizi~ni svet pa se seveda temu upira in zato ‘ ivimo v vsej tej umazaniji. In ravno VR je idealen medij za re{itev tega problema. T e ‘ ko je napovedati, kdaj bodo HRE pri{li v vsakdanjo uporabo, ker je na tem podro~ju {e vedno veliko neznanega. Toda v treh do petih letih, recimo, bodo HRE ‘ e tu. Predrage bodo {e za hi{no uporabo, a jih bo veliko ljudi uporabljalo v podjetjih in institucijah. Po drugi strani, Mattel je ‘ e odkupil licenco za data glove od VPL-a in prodaja poceni verzijo kot igralno rokavico za Nintendo video igre.” Jaron Lanier Vir: Whole Earth Review, {t. 64, letnik 1989 k zablodi, da ve~inoma razumemo svet okrog nas, razen nekaj problem~kov, ki {e niso pojasnjeni. V resnici pa smo razpostavili okrog sebe le nekaj stvari, ki jih razumemo, in se s tem slepimo. Dolo~ene stvari v VR ne bodo nikoli zanimive, ker so tako dostopne. Tale srebrni boben z ornamenti je precej nenavadna stvar, kar mu daje neko vrednost. ^e bi ga videli v VR, ne bi bil vreden po~enega gro{a, ker bi enako lahko naredili enega ali na tiso~e. Ker je dostopna vsem, stvar izgubi svojo vrednost. Zanimive so meje do-mi{ljije in ustvarjalnosti, ko ljudje izdelujejo nove stvari. Ko bo zadeva vpeljana na masovno tr‘i{~e, bodo ljudje raziskovali le vnaprej izdelane svetove? Ko oku{a{ ustvarjanje lastne resni~nosti, te pasivno sodelovanje ne mika ve~. S tem ne mislim, da bodo vsi uporabniki ustvarjali svoje svetove, naprodaj bo ogromno ‘e izgotovljenih izdelkov. Toda za pizzo stavim, da se bo ~ez trideset let izkazalo, da so ljudje ustvarjalni. Na{ svet v dvajsetem stoletju je prepleten s tehnologijo, ki je {e vedno neverjetno primitivna. Ker na{i otroci rastejo ob televiziji, enostranskem mediju, se razvija te‘nja k neinteraktivno-sti. To stoletje je prvo, v katerem se ljudje povezujejo s pomo~jo tehnologije. Po tej fazi bo pri-{la interaktivna tehnologija. Kdo je zasnoval VR? Veliko ljudi. Ivan Sutherland, eden pionirjev ra~unalni{ke grafike, je izdelal zaslon z interaktivno grafiko, ki si ga natakne{ na glavo, ‘e leta 1968. V sedemdesetih je Tom Furness, ki je delal za ameri{ko letalstvo, ogromno prispeval k razvoju tehnologije. Moj dele‘ je v tem, da sem iz tega ustvaril medij, v katerem lahko sodeluje ve~ ljudi naenkrat. Do mojega izuma je bila simulacija namenjena eni osebi, in {e ta je lahko le opazovala. Rokavica je izdelek Toma Zim-mermana, ki je bil prvi VPL-ov “hardvera{“ v za~etku osemdesetih, jaz pa sem jo priklju~il k sistemu in razvil mo‘nost prijemanja imaginarnih predmetov. Njegova prvotna zamisel je bila uporaba rokavice za igranje navidezne kitare. Lahko bi igrali glasbo na kitari, ki je sploh ni. Napravil sem nekaj izpopolnjenih verzij te prvotne rokavice, med drugimi tudi lani tisto, s katero sem igral kitarske sole Jimija Hendrixa. Na naslovnici Wall Street Journala je pisalo, da je virtualna resni~nost “elektronski LSD”. To je neumnost. Ideja, da bi se zadevali z vir-tualno resni~nostjo, je absurdna. To bi bilo, kot ~e bi kupili maketno ‘eleznico, da bi ob njej lahko zaspali. VR je medij, ki vpliva na ~utila, in to je vse. Nima nobene povezave s kemijo mo‘ganov in mentalnimi stanji. ^e kdo postane v njej evfo- 136 VIRTUALNA RESNIČNOST 96 ri~en, je to le odziv na druga~en zunanji svet. Prvi trenutek prostosti je vedno ekstati~en, po njem gre pa vedno vsak po svoje. Pravzaprav o tem ne morem soditi, ker {e nisem poizkusil LSD-ja. Ne u‘ivam drog in ne pijem alkohola. Imel si probleme v srednji {oli, kjer se nisi najbolje odrezal... Prej bi rekel, da sem pobegnil. Pustil sem {olo pri petnajstih in se nato rolal po fakultetah - v New Mexicu in drugod. Nikoli mi niso bili v{e~ akademski rituali, kot so seminarske naloge, spra{evanje za oceno... Ra~unalni{tvo je krasna znanost in veliko ustanoviteljev {e vedno ‘ivi. Marvin Minsky je bil zelo pomembna osebnost v mojem ‘ivljenju. V~asih sem veliko ~asa prebil z njim.V svojih mo‘ganih nenehno premleva ves svet, od dna do vrha. To je zelo navdihujo~e. Ali si ustvarjal svoje svetove v domi{ljiji, ko si bil otrok? Iz otro{tva se najbolj spominjam vtisov razli~-nih krajev in prostorov. Za po~utje v sobi sem bil tako ob~utljiv, da sem v~asih komajda lahko kaj spregovoril. Nisem pa znal tega ob~utka pojasniti drugim ljudem. Ljubim besede, rad berem, toda besedam veliko manjka. Ta frustracija, da je opis dogodka drugim ljudem veliko bolj omejen kot dejansko do‘ivetje, me je pripeljala v to tehnologijo. V~asih si mislim, da smo na pragu novega planeta, ki ga nismo odkrili, temve~ ustvarili. Za zdaj vidimo {ele obalo enega njegovih celin. Vir-tualna resni~nost je pustolov{~ina, ki se bo nadaljevala {e stoletja. Vir: OMNI, 1991 NADALJEVANJE S STRANI 130 In novo stoletje avantur se ‘e pri~enja. Za raverje, cyberpunkerje, hekerje in tehnofrike, ki ‘ivijo v matriki New Edga, je resni~nost nekaj, kar je treba nadgraditi, prekrojiti in prilagoditi potrebam. “^e ima{ ra~unalnik, modem, data glove - kaj ti bo faks, TV ali celo seks? Kar vklopi ra~unalnik, si natakni ~elado in se po`eni v matriko. Cyberspace je `e pod blazinicami tvojih prstov. Edina omejitev so tvoji mo`gani in desettiso~i ti bodo zatrdili, da obstaja na~in, kako re{iti tudi ta problem. Lahko si raz{iri{ delovno VIRTUALNA RESNIČNOST 137 Karlo Pire foto OMNI obmo~je, nalo`i{ spomin in izbolj{a{ hardver. Milenium je `e skoraj tu - z njim pa smart drugs (SD - inteligen~ne droge).” Droge informacijske dobe, SD, so le ena od novosti, ki se dogajajo na ameri{ki sceni. V San Franciscu, kjer se novosti najprej uveljavljajo, mladina ple{e cele no~i ob elektronsko sintetizirani house glasbi, na ‘urkah, ki jim pravijo “rave”. Skupina mladih z imenom Toontown je priredila novoletni rave, na katerem je bilo 7000 mladcev in je bil reklamiran kot “psihedeli~na apokalipsa”. Za zabavo so skrbeli holografska galerija, soba z brain machine, virtualna resni~nost, interaktivni video zasloni in Nutrient Cafe, kjer je barman Cat stregel napitke, kot Intellex ali Renew-you. Poleg tega pa {e Ecstasy (ali MDMA), ki je priljubljena spojina za odpiranje vrat percepcije. Ecstasy ima psihoaktiven u~inek, ki odpravlja zavore, ru{i ovire in daje ob~utek medsebojne povezanosti ter dobrega po~utja (ne spada med smart drugs - glej ^KZ {t. 146-147, Droge na tehtnici, str. 239). “Ozadje rave kulture je nekaj duhovnega, kar zdru`uje ljudi. Je nekak{na internacionalna, plemenska, globalna zavest. Gre za izmenjavo informacij v neki globalni matriki,” pravi Cat, smart bari se pojavljajo po vsej Ameriki, od Los Angelesa do New Yorka. Knjige, kot je Smart drugs and nutrients, pa ponujajo navodila za uporabo. To novo gibanje je nastalo na temelju dela dveh gurujev na podro~ju podalj{evanja ~love{kega `ivljenja, Durka Pearsona in Sandija Shawa, ki uporabo hranilnih dodatkov zagovarjata kot na~in, kako optimizirati mentalne funkcije in nevtralizirati agense (proste radikale), ki uni~ujejo imuniteto in pospe{ujejo staranje organizma. Aktivne sestavine v njunih napitkih so aminokisline, ki zdru`ujejo telesu potrebne beljakovine ali jih pretvarjajo v nevrotransmiterje, ki prena{ajo informacije med mo`ganskimi celicami. Durk & Sandi “designer mind foods” lahko kupite v Ameriki v prosti prodaji (niso prepovedani). So osnova ve~ine napitkov, ki jih stre`ejo v smart barih. Smart Drug gibanje je le eden od segmentov New Edgea. In ~e `e govorimo o elektronskem LSD-ju, je bolj umestno govoriti o novih inteligen~nih drogah kot o virtualni resni~nosti. “Droga ga je zadela kot ekspresni vlak, razbeljeni steber lu~i, plezaje po hrbtenici od prostate navzgor, je razsvetljeval {ive na njegovi lobanji z x-`arki kratko staknjene seksualne energije. Njegovi zobje so zveneli v svojih kalupih kot glasbene vilice, vsak od njih popolnoma ugla{en in ~ist kot etanol. Njegove kosti, pod meseno megli~no ovojnico, so bile kromirane in spolirane, sklepi pa naoljeni s tankim slojem silikona. Pe{~eni viharji so divjali po zlo{~enem podu njegove lobanje in ustvarjali valove visokonapetostnih tankih statikov, ki so prasketali za njegovimi o~mi, kroglama iz naj~istej{ega kristala, ki sta se napihovali...” William Gibson, Neuromancer 138 VIRTUALNA RESNIČNOST Cybersex, Smart Drugs and Technocore Oboje pa `e danes trka na vrata na{e percepcije in vpra{anje je le, na kak{en na~in ju bomo uporabljali. Odgovor je seveda stvar izbire posameznika. Mo`nosti je ogromno. New Edge gibanje ima svoje korene v {estde-setih, toda njegova gonilna sila je tehnokultura devetdesetih. Ta nova senzibilnost je v enaki meri posledica novih mo‘nosti, ki jih odpira virtualna resni~nost ali umetna inteligenca, kot tudi novoromanti~nega pristopa k tehnologiji Williama Gibsona in Tymothyja Learyja. Kot novo opori{~e neo-cyberpunkerjev in rave kulture se je pojavil ~asopis Mondo 2000, ki je postal forum New Edge zavesti in takoj po‘el velik uspeh. Drvimo proti novemu tiso~letju in stare parole, kot “nazaj k naravi”, “raz{irimo zavest” in “prosta ljubezen”, dobivajo popolnoma novo vrednost, kajti kmalu jih bo mogo~e izpeljati - s pomo~jo ra~unalnika. Mogo~e bo to tudi nuja, ~e bo narava onesna`ena, seks pa smrtonosen (AIDS). Virtualna resni~nost bo edini izhod, ~e bomo uni~ili tisto resni~nost, v kateri sedaj `ivimo. Smart drugs in virtualna resni~nost tvorita ~asovno bombo. Spremembe v kulturi in zavesti ~love{tva bodo ustvarile post-~loveka, neko novo humanoidno vrsto, ki bo osvobojena biolo{ke kontrole. Karlo Pirc, novinar Radia [tudent in urednik radijske oddaje Futura. Nekaj naslovov za nadaljnjo uporabo: MONDO 2000, PO Box 10171, Berkley, California USA; tel. 510-845-9018 fax. 510-649-9630 konferenca na ameri{kem sistemu WELL info 415-332-4335 (voice) Life Services Supplements Inc. (distributor za Durk&Sandi Designer Mind Foods) 81 First Avenue Atlantic Highlands, NJ 07716 USA fax info 1-908-872-8705 ROTOR CLOTHES (okolju sovra‘ne obleke) tel. (800) 582-0930 USA foto OMNI VIRTUALNA RESNIČNOST 139 Karlo Pire VIRTUALNA RESNIČNOST in spremljajoča oprema: Advanced Gravis Computer Technology Inc. 7400 MacPherson Ave. #111, Burnaby, B.C. V5J 5B6 CANADA, tel. (604) 434-7274 (MouseStick - opti~ni joystick za AT bus kartico) Ascension Technology Corporation P.O. Box 527, Burlington, VT 05402, tel. (802) 655-7879 (Ascension Bird - 6D magnetni tracker) Autodesk Inc. 2320 Marinship Way, Sausalito, CA 94965 (Cyberspace projekt) CiS 285 Littleton Road, Suite 3, Westford, MA 01886, tel. (603) 894-5999, fax. (508) 692-2600 (Geometry Ball Jr. - 6D joystick) Crystal River Engineering 12350 Wards Ferry Rd., Groveland, CA 95321, tel. (209) 962-6382 (Convoltron - 4 kanalna 3D avdio kartica za PC) Fake Space Labs 935 Hamilton Ave., Menlo Park, Ca 94025, tel. (415) 688-1940 (BOOM - stereo viewer on articulated arm) Focal Point Audio 1402 Pine Ave., Suite 127, Niagara Falls, NY 14301, tel. (415) 963-9188 (Focal Point - 3D audio board za Macintosh in PC) Gyration Inc. 12930 Saratoga Ave., Bldg. C, Saratoga, CA 95070, tel. (408) 255-3016 (GyroPoint - opti~ni ‘iroskopski senzorji) Logitech Inc. 6505 Kaiser Drive, Freemont, Ca 94555, tel. (415) 795-8500 (Red Baron - 6D mouse and head tracker) Polhemus Inc. P.O. Box 560, Colchester, VT 05446, tel. (802) 655-3159 (Polhemus - 3Space 6D magnetic tracker) Sense8 Corporation 1001 Bridgeway, P.O. Box 477, Sausalito, CA 94965, tel. (415) 331-6318, fax. 415-331-9148 (VR softver in sistemi za PC, Sun in Silicon Graphics) Spaceball Technologies Inc. 2063 Landings, Sunnyvale, Ca 94043, tel. (408) 754-0330 (Spaceball - 6D joystick) Virtual Research 1313 Soccoro Ave., Sunnyvale, CA 94089, tel. (408) 739-7114 (Flight Helmet - ~elada z zaslonom in slu{alkami) VPL 656 Bair Island Rd., Suite 304, Redwood City, CA 94063, tel. (415) 361-1710 (Eyephones in Data Glove - ~elada z zaslonom in slu{alkami in rokavica) Mali slovar novega hekerskega linga androgenomorf - BBS-ar, ki uporablja nevtralno ime (ni razviden MORF), da bi zmedel druge uporabnike in odvrnil IM-e ASAP - as soon as possible bitna gniloba - spontano razpadanje bitov iz enice v ni~lo v nekem programu (popolnoma nepredvidljivo, kot radioaktivni razpad) BTW - by the way bug - napaka v programu (tudi hro{~) 140 VIRTUALNA RESNIČNOST Cybersex, Smart Drugs and Technocore cybercop - moderator konference na BBS-u cybersex - virtualen seks z virtualno osebo v virtualnem prostoru, glej tudi cyberspace cyberspace - notranjost matri~ne 3D ra~unalni{ke mre‘e (uporabno tudi za navadne mre‘e, ker 3D {e ne obstajajo) cowboy - pravi heker, ki lahko programira tudi z zaprtimi o~mi dokumentacija - multikilogrami zmletih, prekajenih, izbeljenih in pre{anih dreves, ki jih dobi{ ob programu ali ra~unalniku feature shock - zmeda, v kateri se znajde uporabnik ob programskem paketu, ki ponuja veliko mo‘nosti ob slabi dokumentaciji fuggly - hecno (od funky + ugly) FYI - For Your Information Godzillagram - najve~ji mo‘ni paket podatkov, ki ga naenkrat lahko po{ljemo po mre‘i; en godzillagram je velik 65536 oktetov privatizacija - prehod iz javne razprave na BBS-u v private chat grep - od editorskega zaporedja ukazov Globally search for this Regular Expression and Print lines containing it; hitro prei{~i datoteko in najdi dolo~en izraz ali zaporedje ~rk (string), iskanje ne~esa po dolo~enem vzorcu hek - predelan ali izdelan program~ek za specifi~no rabo heker - ~lovek, ki se navdu{uje nad vsem, kar je povezano z ra~unalniki, znanstveno fantastiko, glasbo in orientalsko hrano hex image - jedrni izpis v heksadecimalni obliki hr~ek - efektiven del~ek kode, ki dobro dela; majhen namenski hek, ki neutrudno opravlja svoj posel heisenbug - (po Heisenbergovem na~elu nedolo~ljivosti) hro{~, ki izgine ali spremeni obna{anje, ko ga ‘eli{ odkriti ali izolirati; glej tudi mandelbug hotdoger - ra~unalni{ki za~etnik (zani~ljivo) IM - Instant Message (direktna sporo~ila, poslana kakemu uporabniku v javni sobi, ki jih ostali ne vidijo - ponavadi vulgarna) jack in - priklopiti se na mre‘o, BBS, cyberspace... javne sobe - interaktivna podro~ja na BBS-ih ali mre‘ah, kjer se lahko pogovarja 2 do 23 uporabnikov naenkrat (izmenjujejo sporo~ila v realnem ~asu) jedrni izpis (ali core dump) - izpis asemblerskega programa v mnemoni~ni obliki lingo - jezikovna zvrst (slang ali ‘argon) LMAO - Laughing My Ass Off livever - sinonim za wetver (redko uporabljan) LOL- Laughing Out Loud looney, luni - stranka, ki bo brez vpra{anj sprejela verzijo 1.00 tvojega programa VIRTUALNA RESNIČNOST 141 Karlo Pire mandelbug - (od Mandelbrotove mno‘ ice) bug, katerega vzroki so tako kompleksni in obskurni, da se le ta obna{a kaoti~no in celo popolnoma nepredvidljivo marketoid (ali marketin{ki droid, marketir) - prodajalec softvera pri firmi, ki obljublja uporabnikom, da bo naslednja verzija programa po~ela stvari: ki niso vklju~ene v razvojni plan, so izjemno te‘ ko izvedljive in/ali se kosajo z zakoni fizike mess dos - MS DOS miki - lo~ljivost ra~unalni{kih mi{k (npr. moja mi{ka ima 200 mikijev) Microsloth Windows - hekersko ime za Microsoft Windows, okensko orientiran operacijski sistem za PC-je, ki je tako omejen s bug-by-bug kompatibilnostjo z MesS DOS-om, da dela agonizirajo~e po~asi na strojih, po~asnej{ih od hitre 386-ke modemski bebci - mulci, ki v javnih sobah razpravljajo o velikosti svojih spolovil tehnika mongolskih hord - ko dajo velikemu {tevilu neizku{enih programerjev nalogo, ki bi jo la‘ je re{ilo nekaj izku{enih MORF - Male OR Female? mi{ji drekci - pikice, ki ostanejo na ekranu, ko premaknemo mi{ko, za mi{jim kazalcem ostane sled, kjer je bil prej nap time - dogovorni molk, ki se pojavi, ko nek uporabnik v javni sobi opazuje pogovor in vtika svoje neumne pripombe neofilija - navdu{evanje in zadovoljstvo ob novotarijah (zna~ilno za hekerje, SF fane, ~lane MENSA-e...) nerga~ - uporabnik, ki se obesi na BBS samo zato, da bi ‘ alil druge uporabnike in razbijal kontinuiteto pogovora v javnih sobah z nenehnim te‘ enjem in namigovanjem (najve~ji sovra‘ nik cybercopov) njetwork - nedelujo~a ali pokvarjena ra~unalni{ka mre‘ a pomahati z mrtvo kuro (nad ne~im) - ritualni zadnji poizkus popraviti nedelujo~ softver ali hardver, preden stvar dokon~no opusti{ preiskovanje sledov - iskanje napak po jedrnem izpisu ali hex imageu ROFLMAO - Rolling On Floor Laughing My Ass Off sagan - ogromna koli~ina ne~esa (po Carlu Saganu “milijoni in milijoni zvezd. . . ) shelfver - softver, ki ga kupi posameznik ali podjetje in ga nato ne uporablja; instalirano je le na polici (shelf) shelley - romanti~en BBS-ar (po Percyju Shelleyu) slin~ek papir - dokumentacija, ki je poenostavljena do te mere, da jo lahko berejo le {e bebci; navodila so napisana na slin~ek papirju {vercnet - fizi~ni prenos podatkov z ene ma{ine na drugo (na disketah, CD-diskih, kasetah...), npr. uploadal ti bom file po {vercnetu (prinesem ti datoteko na disketi) teledildonika - glej cybersex topekan - tisti, ki se dobesedno dr‘ i TOS TOS - Terms Of Service (pravila obna{anja na BBS-ih in mre‘ ah) 142 VIRTUALNA RESNIČNOST Cybersex, Smart Drugs and Technocore troglodyte mode, hek mode, larvalni stadij - programiranje v sobi brez lu~i, z natak-njenimi son~nimi o~ali in invertiranim zaslonom (~rne ~rke na belem zaslonu) zaradi bole~ine v o~eh ob ve~urnem (ali ve~dnevnem) gledanju v zaslon. Priporo~ena je tudi glasna glasba v ozadju. virtualna preobleka - uporabnik(ca) BBS-a, ki uporablja ime nasprotnega spola, kot je sam(a), da bi zmedel(la) druge uporabnike wetver - softver, ki je dinami~en - se u~i in izbira odlo~itve po svoji izbiri, oblika “`ivega” softvera wirehead - a) heker, specialist za komunikacijski hardver; b) hardverski strokovnjak za LAN ra~unalni{ke mre‘ e, wireheadi so znani po tem, da znajo npr. iz razstavljenega kaloriferja sestaviti Terminatorja wizard - heker, ki obvlada neko obmo~je do potankosti (do najmanj{ega ~ipa) zipperhead - oseba z zadrgnjenim umom (zipper-zadrga) Posebna uporaba ločil na BBS-ih, mrežah, [^ : ) nasmeh ; ) nasmeh z namigom : ( nezadovoljstvo, ‘ alost >: ) nagajiv nasmeh, 8 ) nasmeh ~loveka z o~ali -<-<- @ ro‘ a (za romanti~ne zmenke v privatnih sobah) 8===D erekcija (vulgarno) ( . ) ( . ) dojke (vulgarno) ) ( vulva (zelo vulgarno) )*( danka (zelo vulgarno) Seznam priporočljive literature 0 John A. Barry, TECHNOBABBLE (teorija) Eric Raymond (ur.), THE NEW HACKER’S DICTIONARY (hackerski slovar) JARGON FILE ali HACKER FILE, datoteka, ki jo lahko najdete na BBS-ih in mre‘ ah v Ameriki Pripravil Karlo Pirc VIRTUALNA RESNIČNOST 143 No~ je bila soparna, ko sva uni~ila Kromo. Na trgih in na kri‘i{~ih so se ve{~e do smrti zaletavale v neonske lu~i, v Bobbyjevem stanovanju pa je edina svetloba prihajala od monitorja in zelenih in rde~ih diod na matri~nem simulatorju. Na pamet sem poznal vsak ~ip na tem simulatorju. Videti je bil kot obi~ajni Ono-Sendai VII, tako imenovani “Kiberprostor sedem”, a sem ga tolikokrat predelal, da bi v vsem njegovem siliciju le te‘ko odkrili en sam milimeter tovarni{kega materiala. Stala sva pred konzolo simulatorja in gledala v prikaz ~asa v spodnjem levem kotu zaslona. “Zdaj,” sem rekel, ko je bil ~as za to, Bobby pa je `e bil pripravljen in je ruski program z dlanjo potisnil v vti~nico. Njegova gladka kretnja je spominjala na igralca arkadne igre, ki je prepri~an v zmago in v nagrado dodatnih brezpla~nih iger. Srebrna plima fosfenov se je razlila prek mojega vidnega polja in v moji glavi se je za~ela razvijati matrika, neskon~na, popolnoma prozorna trodimenzionalna {ahovnica. Zdelo se je, da se je ruski program zamajal, ko sva vstopila v mre‘no strukturo. ^e je bil {e kdo vklopljen v tisti del matrike, je morda lahko videl prelet me‘ikajo~e sence, ki se je izlila iz drobne rumene piramide najinega ra~unalnika. Program je bil resni~no mimeti~no oro‘je, ki je znalo vpiti barvo okolja in se kjerkoli in ob kakr{nikoli prilo‘nosti javljati z vrhunsko prioriteto. “^estitam,” je rekel Bobby. “Pravkar sva postala Fizijska in{pekcija vzhodnega predela...” Torej sva po opti~nih linijah drvela kot kiberneti~na gasilska sirena, v matriki simulatorja pa sva hitela VIRTUALNA RESNIČNOST 145 William Gibson naravnost proti Kromini bazi podatkov. Vedel sem, da naju ~akajo pregrade, ~eprav jih {e nisem videl. Zidovi senc. Ledu. Kroma: ~edni obraz, gladek kot polirano jeklo, o~i, ki bi se povsem skladale z okoljem globokega atlantskega podmorskega jarka, hladne sive o~i, ki so ‘ivele pod grozljivim pritiskom. Pravili so, da sama pripravlja rakaste tvorbe za ljudi, ki ji pridejo navzkri‘, rokokojevske doma~e izdelke, ki ve~ let ubijajo svojo ‘rtev. Ljudje so veliko govorili o Kromi, same grdobije. Zato sem si jo prekril s podobo Rikki, kako kle~i v pramenu pra{ne son~ne svetlobe, ki se po{evno sipa v stanovanje skozi konstrukcijo jekla in stekla: njene oguljene voja{ke hla~e, prozorni ro‘nati sandali, zdrava stran njenega hrbta, medtem ko brska po svoji najlonski potovalki. Dvigne pogled in svetal pramen ji pade na obraz in jo po‘ge~ka po nosu. Smehlja se, ko si prek prsi zapenja staro Bobbyjevo bomba‘no srajco. Smehlja se. “Ravnokar sva Kromi natvezila, da prihajava od dav~ne uprave,” je rekel Bobby. “Zdaj pa pazi, Jack!” Adijo, Rikki. Mogo~e te vidim zadnji~. Tema, tak{na tema v prostorih Krominega ledu. Bobby je bil kavboj, in najraje se je igral z ledom. Ne led, ampak LED - Lovilec elektronskih diverzij. Matrika je abstraktni prikaz relacij med podatkovnimi sistemi. Legitimni programerji se vklopijo v sektorje matrike svojih delodajalcev in vstopijo v svetle geometrijske podobe, ki pomenijo podatke njihove korporacije. Stolpi in polja podatkov so se raztezali v brezbarvnem ne-prostoru simulacijske matrike, elektronske konsenzne halucinacije, ki omogo~a obdelavo in izmenjavo velikanskih koli~in podatkov. Legitimni programerji nikoli ne vidijo sten ledu, za katerimi delajo, sen~ne zidove, ki varujejo njihova dejanja pred drugimi, pred industrijskimi vohuni ali vlomilci, kakr{en je Bobby Quine. Bobby je bil kavboj. Bil je zmikavt, vlomilec, ki se je loteval raz{irjenega elektronskega ‘iv~nega sistema ~love{tva, in kradel podatke in kredit iz natrpane matrike, monokromatskega prostora, kjer so zvezde iz zgo{~ene informacije, visoko nad njimi pa svetijo korporacijske galaksije in hladni spiralni kraki voja{kih sistemov. Bobby je bil {e eden od tistih mladih-starih obrazov, ki si jih lahko videl v ^astnem pora‘encu, mondenem lokalu za ra~unalni{ke kavboje, zmikavte, kiberneti~ne nadgraditelje. Bila sva partnerja. Bobby Quine in Avtomati~ni Jack. Bobby, bledi suhec s temnimi o~ali, Jack pa je videti nevaren in ima mioelektri~no roko. Bobby je softvera{, Jack pa hard. Bobby tipka konzolo, Jack pa najde vse tiste male pripomo~ke, ki ti dajo prednost. Nekaj takega bi vsaj povedali opazovalci scene v ^astnem premagancu, preden se je Bobby odlo~il, da bo uni~il Kromo. Morda pa bi {e dodali, da gre Bobbyju vse slab{e, da postaja po~asen. Star je bil osemindvajset let, kar je res veliko za konzolnega kavboja. Vsak na svojem podro~ju sva bila dobra, pa nekako nisva uspela dose~i pravega uspeha. Vedel sem, kje iskati pravo ma{inerijo in Bobby je obvladal tehniko. Z belim trakom okoli glave je sedel naslonjen nazaj, brzel po tipkovnici hitreje, kot je lahko sledil pogled in se prebijal skozi plasti najbolj zapletenega ledu. A tak je bil le takrat, kadar ga je kaj res zanimalo in se je zagrel za stvar, to pa ni bilo pogosto. Bobby ni bil ravno hudo motivirane vrste ~lovek, jaz sam pa sem bil ~isto zadovoljen, ~e je bila najemnina poravnana in ~e sem imel na sebi ~isto obleko. Bobby pa je imel nekaj z dekleti - kot da so dekleta njegove karte za napovedovanje usode. Nikoli nisva o tem govorila, a ko je bilo tisto poletje videti, da gre z njim h koncu, je vse ve~ ~asa prebil v ^astnem pora‘encu. Ob no~eh, ko so ‘u‘ki obletavali neon in je di{alo po parfumu in 146 VIRTUALNA RESNIČNOST Uničenje Krome mastni hrani, je sedel pri mizi ob odprtih vratih in opazoval gne~o, ki je po~asi drsela mimo njega. Njegova son~na o~ala so preletavala mimoido~e obraze, in verjetno se je odlo~il, da je Rikki tista, ki jo je ~akal, tista razburljiva karta, ki zavrti kolo sre~e. Tista nova. [el sem v New York, da bi pre~esal ponudbo, da bi videl, kaj se dogaja na trgu vro~ega softvera. Finn ima pokvarjen hologram v svoji izlo‘bi. Nad mno‘ico mrtvih muh s krznenimi pla{~i iz sivega prahu pi{e METRO HOLOGRAFIX. Krama je povsod nalo‘ena do vi{ine pasu, razmetana po policah, na katerih je videti tudi stare porno revije in rumene letnike National Geographica. “Potrebuje{ pi{tolo,” je rekel Finn. Videti je kot zgre{en genetski projekt, ki naj bi ustvaril ~loveka za hitro kopanje pod zemljo. “Sre~o ima{. Imam nov Smith & Wesson, takti~no {tiristo-osemko. Pod cevjo ima pripet zenonski projektor, poglej, baterije so v ro~aju, v popolni temi ti na petdeset metrov posveti s tri-decimetrskim krogom. Izvor svetlobe je tako ozek, da ga skoraj ne more{ videti. V no~nem boju je to ~ista ~arovnija.” Z roko sem zaropotal po mizi in za~el bobnati s prsti: servomotorji v roki so za~eli brneti kot prenapeti komarji. Vedel sem, da gre Finnu ta zvok na ‘ivce. “Bi rad to zastavil ali kaj?” S pogrizenim koncem flomastra je dregnil v duraluminijski zapestni sklep. “Bi si nabavil kaj ti{jega?” Nisem odnehal. “Ne rabim pi{tol, Finn.” “V redu,” je rekel, “v redu,” in nehal sem bobnati. “Samo eno stvar imam, in niti ne vem, kaj je.” Videti je bil nekako nezadovoljen. “Prej{nji teden sem jo dobil od tipov iz okolice tunela v Jerseyu.” “Me pa zanima, kdaj ti nisi vedel, kaj kupuje{!” “Pametnjakovi~.” Podal mi je prozorno vre~ko z ne~im, kar je bilo skozi mehur~no oblogo videti kot avdio kaseta. “Imeli so potni list,” je rekel. “Imeli so kreditne kartice in uro. Pa tole.” “Ho~e{ re~i, da so ti prinesli vse, kar je nekdo malo prej imel v svojih `epih.” Pokimal je. “Potni list je bil belgijski. Videti je bil ponarejen, zato sem ga vrgel v pe~. Kartice tudi. Ura pa je bila v redu, Porsche, ~edna ura.” O~itno je {lo za neke vrste voja{ki program na plo{~ici. Ko sem ga vzel iz vre~ke, je bil videti kot magazin majhne polavtomatske pu{ke. Prelit je bil z zamolklo ~rno plastiko, na oglih pa se je kazala svetle~a kovina: ‘e kar nekaj ~asa je bil v obtoku. “Zaradi starih ~asov ti dam lahko dobro ceno, Jack.” Moral sem se nasmehniti. ^e bi dobil dobro ponudbo od Finna, bi bilo tako, kot ~e bi bog za~asno preklical zakon o te‘nosti, ko mora{ nesti te‘ak kov~ek na drugo stran letali{~a. “Videti je ruski,” sem rekel. “Verjetno ni~ drugega kot varnostni krmilnik za kanalizacijo kakega leningrajskega predmestja. To~no to, kar res rabim.” “Ve{,” je rekel Finn, “imam par ~evljev, ki je starej{i kot ti. V~asih mislim, da nisi ni~ bolj{i od onih postopa~ev iz Jerseya. Kaj pa naj ti povem, da so to klju~i do Kremlina? Kar sam po{tudiraj, za kak{no hudi~evo stvar gre. Jaz samo prodajam.” Kupil sem program. Breztelesna zavijeva v Kromino pala~o iz ledu. Hitra sva, zelo hitra. Po~utiva se kot da drsiva na valu napadalnega programa, lebdiva nad bu~e~imi prodornimi sistemi, ki se stalno mutirajo. Sva ‘ivi kapljici olja, ki ju nosi po hodnikih senc. Nekje, zelo dale~ stran, imava telesi, nekje v natrpanem stanovanju, prekritem z ‘elezom in steklom. Nekje nama ostanejo {e mikrosekunde, morda dovolj ~asa, da se umakneva. Vdrla sva pod krinko revizije in treh sodnih pozivov, a njeni varovalni sistemi so posebej prirejeni za take vrste uradne vdore. Njen najbolj dovr{en led zna odbijati sodne naloge, odlo~be in pozive. Ko sva pri{la skozi prvo zaporo, je najve~ji del njenih podatkov izginil za centralno vodenim ledom, zidovi, ki jih vidiva kot kilometre hodnikov, labirinte senc. Pet lo~enih linij je VIRTUALNA RESNIČNOST 147 William Gibson poslalo klice na pomo~ pravnim zastopnikom, vendar je virus ‘e prevzel parametri~ni led. Prodorni sistemi pogoltnejo pozive na pomo~, medtem ko najini mimeti~ni podprogrami pregledujejo vse, ~esar ni zakril centralni nadzor. Ruski program v nezakritih podatkih najde tokijsko {tevilko, izbere jo zaradi pogostosti klicanja, povpre~ne dol‘ine klica in hitrosti, s katero je Kroma odgovorila na te klice. “O.K.,” pravi Bobby, “postala sva klic njenega prijatelja z Japonske. To bi moralo pomagati.” Ja{i naprej, kavboj! Bobby je svojo prihodnost napovedoval iz ‘ensk; njegova dekleta so pomenila zle ali dobre napovedi, spremembe vremena, in v~asih je cele no~i presedel v ^astnem pora‘encu in ~akal, da mu letni ~as prinese nov obraz in ga polo‘i predenj kot karto. Nekega ve~era sem se pozno v no~ v stanovanju ubadal z zahtevnim ~ipom. Roko sem imel sneto in drobni waldo vtaknjen naravnost v {trcelj. Bobby je pri{el domov z dekletom, ki ga {e nisem videl, in ponavadi mi ni najbolj lagodno, ~e me tuj ~lovek vidi takole delati, z ‘icami, ki visijo na karbonskih priklju~kih na {trclju. Pri{la je zraven k pove~ani sliki na zaslonu, potem pa je zagledala premikanje walda pod steklenim vakuumskim pokrovom. Ni~ ni rekla, le opazovala je. Takoj sem imel dober ob~utek v zvezi z njo; v~asih je tako. “Rikki, to je Avtomati~ni Jack. Moj sodelavec.” Zasmejal se je, jo objel okoli pasu, in nekaj v njegovem glasu mi je dalo vedeti, da bom prebil no~ v u{ivi hotelski sobi. “@ivjo,” je rekla. Visoka, devetnajst ali mogo~e dvajset let, in definitivno je bila ma~ka. @e samo zaradi tistih nekaj pegic po nosu in o~mi nekje med jantarno in kavno rjavo. Tesne kavbojke je imela zavihane do polovice me~, pas pa je bil plasti~en in ro`nat, tako kot sandali. Ko pa jo vidim zdaj, kadar sku{am zaspati, jo vidim nekje na robu vse te razse‘nosti zgradb in dima, in zdi se mi kot hologram, ki se mi je zataknil za o~i, slika Rikki v svetli obleki, ki jo je imela enkrat na sebi, nekaj, kar ji ni segalo do kolen. Gole, dolge in ravne noge. Rjavi lasje s svetlimi prameni valovijo v vetru in ji zakrivajo obraz. Maha v slovo. Bobby se je delal, kakor da se trudi izbrati eno od avdio kaset na polici. “@e grem, kavboj,” sem rekel in si odklopil walda. Pozorno je gledala, ko sem si spet nataknil roko. “Zna{ popravljati stvari?” “Karkoli, karkoli `eli{ ti lahko Avtomati~ni Jack popravi.” Za poudarek sem tlesknil s prsti iz duraluminija. Izza pasu je potegnila majhno simstim enoto in mi pokazala polomljen te~aj na pokrovu za kaseto. “Jutri,” sem rekel, “ni problema.” Le kako se bo Bobbyjeva sre~a zasukala, ko ima tako dobro karto? sem razmi{ljal, ko me je spanec vlekel vseh {est nadstropij navzdol do ceste. ^e ta njegov sistem res deluje, bova zdaj zdaj uspela. Na ulici sem se zare‘al in pomahal taksiju. Kromina pala~a se tali, cele plasti lednih senc brlijo in izginjajo, ko jih razjedajo prodorni sistemi, ki se porajajo iz ruskega programa, se valijo od najinega centralnega logi~nega udarca in na~enjajo samo zgradbo ledu. Prodorni sistemi so po‘re{ni kiberneti~ni analogi virusov, ki se sami razmno‘ujejo. Hkrati stalno mutirajo in tako onemogo~ajo in vpijajo Kromino obrambo. Sva jo res onesposobila, ali pa nekje noro zvoni alarm, utripa rde~a lu~? Ali kaj ve? Bobby jo je imenoval Rikki Wildside, in tiste prve tedne se ji je najbr‘ res zdelo, da ji ni~ ne manjka, da vsa predstava te~e zanjo, jasna in svetla pod neonom. Bila je nova na sceni in lahko 148 VIRTUALNA RESNIČNOST Uničenje Krome se je sprehajala po vseh kilometrih in kilometrih trgov in ulic, obiskovala trgovine in zabavi{~a, Bobby pa ji je razlagal temne strani tega dela sveta, ji pripovedoval o posameznih igralcih in o njihovih nevarnih igrah. Vpeljal jo je v njen novi dom. “Kaj je bilo s tvojo roko?” me je vpra{ala nekega ve~era v ^astnem pora`encu, ko smo vsi trije pili pri majhni mizi v kotu. “Nezgoda,” sem rekel, “z zmajem.” “Z zmajem je letel nad p{eni~nim poljem,” je rekel Bobby, “v bli`ini kraja, ki se imenuje Kiev. Na{ Jack je pa~ letel tam v temi, z Nightwingom, s petdesetimi kilami radarske opreme med nogami, in nek ruski bedak mu je po nesre~i z laserjem odpihnil roko.” Ne spominjam se, kako sem pogovor speljal stran, a sem ga. [e vedno sem se prepri~eval, da me ni prizadela Rikki, ampak Bobbyjev odnos do nje. @e zelo dolgo sem ga poznal, od konca vojne, in vedel sem, da uporablja ‘enske kot figure v igri, Bobby Quine proti usodi, proti ~asu in mestni no~i. In Rikki se je pojavila ravno tedaj, ko je potreboval nov zagon, nekaj, v kar bi lahko verjel. Zato si jo je postavil kot simbol vsega, kar si je ‘elel, pa ni mogel imeti, vsega, kar je imel, pa ni mogel obdr‘ati. Nisem ga hotel poslu{ati, ko mi je pripovedoval, koliko jo ljubi, in ker sem vedel, da sam to verjame, je bilo {e slab{e. Bil je mojster te‘kega padca in hitrega okrevanja, to sem imel prilo‘nost ‘e ni~ kolikokrat videti. Prav lahko bi imel na svojih son~nih o~alih napisano NASLEDNJA, s svetle~imi ~rkami, ki bi se zable{~ale ob prvem zanimivem obrazu, ki bi se sprehodil med mizami ^astnega pora‘enca. Vedel sem, kaj je po~el z njimi. Spremenil jih je v embleme, pe~ate na zemljevidu svojega nemirnega ‘ivljenja, svetilnike, ki jim je lahko sledil po morju lokalov in neona. Po ~em drugem bi se {e lahko usmerjal? Ni ljubil denarja, ne samega zase, ne dovolj, da bi se mu pustil voditi. Ni se naprezal, da bi pri{el do mo~i nad drugimi ljudmi; sovra‘il je odgovornost, ki pride s tem. Imel je nekaj ponosa nad svojimi spretnostmi, a to ni nikoli zadostovalo, da bi ga gnalo. Zato je uporabljal ‘enske. Ko se je pojavila Rikki, je bila njegova potreba kar se da huda. Hitro ga je jemalo, in ‘e so se {irile govorice, da njegove sposobnosti pe{ajo, da postaja zgodovina. Moral je uspeti na veliko, in to kmalu, saj ni poznal nobenega drugega na~ina ‘ivljenja, vse je imel urejeno in prera~unano na zmikavtsko ‘ivljenje, na tveganje in adrenalin in ~ude‘ni jutranji mir, kadar se vse lepo izte~e in se sladki kup~ek kredita nekoga drugega znajde na tvojem ra~unu. Bil je skrajni ~as, da krepko zaslu‘i in potem neha. Zato je postavil Rikki vi{e in dlje stran kot katerokoli drugo prej, pa ~eprav - in imelo me je, da bi mu to zakri~al - je bila to~no pred njim, ‘iva, popolnoma resni~na, ~love{ka, la~na, pro‘na, zdolgo~asena, lepa, razburjena, vse kar je pa~ bila... Potem je {el nekega dne ven, kak teden pred mojim odhodom v New York, ko sem obiskal Finna. [el je ven in naju pustil v stanovanju, ko se je pripravljalo na nevihto. Pol neba je prekrivala kupola, ki je niso nikoli dokon~ali, na drugi polovici pa je bilo videti ~rno in modro nebo z oblaki. Stal sem poleg delovne mize in gledal v nebo, omoti~en od vro~ega popoldneva, soparnosti, in tedaj se me je dotaknila, mojega ramena, centimeter {irokega pasu napete ro‘nate brazgotine, ki je roka ne prekriva. ^e se me je katera kdaj tam dotaknila, je nadaljevala po rami, po vratu... Ona pa tega ni naredila. Njeni nohti so bili ~rno lakirani, ne koni~asti, ampak zaobljeni, lak je bil le za spoznanje temnej{i kot karbonski laminat, ki prekriva mojo roko. S prsti je sledila spoju v laminatu navzdol po roki, do elektrolitsko ~rnega komol~nega zgloba in naprej do zapestja. Svoje skoraj otro{ko mehke prste je polo‘ila prek mojih duraluminijskih. Z drugo dlanjo se je dotaknila blazinic za vzpostavljanje povratne zanke, in vse popoldne je de‘evalo in kaplje so tolkle po ‘elezu in sajastemu steklu nad Bobbyjevo posteljo. VIRTUALNA RESNIČNOST 149 William Gibson Ledni zidovi odletavajo kot nadzvo~ni metulji, narejeni iz senc. Naprej od njih le‘i matri~na iluzija neskon~nega prostora. Videti je kot video o gradnji monta‘ne hi{e, le da se zelo hitro vrti nazaj, kajti tu se zidovi podirajo. Sku{am se opomniti, da je ta prostor in vse, kar se razteza naprej, le predstavitev, da nisva resni~no v Krominem ra~unalniku, ampak sva le povezana z njim, Bobbyjev matri~ni simulator pa ustvarja to iluzijo... Centralni podatki se za~enjajo lu{~iti, odkriti, ranljivi... To je ‘e na drugi strani ledu, pogled na matriko, ki ga {e nikoli prej nisem videl, pogled, ki ga vsak dan vidi petnajst milijonov legitimnih uporabnikov in ga jemljejo kot danost. Centralni podatki se vzpenjajo nad nama kot navpi~ni tovorni vlaki, obarvani glede na pristopnost. Svetle osnovne barve, nemogo~e svetle v tej prozorni praznini, povezane z neskon~no pre~nicami v ne‘nih ro‘natih in modrih odtenkih. V sredi{~u vsega tega pa led vendarle {e nekaj zastira: srce Kromine dragocene temine, samo srce... Pozno popoldne sem se vrnil z nakupovalnega izleta v New York. Skozi okno na stropu ni prihajalo mnogo son~ne svetlobe, a na zaslonu Bobbyjevega monitorja se je lesketala ledna struktura, dvodimenzionalni prikaz varnostnega sistema nekega ra~unalnika, neonske ~rte, prepletene kot dekorativna molilna preproga. Izklopil sem konzolo in zaslon je potemnel. Rikkine stvari so bile raztresene po moji delovni mizi, najlonske potovalke, iz katerih so kipele obleke in li~ila, par rde~ih kavbojskih {kornjev, avdio kasete, barvite japonske revije o zvezdah simstima. Vse skupaj sem spravil pod mizo in si potem snel roko, ne da bi mislil na to, da imam program, ki sem ga kupil od Finna, v desnem ‘epu suknji~a. Z nekaj te‘ave sem ga izvlekel z levo roko in ga vtaknil v oblo‘ene ~eljusti preciznega prime‘a. Waldo je videti kot star avdio gramofon s prime‘em pod za{~itnim pokrovom. Sama roka je malo dalj{a od enega centimetra in je podalj{ek ro~ke “gramofona”. Vendar ne gledam tja, potem ko si nataknem ‘ice na {trcelj. Gledam na zaslon, kajti to~no tam je moja roka, v ~rno beli tehniki, pove~ana na 40-krat. Izmed razli~nega orodja sem izbral laser. Nekoliko te‘ak je bil ~utiti, zato sem zmanj{al svojo ob~utljivost na ~etrt kile na gram in se lotil dela. Pri 40-kratni pove~avi je bila stranica programa videti kot prikoli~ar. Osem ur je trajalo, da sem razbil za{~ito: tri ure z waldom in laserjem in {tiri ducate svedrov, dve uri na telefonu v pogovoru s kontaktom v Koloradu ter tri ure, da sem na{el leksikonski disk, ki je znal prevajati osem let staro tehni{ko ru{~ino. Cirili~ni alfanumeri~ni znaki so se za~eli pomikati navzdol po zaslonu in se na pol poti navzdol spreminjali v angle{~ino. Precej lukenj je ostalo, kjer je leksikon naletel na posebne voja{ke akronime v izpisu, ki sem ga kupil od kontakta v Koloradu, vendar mi je postajalo precej jasno, kaj za eno stvar sem kupil od Finna. Po~util sem se kot mulec, ki je {el kupit malo bolj{i no‘, pa se je vrnil domov z majhno nevtronsko bombo. Spet so me nategnili, sem si mislil. Kaj neki bo{ z nevtronsko bombo v uli~nem pretepu? Stvar pod varovalnim pokrovom je bila zunaj mojega razreda. Niti tega nisem vedel, kje bi se je znebil, kje bi poiskal kupca. Nekdo je to vedel, vendar je bil zdaj mrtev - nekdo z uro znamke Porsche in ponarejenim belgijskim potnim listom. V tistih krogih se nisem nikoli gibal. Finnovi lopovi iz predmestja so polo‘ili nekoga, ki je imel precej neobi~ajne zveze. Program v finomehanskem prime‘u je bil ruski voja{ki ledolomilec, ubijalski virus. Bobby se je vrnil {ele z zgodnjim jutrom, sam. Zaspal sem z vre~ko kupljenih sendvi~ev v naro~ju. 150 VIRTUALNA RESNIČNOST Uničenje Krome “Ho~e{ kaj?” sem ga vpra{al, {e ne povsem zbujen, in mu ponudil sendvi~e. Sanjal sem bil o programu, o njegovih valovih la~nih prodornih sistemov in mimeti~nih podprogramov; v snu se je spremenil v nekak{no `ival, brezobli~no in teko~o. Odrinil je vre~ko, stopil do konzole in pritisnil funkcijsko tipko. Na zaslonu se je zasvetila dovr{ena struktura, ki sem jo videl ‘e popoldne. Z levico sem si pomel o~i - to je ena od stvari, ki jih ne morem narediti z desnico. Zaspal sem med razmi{ljanjem, ali naj mu povem o programu. Morda bi ga moral sku{ati prodati sam, obdr‘ati denar, oditi v nove kraje, povabiti Rikki, naj gre z menoj. “^igavo pa je?” sem vpra{al. Oble~en je bil v ~rnega bomba‘nega pajaca, ~ez rame pa je imel vr‘en star usnjen suknji~. Ve~ dni se ni obril in njegov obraz je bil videti bolj suh kot ponavadi. “Kromino,” je rekel. Roka mi je trznila in za~ela trepetati, ko se je strah skozi karbonske priklju~ke prenesel na mioelektriko. Raztresel sem sendvi~e; uveli brsti~i in svetlo rumeni mle~ni proizvodi so zleteli po nepometenih lesenih tleh. “Nor si,” sem rekel. “Ne,” je rekel, “misli{, da je odkrila? Niti slu~ajno. Sicer bi bila midva `e mrtva. Priklju~il sem se nanjo prek trikratno zastrtega najemni{kega sistema v Mombasi in al`irskega komsata. Vedela je, da nekdo kuka, ni pa mogla odkriti, kdo.” ^e je Kroma izsledila Bobbyjev vdor v njen led, sva bila bolj ali manj ‘e mrtva. Vendar je imel verjetno prav, sicer bi me odpihnila ‘e na moji poti nazaj iz New Yorka. “Zakaj njo, Bobby? En dober razlog mi povej...” Kroma: videl sem jo vsega skupaj petkrat ali {estkrat v ^astnem pora‘encu. Mogo~e se je zabavala, ali pa jo je zanimalo, kako vse lahko ‘ivijo ljudje. Sladek sr~ast obraz z najbolj zlobnimi o~mi, kar si jih kdaj videl. Odkar so ljudje pomnili, je bila videti stara {tirinajst let, zaradi masivnih doz serumov in hormonov, ki so ji spremenili metabolizem. Te‘ko, da je na ulici zraslo {e kaj huj{ega, vendar zdaj ni ve~ spadala na ulico. Spadala je v Klapo, postala je solidna ~lanica lokalne veje mafije. Govorili so, da je za~ela kot preprodajalka, v ~asih, ko so bili sinteti~ni hormoni rasti {e prepovedani. Ni pa ji bilo treba dolgo prodajati hormonov. Zdaj je bila lastnica Hi{e modrih lu~i. “Popolnoma si znorel, Quine. En sam pameten razlog mi povej, zakaj ima{ tisto na svojem zaslonu. Takoj bi moral zbrisati, ampak res takoj...” “V Pora`encu se govori,” je rekel in odlo`il usnjeni jopi~. “^rni Myron in Sraka Jane. Jane je na vseh seksualnih linijah in trdi, da ve, kam se steka denar. Prerekala se je z Myronom, da ima Kroma ve~inski dele` v Modrih lu~eh, in ni le figura za Klapo.” “Klapa, Bobby,” sem rekel. “To je klju~na beseda. Si sposoben to dojeti? V Klapo se ne vtikava, a se spomni{? Zato {e vedno hodiva okoli.” “Zato sva {e vedno revna, dru`abnik.” Usedel se je v naslanja~ pred konzolo, si odpel zadrgo na pajacu in se popraskal po suhih bledih prsih. “Ampak mogo~e ne ve~ dolgo.” “Mislim, da je bilo tole dru`abni{tvo ravnokar za zmeraj razpu{~eno.” Potem se je zare‘al. Imel je nor nasmeh, zverinski in zbran, in tedaj mi je postalo jasno, da mu v resnici ni mar, ~e umre. “Poslu{aj,” sem rekel, “imam prihranjenega nekaj denarja. Vzemi ga, se pelji v Miami, od tam pa s poskokom v Montego Bay. Potreben si po~itka. Mora{ priti k sebi.” “Jack, {e nikoli nisem bil tako pri sebi,” je rekel in odtipkal nekaj na tipkovnici. Neonska molilna preproga na zaslonu je zatrepetala in se prebudila, ko se je pognal animacijski program; ledne ~rte so se kot `iva mandala prepletale s hipnoti~no pravilnostjo. Bobby je tipkal naprej in gibanje se je upo~asnilo. Vzorec se je spreminjal, postal nekoliko manj zapleten, pristal na nihanju med dvema razli~nima konfiguracijama. Prvovrstno delo, in jaz sem mislil, da ni ve~ dober. “Zdajle,” VIRTUALNA RESNIČNOST 151 William Gibson je rekel, “tamle, vidi{? ^akaj. Tamle. Pa tamle. In tam. Mimogrede spregleda{. To je to. Vsako uro in dvajset minut se vklopi paketni prenos na njihov komsat. Celo leto bi lahko `ivela samo od negativnih obresti, ki jih izpla~a vsak teden.” “^igav komsat?” “Zürich. Bankirski. Jack, to je njena hranilna knji`ica. Tja gre ves denar. Sraka Jane je imela prav.” Strmel sem. Moja roka je pozabila trzati. “Kako pa je {lo v New Yorku? Si na{el kaj, s ~imer bom la`e rezal led? Rabila bova vse, kar lahko dobiva.” Gledal sem ga v o~i, se prisilil, da mi pogled ni u{el proti waldu, proti prime‘u. Tam je pod pokrovom ~epel ruski program. Neznane karte, spremembe usode. “Kje pa je Rikki?” sem vpra{al in stopil do konzole, kakor da me zanimajo spreminjajo~i se vzorci na zaslonu. “S prijatelji,” je skomignil z rameni. “Otroci, vsi so nori na simstim.” Zami{ljeno se je nasmehnil. “Zanjo bom to naredil, ve{.” “Grem ven, da razmislim. ^e ho~e{, da {e pridem nazaj, se ne dotikaj tipkovnice.” “Zanjo to delam,” je rekel, ko so se vrata zaprla za menoj. “Dobro ve{.” Zdaj pa dol, dol, in {e dol. Program je nori tobogan skozi razpadajo~i labirint sen~nih zidov. Sivi prostori med svetlimi stolpi. Vratolomna hitrost. ^rni led. Ne razmi{ljaj. ^rni led. Preve~ zgodb v ^astnem pora‘encu; ~rni led je del mitologije. Led, ki ubija. Protizakonit, ampak ali nismo vsi? Nekak{no oro‘je z ‘iv~no povratno zvezo, le enkrat se priklju~i{ nanj. Kot nekak{na grozljiva Beseda, ki razje um od znotraj navzven. Kot epilepti~ni napad, ki se nadaljuje in nadaljuje, dokler ~isto ni~ ne ostane... Potapljava se proti tlom Kromine sen~ne pala~e. Sku{am se pripraviti na nenaden zastoj dihanja, slabost in kon~no mlahavost ‘iv~evja. Strah pred tisto hladno Besedo, ~akajo~o v temi. [el sem ven, da bi videl Rikki. Na{el sem jo v bifeju s fantom, ki je imel sendajske o~i. [e ne povsem zaceljeni {ivi so tekli navzven od po{kodovanih o~esnih jamic. Pred njo je na mizi le‘ala barvita bro{urica z mno‘ico fotografij smehljajo~e se Tally Isham - “dekleta s zeiss-ikon o~mi”. Ena od stvari, ki sem jih prej{nji ve~er potisnil pod svojo delovno mizo, je bila njena simstim enota, tista, ki sem jo popravil dan za tem, ko sva se spoznala. Ure in ure je prebila z vklopljeno napravo, s kontaktnim trakom na glavi kot kak{nim sivim plasti~nim diademom. Tally Isham je imela najraje in kadar si je nataknila kontakte, je odplavala nekam dale~, v posnet ~utni svet najve~je zvezde simstima. Simulirani stimulusi: svet - vsaj vse, kar je zanimivega - kot ga dojema Tally Isham. Tally divja s ~rnim Fokkerjem prek arizonskih planot. Tally se potaplja okoli otokov Truk. Tally se zabava s superbogata{i na zasebnih gr{kih otokih in do‘ivlja srce trgajo~o jutranjo ~istost tistih malih belih pristani{~. Resni~no je bila precej podobna Tally, enaka polt in enake li~nice. Debelej{e ustnice. Bolj ~utne. Ni si ‘elela, da bi bila Tally Isham, hrepenela je po njeni zaposlitvi. To so bile njene ‘ivljenjske ‘elje, da bi igrala v simstimu. Bobby se je le smejal. Z mano pa se je pogovarjala. “Kak{na bi bila videti s temi?” me je vpra{ala in mi pokazala celostransko fotografijo Tally Isham z njenimi zeis-ikonkami. @e dvakrat si je dala popraviti ro‘enico, a {e vedno ni imela popolnega vida. Zato si je ‘elela ikonke. Znamko, ki jo nosijo zvezde. Zelo drago. “[e zmeraj gleda{ oglase z o~mi?” sem vpra{al in prisedel. “Tiger si jih je ravno kupil,” je rekla. Videti je bila utrujena. 152 VIRTUALNA RESNIČNOST Uničenje Krome Tiger je bil tako navdu{en nad svojimi sendajkami, da se je ves ~as smehljal, sicer pa se mi ni zdel smehljajo~i tip. Bil je take vrste serijski lepotec, kakr{ni nastanejo po ve~kratnem obisku v kirur{kem butiku. Verjetno bo vse ‘ivljenje prilagajal svojo zunanjost trenutno najbolj priljubljenim medijskim zvezdam. Ne preve~ o~itna kopija, a tudi ni~ izvirnega. “Sendai, ne?” sem mu vrnil nasmeh. Pokimal je. Gledal me je s pogledom, kakr{en naj bi bil po njegovem pogled profesionalca iz sveta simstima. Pretvarjal se je, da snema. Za moj ob~utek se je nekoliko predolgo zadr‘al na moji roki. “Ko se bodo mi{ice zacelile, bom lahko uporabljal super zunanje enote,” je rekel in opazil sem, kako previdno je segel po svoj dvojni ekspreso. Sendajke so znane po napakah pri globinski percepcije, med drugim pa tudi po nezanesljivi garanciji. “Tiger gre jutri v Hollywood.” “Potem pa mogo~e v Chiba City, ne,” sem se mu nasmehnil. Ni mi vrnil nasmeha. “Ima{ ponudbo, Tiger? Pozna{ kakega agenta?” “Pa~, poskusil bom,” je tiho rekel. Potem je vstal in od{el. Od Rikki se je na hitro poslovil, od mene pa ne. “Opti~ni `ivci mu lahko za~nejo razpadati prej kot v pol leta. A ve{ to, Rikki? Te sendajke so v Angliji in na Danskem prepovedane, pa {e marsikje. @ivcev ne more{ zamenjati.” “Hej, Jack, ne mi pridigati.” Vzela je kos peciva z mojega kro`nika in ga za~ela grizljati. “Sem mislil, da sem tvoj svetovalec.” “Ja. No, Tiger mogo~e ni preve~ pameten, ampak vsi vejo to o sendajkah. Drugega si ne more privo{~iti. Pa~ tvega. ^e bo dobil delo, jih lahko zamenja.” “S temi?” Pokazal sem na bro{uro s zeiss-ikonkami. “Veliko denarja, Rikki. Tako tveganje se ne spla~a, to dobro ve{.” Pokimala je. “Jaz ho~em ikonke.” “^e bo{ {la gor k Bobbyju, mu povej, da naj da mir, dokler se ne javim.” “Prav. Imata posel?” “Posel,” sem rekel. Ampak {lo je za norost. Popil sem kavo, ona pa je pojedla oba kosa mojega peciva. Potem sem jo pospremil do Bobbyja. Petnajstkrat sem telefoniral, vsaki~ iz druge javne govorilnice. Posel. ^ista norost. V celoti je trajalo {est tednov, da sva vse pripravila, {est tednov, ko mi je Bobby ves ~as pripovedoval, kako jo ljubi. [e bolj trdo sem delal. V glavnem je {lo za telefoniranje. Vsak od mojih prvih poskusnih petnajst klicev je rodil {e petnajst novih. Iskal sem dolo~eno vrsto usluge, ki sva jo z Bobbyjem imela za nujno potreben del svetovne ekonomije, za katero pa verjetno nikoli ni bilo ve~ kot pet strank hkrati. Gotovo za te usluge ni bilo mogo~e najti oglasa. Sku{ala sva najti najbolj{o pralnico na svetu, ki bi lahko brez sledu oprala megadolar elektronskega denarja in potem na to pozabila. Vsi ti klici so se izkazali kot brez smisla, kajti na koncu mi je pomagal Finn. [el sem v New York, da bi kupil ~rno povezavo na centralo, kajti vse to telefoniranje naju je spravljalo na bera{ko palico. Vpra{anje sem mu zastavil povsem hipoteti~no. “Macao,” je rekel. “Macao?” “Dru`ina Long Hum. Borzni posredniki.” Imel je celo njihovo {tevilko. ^e potrebuje{ koga za sumljiv posel, povpra{aj koga, ki se ukvarja s podobnimi re~mi. ^lani dru‘ine Long Hum so bili tako zadr‘ani, da je bil moj previdni pristop videti kot popoln atomski napad. Bobby je moral dvakrat leteti v Hong Kong, da smo vse uredili. Finance so nama VIRTUALNA RESNIČNOST 153 William Gibson hitro kopnele. [e zdaj ne vem, zakaj sem sploh pristal na sodelovanje; Krome sem se bal in pravzaprav mi nikoli ni bilo tako zelo pomembno, ali sem bogat ali ne. Sku{al sem si dopovedati, da je v redu, ~e uni~iva Hi{o modrih lu~i, ker sem tam neko~ pre‘ivel izjemno depresiven ve~er, a to ni bil dovolj dober razlog za uni~enje Krome. Pravzaprav sem na pol verjel, da bova pri posku{anju umrla. [e celo z ubijalskim programom ravno nisva imela pretirano velikih mo‘nosti. Bobby je bil zatopljen v pisanje ukazov, ki naj bi jih vklopila v samo jedro Krominega ra~unalnika. To bo moje delo, kajti Bobby bo imel polne roke dela z brzdanjem ruskega programa, da ne bo vsega takoj pokon~al. Bilo je prezapleteno, da bi vse na novo napisala, zato ga je moral zadr‘evati tisti dve sekundi, ki sta mi bili potrebni. Dogovoril sem se z uli~nim pretepa~em Milesom. Na no~ uni~enja bo sledil Rikki, jo imel ves ~as pred o~mi in mi ob dolo~eni uri telefoniral. ^e me ne bi bilo, ali ~e ne bi odgovoril na dogovorjen na~in, naj jo zgrabi in jo posadi na prvo letalo. Dal sem mu kuverto z denarjem in sporo~ilom, katero naj izro~i Rikki. Bobby o tem pravzaprav ni razmi{ljal - kaj bi se zgodilo z njo, ~e nama ne bi uspelo. Le ves ~as je ponavljal, da jo ljubi, pa kam bosta skupaj odpotovala, kako bosta porabila denar. “Najprej ji kupi ikonke. To si res `eli. Simstim scena ji veliko pomeni.” “Hej,” je rekel in dvignil pogled od tipkovnice, “saj ji ne bo treba delati. Uspelo nama bo, Jack. Ona mi prina{a sre~o. Nikoli ve~ ji ne bo treba delati.” “Tvoja sre~a,” sem rekel. Nisem bil ravno zadovoljen. Nisem se mogel spomniti, kdaj sem sploh bil zadovoljen. “Si zadnje ~ase kaj videl svojo sre~o?” Ni je, a tudi jaz je nisem. Oba sva bila preve~ zaposlena. Pogre{al sem jo. To me je spomnilo na tisto mojo edino no~ v Hi{i modrih lu~i, kajti tja sem {el, ker sem se po~util osamljenega. Najprej sem se napil, potem sem za~el inhalirati vazopresin. ^e te je dekle ravnokar zapustilo, je kombinacija alkohola in vazopresina vrhunec mazohisti~ne farmakologije. Alko te omeh~a, z vazopresinom pa se spominja{, in to res vse. V medicini uporabljajo to drogo za laj{anje starostne amnezije, na ulici pa so odkrili {e druge uporabe. Kupil sem si torej ultraintenzivno ponovitev slabega dogajanja - te‘ava je namre~ v tem, da poleg dobrega dobi{ tudi slabo. Ho~e{ se spominjati ‘ivalske ekstaze, pa dobi{ zraven {e to, kaj si rekel in kaj je ona na to odgovorila, in kako je od{la, ne da bi se ozrla. Ne spominjam se, kdaj sem se potem odlo~il, da zavijem v Modre lu~i, pa tudi tega ne, kako sem pri{el tja, na tihe, mehke hodnike, kjer ‘ubori neverjetno ki~ast slap, ali pa morda le hologram. Tisti ve~er sem imel veliko denarja; nekdo je Bobbyju po{teno pla~al za to, da mu je odprl trisekundno okno v nekem ledu. Mislim, da paznikom na vratih nisem bil pretirano v{e~, niso pa imeli ni~ proti mojemu denarju. Potem, ko sem kon~al s tem, po kar sem pri{el, sem {e pil. To~aju sem nekaj duhovi~il o nekrofiliji v omarah, pa se mu ni zdelo duhovito. Potem me je nek velikanski tip vztrajno imenoval vojnega heroja, kar ni bilo v{e~ meni. Mislim, da sem mu pokazal nekaj trikov s svojo roko, preden se je stemnilo in sem se dva dneva kasneje zna{el nekje ~isto drugje v javnem spalnem modulu. Poceni zadeva, niti toliko prostora, da bi se lahko obesil. Sedel sem na ozkem penastem le‘i{~u in jokal. So {e slab{e stvari kot osamljenost. Toda to, kar prodajajo v Hi{i modrih lu~i, je tako priljubljeno, da je ‘e skoraj legalno. V osr~ju teme, v negibnem sredi{~u, so prodorni sistemi raztrgali temo z viharji svetlobe; prosojne britve so letele mimo naju. Lebdiva v sredi{~u tihe, po~asne eksplozije, medtem ko drobci ledu za vedno padajo stran in zasli{im Bobbyjev glas prek svetlobnih let elektronske iluzije v praznini... 154 VIRTUALNA RESNIČNOST Uničenje Krome “Uni~i jo. Ne morem ve~ zadr`evati tega -” Ruski program se dviga skozi stolpe podatkov in prekriva lahkotne barve. Vklopim Bobbyjev doma~i ukazni paket v sredino Krominega mrzlega srca. Vpade paketni prenos, pulz zgo{~ene informacije, ki drvi naravnost navzgor, mimo vse debelej{ega stolpa teme, ruskega programa, medtem ko se Bobby trudi, da ima kontrolo nad to odlo~ilno sekundo. Neoblikovan izrastek sence se stegne iz velikanske temine, a prepozno. Uspela sva. Matrika se zlo‘i okoli mene kot origami zgibanka. Stanovanje pa smrdi po znoju in za‘ganih vezjih. Zdelo se mi je, da sem sli{al Kromo kri~ati, surov kovinski glas, ampak seveda to ni mogo~e. Bobby se je smejal s solzami v o~eh. V kotu monitorja je bil zapisan ~as trajanja: 07:24:05. Vse skupaj je trajalo nekaj manj kot osem minut. Videl sem, da se je ruski program stalil v svojem podno‘ju. Ve~ji del Krominega züri{kega ra~una sva dala ducatu dobrodelnih ustanov. Preve~ je bilo, da bi lahko odnesla vse, vedela pa sva, da jo morava zlomiti, jo popolnoma uni~iti, sicer se nama lahko ma{~uje. Zase sva vzela manj kot deset odstotkov in jih poslala Long Humom v Macao. Oni so zase vzeli {estdeset odstotkov tega, ostalo pa nama vrnili skozi najbolj zapleten del hongkon{ke borze. Celo uro je trajalo, preden je najin denar za~el pritekati na oba ra~una, ki sva ju odprla v Zürichu. Gledal sem, kako se mno‘ijo ni~le na monitorju. Bil sem bogat. Potem je pozvonil telefon. Bil je Miles. Skoraj sem se zmotil pri geslu. “Hej, Jack, ne vem - za kaj gre, pri tej tvoji punci? Malo ~udno...” “Kaj? Povej mi.” “Sledil sem ji, kot si rekel, ves ~as, ampak tako, da me ni videla. [la je v Pora`enca, nekaj ~asa ostala, potem pa na podzemno. V Hi{o modrih lu~i -” “Kaj?” “Skozi stranska vrata. Vrata za uslu`bence. Niti slu~ajno nisem mogel mimo varnostnikov.” “Je {e zmeraj tam?” “Ne. Nisem ji mogel slediti. Tam doli je ~isto noro, kakor da bi Modre lu~i zaprli, za zmeraj, vklju~enih je sedem vrst alarmov, vsi tekajo okoli, policija je v bojni opremi... Vse sorte tipov je tam, od zavarovalnice, prekup~evalci nepremi~nin, spredaj so parkirana vozila iz mestne uprave...” “Miles, kam je {la?” “Nisem ji mogel slediti, Jack.” “Poslu{aj, Miles, kar obdr`i denar v kuverti, prav?” “Misli{ resno? Hej, res mi je `al -” Odlo‘il sem slu{alko. “Samo ~akaj, da ji poveva,” je rekel Bobby, medtem ko se je z brisa~o drgnil po golih prsih. “Kar ti ji povej, kavboj. Jaz grem na sprehod.” [el sem ven v no~ in v neon in sem pustil, da me je mno‘ica potegnila za seboj. Hodil sem kot slepec, si ‘elel, da bi bil le drobec tega masovnega organizma, le {e en lebde~i ko{~ek zavesti pod vremensko kupolo. Nisem razmi{ljal, le noge sem postavljal eno pred drugo, ~ez ~as pa sem le za~el misliti in pravzaprav je bilo logi~no. Potrebovala je denar. Razmi{ljal sem tudi o Kromi. Ubila sva jo, jo umorila, prav tako zanesljivo kot ~e bi ji prerezala goltanec. No~, ki je mene nosila s seboj prek trgov in vzdol‘ ulic, je njo zdaj preganjala, ona pa ni imela kam iti. Le koliko sovra‘nikov je imela ‘e zgolj v tej mno‘ici? Koliko med njimi jih bo ukrepalo, zdaj ko jih ni ve~ zadr‘eval strah pred njenim denarjem? Vse sva ji vzela, vse. Spet je bila nazaj na ulici. Dvomil sem, da bo pre‘ivela do jutra. VIRTUALNA RESNIČNOST 155 William Gibson Kon~no sem se spomnil na bife, tistega, v katerem sem sre~al Tigra. Njena son~na o~ala so bila dovolj zgovorna, ogromna temna stekla z zna~ilno svetlo barvno pikico v zgornjem kotu. “@ivjo, Rikki,” sem rekel, in bil sem pripravljen, ko je snela o~ala. Modrina. Modrina Tally Isham. Jasna modrina, po kateri so ikonke znamenite, na robu vsake od {arenic pa kot zlate pegice z verzalkami napisano ZEISS IKON. “^udovite so,” sem rekel. Li~ilo je prekrivalo sledove operacije. Nobenih pravih brazgotin pri tako dobrem proizvodu. “Si pa nabrala nekaj denarja.” “Ja, sem.” Potem je vztrepetala. “Ampak ga ne bom ve~. Vsaj ne na tak na~in.” “Mislim, da je tista hi{a propadla.” “Aja.” Nobenega ob~utka ni pokazala. Nove modre o~i so bile negibne in zelo globoke. “Ni~ hudega. Bobby te ~aka. Ravnokar sva naredila dober posel.” “Ne. Moram iti. Najbr` ne bo razumel, ampak moram iti.” Pokimal sem in opazoval roko, kako se je dvignila in prijela njeno. Sploh nisem imel ob~utka, da je del mene, ampak ona se je je oprijela, kakor da je moja. “Kupila sem si enosmerno karto za Hollywood. Tiger pozna nekaj ljudi, pri katerih lahko `ivim. Mogo~e pridem {e do Chiba Cityja.” Glede Bobbyja je imela prav. [el sem nazaj z njo. Ni razumel. Kar zadeva Bobbyja, je ‘e odigrala svojo vlogo, in ‘elel sem ji povedati, naj ji zanj ne bo hudo; videl pa sem, da ji je zelo. Niti na hodnik ni hotel ve~ priti, potem ko je pripravila svoje potovalke. Postavil sem potovalke na tla in jo poljubil, da sem ji razmazal li~ilo na obrazu, in v meni se je nekaj dvignilo, kot se je ubijalski program dvignil nad Krominimi podatki. Nenaden zastoj diha, tam, kjer ni nobene besede. Ampak morala je priti na letalo. Bobby je bil zleknjen v naslonja~u pred monitorjem in gledal v verigo ni~el. Nosil je son~na o~ala in vedel sem, da bo zve~er ‘e v ^astnem pora‘encu, si ogledoval sceno, napeto ~akajo~ na znak, na dekle, ki mu bo povedala, kak{no bo njegovo novo ‘ivljenje. Nisem si mogel predstavljati, da bi bilo lahko zelo druga~no. Bolj udobno, saj bo vedno ~akal na tisto naslednjo karto na mizi. Trudil sem se, da si je ne bi predstavljal v Hi{i modrih lu~i, med delovnim ~asom, ki je trajal tri ure in je bil pribli‘ek REM spanja, medtem ko je njeno telo skupaj s sve‘njem pogojnih refleksov opravljalo posel. Stranke se niso nikoli mogle prito‘evati, da se pretvarja, kajti orgazmi so bili povsem resni~ni. Toda ona jih je ob~utila - ~e jih je sploh - kot ne‘ne srebrne plamen~ke na robu spanca. Ja, tako je priljubljeno, da je ‘e skoraj legalno. Stranke so razdvojene med potrebo po stiku z nekom in hkrati po tem, da bi bile same, kar je najbr‘ vedno dr‘alo za to obrt, {e preden smo imeli nevroelektroniko, ki je to omogo~ila do popolnosti. Dvignil sem slu{alko in odtipkal {tevilko njene letalske linije. Povedal sem njeno pravo ime, {tevilko leta. “Let bi rada spremenila,” sem rekel, “za v Chiba City. Tako je. Na Japonsko.” Vtaknil sem kreditno kartico v re`o in odtipkal svojo osebno {tevilko. “Prvi razred.” Oddaljeno bren~anje, medtem ko so preverjali mojo kredibilnost. “Povratno, prosim.” Verjetno je povratno karto prodala, ali pa je hotela ostati tam, kajti vrnila se ni. In kak ve~er grem mimo izlo‘be s posterji zvezd simstima z vsemi tistimi ~udovitimi, enakimi o~mi, ki me gledajo iz skoraj enakih obrazov, in v~asih so o~i njene, vendar ni njen noben obraz, nikoli nobeden, in vidim jo na robu vse te godlje no~i in mest, in potem mi pomaha v slovo. Prevedel Samo Ku{~er 156 VIRTUALNA RESNIČNOST Nekaj značilnih pojmov iz Gibsonovih zgodb \±. Konstrukt - vlo‘ek mrtvega kabliranega spomina, ki do potankosti replicira sposobnosti umrlega ~loveka, njegove reakcije, obsedenosti in njegove reflekse. S pomo~jo elektronskega spomina konstrukt kot matrica osebnosti zagotavlja nesmrtnost mo‘ganom in ~love{ki osebi. Vrsta ‘ive~ega pokopali{~a. Kavboj - je pirat, la‘nivec, nebodigatreba in lopov, dobro povezan z elektronskim razse‘jem ‘iv~nega sistema, ki ga imenujemo matrica ali cyberspace. Kavboj tihotapi podatke in kredite iz matrice. V ta namen uporablja prototipe programov za vdiranje v dru‘bene banke podatkov. Cyberspace - glej matrica. LED - Lovilec Elektronskih Diverzij (ICE - Intrusion Countermeasures Electronics). Logi~ni generator elektronskih ukrepov, ki vsiljivcem prepre~ujejo vdor v sistem. Za{~itni sistem bank podatkov, ki si ga je izmislil To m MADDOX, da bi se izognil vsakemu vdoru ne‘elenih oseb, kakr{ni so kavboji. IA - kratica za umetno inteligenco. Matrica - abstraktna predstavitev razmerij med podatkovnimi sistemi. Dogovorjena elektronska halucinacija, ki omogo~a upravljanje in izmenjavo ogromnih koli~in podatkov. Mikrologi~no - mikrologi~ni krogotok je krogotok silno majhnih razse‘nosti, vsajen v ~love{ko telo, pogosto za uhljem. Obstaja ve~ vrst mikrologi~nih krogotokov glede na razli~nost namenov uporabe, npr. takoj{njemu obvladovanju tujega jezika, neposrednemu poznavanju vsega potrebnega za pilotiranje, izbolj{anju miselnih ali zaznavnih sposobnosti. Simstim - simulacija stimulusa. Holografske simulacije, ki gledalca vpeljejo v simulirani univerzum. Vrsta kinoprojekcije, ki je resni~nej{a od narave. V istem miselnem registru obstajajo seveda tudi sevanja PSA, t.j. navideznih ~utnih zaznav in simstim diski. Virus - je program za vdiranje, ki se prebije skozi LED (ICE) in se vrine v podatkovne baze ali banke, da bi jih spoznal in preoblikoval. Imenujejo ga tudi krt ali hr~ek. Vojska in kavboji ga uporabljajo tudi za vohunjenje. Zaibatsuji - Japonske multinacionalke, starodavna Japonska dru‘inska podjetja, ki jih je po drugi svetovni vojni uni~il general McArthur. Od tedaj naprej so jih nadomestile znamenite Sogo shoshas. Dejstvo, da jih Gibson obuja k ‘ivljenju, ka‘e na to, da je v tistih ~asih Japonska imela v svetu gospodarsko premo~. To premo~ ozna~ujejo tudi pogoste navedbe imen nekaterih Tokijskih ~etrti, kot so Shiga, Baiitsu, Ninsei, Chiba, Harajuku, Shinjuku ali Asakuza. Zdi se, da so druga pomembna mesta {e New York, Conurb, Pariz, Bruselj in svobodno obmo~je, ki je postavljeno visoko v zemeljski orbiti. ZOON POLITIKON Vlado Gerič Prehajanje liberalne v demokratično državo Danes si ne moremo predstavljati liberalne dr‘ave, ki ne bi bila demokrati~na, in demokrati~ne dr‘ave, ki ne bi bila liberalna. Zato je samoumevnost trditve Norberta Bobbia* v njegovi knjigi Liberalis-mo e democrazia, s katero liberalno dr‘avo ohrani le {e kot libertar-no, torej v polju ekonomije, kar prelahkotna. S tem je zamol~ana tudi demokracija, ki pa v nekem sodobnem kontekstu, v katerem ni ve~ mo‘en anti~ni ideal demokracije, ostaja vselej nepopolna. Vlagati vse mo~i v raziskovanje temeljnega vpra{anja demokracije -t.j. kdo naj vlada: eden, mnogi ali vsi in ‘e v naprej vedeti, da je prvi odgovor neza‘elen, zadnji pa nemogo~ - je neplodno po~etje. Morda je lahko demokracija nekak{en “krovni” pojem, toda v tem primeru prej prikriva kot odkriva, da je odgovor na njeno temeljno vpra{anje odvisen od upo{tevanja ne~esa drugega - na~ela svobode. Ob demokraciji bi lahko to vpra{anje tudi zanemarili, toda pri razumevanju liberalne dr‘ave je prav spo{tovanje tega na~ela tisto, kar jo razlikuje od drugih dr‘av. Tisto, kar mora voditi neko politiko in kar mora upo{tevati vsaka dobra politika in vsaka dobra dr‘ava, je prav na~elo svobode in njegova moralna mo~. Zdaj gre za to, da mu damo in vrnemo ves pomen in mo~. Na~elo svobode daje pe~at in budi na{e zanimanje tudi za koncept liberalne dr‘ave v delih Norberta Bobbia. Naslonjen na tradicionalno liberalno izro~ilo Milla in Spencerja ter tisto italijansko liberalno dedi{~ino, ki jo predstavljata L. Einaudi in G. Salvemini, Norberto Bobbio svojo zasnovo liberalne dr‘ave gradi na neokon-traktualizmu in sintezi s tistim liberalizmom Benedetta Croceja, ki razvija na~elo svobode. ZOON POLITIKON 161 * Norberto Bobbio je rojen 1909. leta v Torinu. Bil je profesor politi~ne filozofije in pravne teorije na Univerzi v Torinu; 1984. leta je prejel priznanje do‘ivljenjskega senatorja Republike Italije, ob lanskih volitvah predsednika italijanske republike je odklonil kandidaturo za to funkcijo. Pravnik, filozof in teoretik demokracije je avtor {tevilnih del s teh podro~ij, ki so prevedena v mnoge jezike. Posebej veliko je prevajan v {pansko govore~em svetu. Nekatera pomembnej{a njegova dela so: Giusnat-uralismo e positivismo giuridico, 1965; Politica e cultura, 1955; Una filosofia militante, studi su Carlo Cattaneo, 1971; Quale socialismo, 1976; Le ideologie e il potere in crisi, 1981; Stato, governo e il potere in crisi, 1981; Thomas Hobbes, 1989; Vlado Geri~ V tem ~lanku ‘elimo prispevati k orisu liberalnega koncepta demokrati~ne dr‘ave, kot ga je izoblikoval Norberto Bobbio v svojih pomembnej{ih politi~no-filozofskih delih, objavljenih v zadnjem desetletju. Predstavili bomo klasifikacijo razvoja dr‘ave in pojmovanje liberalizma. Podrobnje bodo prikazane utemeljitev, klasi~ne opredelitve in nekatere plati ter kategorije liberalne dr‘ave. Liberalna dr‘ava bo posebej obravnavana v odnosu do paternalisti~ne dr‘ave in dr‘ave blagostanja. Na koncu bomo orisali {e elemente demokrati~ne dr‘ave. I. Konceptualizacija razvoja dr‘ave Kot temelja standardnemu konceptu klasifikacije razvoja dr‘ave Bobbio postavlja mesto politike v dru‘bi in vlogo posameznika v politiki. To sta tudi predpostavki za hipotezo, da je dr‘ava nastala iz potrebe po reguliranem na~inu re{evanja konfliktov med posamezniki. Na osnovi takega kriterija Bobbio opredeli {tiri koncepte dr‘av. Prvega predstavlja totalna dr‘ava, v kateri je politika vse, ni pa stvar vseh. Drugega predstavlja demokrati~na oziroma liberalna dr‘ava, kjer politika ni vse, a je stvar vseh. Treba je opozoriti, da Bobbio kljub hkratni navedbi razlikuje liberalno in demokrati~no dr‘avo. Prepri~an je sicer, da je samo liberalna dr‘ava demokrati~na in da ni demokracije brez liberalne dr‘ave. Toda hkrati opozarja, da sta liberalizem in demokracija odgovora na dvoje razli~nih vpra{anj. Tretji koncept predstavlja oligarhi~na dr‘ava, kjer politika ni vse, a tudi ni stvar vseh. Zadnji, ~etrti koncept, Bobbio opredeli kot Rousseaujevo “republiko”, v kateri je politika vse in je stvar vseh. Bobbio pravi, da je sre~a, da se slednja oblika ni nikoli uresni~ila, ~eprav je bila ideal gibanja iz ’68. leta. Kljub temu pa se nam zdi, da je ta koncepcija na{la svoj izraz, vsaj na normativni ravni, v praksi jugoslovanskega socialisti~nega samoupravljanja. Osrednje njegovo zanimanje je namenjeno tistemu konceptu dr‘ave, kjer politika ni vse, a je stvar vseh - torej liberalni (oz. demokrati~ni) dr‘avi. Veliko se je ukvarjal tudi s paternalisti~no dr‘avo, ki se kot tip dr‘ave nevarno pribli‘uje konceptu totalne dr‘ave. Za totalno dr‘avo velja na~elo, da je politika vse. Vsi ~lovekovi interesi so omejeni na interes polisa, ~lovek je popolnoma politiziran tako, da je utopljen v dr‘avljanu, zasebna sfera pa je popolnoma izklju~ena iz javne sfere. II. Pojem liberalizma Preden preidemo k pregledu osnovnih vodil utemeljevanja liberalne dr‘ave velja predstaviti, kaj Bobbiu pomeni pojem “liberalizem”. Obravnaval ga je iz razli~nih zornih kotov. Zato ima zanj 162 ZOON POLITIKON Democrazia, maggio-ranza e minoranza, 1981; Il futuro della democrazia; Liberalis-mo e democrazia, 1988. Prehajanje liberalne v demokrati~no dr`avo tudi {iroko paleto pomenov. Toda zdi se, da je tudi za Bobbia bistvo liberalnega nauka povzeto s Hayekovim stali{~em, ki ga imajo mnogi za nekak{en se{tevek sodobnega liberalnega nauka (Bobbio, 1992: 105). V tem stali{~u je avtoritarno potrjeno prvotno jedro klasi~nega liberalizma: teorija omejevanja dr‘avne mo~i, ki izhaja iz predpostavljenih pravic ali interesov posameznika. Te pravice so vselej pred in nad politi~no mo~jo. Zato liberalni nauk v vseh tradicionalnih razli~icah zlasti pa tisti iz anglosaksonskega sveta, zagovarja stali{~e, da so najliberalnej{e tiste dr‘ave, ki imajo najmanj mo~i, torej, kjer je sfera negativne svobode naj{ir{a. Po ekonomski teoriji tega nauka je liberalna dr‘ava prista{ tr‘ne ekonomije; po njeni politi~ni teoriji pa prista{ dr‘ave, ki upravlja kar najmanj - torej, minimalne dr‘ave. Predpostavka ekonomskega in politi~nega liberalizma je eti~ni liberalizem, ki na prvo mesto postavlja posameznika in potemtakem individualno svobodo (negativno in pozitivno). V liberalni koncepciji je omejen vsak, ki ima politi~no mo~. Omejitev velja tudi za ljudsko vladavino, ali z drugimi besedami, za demokrati~no vladavino, v kateri imajo vsi dr‘avljani pravico vsaj posredno sodelovati pri sprejemanju klju~nih odlo~itev in v kateri vlada ve~ina. Kje so meje med mo~jo dr‘ave in pravicami posameznika, je nemogo~e dokon~no dolo~iti. III. Liberalna dr‘ava Liberalna dr‘ava nastaja na tleh moderne dr‘ave. ^eprav moderna dr‘ava ni nujno tudi liberalna dr‘ava, pa je liberalna dr‘ava moderna dr‘ava. Moderna dr‘ava je zasnovana kot antiteza srednjeve{ki dr‘avi. V klasi~ni podobi moderne -teritorialne dr‘ave odseva unitarna, centralisti~na dr‘ava z mo~no vlado, ki upodablja stoletno podobo dr‘avne oblasti kot suverene oblasti. Tu se ‘e pojavljata posameznik in delitev oblasti na tri veje, ni pa {e uveljavljen koncept omejevanja dr‘ave. Za~etki liberalne dr‘ave predstavljajo ve~plasten proces, ki se zaradi potreb zgodovinskega utemeljevanja liberalne dr‘ave ka‘e kot posledica progresivnega kr~enja absolutisti~ne kraljeve mo~i. Hkrati liberalna dr‘ava nastaja tudi kot izid revolucionarnih prevratov, ki jih prinesejo zaostrene krize. Pri~etek zgodovine liberalne dr‘ave se ujema s koncem konfe-sionalne dr‘ave, ko jo nadome{~a dr‘ava, ki je nevtralna ali agnosti~na do religioznih opredelitev svojih dr‘avljanov. Pri~etek se ujema tudi z dokon~nim pretrganjem s privilegiji in fevdalnimi vezmi ter z zahtevama po svobodnem razpolaganju z dobrinami in svobodni menjavi, kar ozna~uje nastanek in razvoj me{~anske trgovske dru‘be (Bobbio, 1992: 20). Zgodovina liberalne dr‘ave na evropskih tleh se lahko upravi~eno pri~ne v obdobju restavracije - obdobju, ki ga tudi za ZOON POLITIKON 163 Vlado Geri~ Bobbia najbolje izrazi vznesena ozna~itev Benedetta Croceja (1866-1952) - “svobodarska religija”. To je “obdobje klitja” nove civilizacije, to so za~etki moderne svobode (Bobbio, 1992: 57). Teh za~etkov Bobbio sicer ne vidi tam v germanskih gozdovih, kjer jih je odkril Hegel, slede~ Montesquieuju. Zanj je za~etke potrebno poiskati v Angliji 17. stoletja, kjer je talilnik puritanske revolucije odprl pot za ideje svobode posameznika, vere, mi{ljenja in tiska - ideje, ki bodo postale stalne v liberalni misli. V tem zgodovinskem kontekstu nastajanje liberalne dr‘ave te~e skozi dvojni proces: hkrati, ko se osvobaja politi~na oblast od religiozne, in torej nastaja lai~na dr‘ava, se osvobaja tudi ekonomska oblast od politi~ne in nastaja dr‘ava svobodnega trga. Oblikuje se liberalno pojmovanje dr‘ave in ozave{~a z ustavo se zagotavlja razmejitev med dr‘avo in ne-dr‘avo. Ne-dr‘ava je religiozna dru‘ba, intelektualno in moralno ‘ivljenje posameznika in skupin kot tudi me{~anske dru‘be (ali ekonomski odnosi v Marxovem pomenu). V primerjavi s predliberalno dr‘avo je nastajajo~a liberalna dr‘ava izgubila nekaj odlo~ilne mo~i. S podelitvijo dr‘avljanske pravice je liberalna dr‘ava izgubila monopol ideolo{ke mo~i, s podelitvijo ekonomske svobode pa hkrati tudi ekonomsko mo~. Od prej{nje vsemogo~nosti ji je ostal le monopol legitimne uporabe sile. Toda tudi ta monopol je omejen s priznavanjem ~lovekovih pravic in razli~nih pravnih obvez, ki se vpi{ejo v poreklo zgodovinskega lika pravne dr‘ave. Filozofska predpostavka liberalne dr‘ave kot omejene dr‘ave je nauk o naravnih pravicah, ki ga je razvila naravnopravna {ola. Naravno pravo Bobbio opredeljuje kot nauk, po katerem obstajajo zakoni, ki jih ne postavlja ~love{ka volja. Ti zakoni so torej predhodnik nastanku vsake dru‘bene skupine (Bobbio, 1992: 7). Po tem nauku vsi ljudje - brez izjem - prejmejo od narave, torej neodvisno od lastne volje ali volje drugega ali ve~ drugih posameznikov, pravico do svobode, varnosti in sre~e. Dr‘ava mora te pravice spo{tovati, vanje ne sme posegati in zagotoviti mora njihovo spo{tovanje. V idealni liberalni dr‘avi naj bi bila edina obveznost dr‘ave prepre~evati posameznikom, da {kodijo drug drugemu. Tudi na ta na~in se liberalna dr‘ava ka‘e kot minimalna dr‘ava. Posameznik je torej temelj koncepta liberalne dr‘ave in same “stvarnosti” moderne dru‘be in dr‘ave. Ta moderna dr‘ava je seveda predvsem liberalna dr‘ava, moderno dru‘bo pa tudi Bobbio opredeljuje kot poliarhi~no. Individualisti~no izhodi{~e v snovanju dr‘ave in dru‘be se izvaja s posebnim sredstvom, ki posameznikom omogo~i vzpostavitev dr‘ave in dru‘be. To sredstvo je dru‘bena pogodba. Ta pogodba je mo‘na, ker v skladu s teorijo naravnih pravic v naravi obstaja zakon, ki vsakemu posamezniku daje dolo~ene temeljne pravice. Te naravne pravice lahko posameznik uresni~uje samo v svobodnem in urejenem so‘itju. So‘itje pa je mo‘no dose~i s prostovoljnim 164 ZOON POLITIKON Prehajanje liberalne v demokrati~no dr`avo sporazumom, ki od vseh posameznikov, ki nanj pristanejo, zahteva vzajemno in recipro~no odpovedovanje dolo~enim pravicam. Stanje pred nastankom dr‘ave, torej preddr‘avno stanje, je tudi tu pojmovano kot naravno stanje. Vendar to ni stanje vojne vseh proti vsakomur, ampak so posamezniki tisti, ki te‘ijo k zdru‘evanju, saj si le tako lahko ohranijo svoje ‘ivljenje in svobodo. Za Bobbia ljudje po naravi niso slabi. Po naravi slabi ljudje so predpostavka srednjeve{kega izhodi{~a, ki se izte~e v zagovor despotske dr‘ave. Velja namre~, da ~e ljudje po naravi niso dobri, potem morajo biti prisiljeni, da bodo dobri. Instrument prisile je seveda dr‘ava. Razpolaganje s to stra{no mo~jo prisile je kriterij razvr{~anja v raso gospodarjev. Komur pa je usojeno ubogati, pripada rasi slug. @e od Aristotela velja, da so re‘imi, v katerih so odnosi med vladarji in tistimi, ki jim vladajo, podobni odnosu med gospodarji in su‘nji, despotske monarhije (Bobbio, 1976: 61). Uveljavitev naravnih pravic in teorija dru‘bene pogodbe sta tesno povezani. Skupno jima je individualisti~no razumevanje dru‘be. Kategorija individualnosti je v liberalni tradiciji postavila most za uvedbo kategorije razli~nosti. Temu nasprotno je v organicisti~ni tradiciji kategorija individualnosti omogo~ila izpeljavo dr‘avne enoli~nosti. Organicisti~no razumevanje dru‘be ceni harmonijo, celo prisilno slogo in obsoja spopad kot element dru‘benega nereda in razpada. Vsi, ki zavra~ajo organicizem, poudarjajo, da je nasprotje med posamezniki in skupinami, ki nastaja v njihovem medsebojnem tekmovanju, blagodejno in nujno za tehni~ni in moralni napredek ~love{tva (Bobbio, 1992: 27). Torej, v nasprotju z organicisti~no teorijo, ki ‘e od Aristotela naprej prepri~uje, da je celota pred deli, liberalna teorija postavlja posameznika pred dru‘bo (Bobbio, 1984: 10). Uveljavitev individualizma kot liberalnega izhodi{~a je bila tista prelomnica, ki je omogo~ila, da se vpra{anje dr‘ave ni ve~ obravnavalo s stali{~a suverene oblasti, ampak s stali{~a podanika. Brez te spremembe nauk o liberalni dr‘avi ne bi bil mogo~. V liberalnem nauku je dr‘ava zasnovana kot minimalna in mo~na dr‘ava. To je logi~na izpeljava individualisti~nega izhodi{~a liberalizma. V liberalisti~nem nauku, tako kot tudi v anarhisti~em, je dr‘ava za posameznika zlo. Toda za razliko od anarhizma je za liberalizem dr‘ava nujno zlo, ki ga ni mogo~e ne odpraviti ne ukiniti (Bobbio, 1992: 19). ^e imamo opraviti z zlom, potem je bolj{e manj{e kot ve~je. Manj{e zlo - minimalno dr‘avo je la‘je kontrolirati. Zlo(rabljeno) mo~ dr‘ave lahko toliko la‘je prepre~imo, kolikor bolj zamejeno in ozko je podro~je interveniranja dr‘ave. Liberalna dr‘ava je omejena dr‘ava tako glede pooblastil kot funkcij (Bobbio, 1984: 15). Ko govorimo o omejeni dr‘avi, omejeni glede pooblastil, govorimo o pravni dr‘avi. Njeno nasprotje je absolutna dr‘ava. Ko govorimo o omejeni dr‘avi, omejeni glede na funkcije, govorimo o minimalni dr‘avi. Njeno nasprotje je maksimalna dr‘ava. Liberalizem vklju~uje dr‘avo v obeh smislih: kot pravno ZOON POLITIKON 165 Vlado Geri~ in kot minimalno. Toda to {e ne pomeni, da sta v liberalni dr‘avi nujno prisotna hkrati oba elementa. Mo‘na je pravna dr‘ava, ki ni minimalna (sodobna socialna dr‘ava). Mo‘na je tudi minimalna dr‘ava, ki ni pravna (tak{en je Hobbsov Levijatan, ki je hkrati absoluten in liberalen v ekonomiji). Pri teh terminih pa moramo biti pozorni, da antiteze minimalna/ maksimalna dr‘ava ne zamenjamo z antitezo slabotna/mo~na dr‘ava. To sta dve razli~ni antitezi in ni nujno, da se pokrivata. Prav sodobna dr‘ava blagostanja je taka: maksimalna in slabotna. Liberalna dr‘ava je ustavna dr‘ava. Antiteza ustavni dr‘avi ni kak{na “neustavna” ali “brezustavna” dr‘ava, ampak absolutna dr‘ava. Kriterijev razlikovanja med njima je ve~. Eden od najpomembnej{ih je vsekakor kriterij javnosti in vidnosti oblasti. Ne gre le za tradicionalni pomen, ki se v liberalni misli pojavlja kot vpra{anje vrednotenja politi~nega pomena periferije glede na center. Lokalna vladavina je ideal, ki se navdihuje z na~elom, da je oblast toliko bolj vidna kolikor bli‘e je. Javnost in vidnost sta pomembnej{i pri preobrazbi moderne dr‘ave v pravno dr‘avo. Javno gre tu razumeti kot neskrivnostno, odprto za “javnost”. Tajnosti seveda ni mogo~e povsem odpraviti niti v liberalni dr‘avi, toda javnost mora biti pravilo, tajnost pa le izjema. Vselej je bila in bo neka nevidna oblast proti dr‘avi. Ta nevidna oblast vklju~uje delikventna zdru‘enja, mafijo, subverzivne asociacije, konspirativne in teroristi~ne skupine. Vselej je bila in zdi se, da nikoli ne bo mogo~e zmanj{ati neke nevidne oblasti znotraj dr‘ave, ki zajema tajne slu‘be za notranjo in zunanjo varnost dr‘ave (Bobbio, 1990: 45). Vsega tega najbr‘ ne bo mogo~e nikoli ukiniti. Povsem nedopustna v demokrati~nem re‘imu pa je nevidna oblast, ki deluje ob dr‘avni oblasti, skupaj, znotraj in zoper njo - v nekaterih zadevah konkuren~no, v nekaterih v so‘itju. Nove dileme glede javnosti pa postavlja tudi sodobna vloga dr‘ave in politi~nega razreda pri upravljanju z ekonomijo. Tam, kjer je dr‘ava prevzela vlogo upravljanja z ekonomijo, politi~ni razred ne vlada ve~ samo preko tradicionalnih oblik, zakonov, predpisov in uredb (Bobbio, 1984: 106), ki so, odkar obstaja parlamentarna ureditev in pravna dr‘ava, postali del vidne oblasti. V tem primeru vlada tudi preko upravljanja z velikimi centri ekonomske mo~i (banka, dr‘avna industrija, industrija, subvencionirana s strani dr‘ave). Od tu politi~ni razred jemlje sredstva za obstoj partijskih aparatov, iz katerih ~rpa svojo legitimnost za vladanje preko volitev. Za razliko od tradicionalne zakonodajne in izvr{ne oblasti vladavina z ekonomijo pripada sferi nevidne mo~i, ker se izmika, ~e ne formalno, potem pa stvarno, demokrati~ni in sodni kontroli. Na ta na~in se pri~enja o‘iti tudi pravna dr‘ava. S kategorijo “pravna dr`ava” na splo{no razumemo dr`avo, v kateri so javna pooblastila regulirana s splo{nimi normami (s temeljnimi ali ustavnimi zakoni) in se izvajajo v okviru sprejetih zakonov. Nujen element pravne dr`ave je tudi zajam~ena pravica 166 ZOON POLITIKON Prehajanje liberalne v demokrati~no dr`avo vsem dr`avljanom, da neodvisna sodi{~a na njihovo zahtevo ugotavljajo in prepre~ujejo zlorabo in prekora~itev oblasti. Pravna dr`ava v pravem pomenu te besede je dr`ava, ki ne le da izvr{uje oblast sub lege, ampak to dela v mejah ustavnega priznavanja t.i. “nedotakljivih” pravic posameznika. Torej za pravno dr`avo ni dovolj, da dela po zakonih, ampak mora delovati tako, da ne prestopi meja, ki jih postavljajo “nedotakljive” pravice posameznika. Po liberalnem nauku pravni dr‘avi pripadajo vsi ustavni mehanizmi, ki onemogo~ajo ali ote‘ujejo arbitrarno in nezakonito izvr{evanje oblasti ali prepre~ujejo ali ne opogumljajo njene zlorabe ali nelegalne uporabe. Med njene najbolj pomembne mehanizme lahko {tejemo (Bobbio, 1992: 16): 1. podrejenost izvr{ne oblasti zakonodajni oblasti ali to~neje, podrejenost vlade, kateri pripada izvr{na oblast, parlamentu, ki je nosilec zakonodajne oblasti in oblasti politi~nega usmerjanja; 2. odgovornost parlamenta v izvr{evanju redne zakonodajne oblasti pristojnemu sodi{~u, kateremu je zaupan nadzor nad ustavnostjo zakonov; 3. relativno avtonomijo lokalnih oblasti od centralne, v vseh oblikah in na vseh stopnjah; 4. od politi~ne mo~i neodvisno sodstvo. I V. Nekatere kategorije liberalne dr‘ave Kategorija dru‘bene pogodbe ima v analiti~nem instrumentariju N. Bobbia ve~ji pomen od racionalne hipoteze, saj v njej prepoznava vse ve~ in vse bolj uporabljano sredstvo vladanja. Najbolj o~iten primer tega so kolektivne pogodbe, ki so v dana{nji poliarhi~ni dru‘bi rezultat pogajanj in sporazumov. Vendar pa se dana{nji pomen dru‘bene pogodbe nana{a na povsem druga~no obliko politi~nih odnosov, kot je bila zami{ljena v idealnem modelu. V idealnem modelu so glavni subjekti posamezniki, ki se odlo~ijo vzpostaviti dr‘avo. Posameznik je suveren, ker je bodisi sam ena od pogodbenih strani bodisi nekdo tretji, v korist katerega so se posamezniki, ki so odlo~eni stopiti iz naravnega stanja, s pogodbo dogovorili. V tem modelu ni prostora za posredni{ka telesa, socialne skupine, korporacije, torej za partikularne skupnosti, ki so ume{~ene med posameznike in globalno dru‘bo (politi~no ali civilno skupnostjo). V nasprotju s tem idealom so danes protagonisti novih dru‘benih pogodb prav ta posredni{ka telesa, za katera je tradicionalna doktrina domnevala, da jih ne bo treba upo{tevati. Tema dru‘bene pogodbe in odnosov, pojmov ter postopkov, ki nastajajo v praksi sklepanja pogodb, znova aktualizira kategorije trga - t.j. politi~nega trga, ki postavlja vsebino politi~nih odnosov v druga~no lu~. Glasovanje volilcev poslej ni ve~ izrekanje mi{ljenja, ZOON POLITIKON 167 Vlado Geri~ ampak je akt menjave. Volilni glas postane blago, s katerim volilec trguje s politi~nim razredom. Toda resni~ni odnosi menjave ne potekajo v odnosu med politi~nim razredom in dr‘avljanom, ampak v odnosu velikih interesnih skupin in skupin mo~i v pluralisti~ni in poliarhi~ni dru‘bi kapitalisti~ne demokracije. Tematiziranje teh odnosov s kategorijami trga in tr‘nih odnosov nadome{~a in izriva konceptualizacije, ki so v teh odnosih videle predvsem spopade in konflikte s pogosto negativnimi izidi. V odnosih menjave seveda prihaja tudi do spopadov, toda ti se razre{ujejo s pogajanji, transakcijami, kompromisi, sporazumi in dogovori. Spopadi se zaklju~ijo ali se vsaj pri~akuje, da se bodo zaklju~ili, z dru‘benimi sporazumi, ko gre za dru‘bene sile (sindikati), s politi~nimi sporazumi, ko gre za politi~ne sile (politi~ne partije) ali pa celo z nacionalnimi sporazumi, ko gre za ustavno reformo. Najsi gre za kategorije dru‘bene pogodbe ali pa za koncept politi~nega trga, se zdi, da so izidi presenetljivi takoj, ko se pri~no uporabljati sredstva individualisti~ne koncepcije dru‘be in dr‘ave v sodobni poliarhi~ni dru‘bi. Dru‘bena pogodba je bila koncipirana predvsem za za{~ito pogodbenih strank - posameznikov. V sodobni dru‘bi pa na njihovo mesto stopijo kot pogodbene stranke velike interesne skupine. Pogodba ne {~iti ve~ samo posameznika, ampak ji je vsiljena funkcija kodifikacije distributivne pravi~nosti. Kodifikacija distributivne pravi~nosti, ~e ‘e ne odpravi povsem, potem vsaj pose‘e v prvobitno funkcijo dru‘bene pogodbe - za{~ito pogodbenih strank, t.j. posameznikov. Pogodbeni odnosi med posamezniki, torej zasebni odnosi, so le paritetni odnosi. Na~elo distributivne pravi~nosti pa ob vzpostavljanju paritetnih odnosov na dru‘beni ravni vzpostavlja tudi neparitetne odnose na ravni posameznikov - zasebnikov. Zato se Bobbiu postavlja vpra{anje, ali dru‘beni pogodbi liberalov lahko zoperstavimo tudi projekt dru‘bene pogodbe, ki v svoja dolo~ila vklju~uje na~elo distributivne pravi~nosti (projekt liberalnega socializma). Presenetljiv je izid aplikacije podobe pogodbe {e na neki drugi ravni. Ob sklepanju pogodbe je le-ta temelj sistema skupnega ‘ivljenja. Br‘ ko pa se utemeljujo~a funkcija prvobitne pogodbe iz~rpa, pogodba preneha biti glavni izvor prava - torej izvor ureditve dru‘benih odnosov. Glavni izvor prava je sedaj zakon, ki pa ni ve~ sporazum med enakimi, ampak vzpostavlja odnose nadrejenosti in podrejenosti. Zakon postane tisto, kar zagotavlja enotnost celote. Tisti pa, ki ima mo~ ustvarjanja zakona, postane suveren. V tej ideji ustvarjanja zakona in zagotavljanja njegovih funkcij lahko vidimo prakti~en izraz ideje, ki je prisotna vse od gr{kega polisa - to je ideja o totaliteti, ki zdru‘uje dele, ki bi se sicer stalno spopadali. Celotna teorija moderne dr‘ave je usmerjena k zakonu kot glavnemu izvoru normiranja odnosov skupnega ‘ivljenja. Dejansko je obli~je zakona zoperstavljeno obli~ju pogodbe. Normativna mo~ pogodbe je podrejena mo~i zakona in njena mo~ se 168 ZOON POLITIKON Prehajanje liberalne v demokrati~no dr`avo izra‘a samo v mejah veljave dolo~enega zakona. Ponovno se normativna mo~ pogodbe pojavi tam, kjer se suverenost posameznih dr‘av soo~i z enako suverenostjo drugih dr‘av. Toda tudi vse te ideje vzpostavljanja totalitete nad deli preko zakonov, primat zakonodajne oblasti, enotnost oblasti in suverenost - izra‘ajo le “videz”. Resni~nost politi~nega ‘ivljenja je popolnoma druga~na. Politi~no ‘ivljenje resni~nosti ni nobena harmonizirana totaliteta, ampak se odvija s spopadi, ki se nikoli dokon~no ne razre{ijo. Re{itve so trenutni sporazumi, premirja in tiste dolgotrajne mirovne pogodbe v podobi ustav. Tako ugotavljamo, da imamo na eni strani neprekinjeno kontinuiteto stoletnih spopadov (med stanovi in monarhi, med parlamentom in krono...), na drugi strani pa nauke o dr‘avi, ki temeljijo na pojmih suverenost, enotnost oblasti in primat zakonodajne oblasti (Boden, Rousseau, Hobbes, Hegel ...). V spopadih med koncepti dru‘bene pogodbe in zakona je prevladala doktrina o dr‘avi, kjer vlada primat javnega prava. Tako odnosov javnega prava ne moremo razumeti s kategorijami civilnega prava (Bobbio, 1984: 141). To nemo‘nost morda najbolj ilustrira izku{nja Heglove pozicije. Glavni kategoriji civilnega prava: lastnina in pogodba mu niso bile dovolj, da bi razumel stvarnost javnega prava. Organizacijo totalnosti lahko po Heglu dolo~a le javno pravo. Civilno pravo pa se ukvarja izklju~no z re{evanjem sporov med neodvisnimi strankami, ki kot take ostajajo navkljub pravnim obvezam. Kategorije civilnega prava Heglu ne nudijo dovolj prepri~ljivo opravi~ilo veli~anstva dr‘ave, ki ima pravico razpolagati z ‘ivljenjem in s smrtjo prebivalstva in iz katere prebivalstvo ne more izstopiti kot iz kateregakoli dru{tva. Po tem pojmovanju odnosov med civilnim in javnim pravom predstavlja srednjeve-{ka dru‘ba, v kateri se lahko vsi politi~ni odnosi uokvirijo v discipline civilnega prava, dobo padca. Zato po Heglu Nem{ko cesarstvo ni ve~ dr‘ava, saj se odnosi med cesarstvom in vladarji, kot odnosi med samimi vladarji, ki bi morali biti utemeljeni z javnim pravom, urejajo kot odnosi, ki pripadajo podro~ju civilnega prava. V. Liberalna dr‘ava proti paternalisti~ni dr‘avi in dr‘ava blagostanja Poglavitno nevarnost za liberalno dr‘avo, in seveda s tem tudi za demokracijo, vidi Bobbio v nevarnostih paternalizma. Paternalizem je tudi tu razumljen kot nauk, ki dr‘avi pripisuje pravico, da se me{a v notranjo sfero posameznika (Bobbio, 1992: 76). Temelj tega vme{avanja je mi{ljenje, da mora biti vsak, tudi odrasli posameznik, za{~iten pred lastnimi nagnjenji in lastnimi te‘njami. Liberalisti~ni nauk Milla, Locka in Kanta je pravo nasprotje temu nauku - {e ve~: v tej optiki je liberalizem antipaternalisti~ni nauk par excellence. ^e paternalizem predpostavlja, da je posameznika potrebno za{~ititi ZOON POLITIKON 169 Vlado Geri~ pred njim samim, liberalizem izhaja iz eti~ne predpostavke, na temelju katere je, kot pravi Mill “~lovek edini avtenti~ni varuh svojega lastnega zdravja, kakor fizi~nega, tako tudi mentalnega in duhovnega”. Tako kot tradicionalni predstavniki liberalizma (J. Lock, I. Kant, Adam Smith...) tudi Bobbio vidi nevarnost paternalizma v dr‘avi blagostanja. Intervenca dr‘ave zunaj njenega podro~ja delovanja, t.j. notranje in zunanje ureditve, pripelje do enoli~nih oblik obna{anja v dru‘bi, ki onemogo~ajo ~loveka v njegovi te‘nji k raznolikosti in dejavnosti. Paternalisti~na dr‘ava oziroma dr‘ava blagostanja na ta na~in ogro‘a osebne svobode posameznika. S tem je izpostavljena eti~na razse‘nost dr‘ave blagostanja, ki jo je ekonomska kritika, ki danes prevladuje v kritiki pojma dr‘ave blagostanja, zakrivala. Tako smo bili prikraj{ani za zavest o mo~nem eti~nem naboju zgodnjega liberalizma. Blokiran je spomin na dejstvo, da je bila obramba avtonomije posameznika glavni smisel kritike paternalizma. Kljub vsej kritiki pa Bobbio docela ne zavrne dr‘ave blagostanja. Ne gre le za to, da dana{nja paternalisti~na dr‘ava ni delo pros-vetljenega vladarja, ampak demokrati~nih vlad. Morda je bolj pomembno to, da je dana{nja dr‘ava blagostanja rezultat velikega zgodovinskega kompromisa med delavskim gibanjem in zrelim kapitalizmom. Ne moremo niti mimo dejstva, da je predvsem proizvod masovne demokracije, ali bolje re~eno, proizvod demokracije masovnih partij. Dr‘ava blagostanja se je razvijala tudi kot posledica {irjenja politi~nih pravic na nepismene in brezzemlja{e, ki so postavljali svoje zahteve: delo, socialna podporo, stanovanje, zdravstvo. Lahko bi rekli, da je bila dr‘ava socialnih slu‘b odgovor na pravi~ne zahteve, ki so prihajale od spodaj. Bolj kot ta zgodovinska in razvojna stran je pomembno dejstvo, da so na~ela dr‘ave blagostanja globoko vsidrana v dru‘beni strukturi. Vsaka dru‘ba, ki ‘eli obstati, mora imeti vsaj kak{en kriterij distributivne pravi~nosti. Vlada lahko in mora posamezniku vsiliti obna{anje, ki ne bo {kodilo drugim, obenem mu mora vsiliti del trpljenja in ‘rtev so nujna, da se dru‘ba ali posamezniki obranijo pred uni~enjem in mu~enjem (Bobbio, 1984: 116). To trpljenje in ‘rtve je potrebno razdeliti po na~elu enakosti. To na~elo pa ni ni~ drugega kot na~elo distributivne pravi~nosti. Prehod iz liberalne dr‘ave v dr‘avo blagostanja je obele‘il prehod iz za{~itno-represivne oblike prava v vzpodbujevalno obliko. Seveda nikjer ni bilo nikoli dr‘ave, ki bi samo prepovedovala in ne bi tudi vzpodbujala koristnih obna{anj za skupno ‘ivljenje (ena od tak{nih temeljnih funkcij dr‘ave se pojavi pri za{~iti pred drugo dr‘avo) (Bobbio, 1984: 117). Toda danes ni ve~ dovolj komutativna pravi~nost, ki bi na vsako dobro ali zlo dejanje odgovorila, po merilu aritmeti~ne enakosti, z enakim dobrim ali zlim. Da bi dru‘ba obstala skupaj, mora vpeljati tudi merilo distributivne pravi~nosti. Problem, ki se tu pojavi, je naslednji: razdeliti, toda na osnovi katerih meril. Polemike o dr‘avi blagostanja nastaja- 170 ZOON POLITIKON Prehajanje liberalne v demokrati~no dr`avo jo iz razli~nega odgovora na to vpra{anje. Kaj razdeliti in po katerih merilih je ~rta lo~nica med prista{i liberalne dr‘ave in dr‘ave blagostanja. VI. Liberalna dr‘ava in demokrati~na dr‘ava Liberalna dr‘ava ni le zgodovinski prostor, na katerem se je razvila dr‘ava blagostanja, ampak se je na njenem prostoru razvila dr‘ava, kakr{na prevladuje danes v zahodnem svetu - demokrati~na dr‘ava. Demokrati~na dr‘ava ni nov tip dr‘ave, v osnovi predstavlja le raz{irjeno liberalno dr‘avo. Za Bobbia je samo liberalna dr‘ava lahko demokrati~na in samo demokrati~na dr‘ava je liberalna. Ta dana{nja oblika dr‘ave ni ve~ ne minimalna dr‘ava ne maksimalna dr‘ava totalitarnih re‘imov. Dana{nja demokrati~na praksa je zgodovinska posledica ali vsaj zgodovinsko nadaljevanje liberalizma. Liberalna dr‘ava ni le zgodovinska, ampak je tudi pravna predpostavka demokrati~ne dr‘ave. Liberalna in demokrati~na dr‘ava sta na dva na~ina medsebojno odvisni: 1. v smeri, ki gre od liberalnosti k demokrati~nosti, so nujne dolo~ene svobode za pravilno izvr{evanje oblasti; 2. v nasprotni smeri, od demokracije k liberalnosti, je nujna dolo~ena demokrati~na oblast, da bi zagotavljala obstoj in utrjevanje temeljnih svobo{~in. Druga~e re~eno: malo verjetno je, da bi neka neliberalna dr‘ava zagotavljala pravilno funkcioniranje oblasti, in hkrati je malo verjetno, da bi nedemokrati~na dr‘ava lahko jam~ila osnovne svobo{~ine. Zgodovinski dokaz te medsebojne odvisnosti je dejstvo, da liberalna in demokrati~na dr‘ava, ~e padeta, padeta skupaj. Danes so edino demokrati~ne dr‘ave tiste, ki so nastale iz liberalnih revolucij, in edino demokrati~ne dr‘ave {~itijo pravice ~loveka: vse avtoritarne dr‘ave na svetu so hkrati antiliberalne in antidemokrati~ne (Bobbio, 1992: 47). Liberalizem tako ni samo kompatibilen z demokracijo, ampak je demokracija lahko tudi posledica naravnega razvoja liberalne dr‘ave. Pri tem demokracije ne smemo gledati s stali{~a njenega egalitarnega ideala, ampak s stali{~a njene politi~ne formule - t.j. ljudske suverenosti (Bobbio, 1992: 45). Izpeljava te formule pomeni, da ima kar najve~je {tevilo dr‘avljanov pravico neposrednega in posrednega sodelovanja v sprejemanju kolektivnih odlo~itev. V ~asu formiranja liberalne dr‘ave so mnogi liberalni avtorji spodbijali za‘elenost {irjenja pravice glasovanja, ker naj bi bilo to nezdru‘ljivo tako s pravno kot z minimalno dr‘avo. Toda danes so ti elementi med seboj tako odvisni, da si ni ve~ mogo~e, tako kot na za~etku, predstavljati nedemokrati~ne liberalne dr‘ave. O tem nas prepri~ujeta vsaj dva razloga: ZOON POLITIKON 171 Vlado Geri~ a) demokrati~ni postopek je nujen za ohranjanje temeljnih osebnih pravic, pravic, ki predstavljajo osnovo liberalne dr‘ave; b) ohranjanje teh pravic je nujno za delovanje demokrati~nega postopka. Katere so zna~ilnosti demokrati~ne dr‘ave? Bobbio se k temu vpra{anju vra~a pogosto in z razli~nih to~k. Jasno je, da demokrati~na dr‘ava vsebuje vse tiste temeljne dolo~nice, ki jih vsebuje tudi liberalna dr‘ava, saj je demokrati~na dr‘ava v bistvu raz{irjena liberalna dr‘ava. Zato sta za demokrati~no dr‘avo zna~ilni dve instituciji, ki ju dolgujemo tradiciji liberalne misli. Ti instituciji sta najbolje povzeti, kot pravi Bobbio, v briljantni misli Michela Walzera, da je duh liberalizma v “umetnosti delitve”. Prvo institucijo predstavlja delitev dr‘ave od cerkve, javne od zasebne oblasti in civilne dru‘be od politi~nega sistema. Drugo institucijo predstavlja delitev znotraj politi~nega sistema, t.j. delitev med enimi in drugimi. najvi{jimi oblastmi (Bobbio, 1990: 95). Gre za delitev na zakonodajno, sodno in izvr{no oblast. Seveda demokrati~na dr‘ava ni samo preprost podalj{ek liberalne dr‘ave. Od nje jo Bobbio razlikuje ‘e zato, ker je demokrati~na dr‘ava manj u~inkovita, saj je nanjo naslovljeno ve~ zahtev, do katerih je pripomogla sama. Posebnost demokrati~ne dr‘ave je tudi politi~ni trg (politik kot podjetnik), ki se je povzpel nad ekonomski trg in ga korigiral ali pa spodjedal - odvisno od kod gledamo (Bobbio, 1984: 136). Pomembna zna~ilnost demokrati~nih dr‘av je oblast, ki se izvaja v okviru z ustavo dolo~enih meja, obenem pa je oziroma mora biti vselej podrejena zunanji kontroli. Pomembni sta predvsem dve kontroli. Prva je tista, ki izhaja iz svobode tiska in ki dovoljuje oblikovanje javnega mnenja. Brez javnega mnenja in brez oblikovanja javnosti, ki pretendira na pravico biti informirana o odlo~itvah, ki so sprejete v kolektivnem interesu, in izrekati o njih kritiko, ni demokracije. Druga kontrola temelji na instituciji delitve oblasti in nastaja iz nadzora zakonodajne oblasti nad vlado. Na~elo “javnosti oblasti” je regulator demokrati~ne vladavine in prav to na~elo jo razlikuje od vseh dosedanjih oblik vlade. “Javnost oblasti” je izhodi{~e tudi za odli~no obvezo dr‘ave: javno moralnost. V demokrati~ni dr‘avi javna moralnost ni le obveza kar tako, ampak je to tako pravna kot politi~na obveza in nenaposled tudi moralna obveza dr‘ave. Poleg navedenih zna~ilnosti je iz nekaterih Bobbiovih del mogo~e razbrati, da mora imeti demokrati~na dr‘ava naslednjo minimalno vsebino : a) jamstvo osnovnih ~lovekovih pravic; b) obstoj ve~ partij v medsebojni konkurenci; c) volitve s splo{no glasovalno pravico v pravilnih razmikih; 172 ZOON POLITIKON Prehajanje liberalne v demokrati~no dr`avo d) kolektivne ali usklajene odlo~itve (v konsociativni demokraciji ali v neokorporativnem sistemu) ali sprejete z ve~inskim odlo~anjem; f) demokrati~na dr‘ava ima lahko demokracijo samo, ~e je pluralisti~na dr‘ava (Bobbio, 1990: 59). Toda tudi te minimalne vsebine niso dovolj za nastanek in obstoj demokrati~ne dr‘ave. Niso dovolj le re{itve znotraj dr‘ave. Vse dokler demokrati~na dr‘ava ‘ivi v neki skupnosti dr‘av, v kateri so tudi nedemokrati~ne dr‘ave, dr‘ave, ki ogro‘ajo mir, je re‘im demokrati~ne dr‘ave re‘im nepopolne demokracije. “Ideja starega Kanta, za katerega je bil predhodni pogoj permanentnega miru, dru-ga~nega od tistega na pokopali{~ih, da imajo vse dr‘ave tisto obliko vladavine, v kateri je za odlo~itev o vojni potrebno soglasje dr‘avljanov, ni bila “sen nekega vizionarja”. To je bilo predvidevanje, narejeno v obliki “~e - potem”. Toda, tisti “~e” - “~e bi bile vse dr‘ave republikanske”, je lahko za zdaj samo predmet ‘elja (Bobbio, 1990: 96). Vlado Geri~, absolvent politologije na FDV Univerze v Ljubljani. LITERATURA BOBBIO, Norberto, La teoria delle forme di governo nella storia del pensiero politico, G. Giappichelli, Editore, Torino 1976. BOBBIO, Norberto, Liberalizem i demokracija, Erazmus, Novi Liber Zagreb, Zagreb 1992. MILI[I], Davor, “@vaka~a guma liberalizma”, Nedeljna Dalmacija, 27. 5. 1992, str. 19. BOBBIO, Norberto, L’utopia capovolta, La stampa, 1990 Torino BOBBIO, Norberto, Budu~nost demokratije, Filip Vi{nji}, 1990 Beograd BOBBIO, N., Matteucci, N., Pasquino, G., Dizionario di politica, “Democra-zia”, TEA “I Dizionari” UTET 1990, Torino BOBBIO, Norberto, Il terzo assente, Edizioni Sonda, 1989, Torino ZOON POLITIKON 173 loimaž AJkvinsJki SUMMA THEOLOGICA, I/I, Q 39, A 4 I Poskus strukturalne interpretacije Boštjan Turk Člen, ki ga prinaša pričujoči prevod, prihaja iz 39. vprašanja drugega razdelka prvega dela Sume (Suma - zbor, stržen teološkega nauka) ter razčlenjuje odnos med tem, kaj besedne enote v splošnem na-značujejo in kaj v vsakokratnih stavčnih vzorcih o-značijo oz. o-značujejo. Za nekoli-kanj razbrzdano besedotvorno igro ni nič drugega kot temeljno jezikovno razmerje med splošnim ter konkretnim besednim pomenom, med abstraktno paradigmo in njenim posamičnim odrazom v stavčnem vzorcu. Označevati ter naznačevati (in njune homofunkcionalne sinonime) uporabljamo kot domača ustreznika za supponit oz. significat. Pri prvem izhajamo iz znanega Odgen-Rihardovega referenčnega trikotnika, koder se označevati (signifier) pojavlja v enaki funkciji, kot gre Tomaževemu supponit, namreč, izraža istovetnost med ubesedeno in zunajjezikovno vsebino, ki pa je mogoča le, če je pomen odgovarjajoče besede natančno odrejen; pri drugem (significat) pa smo se domačega “naznačevanje” poslužili zato, ker zaradi izvorne nedefinitivnosti (naznačevati razumemo kot izražati se o nečem v obrisih, govoriti v posplošenih črtah) ustrezno ponavzočuje celoto pomenov, ki predstavljajo določen izraz. Poglejmo konkretneje: znano je, da imajo besede širok in težko določljiv pomenski krog, posamični sporočevalni položaj pa vselej jemlje v poštev le tanek segment, sicer nastopi dvoumnost. Npr: izraz jedro lahko enkrat pomeni notranji del semena, tako orehovo jedro, spet drugič se prenaša na človeka, oz. na njegov eksistencialni ustroj, kot: sama lupina ga je, brez jedra; s prilastkom nadalje pomeni središčni, najvažnejši del česa kot: jedro kovinske industrije, vodilno jedro gibanja; v fiziki služi za označevanje centralnega dela atoma, v biologiji jedro poimenuje del celice, nujno potreben za njeno delitev, obstaja pa še cela vrsta specializiranih izrazov, ki tudi gradijo na analogiji z jedrom: npr: magnetno jedro, urbana jedra, ipd., torej: beseda jedro implicitno naznačuje vse možnosti v obsežni pomenski paradigmi, označevala pa bo vsakokrat le eno, samo tisto, ki jo bo terjal TOMAŽ AKVINSKI 177 Bo{tjan Turk kontekst. Nemogo~e je, da bi jih hkrati ozna~evala nekaj ali celo, da bi ozna~evala vse, kajti v tem primeru bi ne ozna~evala nobene ve~. Izraz Bog pa te temeljne pomenoslovne logike ne upo{teva. Izvorno, glede na besedotvorno dru‘ino, iz katere prihaja, pomeni bo‘anstvo (deitas, lastnost biti Bog, slov. ustreznej{ega izraza ne premore). Bog je bo‘anstvo, hkrati pa je tudi vsaka od Oseb, ki jih to vklju~uje ter samostatna bo‘anska narava vsake od njih, ki pa je spet samostatna po sebi in zase ter obenem samostatna po bo‘ji Osebi. V izrazu Bog, kot da prihaja do nekak{nega algoritemskega pomno‘ka pomenov, vendar si ni mogo~e misliti, da bi bilo katerega od njih mo~ individualno upovedovati, saj so vsi hkratno prisotni v katerikoli stav~ni zvezi, ki jo “Bog” tvori, ali kot je v nekoliko druga~ni terminolo{ki alternativi razvidno iz ~lena: bo‘ja podstat ali hipostaza je zunaj jezika eno in ob~e (forma significata per nomen Deus est una et com-munis), taka pa je tudi v jeziku, saj je izraz “Bog”, kot pravi Toma‘, ob~i pojem: v tem primeru nastopa pomnogoterjen, ozna~ujo~ razli~ne podstati, a je hkrati posami~en in se tedaj nana{a na nepomnogoterjeno podstat. Tako je mogo~e re~i, da Bog spo~ne Boga, ali trditi, da gre, ne glede na razlikujo~a prilastka, s katerima sta opremljeni imeni bo‘jih Oseb v primeru O~e je spo~enjujo~i Bog in Sin spo~eti, v resnici za istega Boga: v misel namre~ jemljemo hkrati pomnogoterjen pomen ob~e podstati: Bog je hkrati O~e in Sin, hkrati spo~etnik in spo~eto; ter nepomnogoterjen pomen posami~ne podstati: generi~na funkcija ostaja O~etu, na Sinu pa je, da je rojen, ali druga~e: v “Bogu” se nazna~evanje (ob~i pomen, vsota pomenov) vselej prekrije z ozna~evanjem (konkretni, ustav~eni pomen). Dokaz za presenetljivo sodobno jezikoslovno mi{ljenje, za implicitno upo{tevanje bistvenih postavk sodobnega jezikoslovja, predvsem tistih, ki jih je oblikoval njegov pobudnik, ‘enevski lingvist Ferdinand de Saussure, pa je razbrati tudi iz drugih mest v ~lenu. Toma‘ predpostavlja, da jezikovne enote v obliki generalnih, nedefiniranih sestavov primarno obstojijo v zavesti, od koder prehajajo v sporo~ila. Vsak govorni akt pomeni predhodno selekcijo znakov v dolo~eni nazna~evalni stukturi, da bi v gotovem kontekstu kar najustrezneje odrazil (ozna~il) to, kar narekuje sporo~ilna potreba. Jezik je torej dvoplasten, dvokomponenten: na eni strani je abstraktna zavest verbalnih znakov (neokrnjena vsebnost pomenov v “Bogu”), na drugi ustav~itev, pobujena s konkretno sporo~ilno potrebo (kateri od njih se v posami~nem primeru uveljavlja). V tej shemi je razvideti znani teorem o razmerju med jezikom in govorom v okrilju govorice, kot ga prina{a Te~aj splo{nega jezikoslovja (str. 37-40 v izdaji Bally-Secheaye). Toma‘ev interes seveda ni bil v jezikoslovju, zato se o sousirjevskem, trihotomi~nem ustroju jezika ni nikjer naravnost izrazil: tudi je res, da o njegovem najsplo{nej{em elementu - govorici (language) - geneti~ni zmo‘nosti rabe konvencionalnih ob~evalnih znakov -ni razmi{ljal, ker to preprosto ni bila njegova naloga. Svoje izvajanje pa je o~itno opiral na tisto, kar je v strukturalni {oli dobilo ime razmerje med jezikom in govorom, med slovarsko eksistenco jezikovnih sestavin in njihovim odrazom v besedilu. Odtod bi pojem govorice zlahka izpeljal, saj ta ni ni~ ve~ kot medij, po katerem miselne vsebine prehajajo v stav~no obliko. 178 TOMAŽ AKVINSKI Poskus strukturalne interpretacije V ~lenu pa so o~itne tudi kompleksnej{e prvine strukturalne misli. Dvojica jezik : govor, globalni konkretni pomen nahaja svoj korelat v t.i. dvoosni ustrojenosti jezika, v odnosu med kombinacijo in selekcijo lingvisti~nih entitet ali kot pravi Saussure, v paradigmatskem ter asociativnem oz. sintagmatskem redu (ibidem., 176-179). Prvi u~inkuje in praesen-tia, drugi in absentia, v prvem gre za dejanski, v drugem za mogo~i, odmi{ljeni niz sou~inkujo~ih jezikovnih elementov. Vse se zdi, da je Toma‘ to dobro naslutil, v sklepu odgovora namre~ stoji, da zunajjezikovna forma osebka prispeva k rekciji v predikativni skupini, konkretno na primeru:” Quandoque (...) Deus supponit pro essentia, ut (...) “Deus creat”, quia hoc praedicatum competit subjecto ratione formae significatae, quae est deitas, quandoque vero supponit pro personna”, kar pomeni, da posami~na stav~na sekvenca jemlje, kot pravi ~len, v po{tev posami~ne elemente, ki tvorijo “Boga”, ne pozabimo pa, da ~etudi ozna~uje eno, vedno zaobsega (nazna~uje) vse, saj si ni mogo~e misliti, da bi v “Deus spirat” ali v kak{nem drugem od tam navedenih primerov, bila iz osebka oz. povedka izklju~ena katera od Oseb ali da bi morda eden ali drugi ne veljal skupni Osebi. Nenazadnje, Toma‘ se je soo~al tudi z mislijo na ~isto strukturalno pomenoslovje besed, to je tak{no, ki integralni besedni pomen dolo~a s snopom individualnih pomenskih pramenov. To ni ni~ drugega kot temeljno razmerje med ob~im in posami~nim, na katerega se v celoti oslanja pri~ujo~i ~len. “Bog” je pomensko enozna~en, a je tisto, kar ga opomenja -ve~zna~no. “Bogu” prideva pomen vsaka od v njem razlo~enih Oseb, a ne poimenuje nobene od njih. Kot je opomenjevalni snop katerega od vsakdanjih izrazov funkcionalen le ob hkratni udele‘enosti vsakega od pramenov, npr. “dekle” je dekle le ~e pomeni doraslo, mlado, neporo~eno bitje ‘enskega spola; seveda pa nobena od posami~nih sestavin sama ne zadostuje, tako tudi “Bog” kot “Bog” lahko polno nastopa le ob hkratni vsebnosti vsake od pomenotvornih enot, t.j. bo‘jih Oseb. Seveda se “Bog” v korenu razlikuje od ostalega izrazja, kajti ne samo, da vsaka od enot Osebe poimenuje in pomeni “Boga”, temve~ to tudi v metastav~ni logiki bo‘je enovitosti, kot pravi ~len, je: Bog je Bog od Boga. Katera od pomenskih sestavin za dekle lahko poimenuje oz. pomeni “dekle” le ob zameni pomena (npr. na{e mlade ni doma), ne more pa to nikdar biti, ker je njeno izvorno semanti~no mesto drugje. Ob koncu priznamo, da (zgodnje)strukturalen pogled na Toma‘evo misel seveda ne more biti niti metodolo{ko niti vsebinsko docela zadosten: izzveneti utegne celo kot nekak{en kuriozum, kot samovoljno iskanje skupnih imenovalcev med docela raznorodnimi smermi mi{ljenja. Vseeno pa dose‘e na{e prizadevanje svoj namen, ~e le opozori, kako blizu si utegnejo biti razli~ne, histori~no in vsebinsko oddaljene epohe, kako njihovi protagonisti implicitno upo{tevajo eden drugega, nenazadnje, kako je vse (smo vsi) v tem enem. TOMAŽ AKVINSKI 179 II JE MOČ OSEBI PRIDEVATI POSAMIČNE ESENCIALNE IMENSKE KATEGORIJE? (Utrum nomina essentialia1 concreta possint supponere pro persona?) 1. Videti je, da osebi posamičnih (concretiva) esencialnih imenskih kategorij ni mogoče pridevati, saj bi v tem primeru trditev: “Bog je spočel Boga” ne vsebovala protislovja. A sofist pravi: “V edninskih pojmih je naznačevanje istovetno označevanju (idem significat et supponii)” in ker smo za pojem Boga že ugotovili2 izključno ednin-sko rabo, vemo pa, da je Bog toliko kot bistvo, sklepamo, da, nazna-čujoč bistvo, ne more označevati osebe. 2. Nadalje, povedek lahko krči subjektov (in subiecto) označevalni krog, samega pomenskega jedra pa ne bo prizadeval, kajti predi-kativni odnos, ki ju veže, nosi zgolj časovno obeležje (noti restringi-tur in praedicato ratione significationis, sed solum ratione temporis consignificandty''. Tedaj ko pravimo: “Bog ustvarja”, označuje “Bog” bistvo, in ko rečemo: “Bog je spočel”, ne more povedkov del zagotoviti, da bi “Bog” tudi tu označeval osebo. 3. Dalje, če je poved: “Bog je spočel” resnična, ker je Oče tisti, ki spočenja, bo analogno resnična tudi: “Bog ni spočel”, saj Sin ne spo-čenja. Sledi, da je Bog tako tisti, ki spočenja, kot tisti, ki ne spočenja, posledično pa, da je dvoje bogov. 4. In še : če je Bog spočel Boga, je spočel bodisi sebe bodisi drugega Boga. Da ni spočel sebe, se zdi iz Avguštinove misli, da ni bitja, ki bi sebe spočenjalo5. Da bi spočel drugega je prav tako neverjetno, saj je Bog le en sam. Vse kaže, da je poved: “Bog je spočel Boga” v resnici protislovna. 5. Pa tudi: Če je Bog spočel Boga, je spočel Boga, ki bodisi je Bog Oče bodisi ne. Če prvo, potem je Bog Oče spočet, če drugo, ni Bog 180 TOMAŽ AKVINSKI Je mo~ osebi pridevati ... O~e. Ni~ od obojega pa ni pravo. Vse se zdi, da ni na noben na~in mogo~e re~i: “Bog je spo~el Boga.” PROTIUGOVOR Zoper pa je, kar prina{a Nicejska veroizpoved: “Bog od Boga”.5 ODGOVOR Nekateri so menili6, da pojem Boga in kar je {e podobnih (et si-milia) ‘e po sebi ozna~uje bistvo, s komplementarnimi dolo~ili pa se nana{a na osebo. Tak{no naziranje izhaja iz spoznanja bo‘je enovito-sti (simplicitas), kjer se v metastav~ni logiki subjekt istoveti s predika-tom: Bog je v posesti bo‘anstva - kar je izvorna lastnost pojma - in je hkrati ter v enaki meri bo‘anstvo samo (et sic habens deitatem, quod significat hoc nomen Deus - est idem quod deitas). Ustroj jezika nas navaja, da se ne osredoto~amo zgolj na zunajjezi-kovno nanosnico (res significata), temve~ smo v enaki meri pozorni na sam ozna~evalni modus (modus significandi). Tako opazimo, da izra‘a “Bog” bo‘je bistvo v smislu dolo~ene podstati, kot se npr. pojem “~lovek” na “~love{kost” vselej nana{a v obliki individualne pod-stati (in supposito). Odtod so drugi zato sklepali7, tokrat ‘e prepri~lji-veje, da se pojem “Bog” zavoljo podstatnosti lahko pojavlja v osebi ravno tako kot pojem “~lovek”. “Bog” zato enkrat ozna~uje bistvo, kot v primeru: “Bog ustvarja”, koder se predikat ujema z osebkom zaradi zunajjezikovne forme, t.j. bo`anstva (deitas), drugi~ ozna~uje osebo, bodisi eno samo, npr. “Bog spo~enja”, bodisi dve: “Bog veje” ali tri: “Kralju vekov pa, neminljivemu, edinemu Bogu ~ast in slava na veke vekov.”8 ZAVRNITEV UGOVOROV 1. Izraz “Bog” je posami~nim pojmom soroden po tem, da je zu-najjezikovna forma obojih nepomnogoterjena (non multiplicatur): sorodnost forme pa ga povezuje tudi z ob~imi pojmi, le da se v tem primeru ta nana{a na posami~ne, mnogotere podstati (in pluribus suppositis). Tako ni vedno potrebno, da “Bog” vselej ozna~uje bistvo, ki ga v splo{nem nazna~uje. 2. Drugi ugovor gre tistim, ki menijo, da “Bog” zgolj navidezno vklju~uje tudi njegovo osebo. 3. Izraza “Bog” in “~lovek” s pojmom osebe nista v popolnoma enakem razmerju. Zunajjezikovna forma za “~lovek”, t.j. ~love{kost, je namre~ podeljena po tolikerih podstatih, da `e po sebi ozna~uje osebo - posameznika - in je dodatno dolo~evanje v to smer odve~. Pa tudi, ene in ob~e ~love{ke narave v stvarnosti nikjer ne sre~amo, TOMAŽ AKVINSKI 181 Tomaž Akvinski temve~ nas nanjo navaja odmi{ljujo~e mi{ljenje (unitas secundum considerationem). Iz tega izhaja, da je “~loveka” mo~ upovedovati v smislu ob~e kategorije le, ~e na to sobesedilo izrecno opozarja (iste terminus homo non supponit pro natura comuni nisi (...)), tako v primeru: “^lovek je dolo~ena vrsta”.9 Tisto pa, kar opomenja “Boga”, t.j. bo`je bistvo samo, je tudi stvarno eno in ob~e (una et communis secundum rem), tak pojem se torej nana{a prvenstveno na ob~o naravo in ~e ga ho~emo usposobiti za izra`anje posami~nosti, ga je potrebno dodatno dolo~iti. Kadar pravimo: “Bog spo~enja”, zato “Bog” velja osebi O~eta, pa~ po logiki semanti~ne vsebine (ratione actus notionalis), ki jo nosi izraz “spo-~eti” (spo~enjanje je lastno o~etu, op. prev.). Toda, ko trditev zanikamo, t.j.: “Bog ne spo~enja”, ni v kontekstu prav ni~esar (nihil addi-tur), kar bi nas usmerjalo na osebo Sina, izjava pa nas navaja, da bo`ji naravi ne gre spo~enjanje in je kot taka neveljavna. A br` ko jo natan~neje dolo~imo in pridamo nekaj o Sinu, e.g.: “ Spo~eti Bog ne spo~enja”, ponovno zavelja. Iz tega ne sledi, da je dvoje bogov, katerih eden spo~enja in drugi ne, razen, ~e vsakega opremimo z ustreznimi prilastki, ~e ju poosebimo (nisi ponatur aliquid pertinens ad personam), e.g.: “O~e je spo~enjujo~i Bog in Sin nespo~enjujo~i”. Ta primer seveda ne predpostavlja, da bi bilo ve~ bogov, saj sta O~e in Sin en Bog, kot smo pokazali zgoraj10. 4. Neveljavna je tudi postavka: “O~e se je spo~el Boga (Pater gen-uit se Deum)”, ker ima “se” kot povratni zaimek isto odnosnico, t.j. stav~ni subjekt. Temu Avgu{tinove besede: “Bog o~e je spo~el drugega sebe (Deus Pater genuit alterum se)”11 ni~ ne oporekajo, kajti “se” je tu bodisi v ablativnem skladu12: navedek tedaj pomeni, da je O~e spo~el drugega, kot je sam, ali pa je preprosto zaimenski povratnik, ki le opozarja na istovetnost v naravi (refert identitatem naturae), na to, da je O~e spo~el nekoga, ki mu v polni meri nalikuje, kar je oboje skupaj nesmiselno Napa~na pa je tudi trditev: “Bog je spo~el drugega Boga”, Sin je namre~ drug kot O~e, kakor smo rekli zgoraj13, vendar ni drug Bog (quod sit alius Deus), kajti prilastka “drug” ni mogo~e pripisovati “Bogu”, saj bi tako uvajal razlo~ek v enotno bo`anstvo Oseb (signifi-caret distinctio deitatis), to pa je nesprejemljivo14. Nekateri pisatelji15 so ta navedek pojasnili na kaj zagoneten na~in, prvi ~len zveze “drugega Boga” so namre~ razzaimili ter ga opredelili kot ime, konse-kventno pa sklepali na priredno apozitivno strukturo (quod ly alius sit substantivum (...) appositive construatur). Celota bi se potemtakem glasila: “Bog je spo~el d(D)rugega(,) Boga”, tak{no izra`anje pa je dvoumno in vodi do zmot (occasio erroris). 5. Tudi trditev: “Bog je spo~el Boga, ki je Bog O~e” ne dr`i, saj sta “Bog” in “O~e” po apoziciji povezana v identitetnem razmerju, “Bog” velja “O~etu”, trditev pa je protislovna: Bog naj bi spo~el Boga, ki je O~e, torej bi bil O~e spo~et, kar je napak. 182 TOMAŽ AKVINSKI Je mo~ osebi pridevati ... Izjava pa je veljavna, ~e jo le zanikamo. Tako: “Bog je spo~el Boga, ki ni Bog O~e”. In {e, ~e apozicijo “Bog O~e” razve`emo in odnos med ~lenoma ekspliciramo, vnovi~ velja afirmativna oblika, ne negativna: “Bog, in sicer O~e, je spo~el Boga (ki ni O~e) (Genuit Deum, qui est Deus, qui est Pater). Velja smo izrekli pritrdilno seveda zato, ker smo se `e bistveno oddaljili od prvotne vsebine, zadnja izjava je tako neopore~na, a brez zveze s prvo. Ostane le druga, negativna in ta je prava. Prepozitinij dodaja temu svoj komentar16, ki odreka veljavnost tako prvemu kot drugemu: namre~, v trdilni obliki oziralnemu “ki” za nanosnico slu`i subjekt, v negativni pa subjekt skupaj z zunajjezikov-no formo (et significatum et suppositum). Smisel prve je, da Sinu ne gre biti Bog O~e; druge, da mu ne gre niti biti Bog O~e niti deliti z njim skupnega bo`anstva. To je v resnici nespametno, saj je `e Aristotel opozarjal, da je vsakr{ne vsebine mo~ enkrat ubesedovati na afir-mativen, drugi~ na negativen na~in17. Prevedel Bo{tjan Turk. Nekaj besed o ‘ivljenju sv. Toma‘a Akvinskega: rojen med leti 1225 in 1227 na posestvu Rokaccio v bli‘ini Neaplja. Kot de~ek vstopi v bli‘nji samostan Monteka-sino, koder se zoper voljo svojih star{ev pridru‘i bera{kemu redu dominikancev, ki ga uvedejo v {tudij aristotelske sholastike. Spozna se z Albertom Velikim in postane njegov najodmevnej{i u~enec. Kot predavatelj nastopa v ve~ini univerzitetnih sredi{~ tedanje Evrope /Pariz, Köln, Bologna, Rim, Neapelj in drugod/. Umre 1274, ko se odpravlja na lijonski cerkveni zbor. @e za ‘ivljenja ga odlikujeta naslova doctor egregius ter doctor communis, 15. stol. pa mu prida {e naziv doctor angelicus, angelski u~itelj. 1323 ga Cerkev spozna za svetnika, dve stoletji kasneje ga Pij V. razglasi za petega velikega cerkvenega u~itelja ob Avgu{tinu, Hieroni-mu, Ambro‘u in Gregorju, leta 1879 pa je imenovan za zavetnika katoli{kih {ol. 1 Nomina essentialia - esencialne imenske kategorije: esencialni pojmi oz. imenske kategorije (saj gre vselej za konkretne besednovrstne razrede) so tiste, ki izra‘ajo to, kar je trem Osebam skupnega, npr. bistvo in njegove atribute, medtem ko se personalni pojmi (nomina personalia) nana{ajo na posami~ne, distinktivne lastnosti vsake od Oseb. 2 Art. 3 istega vpra{anja. 3 Predikativna sintagma je izhodi{~na struktura jezikovne hierarhije. V njej po-vedek pojasnjuje dejavnost stav~nega osebka, lahko pa ga tudi kvalificira s pomo~jo drugih, neglagolskih sestavin. V tej zvezi oba polno ohranjata svojo izvorno (oblikoslovno-semanti~no) avtonomijo, kajti njun odnos se omejuje na ume{~anje osebkove dejavnosti v ~as (v naklon in v druge kategorije, ki so njegove zvrsti), pa {e v tem primeru je ustrezneje govoriti le o ~asovnem obele‘evanju, kajti ~as se tu ne izra‘a kot samostojna sporo~ilna vsebina, temve~ se le naznaju-je: pravimo, da ga predikativni postopek zgolj konotira. V na{em primeru to pomeni, da iz prvega predikativnega jedra: “Bog ustvarja”, ki prina{a podatek o dveh hkratnih bo`jih lastnostih, t.j. o Bogu kot osebi in Bogu TOMAŽ AKVINSKI 183 Tomaž Akvinski kot bistvu, ni mogo~e, zaradi nezadostne medsebojne vplivne mo~i obeh ~lenov, sklepati, da tudi: “Bog spo~enja” enako implicira obe lastnosti, ne glede na to, da gre v resnici za identi~na (stav~na) subjekta. 4 De Trinitate, I, I. (PL 42, 820). 5 Nicejska veroizpoved, glej A. Strle, Vera Cerkve, str. 129, Celje, 1977. 6 Predvsem @ilbert Porejski ter Godfrej Klairvo{ki. 7 Npr. Alan iz Lila. 8 Timoteju 1, 17. 9 O~itno je ozadje, na katerem sv. Toma‘ razvija problem razmerja med zu-najjezikovno formo in jezikovnim upovedovanjem. Gre za znani spor o tem, kaj je prvotno in dejansko eksistentno: pojem ali stvar, t.j., za vpra{anje univerzalij. Na{e mesto presenetljivo oporeka sicer{njemu zmernemu realizmu sv. Toma‘a, saj posami~no bitnost izrecno postavlja nad ob~i pojem, ki ni ni~ ve~ kot posledek mi{ljenja (... humanitas (...) realiter dividitur in diversis suppositis (...) ter (...) communitas humanae naturae non est secundum rem ). 10 Art. 3 v istem vpra{anju. 11 Epistola 170, ad Maximum (PL 33, 749). 12 Gre za prekrivanje sklonov. “Se” tu nastopa bodisi v to`ilni{ki, bodisi v lo~ilni{ki vlogi. V slednji izra`a stali{~e, s katerega ima nekdo neko lastnost v ve~ji ali manj{i meri. Nekaj podobnega poznamo tudi v na{em jeziku: “Drug od Boga” pomeni glede na Boga; pomeni izpostavljanje komparacijskega izhodi{~a. 13 2. ~len 31. vpra{anja v prvem delu Summe. 14 Podrobneje o tem govori predhodni ~len. ^etudi sta Sin in O~e dvoje lo~enih bitnosti, sta vseeno, v logiki, ki jo ~lovek ne zapopade, “enobitna”. V teologiji se kot zaimkovni korelat temu uveljavlja spolska opozicija med mo{ko in nevtralno obliko: tako pravimo, da je Sin sicer drug od O~eta, a ni drugo od njega: alius in ne aliud. Kako te`avno je to vpra{anje, se nam odkrije takoj, ko posku{amo zaimka natan~neje dolo~iti. Vidimo, da sta v ve~ini primerov sinonimna oz. pomensko izena~ena: biti drug od nekoga je nenazadnje toliko kot biti drugo od njega, srednji spol namre~ ne prina{a nobene informacije o morebitnih komplementarnih, obspolskih razlikah. ^e bi gradili le na gramati~ni pameti, bi tak{no cepidlako zavrgli kot nepotrebno, konsekventno pa razmi{ljali, da je Sin ali drug od O~eta ali ne, v obeh primerih pa pogubno prizadeli koncept trinitarne bo`je narave. Problema, ki je eden najkompleksnej{ih v teolo{ki vedi, na tem mestu ne moremo ob{irneje pojasnjevati, re{ljiv pa je v lu~i ti. teze o realnem razlo~evanju v Bogu ( distinctio realis), ki predvideva, da realne, dejanske razlike v Bogu niso nikdar absolutnega zna~aja (take, da bi zadevale bo‘jo naravo in tisto, kar je treba z njo istovetiti), saj bi v tem primeru zanikale enega primarnih aksiomov o Bogu, t.j. absolutno enovitost ( simplicitas). ^etudi pomeni spol realno razliko med O~etom in Sinom, pa se ta ne prena{a na bo‘jo naravo (na bistvo) in njegovi enovitosti ne oporeka. Primerjaj Summa 1q. 36 a. 2c. 15 Tako npr. Viljem Okser{ki. 16 Prepozitinij ali Prevostin iz Kremone, nekdaj rektor Pari{ke univerze. 17 Aristotel, De interpretatione 6., (17a30). 184 TOMAŽ AKVINSKI Ill literatura St. THOMAS AQUINAS: Grundriss der Heilslehre (prev. Swidbert Soreth), Kath. Akademiker Verband, München, 1928, St. THOMAS AQUINAS: Summa theologiae, Romae, MDCCCLXXXVIII (Editio Leonina) (po njej tudi prevod) St. THOMAS AQUINAS: Summa theologiae, Blackfriars, London, 1976, St. THOMAS AQUINAS: Somme theologique, Cerf, Paris, 1984, CHENU, André: St. Thomas d’Aquin, Plon, Paris, 1972, GRENET, Paul: Le thomisme, Presses universitaires de France, Paris, 1956, MIKU@, Radivoj Franciscus: “La syntagmatique de prof. Beli~”, Acta SAZU, Ljubljana, 1952 (prvi del: “Les principes de la syntagmatique”), SAUSSURE, Ferdinand de: Cours de la linguistique generale, Payot, Laussane, Paris, 1916. STRLE, Anton: De Deo uni-trino (kompendij trinitarne teologije), Cirilsko dru{tvo slovenskih bogoslovcev, Ljubljana, 1971. TOPORI[I^, Jo‘e: Nova slovenska skladnja, DZS, Ljubljana, 1982 (predvsem poglavji II in III/3). Bo{tjan Turk je asistent na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njagova {ir{a strokovna usmeritev je sholasti~na in neosholasti~na filozofija. TOMAŽ AKVINSKI 185 v ¦*S8S James M. Taggart Enchanted Maidens: Gender Relations in Spanish Folktales of Courtship and Marriage. 1990, Princeton, New Jersey: Priceton University Press. ISBN 0-691-02852-4. (Knjiga je na voljo vsaj v knji‘nici Oddelka za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univ. v Ljubljani, pod inv. {t. 12268.) Folkloristika je v sloven{~ini ena od tradicionalnih, lai~nih in akademskih disciplin, spo{tljiva je videti in v svoji gore~nosti ohraniti tisto, kar na videz izginja, neumorna. Zbiranje oralnih blag in izdelkov obrt-ni{ke ro~nosti, skupaj z njihovim razvr{~anjem po katalogih, je v krajih okrog 46 stopinj severne {irine postalo tako zelo posve~eno opravilo, da si je nadelo in ohranilo ime narodopisje in si s tem, ali tudi s tem, nataknilo pla{nice, zaradi katerih le ste‘ka vidi ~ez meje svojega poslanstva. Je li presenetljivo potlej, ~e se {e vedno pre‘ivlja s skoraj preve~ o~itno (saj gre za pravo patologijo, za boga!) lakomnostjo po besedah in spretnostih tistih nekaj zadnjih babic in dedkov, “ki {e vedo”, so pa samo oslabela podlaga za slepilo o popolnosti in veli~astnosti narodove usedline. Za kateri narod se slovensko narodopisje sploh poteguje, kaj je tisto, za ~emer hlasta v svoji te‘nji po tem, da bi v svoj register zajelo vse, kar mora po njegovem ostati zabele‘eno? ^e pogledamo natan~neje, potlej bomo zagotovo nekolikanj nemo~no obsedeli in strmeli nad ~udovitim neredom, na kup zmetanim redom lokalnih in pokrajinskih variant in raz-li~ic najrazli~nej{ih pripovedi, rekel, izdelkov, obi~ajev, nad fantasti~no brkljarijo, ki je bodisi pod tem bodisi nad tem da bi bila za povrh {e naro-dotvorna. Pod tem zato, ker ni ~isto jasno, ~emu bi Rde~i kapici, zabele-‘eni v Gorju{ah, ne priznali edin- stvenosti, in nad tem zato, ker gre variiranje teme, v kateri je Rde~a kapica glavna oseba, dale~ preko meja tega, kar slovensko narodopisje prepoznava kot “svoj” narod. Svoj je v narekovajih zato, da bi ne pozabili, kako se ta “svojskost” ne nana{a na ni~ drugega kot na dele‘ ene od akademskih disciplin pri kreiranju in vzdr‘evanju narodnega ideolo{ke-ga kozmosa in kako dele‘, ali kar naravnost krivda (zakaj pa ne!), “nacionalnih ved” pri pokladanju krme slovenskim ina~icam blut und boden ideologije nikakor ni zanemarljiv. Je li mogo~a druga~na, ideolo-{ko manj posredovana folkloristika, ki ne bi obenem nategovala svojega predmeta na kopito drugih disciplin iz humanisti~nega korpusa, se pravi da ne bi {la na limanice “~iste” literarno kriti~ne ali tekstno kriti~ne analize (Propp & co.), “~iste” lingvi-sti~ne analize (Jakobson & co.), “~iste” psihoanaliti~ne interpretacije (Bettelheim & co.) itd.? No~em spodbijati, ni govora, izjemno plodnega prispevka navedenih treh pristopov in zlasti navedenih treh avtorjev k analizi ljudskega pripovednega bogastva, zagotovo pa ta postane problemati-~en v trenutku, ko se prepusti lagodnemu akademskemu larpurlartiz-mu in za~ne svoj predmet pre‘ve-kovati v svojo lastno akademsko slavo. Pri tem nemara celo prispeva kak{en detajl k razumevanju predmeta posameznih disciplin, ki na ljudskem pravlji~arstvu paraziti-rajo, {e ve~krat pa koncepte, s katerimi te discipline delajo, preprosto presadijo na na videz tako hvale‘ni in neiz~rpni material. Psihoanaliza je, bog tako ho~e, posebej nagnjena k tak{nemu nategovanju, zlasti zato, ker je videti, da se njeni koncepti, zlasti Ojdip, in monstrumi kot je “kolektivno nezavedno” lahko nekaznovano sprehajajo po pravljicah in jim ponujajo celo nekak-{en videz razumljivosti in preglednosti. James Taggart v svojem delu na ‘alost ni docela imun pred poceni re{itvami in si pomaga zlasti s psihoanalizo povsod tam, kjer je videti, da kulturnoantropolo{ki koncepti ne nesejo dovolj dale~. V tak{nih primerih ga navadno zanese v pre-enostavne posplo{itve tipa “de~ki in deklice razli~no re{ujejo ojdipske situacije in povsod tam, kjer primarno star{evsko vlogo igra mati, verjetno razvijajo razli~na gledanja na heterospolna razmerja” (Taggart 1990: 105), obenem pa ves ~as pu-{~a ob strani morebiti najbolj ob~u-tljivi problem izva‘anja psihoanalit-skih konceptov, namre~ razmerje med posameznikom in skupnostjo. Je neka poljubna skupnost preprosti se{tevek razli~nih re{itev ojdip-skih situacij (~e vzamemo samo enega od sicer klju~nih detajlov individualne psihi~ne formacije) in je dinamika odnosov med temi razli-~nimi re{itvami determinirana od zunaj, ali pa se te razli~ne re{itve na skupnostni ravni berejo, se pravi prepoznavajo, v nekem drugem registru, v katerem se predstave zastopstev razli~nih individualnih re{i-tev prevajajo v termine, za katere so razli~ne individualne re{itve zunanje, ~e ho~ete, ekscentri~ne, in v skrajnem primeru patolo{ke in je dinamika skupnostnih odnosov determinirana od znotraj? Prav ljudsko pravlji~arstvo in prav izhodi{~ni Taggartov prijem (~e ga o~edimo ve~ine odve~ne psihoanalitske ropotije) ponujata nekaj mo‘nosti, da se temu osnovnemu vpra{anju deloma pribli‘amo. Taggart je v zahodno [panijo, v pokrajino Caceres, pri{el primerno opremljen z izku{njami terenskega dela med Nahuati v Mehiki, ki ‘e stoletja ‘ivijo pod {pansko okupacijo in je njihov ideolo{ki horizont investiran z vrsto o~itnih preoblikovanj {panskih vplivov. Ob bele‘e-nju in interpretaciji tak{nih preoblikovanj je bil od podatkov, ki jih je dobil, nemara najbolj pomenljiv ta, da so Nahuati (praviloma je {lo za pripovedovalce) {panske pravljice posredovali s svojo spolno podobo sveta (v Enchanted Maidens: ... jih zastopa verzija Pepelke). ^e je tako, je sklepal, potlej bi moralo bele‘e-nje pravljic, pri katerem je v ospredju pozornost do spolne opredelitve polo‘aja pripovedovanja, dati diferencialne rezultate: pripovedovalke bodo svoje ina~ice pravljic preoblikovale v skladu s poudarki in pomeni, ki bodo izra‘ali njihov spolni PRIKAZI IN RECENZIJE 189 pogled na svet in ta se po pri~ako-vanjih razlikuje od tistega, ki bo pri{el do izraza pri pripovedovalcih. Predpostavka, ki jo mimogrede podpirajo delni rezultati tekstnokri-ti~ne analize grimmovskih pravljic in pripovedk iz drugih predelov Evrope, se je v praksi obnesla in rezultat je nemara prva integralna analiza pravlji~nega materiala na dolo-~enem podro~ju, ki dovolj zvesto upo{teva rez, s katerim so antropologijo in posredno tudi folkloristiko zadol‘ili {tudije spolov in feministi-~ni {tudiji. Za nas je rezultat zanimiv in ploden najmanj iz dveh razlogov: ker analizira material, katerega ina-~ice so vsakdanje pripovedno blago tudi na jezikovnih podro~jih, ki jih danes pokriva sloven{~ina s svojimi dialekti (gre za pravljice kot so Snegulj~ica, Pepelka, Lepotica in zver itd.) in ker motive teh pravljic analizira tako, da se skozi spolne polo‘aje pripovedovalk/cev realizirajo razli~ni pogledi na vstopanje v svet heterospolnih menjav, ki je strukturno determinirano in se v terminih skupnostnih razmerij izra-‘a kot ~as snubljenja, poroke, sklepanja novih in utrjevanja starih sva{tev. Sklenemo lahko potemtakem, da je delo Jamesa Taggarta Enchanted Maidens: ... spodbudno in zgledno spri~evalo tega, da se resno folkloristi~no delo pravzaprav {ele pri~enja in da bi tudi v sloven{~ini nemara kazalo od metanja ljudskega pripovednega blaga v en ko{ in njegovega pristranskega interpretiranja z dominanto ~imprej preiti tudi k vertikalni sistematiki pripo-vedni{tva in k njegovi diferencialni interpretaciji. Iztok Saksida Richard Wolin The Terms of Cultural Criticism The Frankfurt School, Existentialism, Poststructuralism Columbia University Press, New York, 1992, 256 str. Do kod sega tisto samokriti~no, pozitivno, re{ljivo v novove{kem projektu racionalnosti, in v ~em je upravi~en “apokalipti~ni ton, ki si ga je pred nedavnim prisvojila filozofija” (Derrida)? Oziroma, ali sploh? Politi~ni, dru`beni, znanstveni despotizmi, vsakr{ni totalitarizmi modernega sveta, so legitimni, ~e-prav oddaljeni dedi~i zahodnega razsvetljenstva, njegov najskrajnej{i domet, pove~ava njegovih infan-tilnih aspiracij. Prav v teh re`imih, ki jim “posve~enej{i” sodobniki v varnih okopih “izza Pirinejev” o~itajo zamaknjenost v pogubne atavizme, je “misle~i subjekt” pri{el najdlje v svoji slepi nereflektiranosti, morilski samozavesti, da dela prav, divji ubranosti “individualnega in splo{ne-ga”, s svojim ploskanjem v gromkem, enodu{nem aplavzu, ki preglasi. Svoje “prostovoljne nedolet-nosti” (Kant), odvisnosti od drugega se re{i z razumsko odlo~itvijo zanj; prej{njo podlo`no prepu{~enost “objekta” zamenja s “subjektivnim” ozavedenjem. S tem pa seveda ostane na isti strani sedaj do nespo-znavnosti mistificirane oblastvene neena~be, saj se odsekani kraljevi glavi navkljub nahaja “tostran” gos-postvene logike “subjekta izjavljanja”. Vi{ka prosvetljenskega programa tako ne gre iskati tam, kjer bi morda najprej pomislili. Zahodna (parlamentarna) demokracija s svojimi samorefleksivnimi mehanizmi in konsekventno racionalno samo-omejitvijo predstavlja odmik od najstvene podobe tam iz 18. stoletja. Naivno direktnost zamenjuje z nocijo posredovanosti; pristaja na proces ve~nega iskanja implicitno neuspe{nega, spodletelega sre~anja “razuma in etike”; pritajeno sprejema svojo izvorno nepopolnost, ima-nentne pomanjkljivosti sredi svoje konstrukcije; sprijaznila se je s suspenzom “ene edine” totalnosti v tekmovalnem sistemu “umetnosti mo`nega”. In to ji, ne le v politi~ni areni, omogo~i pre`ivetje: “demokracija”, “pluralizem razli~nih pogledov”, “tolerantnost”, “mul-tikulturnost” itd. lahko dinami~no obstajajo le, ~e se zavejo svoje ne-dore~enosti, ~e se otresejo meta-re-{itev in se izognejo popolnostnim pretenzijam ter soteriolo{kim zablodam svojega po~etja, ~e ohranijo do svojih podalj{kov kriti~no distanco. Tradicija “objektivnega razuma”, torej 2500-letno izro~ilo zahodne metafizike (sholastike, pla-tonizma, idealizma), se nana{a na realnosti inherentne strukture, katerim se mora spoznavajo~i, prej seveda verujo~i subjekt, preprosto pri-klju~iti. Nespremenljiv red stvari pa ohranja svojo ~vrstost prav s preprostim pogledom naprej, z eshatolo-{ko orientiranostjo, ki osmisli kaos tukaj{njosti in zdaj{njosti. In prav smotrnost, ciljnost, je tista brv, ki izni~i o`ino med tem in “subjektivnim razumom” sodobnega znan-stveno-tehni~no-gospostvenega razmi{ljanja; saj se prvi utele{a skozi neskon~ni, nemo odvisni in kaprici Drugega prepu{~eni niz par-tikularnih, “subjektivnih” izbir -galerija variant drugega “razuma” pa si privo{~i avro “objektivnosti” (npr. v pobo`nih `eljah po univerzalnem razlagalnem principu ali flancah o “objektivni in vrednotno nevtralni znanosti”). Vsaka civilizacija si iz-mojstri svojo verzijo racionalnosti in s tem razsvetljenstva prav s selektivno, toda afirmativno kritiko prej-{njega, sedanjim taylorizmom duha in usod(nost)nim pri~akovanjem prihodnjega. S tega vidika so o~itki sodobni kulturi, lansirani iz nekaterih naj-plodnej{ih teoretskih izstreli{~ (npr. Webrov prehod “od substancialne-ga razuma k racionalno-pridobitni-{kemu” ali prevlada “instrumentalnega uma” v Dialektiki razsvetljenstva), zgolj polovi~en, ne pa korak z iztegnjeno nogo. Nobena dru`ba namre~ ne more obstajati brez trd- 190 PRIKAZI IN RECENZIJE nega, konsistentnega, jasno zamejenega pojma logosa; tako je vsaka njihova, in kajpada tudi na{a mitska samopredstava pre`eta s svojsko smiselnostjo. “Razum” podira zgolj “druga~en razum” in s tem podpira “svoj” mythos. “Magijska” faza ~lo-ve{ke zgodovine ni bila, v primerjavi z novove{ko, difuzen, razbrazdan skupek nadgrajujo~ih se pol- oz. nesmislov, ~eprav se ima slednja za lastnico prve in edine racionalnosti nasploh. Problem prej omenjenih bipolarnih shem je v tem, da jemljejo “racionalnost” zgolj v njeni (oz. na{i) sedanji obliki in da na tej podlagi ocenjujejo “ne-racionalnost” dov~e-raj{njih. Tu je njun poseg prekratek, nedosleden: tudi v “mitolo{kih obdobjih”, “izgubljenem raju” (?) civilizacije se je namre~ natan~no vedelo, kaj je umno in kaj brez- ali neumno, kaj je resnica in kaj pravica; tudi v preteklosti so znali izkori{~ati “nemo~ne ostale”, sedlati naravo, nasedati na plitvine vulgarne apolo-getike in opresivne totalnosti. Na svoj, za “Nas” primitiven na~in so si matematizirali mnogoterost in si jo oklestili za svojo bajeslovno ali “pridobitni{ko” uporabo. Nad mit o razumu sedanjosti je treba startati z razumevanjem sedanjega mita. Pri~ujo~a Wolinova knjiga, ki je nekak{en izbor ‘e objavljenih ~lan-kov in novih prispevkov, se ukvarja s tremi sodobnimi teoreti~nimi tokovi - kriti~no teorijo, eksistencializmom in poststrukturalizmom - ki so postavili bogate intelektualne izzive kulturni dedi{~ini razsvetljenstva: politi~nemu liberalizmu, razumu zahodnega ~loveka, samozadostni, “avtonomni”, samoobsedeni subjektivnosti, evrocentrizmu, redu v filozofiji in filozofiji reda. Prepoznavna navezava na prvega izmed njih omogo~i avtorju argumentirano so-o~enje z glavnimi protagonisti so-~asnih filozofskih usmeritev. V duhu adornovskega napotila “od~ara-nja koncepta kot zdravila za filozofijo” (Negativna dialektika) je pre-pri~an, v nasprotju z nekaterimi pe-simisti~nej{imi sodobniki (ki jih tudi obravnava) v “pozitivno” jedro ra-zumskosti, ki je v stalni dinami~ni, afirmativni (torej perspektivisti~ni) opoziciji do obstoje~ega. Razsve- tljenstvo, ki naj bi bilo premalo pro-svetljeno o samemu sebi (Hegel), ne potrebuje zgolj enkratne razsvet-litve, saj se s tem vrne v ~arni kolobar svoje mitske neposredovanosti, neovrgljive celote; projekt mora potekati stalno, z dobesedno nedovr-{nim trajanjem, razsvetljevanjem. Lepa, nekonstruktivna in zato jalova je vsakr{na teoretska pusto-lov{~ina, ki z velikim zamahom pomete z razumom kot golo negativnostjo, potencialnim Molohom, prina{alcem odtujitve sodobnemu ~love{tvu. Iskanje emancipatori~ne, samokriti~ne os(t)i, trdega, nezmotljivega jedra racionalnosti pa je nenehno pod pritiski metafizi~nih as-piracij njegovih nosilcev, “zadnjih filozofov”. To je tisto dvorezno bodalo, ki poleg tega, da ukine prej-{njo, usodno rani tudi novo logiko razuma. Spodbijanje v~eraj{njega, ki se ne nadaljuje tudi v vpra{ljivosti sedanjega, zgolj okrona nov nespremenljiv red. Razum lahko re{u-je razum le v sosledju usodnih ali manj usodnih dvobojev racionalnosti, v procesu, ki mu ne gre iskati smeri, trajanja ali smotra. Mitja Velikonja Razpotja nacionalne varnosti Obramboslovne raziskave v Sloveniji FDV, Ljubljana, 1992 V slovenskem dru‘boslovju se ne dogaja prav pogosto, da so njegovi knji‘ni izdelki tako dru‘beno anga‘irani, kot se to zadnja tri leta dogaja v obramboslovju. Naj bralce spomnim, da je leta 1990 iz{lo delo dr. Antona Grizolda Militarizacija in voja{ko-industrijski kompleks, leta 1991 smo dobili (za tiste ~ase) izzivalen zbornik Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost, lansko leto pa je iz{el aktualen zbornik razprav Razpotja nacionalne varnosti izpod peres dr. Franceta Vrega, dr. Antona Beblerja, dr. Antona Grizolda, dr. Ljubice Jelu{i~, mag. Marjana Male{i~a in mag. Darka Lubija. Zadnja od teh knjig se mo~no razlikuje od ostalih dveh. V njej gre za vsebinski pregled in zato ne-kak{en obra~un dosedanjega obramboslovnega znanstvenega in raziskovalnega dela, za eksplicitno izra‘eno te‘njo po dru‘beni anga-‘iranosti obramboslovja. V tem se delo morda tudi bistveno razlikuje od ostale slovenske dru‘boslovne publicistike, in kar je {e pomemb-nej{e, ve~ina tekstov ka‘e na do-kon~en prelom s prevladujo~im enostranskim razumevanjem varnosti, kjer je zgolj voja{ki koncept zagotavljanja varnosti zamenjal koncept integralne varnosti. Zato menim, da bi knjiga lahko predstavljala dejansko spremembo dosedanje znanstvene paradigme slovenskega ob-ramboslovja in mu s tem odprla nove raziskovalne poti. A pozornega bralca ta misel ne prepri~a, kajti knjiga pu{~a tudi dvom v tak{no razvojno usmeritev, predvsem zaradi nekaterih postavljenih in {e nerazjasnjenih protislovij. Bernard-Henry Levy v knjigi Pohvala intelektualcev iz leta 1987 pravi, da verjame, da je prisotnost intelektualcev v modernem polisu klju~ demokracije. Ne smemo pozabiti, pravi Levy, da se nikoli ni zgodilo, vsaj kar zadeva Francijo, da propadu intelektualcev niso sledile, ga spremljale ali pa naj~e{~e najav-ljale nesre~e velikih razmer. Levyieve misli so lahko primerno izhodi{~e za analizo odnosa znanosti do politike tudi na podro~ju varnosti v nekdanji Jugoslaviji in sedanji Sloveniji, ki je osi{~e vseh razprav v knjigi. Pa tudi prva misel, izpod peres urednikov dr. Antona Grizolda in dr. Toma Koro{ca, v uvodniku knjige, formulirana kot ena izmed izhodi{~nih tez, pra-vi:”Nobeno stali{~e uradne politike ni povsem spo{tovano in sprejemljivo, ~e ne temelji na presti‘u znanosti in/ali znanju strokovnjakov.” Tak{na uvodna teza pa je lahko izredno problemati~na. Najprej zaradi njene empiri~ne nepreverjenos-ti in splo{nosti. Empiri~na evidenca bi pri nas, pa tudi kje drugje, verjetno pokazala majhno, ~e sploh kak- PRIKAZI IN RECENZIJE 191 {no, korelacijo med znanostjo in politiko. Drugi~ pa zaradi razli~ne dru‘-bene vloge intelektualcev v politiki, {e zlasti, ~e imamo v mislih spe-cifi~en vzhodnoevropski pojav “ka-meleonstva” intelektualcev. Le-ti so, razen svetlih izjem, podeljevali pre-sti‘ znanosti vsakr{ni uradni politiki. Levy pravi temu propad intelektualcev, ko se namesto intelektualne polemi~nosti, ki jo terja njihova obrt, uveljavi intelektualno sporazumevanje. V vzhodnoevropskih de‘e-lah je bil razlog temu v nerazlo-~evanju znanosti in politike oz. ideologije. Medtem ko je osnovno na-~elo znanosti diferenciacija, je temeljno na~elo ideologije in politike enotnost. Znanost in politika sta si tako strukturno povsem razli~ni. A ko prebiramo prvi tekst v zborniku z naslovom Demokratizacija dru‘-be in obrambe, kjer dr. France Vreg na primeru jugoslovanskega makro-projekta Pripravljenost dru‘beno-politi~nega sistema za SLO in DS SFRJ opisuje zgodovino obramboslovne misli 80-ih let, se kljub mo~ni avtorjevi argumentaciji v prid “revolucionarnosti” slovenskega ob-ramboslovja v obdobju transformacije politi~nega sistema, ne morem odpovedati misli, da je v tistem obdobju {lo pravzaprav za sistemsko enotnost obramboslovja in obramb-no-varnostne politike ter za ob~as-no “taktiziranje” obramboslovja do spreminjajo~e se politike, kar se nenazadnje ka‘e tudi v kasnej{em racionaliziranju nekaterih obramboslovnih spoznanj. Naj nas dr. France Vreg danes {e tako prepri~uje o spoznavni mo~i in dru‘beni anga‘iranosti obram-boslovja v osemdesetih letih, ko so ugotavljali razkorak med normativnim in dejanskim, med nacijo in centralizirano dr‘avo ter voja{ko strategijo in polistrategijami, mu tega ne morem verjeti. Ne pove nam, da je bilo takrat obramboslovje kot znanstvena disciplina spoznavno zamejeno zaradi njegove sistemske vpetosti v idejnost marksisti~ne znanosti in zaradi tega spoznavno in dru‘beno anga‘irano zgolj znotraj legitimnega sistema SLO in DS. Idej-nost marksisti~ne znanosti pa je takrat pomenila idejnost edino dovoljene in priznane vodilne idejnopo- liti~ne sile v na{i dru‘bi, t.j. ZKJ oz. ZKS, ki si je preko sistema SLO in DS vzela monopolno pravico nad zagotavljanjem obrambe in varnosti dru‘be. Iz ideolo{ko pogojene dru‘-bene neavtonomnosti obrambe in varnosti je izhajala spoznavna neav-tonomnost takratnega obrambo-slovja. Znanstvenost obramboslov-ja je bila lahko v tak{nem kontekstu le znak ideolo{ke zaslepljenosti in pravovernosti obstoje~i obramb-no-varnostni politiki, kot politiki nasploh, s tem pa tudi znak obramboslovne nekriti~nosti in neznan-stvenosti. Res, da dr. France Vreg v uvodu svojega ~lanka ugotavlja, da “vsak dru‘beni sistem po navadi ustvari o samem sebi idealizirane predstave o stvarnosti in tako vsili med samega sebe (in ljudi v sistemu) zna~ilno (str. 18), ne razvije pa misli do konca in ne pove, da je bilo obramboslovje takrat sestavni del dru‘benega sistema, ki se je imenoval SLO in DS in je zato tudi sam produciral idealizirane predstave o stvarnosti in o samem sebi. Tak{no obramboslovje kot “znanstveni” zagovornik in pojasnjevalec obramb-no-varnostne politike je zato lahko imelo le vlogo ohranjevanja rigid-nosti in neinovativnosti obrambno-varnostnega sistema. Le kako naj si druga~e predstavljam dolgoletno znanstveno neradovednost, nepo-lemi~nost, neanga‘iranost ali celo molk ve~ine “obramboslovnih znanstvenikov” ob tako aktualnih in znanstveno neraziskanih dru‘benih problemih in odprtih vpra{anjih ob-rambno-varnostne narave, ki so v osemdesetih letih pretresali slovensko in jugoslovansko javnost, kot na primer: vpoklic mladoletnikov na slu‘enje voja{kega roka, eksperimentiranje z obveznim slu‘enjem voja{kega roka za ‘enske, ugovor vesti in civilna slu‘ba za opore~nike vesti, uporaba slovenskega jezika v JLA, dru‘beni zna~aj JLA, militariza-cija dru‘be, specialna vojna, napadi na JLA, prodaja oro‘ja in jugoslovanski voja{ko-industrijski kompleks, oblikovanje nacionalnih armad, nenasilne oblike zoperstavlja-nja agresorju, pou~evanje SLO in DS na srednjih {olah in univerzah... Intelektualec (dru‘boslovec) mora misliti in razpravljati o stvareh politike in stalno opozarjati na njene zunajpoliti~ne razse‘nosti. Toda identifikacija znanosti in politike, kjer bi uradna politika temeljila na presti‘u znanosti, nas lahko popelje nazaj v stare ~ase. Korelacija znanosti in politike se mora odvijati na ravni dru‘bene anga‘iranosti inte-lektualecev, ne kot znanstvenikov, ki morajo ostati na ravni objektivne analize dejstev ideolo{ko in vrednotno nevtralni, temve~ intelektualcev kot dru‘benih bitij, ki se pri interpretaciji rezultatov ne smejo izogniti dru‘beni in vrednotni anga‘i-ranosti. In vpra{anje varnosti nedvomno je tak{no podro~je. Toda, ~e je obramboslovje v {e ne tako daljnjem obdobju “klecni-lo” na izpitu znanstvene avtonomnosti in dru`bene anga`iranosti, priznajmo, da se je podobno ali celo slab{e dogajalo s celotnim dru`bo-slovjem na Slovenskem. Obenem pa moramo ob zadnjih obramboslovnih {tudijah (pregled znanstvenega in raziskovalnega dela Obramboslovnega raziskovalnega centra je pregledno podan na koncu pri~ujo~e knjige) ugotoviti ob-~uten premik k profesionalizaciji obramboslovja. Gre seveda za notranje izdiferenciranje obramboslovne teorije, za njeno vklju~evanje v {ir{i mednarodni prostor in za `e omenjeno znotrajdisciplinarno spremembo, ki se ka`e v te`njah po interdisciplinarnem preu~evanju univerzalnega in ve~dimenzionalnega koncepta sodobne varnosti, ne samo kot nacionalne, temve~ tudi kot mednacionalne, skupinske in individualne varnosti, pa tudi ne zgolj kot voja{ke, temve~ predvsem kot politi~ne, socialne, gospodarske, ekolo{ke in druge varnosti. Pri~ujo~i zbornik razprav sku{a ta koncept analitsko in empiri~no predstaviti javnosti kot “strokovno izhodi{~e za slovensko obramboslovno prakseologijo” s povsem jasnimi nameni; poleg teoreti~nih in {tudijskih, prispevati k oblikovanju sistema nacionalne varnosti Slovenije. Bojim se, da je za pri~ujo~o knji`ico to le preambiciozen projekt. Ne samo zaradi tistih tradicionalnih strukturnih lastnosti slovenske dru`-be, ki dolo~ajo politiko oblikovanja nacionalnega varnostnega koncep- 192 PRIKAZI IN RECENZIJE ta, temve~ tudi zaradi na~ina predstavitve tez o tak{nem konceptu v knjigi. Niti najmanj ne dvomim v znan-stvenost, se pravi v teoretsko pod-prtost in metodolo{ko korektnost objavljenih tekstov. Moti pa me premajhna strukturiranost teorij, kar se ka‘e v preve~ splo{nem opisovanju integralnega koncepta varnosti, kjer so njene posamezne dimenzije, v primerjavi z voja{ko in nacionalno, premalo predstavljene tako same kot tudi v razmerju do drugih in do varnosti kot celote. Zato je njihova spoznavna mo~ iz zastavljenega vidika integralnosti varnosti manj{a, kot bi bila ob ve~ji teoretski struktu-riranosti in konkretnosti. A verjetno je to znanstven problem vsakogar, ki se loteva tako obse‘nega dru‘bo-slovnega raziskovanja, kot sta sodobni pojav in koncept integralne varnosti. Z njima se v knjigi podrobneje sre~amo v besedilu dr. Antona Grizolda z naslovom Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti. Gre za klju~en teoretski tekst v zborniku, ki v na{ prostor na nov na~in uvaja vsebinsko in terminolo{ko opredelitev varnosti ter na osnovi spoznanj o varnosti v sodobnih civ-ilizacijsko-kulturnih razmerah in ugotovitev javnomnenjskih raziskav v Sloveniji o zaznavanju ogro-‘anja varnosti postavlja okvirne smernice nacionalno varnostnemu sistemu pri nas. Tako pri njem kot pri mag. Marjanu Male{i~u, ki pi{e o Civilni obrambi v sistemu nacionalne varnosti, pogre{am ve~di-menzionalno in ve~nivojsko analizo o posameznih vidikih ogro‘anja varnosti. Pisca predstavita ob~i me-todolo{ko-sistemski okvir celega niza pojavov ogro‘anja varnosti (in dejavnosti za njihovo prepre~eva-nje), pri ~emer se najve~ zadr‘ujeta na politolo{ki analizi voja{ke in (med)nacionalne varnosti. Samo voja{ko in (med)nacionalno varnost pa podobno, seveda pa iz drugih izhodi{~, politolo{ko in zgodovinsko analizirata tudi dr. France Vreg v ‘e omenjenem besedilu in dr. Anton Bebler v besedilu Jugoslovanska ljudska armada in razpad Jugoslavije. Analize velikih dru‘benih nevarnosti, ki so pod za{~itno pristojno- stjo dr‘ave, npr. vojne, oboro‘eni spopadi, naravne in tehnolo{ke ne-sre~e, so seveda potrebne, a glede na zastavljeni teoretski okvir bi bilo potrebno ve~ prostora nameniti tudi nevarnostim, ki v vsakdanjem ‘iv-ljenju pretijo posameznim dru‘be-nim skupinam in posameznikom, do katerih je dr‘ava s svojim hiper-institucionaliziranim varnostnim sistemom pogosto nemo~na. Pojem “civilne obrambe” je v knjigi, po mojem mnenju, preve~ vezan na dr-‘avo in njeno institucionalizirano dejavnost (npr. civilno za{~ito) v primeru vojnih ali izrednih razmer, premalo pa na varnostno kulturo posameznikov in dru‘benih skupin v vsakdanjem ‘ivljenju. Nasploh je varnostna kultura (npr. ekolo{ka kultura, kultura miru in nenasilja) kot klju~ni pojem koncepta integralne varnosti iz kulturolo{kega vidika premalo tematizirana. Iz antro-polo{ke analize dr. Ljubice Jelu{i~ sicer marsikaj izvemo o tem, kaj si slovenska javnost, v primerjavi z evropsko, misli o varnostnih dilemah svoje dr‘ave, ne izvemo pa, koliko nam bo v zadnjem ~asu mo~no razvit “bojevni{ki duh” pomagal pri zagotavljanju socialne varnosti, kjer se bo “preverjala stopnja legitimnosti slovenske politike nasploh” in ne samo nacionalne varnosti. Konec leta 1990 je bilo Slovence, prav tako kot mo‘nosti dr‘avljanske vojne v Jugoslaviji in intervencije JLA v Slovenijo, strah tudi uni~eva-nja okolja, socialnih nemirov, slabega gospodarjenja, zaostajanja v znanosti in tehnologiji, razprodaje dru‘-benega premo‘enja, mamil in nar-kotikov, staranja prebivalstva, AIDS-a, politi~nih in ekonomskih beguncev... Podobno kot je mag. Darko Lubi v besedilu “Slovenski vojak” analiziral voja{ko dimenzijo varnosti, bi morale biti analizirane tudi pravkar navedene dimenzije varnosti. Pa je o tem malo, ali ni~ povedanega. O~itno obramboslovju v prihodnje ne bo primanjkovalo raziskovalnih podro~ij. Ve~ kot pre-ve~ jih je. A naj ob koncu omenim le {e eno podro~je, ki so ga v knjigi pozabili zapisati, ne pozabljajo pa ga v svojih akademskih aktivnosti. Namre~, izobra`evanje in vzgoja {olske populacije za varnost, mir in nenasilje. Razpotja nacionalne varnosti je torej knjiga, ki bralca popelje onstran ustaljenih pogledov na varnost v sodobni dru‘bi. Dr‘avi nudi napotke, kako naj se organizira, da bo varneje pre‘ivela. Bojim pa se, da se razpotja slovenske nacionalne varnosti ne bodo odlo~ala samo v {karjah klasi~nega politi~no-eko-nomskega modela, namre~ v alternativi “koliko denarja za topove in koliko za maslo”. Stojan Sor~an Demokracija in politi~na kultura Zbornik Enajsta univerza, Ljubljana 1992 Slovo od kulturnika, ki ‘e v svoji eksistenci utele{a narodovo poli-ti~no voljo, ki “je” narod, kolikor je narodnost narojena politi~na dr‘a in organsko zdru‘uje politi~no ob-~estvo, bo v de‘eli (“koju koko{ preleti za dva dana”) bole~ proces. Predvsem za kulturnike in to celo tiste, ki so razvili zavidljivo raven po-liti~ne spretnosti in politi~ne presoje, a so morali na zadnjih volitvah le poklekniti pred dr‘o hladne prera-~unljivosti politike kot umetnosti takta organizacijske ma{inerije in proceduralne tehnologije. Zaton ekspresivne politi~ne retorike kulturnika, obsedenega od vrednot in zamejenega z obsedenostjo identitete, lahko razumemo prav v politi~ni kulturi kulturnikov, v njihovi nezmo‘nosti oblikovanja “prijateljskega sporazumevanja” med razli~nimi subkulturami in {ele nekulturni{ki pragmatiki lahko na pogori{~u strasti oblikujejo koalicijski, pogajalski utrip politi~nega ‘iv-ljenja, ki ga narava politike - to, da neka odlo~itev mora biti sprejeta -izsiljuje takoj, ko je (re)definirano politi~no ob~estvo. PRIKAZI IN RECENZIJE 193 Merjeno s politi~nim vatlom se nam razlo~evalna, izklju~ljivostna politi~na kultura kulturnikov izka‘e kot velikokrat neokusno in v~asih ‘e prav nekulturno ob~evanje med ljudmi, ki niso sposobni potujene kalkulacije posledic svojih dejanj. A merjenje s politi~nim vatlom je v slovenski politi~ni kulturi {e neuveljavljena novotarija, ki v kulturi kot zibelki slovenstva {e ni dobila domovinske pravice. Ogro‘eni kulturni-{ki etos politike pa topos politi~ne kulture zapopade kot Arhimedovo to~ko, s katere je mogo~e politiki brati moralne pridige, npr. da moramo imeti za danes edino resni~no obliko politi~ne kulture demokrati-~no politi~no kulturo, ki je zaradi pomanjkanja demokrati~ne tradicije, gospodarskega zastoja, negacije kr{~anskega izvira njihove moralne osnove, pomanjkljive vzgoje in ostalih “objektivnih okoli{~in” pa~ nimamo. Zbornik “Demokracija in kultura” lahko tako v tej optiki beremo kot politi~no potezo kulturni{tva -pokazati politikom, da lahko v po-sve~enem ob~estvu knjige eminent-ni intelektualci(ke) razli~nih svetovnonazorskih in politi~nih opredelitev ter strokovne usmeritve ne glede na razlike sobivajo zamejeni z represivno toleranco skupnih knji`-nih platnic. Dejansko pa je najve~ji tole-ran~ni dose‘ek zbornika in s tem prispevek k demokrati~ni kulturi nasploh, da so v njem svoj prostor na{li tudi nekateri mlaj{i dru‘-boslovci, ki se niso zadovoljili z razsipanjem mnenj o tem, kaj naj bi politi~na kultura bila, zakaj pri nas ni taka kot naj bi bila in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bila kot naj bi bila, temve~ so se lotili pojmovnega in konceptualnega razmisleka o izvoru pojma, njegovi vsebini in aplikaciji na Slovenijo ter o teoreti~nih utemeljevanjih raziskovanja politi-~ne kulture. Navzkri‘no, dialo{ko branje dokazovanj Igorja Luk{i~a o determiniranosti slovenske politi-~ne kulture s protireformacijskim duhom netolerantnosti, ki se v slovenskih ina~icah korporativizma v tem stoletju izra‘a kot netolerantnost do carstva abstraktnega sveta razvite blagovne ekonomije in mo- derne politike s kriti~no-teoreti~-nim pristopom J. Kolenca, ki v naslonitvi na Habermasa poudarja pomembnost raziskovanja “posredu-jo~ih strukutur” (stranke, organizirani interesi) za razumevanje avtonomije politi~ne sfere do kulturnih vrednostnih sistemov, bi bilo lahko obet, da bomo v bli‘nji bodo~nosti do‘iveli kulturni {ok na{ega kultur-ni{kega premlevanja politi~ne kulture. Od leta 1973, ko je izpod peresa dr. Staneta Ju‘ni~a nastalo prvo in do sedaj edino resno zastavljeno delo o politi~ni kulturi, so se vsaj na podro~ju posredovalnih struktur tudi zaradi kulturnikov zgodile spremembe, ki jemljejo samoumevnost kulturnega determinizma kot pristopa v razumevanju politi~ne kulture. Enajsta {ola bi morala za doma-~ o nalogo kultur nikom nalo‘iti vzpostavitev polja dialo{kosti onstran represivne tolerance skupnih platnic. Dokler pa bodo na hitro se{trikane uvodne misli ostale nepodpisane, njeno ravnateljstvo za kaj takega ne bo imelo pedago{kega pedigreja. Andrej Klemenc Thomas More - kr{~anski humanist Izbrani angle{ki spisi Izbor, prevod in komentarji: Lilijana @nidar{i~ Mohorjeva dru‘ba, Celje, 1992 Do sedaj smo poznali Thomasa Mora v slovenskem prostoru kot avtorja Utopije (prevod je iz{el l. 1958). Socialisti~no-komunisti~ne interpretacije tega dela so opredeljevale Mora kot za~etnika utopi-~nega socializma, prvega utopi~ne-ga komunista ipd. (Kautsky je imenoval Mora za o~eta utopi~nega socializma). [lo je za izrazito enostranske in ideolo{ko obarvane interpretacije, ki so vplivale tudi na sloven- ske filozofe - politike (Ziherl in drugi), od katerih pa se nih~e ni Mora resneje lotil. Tudi spremna {tudija slovenske izdaje Utopije je bila delo srbskega sociologa Vojina Mili}a ter sloni na zgoraj omenjenih interpretacijah. S prevodom izbranih odlomkov iz Morovih angle{kih spisov pa je za Slovence ta enodimenzional-nost v razumevanju Mora prekinjena. Utemeljitelj/za~etnik utopi~ne-ga socializma/komunizma se nam sedaj razkriva kot kristjan, to~neje -katolik, zvest (za ceno svojega ‘iv-ljenja) katoli{ki Cerkvi. Morda se bomo {ele zdaj za~eli zavedati, da je katoli{ka Cerkev Mora leta 1935 proglasila za svetnika. @nidar{i~eva je uvrstila v izbor predvsem tiste odlomke, ki pri~ajo o Moru kot kristjanu (ta tendenca je takoj opazna; nakazana je ‘e v samem podnaslovu) in ~loveku. Zato so ob dveh Morovih biografijah (@ivljenje Janeza Pica, grofa Mirandolskega in Zgodovina Rihar-da III.) v ospredju njegova pisma in duhovni spisi (Dvogovor o tola‘bi v stiski, [tiri poslednje re~i, O Kristusovem trpljenju), ki razkrivajo Moro-vo notranjo dramo; strah pred mu-~enjem in smrtjo (po njegovem mnenju je bil ta strah ve~ji kot bi se spodobilo pravemu kristjanu), strah pred tem, da bi ne bil dovolj trden v trpljenju, hkrati pa ka‘ejo tudi njegovo zaupanje v bo‘jo po-mo~. Skratka, ti teksti nam govorijo o ~lo-veku, ki ostaja vsem sku{njavam, strahovom in vsej notranji negotovosti navkljub zvest svoji vesti -zvest Bogu, ki je sicer zvest kraljev podlo‘nik, a {e prej: zvest bo‘ji slu-‘abnik. Poglavje zase pa so Morovi polemi~ni spisi: Dvogovor, ki zadeva herezije, Poni‘ne pro{nje du{, Ovr‘ba Tyndalovega Odgovora, Apologija, Zavzetje Salema (Jeruzalema) in Bizanca ter Odgovor na zastrupljeno knjigo. Tovrstnega pisanja se je lotil na pro{njo londonskega {kofa Tunstalla, a ga je k temu kmalu prisililo tudi imenovanje za lord kanclerja (25. 10. 1525). Osnovne teme teh spisov so naslednje: a) obramba (katoli{ke) Cerkve, b) obramba duhovnikov, 194 PRIKAZI IN RECENZIJE c) odnos do protestantov. ad a) Za Mora je edino rimoka-toli{ka Cerkev tudi Kristusova Cerkev in zato tudi edina, ki zna pravilno razlagati Sveto pismo. Predvsem v polemiki s Tyndalom zagovarja Cerkev kot dru‘bo, ki je ‘iva, spoznavna na zunaj (in ne nevidna), kot skupnost, v kateri se Bog stalno razodeva. Hkrati s tem pa je Cerkev tudi nezmotljiva (ne more se “nikoli motiti v nobeni bistveni to~ki, v katero smo od Boga obvezni verovati”; p. 135). ad b) O pokvarjenosti duhovnikov razpravlja More predvsem v Dvogovoru, ki zadeva herezije. Pri tem se nasloni na Ezopovo basen, v kateri vsakdo nosi na rami dve mo{nji. V tisto, ki mu visi na prsih, spravlja napake drugih ter vanjo pogosto pogleda. V drugo pa nalo‘i vse svoje napake, si jo zadane na hrbet in nikoli ne pogleda noter. A vanjo gledajo drugi, ki gredo za njim. Tak{na dvojna morala je skupna vsem ljudem in tako duhovniki kot laiki gre{ijo v istih stvareh, s tem da ljudje raje gledamo na pregrehe duhovnikov kot na svoje; vendar More priznava, da je duhovnikov greh toliko ve~ji, kajti njegova dol-‘nost je biti bolj{i. Isto~asno pa More svari tudi pred posplo{eva-njem ravnanja enega slabega duhovnika na vso duhov{~ino. ad c) Med najzanimivej{a po-dro~ja, s katerimi se ubadajo {te-vilni morologi vse do danes, sodi zagotovo Morov odnos do prote-stantizma, ki se je v drugi polovici dvajsetih let 16. stoletja tudi na Otoku vedno bolj {iril, pa tudi vloga, ki jo je imel (glede na svojo funkcijo v kraljestvu) pri preganjanju heretikov. V napadih, ki jih je bil de-le‘en, so mu nasprotniki namre~ o~itali poleg pristranskosti do du-hov{~ine tudi krutost pri ravnanju s krivoverci. Res je, da je More sodeloval pri razkrivanju nekaterih primerov krivoverstva (tudi takih, ki so se kon~ali s se‘igom na grmadi), vendar je bil sam v veliko ve~ji meri aktiven pri cenzuriranju reformatorskih spisov. Ob vseh nasprotujo~ih si mnenjih o Morovi vlogi v boju s protestanti lahko vendarle potegnemo ~rto in zapi{emo nekaj ugotovitev, ki sledijo iz njegovih pole- mi~nih tekstov (predvsem Dvogovor, ki zadeva herezije, Apologija in Zavzetje Salema in Bizanca). More je bil vsekakor otrok svojega ~asa. Zanj so heretiki izdajalci Boga, izdajalci Kristusove Cerkve in edino u~inkovito sredstvo za uni~enje njihovih herezij so bili tedaj veljavni zakoni in sodni procesi, ki so jih izvajali na podlagi teh zakonov. Zato nasprotuje zahtevi, da bi se cerkvenim sodi{~em vzela pristojnost razsojanja v primerih krivoverstev. Tudi s predlogom, da bi odpadnike najprej s prepri~evanjem sku{ali vrniti na pravo pot in bi sodni postopek uporabili le kot zadnjo mo-‘nost, se ne strinja. “Kar zadeva heretike, sovra‘im te njihove pregrehe, ne pa njihovih oseb; silno rad bi, da bi se prvo uni~ilo in drugo re{ilo” (p. 169), se zagovarja v Apologiji. Iz teh spisov je mo~ zaslutiti, da je (kr-{~anski) Bog za Mora najprej pravi-~ni Bog; ljubezen je na drugem mestu. Najprej Bog kot strog a pravi~en Sodnik in nato usmiljen O~e. In ~e izhajamo iz te predpostavke, potem la‘e razumemo njegov strah pred pogubljenjem, pred peklom ter s tem povezano skrb za du{e; kristjani naj raje berejo nabo‘ne, pravoverne spise kot pa da bi se seznanjali s krivoverskimi knjigami. “Bolj{e je (kot pravi Hieronim), da nekatere stvari ostanejo nepoznane, kakor da poznavanje le-teh prinese nevarnost” (p. 178). @e samo pripovedovanje preprostim ljudem o herezijah (ne da bi jih isto~asno spodbijali) se mu zdi bogokletno, kajti zaradi takih stvari lahko mnogi odpadejo od vere. Prav zaradi te nevarnosti More vztraja, naj se od vsakogar, ~e-tudi herezij, o katerih pripoveduje, ne zagovarja trmasto in mu torej ni mogo~e dokazati, da je v resnici heretik, zahteva, naj te herezije s prisego zanika. (O tem vpra{anju se takrat {e {kofi med sabo niso strinjali). Glede na do sedaj povedano o Morovi skrbi za pravovernost kristjanov (katoli~anov) je zanimivo prebrati dodatek, ki ga je @nidar{i~eva uvrstila v izbor, in sicer odlomek iz Utopije (iz{la 1516), kjer Hitlodej pripoveduje o verstvih na tem otoku. Tu se namre~ prepletajo razli-~ne veroizpovedi, vsem pa je skupna vera v posmrtno ‘ivljenje du{e pa tudi to, da po smrti vsakdo prejme pla~ilo za dobro, ki ga je bil storil v ‘ivljenju, pa tudi kazen za vse, kar je bil naredil slabega. Vsekakor so to skupne to~ke s kr{~anstvom. Hitlodej seveda ne pozabi povedati, da so Utopijci za~eli v velikem {tevilu prestopati v kr{~anstvo, potem ko so se seznanili z njim. Za vse vere v Utopiji pa je zna~ilno tudi, da nih~e ne sme siliti drugega, naj spremeni svojo vero; in ~etudi bi bila med vsemi verami samo ena prava - ~e “vlada med posameznimi verami umerjeno in pametno razmerje, potem prava vera prej ali slej s silo svoje resnice (pod~rtala J. K.) prevlada druge in se dvigne nadnje” (p. 244). Osnovno na~elo je torej strpnost. Glede na letnico izida Utopije se seveda pojavljajo razli~ni problemi. Utopija je bila napisana pred verskim razkolom - ali so torej Mora ‘ivljenjske in zgodovinske okoli{~i-ne prisilile, da je ob neposrednem soo~enju z “ogro‘enostjo” svoje vere spremenil odnos do druga~e misle~ih (t.j. do protestantov)? Ali pa je More v Utopiji meril na pokristjanjevanje skoraj ~etrt stoletja prej odkritih indijanskih plemen; je bil torej v svojih razmi{ljanjih blizu nenasilnemu pokristjanjevanju B. de Las Casasa. V kolik{ni meri lahko govorimo o Moru kot protislovni osebnosti (G. Burnet, J. A. Froude, A. Fox)? Ali pa morda protislovnosti pri njem ni, kot trdijo nekateri (npr. R. W. Chambers)? Vpra{anj je ogromno. Slovenski izbor Morovih angle-{kih tekstov je avtorica opremila z natan~nim opisom Morovega ‘ivlje-nja in ustvarjanja ter s predstavitvijo razvoja morologije vse do danes. Oboje se izvrstno dopolnjuje s posebnimi komentarji na za~etku in s podrobnimi opombami na koncu vsakega spisa posebej, pri ~emer je treba omeniti tudi bogato slikovno opremljenost. Poleg kratkega pregleda Morovega ‘ivljenja v letnicah je {e posebej dragocen ob{iren seznam virov in literature, ki obsega vse, od seznama bibliografij do biografskih del in {tudij. Obse‘en opus, ki ‘al poka‘e, kako skromen je slovenski prispevek. Morda se bo v prihodnje to razmerje spremenilo. Jasna Kamin PRIKAZI IN RECENZIJE 195 Andrej Ule Sodobne teorije znanosti Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana 1992 Najnovej{a knjiga Andreja Ule-ta posega na izredno kompleksno podro~je epistemologije znanstvenega spoznanja. Avtor v uvodu knjige pravi, da je prednost dana obravnavi vpra{anj strukturnih oblik znanstvenega spoznanja, soodvisnosti razuma in izkustva pri oblikovanju znanstvenega spoznanja in vloge teorij pri spreminjanju znanstvenega spoznanja. Raz~lenitev dela na posamezna poglavja sledi temu osrednjemu cilju logi~no filozofskega raziskovanja znanosti. Po izhodi{~ni opredelitvi pojma znanosti, njegovi razmejitvi od drugih kognitivnih strategij, kot so vsakdanje izkustvo, filozofija, ideologija in religija, smo od poglavja do poglavja pri~a raz{iritvi epistemolo{kega horizonta obravnavane teme. Avtorju ne gre samo za logi~no analizo form znanstvenega spoznanja. Tudi ne samo za dolo~itev razmerja med teorijo in izkustvom v znanosti. Enak pomen pripisuje analizi {ir{ega epi-stemolo{kega spora med realizmom in antirealizmom in mo‘ni poti preseganja le-tega. ^e sku{amo najprej odgovoriti na vpra{anje, kateri raziskovalni paradigmi avtor v delu sledi, potem je treba na prvo mesto postaviti sodobno analiti~no teorijo znanosti. Analiti~na teorija znanosti kot filozofski dedi~ moderne simbolne logike in logi~nih analiz jezika mu namre~ predstavlja tisto polje raziskovanja, ki se danes ne uveljavlja samo kot najbolj primerno “orodje” racionalne rekonstrukcije spoznavne dejavnosti razli~nih znanosti, temve~ tudi obeta, da bo pri celi vrsti re{itev epistemolo{kih vpra{anj doseglo stopnjo kodifikacije logike in matematike; in po vzoru teh disciplin dose`ene aplikabilnosti za vse ostale znanosti. Uletu ni mogo~e o~itati, da pristaja na logi~no-pozitivisti~no shemo strogega lo~evanja znanosti (teorije znanosti) in filozofije. Njegov diskurz preu~evanja nastopa kot logi~no-filozofski tip analize znanstvenega spoznanja. Tudi v svojih zaklju~nih mislih se vra~a k vpra-{anju, kako “...eksterno osmisliti po~etje teoretikov znanosti” (str. 275). Pri tem je v ospredju njegova zahteva, da moramo pri utemeljitvi sodobnih teorij znanosti neizogibno izhajati iz filozofskega diskurza (neapodikti~ne) racionalnosti. Kljub povrnitvi k ob~i filozofski refleksiji (osmi{ljanje teorije znanosti) ob koncu knjige se ni mogo~e znebiti vtisa iz prvega poglavja, v katerem pi{e o zgodovinskem razmerju filozofije in znanosti, da so avtorju filozofski sistemi zunaj polja sodobnih logi~nih formalizacij znanosti povsem nebistveni. Povedali naj bi bolj malo o problemih sodobne (teorije) znanosti. Toda, je to res mogo~e trditi? Glede na avtorjevo navezanost na tradicijo analiti~ne teorije znanosti je razumljivo, da ga zveza med dru‘benim in kognitivnim v znanosti zanima samo posredno - kot oblika u~inkovanja logi~nih vzorcev znanstvene pojasnitve na dru‘beno in institucionalno organizacijo znanstvenega raziskovanja. Zastopa sta-li{~e, pri ~emer se sklicuje na znanega filozofa znanosti Ernsta Nagla, da “...naravo znanstvene dejavnosti in njeno mesto v sodobni dru‘bi pravilno razumemo le tedaj, ~e skrb- no preu~imo tipe in na~ine znanstvenih trditev kot tudi logiko znanstvenih sklepanj” (str. 25). To ne pomeni, da Ule v okviru analize holizma znanstvenih paradigem - ta nastopa kot kritika trodel-nega pojma znanstvenih teorij (v Carnapovem modelu trodelne razdelitve znanstvene teorije jezik znanstvene teorije razpade na teorijski jezik, empirijski jezik in jezik koresponden~nih pravil, ki omo-go~a delno prevajanje teorijskih stavkov v empirijski jezik) - ni primarno izpostavil socio-psiholo{kih komponent kategorije znanstvene paradigme. ^etudi jih ni celoviteje tematiziral. Je pa zato opozoril na pomen razvijanja empiri~nih tehnik identifikacije raziskovanja znanstvenih skupnosti po vzoru sociologije znanosti, ~e ‘elimo prese~i tav-tolo{kost Kuhnovega definiranja ohlapne kategorije znanstvene paradigme prek znanstvene skupnosti (in obratno). Navezanost na spoznavno-teo-retske probleme analiti~ne teorije znanosti, ki jo avtor knjige “Sodobne teorije znanosti” tudi sam neprestano poudarja, se med drugim ka`e tudi v njegovem osrednjem interesu za spoznavna vpra{anja izkustvenih znanosti. Torej dru`ine znanosti, ki “...poznajo metodi~no opazovanje in eksperiment in imajo `e izgrajene trdne teorije” (str. 14). (V Uletovi specifi~ni klasifikaciji dru`ine sodobnih znanosti se ek-saktnost ne pripisuje enozna~no naravoslovnemu znanstvenemu vedenju, kar je dokaz ve~, da so iz njegovega zornega kota izklju~eni lo-gi~no-pozitivisti~ni stereotipi.) Ta optika gledanja dolo~a njegovo klasifikacijo posameznih oblik znanstvene pojasnitve. Avtorju v za~et-nem delu njegove razprave ne gre samo za utemeljitev razli~nosti znanstvenega od filozofskega in zdravorazumskega tipa znanstvene pojasnitve (slednja sta si ravno tako dale~ vsak sebi), temve~ tudi za to, da na novo premisli rabo nekaterih terminov, vezanih na znanstveno razlago. Zahteva dosledno razlikovanje med naslednjimi pari kategorij, katerih vsebinski pomen se celo v jeziku teoretikov znanosti (ne samo v vsakdanjemu razumu) vse 196 PRIKAZI IN RECENZIJE preve~krat me{a: znanstvena razlaga in znanstvena pojasnitev, znanstvena utemeljitev in znanstvena razlaga, znanstveno razumevanje in znanstvena razlaga. Pri klasifikaciji posameznih oblik in podoblik znanstvenih razlag se Ule opira predvsem na Nagela in Hempla. Tako med popolne razlage uvr{~a deduktivno-nomoteti~ne, deduktivno-statisti~ne in induktiv-no-statisti~ne znanstvene pojas-nitve, med nepopolne pa funkcio-nalno-teleolo{ke, dispozicijske in genetske znanstvene razlage (v skupini t.i. predrazlag se nahajajo okraj-{ane, delne, analo{ke razlage in skice razlag). Ob njegovem podajanju strogih semanti~nih distinkcij in podrobnih klasifikacij je potrebno poudariti avtorjev zaklju~ek, ki je podan v analizi nujnih razlogov za dobro znanstveno pojasnitev. In ta je, da je neizogibna pritegnitev prag-matskega (epistemskega) konteksta pojasnitve v sam pojem znanstvene pojasnitve. Ta predpostavka je bila v tradicionalni Hempel-Oppenhe-imovi teoriji znanstvene pojasnitve zanemarjena. Predpostavka pragmatskega konteksta, ki odlo~i o tem, katera informacija se zahteva pri odgovoru na zastavljeno vpra{anje (Ule se sklicuje na B. van Fraassenovo kritiko Hempla), je lahko primerno iz-hodi{~e za raziskovanje identi~nosti epistemskih struktur nomoteti~nih in ideografskih znanosti. Menim, da bi avtor knjige “Sodobne teorije znanosti” osvetlitvi tega vpra{anja moral nameniti ve~ pozornosti. Ne gre namre~ samo za to, da ugotavljamo paradoksnost situacije, “...da so znanstvene razlage konec koncev vendar le obse`ni opisi, ne pa esencialne razlage” (str. 76). Skozi epistemolo{ki “zarez” v spoznavno strukturo razli~nih tipov znanstvenega vedenja je treba odkrivati tudi njihov mo`ni skupni imenovalec. Naj v zvezi s tem samo omenim, da sodobna sistemska metodologija funkcionalne analize ekvivalent-nosti, ki jo seveda ne moremo imeti za tradicionalni funkcionalni-teleolo{ki tip razlage, saj bi v tem primeru kritika Hempla, da je tu na delu nepopolni tip kavzalne pojas-nitve v znanosti, povsem dr`ala, po- nuja nekatere nastavke za produk-tivnej{e povezovanje metode objektivne hermenevtike in znanstvene eksplanacije. V osrednjem delu knjige avtor analizira mesto zakonskih stavkov v znanstvenih razlagah, protidej-stveno naravo znanstvenih zakonov ter formalno in empirijsko strukturo znanstvenih teorij. Razprave v sodobni teoriji znanosti o protidej-stveni naravi znanstvenih zakonov se po Uletu gibljejo med dvema skrajnima poloma. Na eni strani so zagovorniki humovske teze, da so vsi zakoni le univerzalni pogojni stavki o doslej utrjenih regularnih povezavah med pojavi, ki jim zaradi na-{ega sistema znanja in ekonomije mi{ljenja pripi{emo “nujni” (proti-dejstveni) zna~aj. Na drugem polu so zagovorniki teze o posebni “naravni” (fizi~ni) nujnosti naravnih zakonov. Na{ filozof znanosti zavra~a tako humovsko skepso kot tudi ne-cesionisti~ni apriorizem, saj pri poja-snitvi protidejstvenosti znanstvenih zakonov obe poziciji zaideta v ne-razre{ljive logi~ne, epistemolo{ke in ontolo{ke te`ave. Sam se odlo~i za vmesno mo`nost razumevanja zakonov. Zakone razume kot trditve s posebno vrsto splo{nosti, ki nas privede do svojske neslu~ajno-sti zakonskih stavkov. Te`ave pa nastanejo pri ume{~anju znanstvenih zakonov v znanstvene razlage. Vpra{anje je, ali znanstvene zakone sploh smemo razumeti kot trditve o pojavih oziroma ali jih ne bi raje razumeli kot pravila sklepanja ali kot izjave, ki od zunaj upravi~ujejo razlago. Ule zadnji dve izmed teh treh hipotez, ki so se izoblikovale v analiti~ni filozofiji, zavra~a. Zanj znanstveni zakoni niso niti pravila sklepanja niti upravi~evanja razlag, temve~ so premise znotraj modela znanstvene razlage. Le tako jih je mogo~e imeti za objektivne splo{ne stavke, ki neizogibno veljajo za vse predmete, na katere se nana{ajo. Preu~evanje zakonskih stavkov v znanstveni razlagi ima neke vrste propedevti~no vlogo v razumevanju same strukture znanstvenih teorij. V tem smislu je treba imeti tudi Uletov premik od vpra{anj znanstvenih zakonov k vpra{anjem strukturnih elementov znanstvenih teorij, pri ~emer ima teorije za najvi{ji proizvod znanstvenega dela, za konsistentni in utemeljeni postopek raz{i-ritve problemskega horizonta obravnavane tematike. Predvsem v smeri danes temeljnega epistemolo{ke-ga vpra{anja odnosa teorije in em-pirije v znanosti. Ker vpra{anje, “...kako znanstvene izkustvene teorije uspevajo kljub vse bolj komplicirani in kompleksni formalni (ma-temati~ni) podobi, kljub vedno bolj abstraktnim terminom, ohranjati stik z izkustveno osnovo in celo raz-{irjati znanje o svetu” (str. 135), predstavlja osrednji filozofski problem v sodobni teoriji znanosti, se Ule ni mogel izogniti raz~lenitvi kla-si~ne analiti~ne sheme jezikovne strukture znanstvene teorije na eni in njenim sodobnim holisti~nim kritikam na drugi strani. Sodobni znanstveni holizem dvomi v na~elno razlikovanje opazovalnih in teorijskih terminov v znanosti. Termine pojmuje kot “oblo`ene s teorijo”. Znotraj plejade sodobnih teoretikov znanosti, ki so bili vklju~eni v - ~e uporabimo to obi~ajno sintagmo -izredno kontroverzna razpravljanja o kontekstu odkritja in kontekstu upravi~evanja znanstvenih teorij, Ule nekaj ve~ pozornosti nameni Kuhnu, Popperju, Lakatosu, Feyer-abendu (v zadnjem poglavju tudi Quinu). Tem teoretikom znanosti priznava, da jim je s “{tudijam primerov” iz zgodovine znanosti uspelo izvrstno dokazati veljavnost svojih tez v skorajda nepreglednem polju obravnavanih tem sodobne epi-stemologije. Vendar pa naj bi po njegovem prepri~anju {ele najno-vej{i Sneed-Stegmuellerjevi strukturalni teoriji znanosti uspelo s for-malno-logi~no aparaturo v celoti utemeljiti in pojasniti tak{na centralna vpra{anja sodobne teorije znanosti, kot sta struktura znanstvene spremembe, teorijskost znanstvenih pojmov itd. Kako pomembno vlogo pripisuje Ule strukturalni teoriji znanosti, ki jo ima za eno najbolj izdelanih sodobnih teorij znanosti, dokazuje `e dejstvo, da vse njene klju~ne elemente obdela v samostojnem poglavju knjige. ^esar sicer ne stori niti v primeru Kuhnove ho-listi~ne teorije znanstvenih paradigem, za katero trdi, da je najbolj od- PRIKAZI IN RECENZIJE 197 lo~ilno prispevala k odvra~anju teoretikov znanosti od tradicionalnega trodelnega pojmovanja znanstvenih teorij in odnosa med teorijo in izkustvom. Tako da, kot pravi Ule, ki o~itno parafrazira nam `e znani izrek iz politi~nega besednjaka, po Kuhnovi knjigi “Struktura znanstvenih revolucij” ni bilo in ni ve~ tako kot doslej. Na spoznanja strukturalne teorije znanosti (teorijsko modeliranje) pa se Ule opira tudi v zadnjem delu svoje knjige, ko sku{a najti lasten odgovor na vpra{anje o odnosu znanstvenih teorij do realnosti. Spori med realizmom in antirealizmom v sodobnih teorijah znanosti so zanj spoznavno-teoretsko neproduktivni. Odgovori na vpra{anje o razmerju teorije in realnosti, ki v smislu iz-klju~ujo~nosti - ~e zadevo nekoliko poenostavimo - izhajajo bodisi iz predpostavke o teorijskih strukturah kot “odrazih” realnosti bodisi iz predpostavke o teorijskih strukturah kot enostavnih projekcijah (konstrukcijah) transcendentalne subjektivitete, mu ne zadostujejo. Enakega mnenja je glede poskusov deproblematizacije spora, ki vso zadevo izpeljujejo na vpra{anje konvencij. Problemom in mo`nim teoretskim re{itvam le-teh pripisuje velik pomen. Ne gre mu za deprob-lematizacijo vpra{anj tradicionalne subjekt-objekt epistemologije, tem-ve~ za poskus izvirne obravnave nekaterih njenih dimenzij. V ta okvir je nedvomno treba uvrstiti njegovo specifi~no formulacijo modela stopnjevite in relativne apriornosti centralnih teoretskih zakonov, ki na temelju postopka homologizacije teoretskih in empirijskih modelov znanosti izpostavlja relevantnost internega znanstvenega realizma. Ne pa (metafizi~nega) realizma nasploh. Naj na koncu ponovimo, da je Andreju Uletu v njegovem najnovej-{em delu uspelo temeljito obdelati temeljne probleme sodobne ana-liti~ne teorije znanosti. Delo se med drugim odlikuje tudi po tem, da sku-{a bralcu predstaviti celoten kompleks vpra{anj sodobne epistemo-logije, ne glede na stopnjo logi~ne formalizacije nekaterih teorij znano- sti, ~im bolj razumljivo in sistemati-~no, hkrati pa ta vpra{anja ponazoriti s celo vrsto primerov s podro~ja posameznih (naravoslovnih) znanosti. Delo daje vrsto nastavkov za bolj poglobljen razmislek o perspektivah razvoja sodobnih teorij znanosti. ^etudi ni nujno, da se strinjamo z vsemi avtorjevimi zaklju~ki in ocenami v knjigi, je treba priznati, da delo daje nov, pomemben prispevek filozofsko-teoretskim pre-u~evanjem znanosti na Slovenskem. Franc Mali John Keane Mediji in demokracija Ljubljana, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, 1992 @e avtor sam je v prvih stavkih svojega eseja “Mediji in demokracija” (The Media and Democracy) zapisal, da besedilo odpira ter raziskuje kopico kriti~nih vpra{anj. Od kod izvirajo sodobni ideali “svobode tiska” in neodvisnosti od dr-`avne cenzure? So jih v 20. stoletju uni~ile nove oblike dr`avne cenzure, pojav nadnacionalnih medijskih konglomeratov, ali morda rast elektronskih medijev? Ali nove digi- talne tehnologije, oddajanje prek satelitov ter zbli`evanje radiodifuzije in telekomunikacij te ideale ovirajo ali jim pomagajo? In nenazadnje, ali je na prehodu v novo tiso~-letje svobodno in enakopravno komuniciranje dr`avljanov prek medijev sploh mogo~e, ali pa gre za ne-uresni~ljiv ideal? Avtor je delo razdelil na pet poglavij, ki jih v slovenski izdaji knjige (pou~no) dopolnjujeta {e spremna beseda dr. Slavka Splichala in spremna {tudija dr. Toma‘a Mastna-ka “Pero in me~”. Prvo poglavje z naslovom “Svoboda tiska” povzema klasi~no obrambo svobode tiska, ki po Keano-vi razdelitvi obsega naslednje pristope: 1. teolo{ki, ki je dr`avno cenzuro kritiziral v imenu sposobnosti mi{ljenja, dane od Boga, in ki jo u`i-va vsak posameznik. Dobro znani predstavnik tega pristopa je Milton (Areopagitica), ki se je zavzemal za svoboden tisk, da bi se z njim raz-{irila bo`ja ljubezen in “svoboden ter pameten duh”. Zlo namre~ obstaja zato, da presku{a dobro. Kleveta sobiva z resnico in dobro lahko prepoznamo le, ~e poznamo zlo. Dopu{~anje razli~nih, nasprotujo~ih si mnenj je zato osnovni pogoj za posameznikovo razsodnost in krepost; 2. teorijo o pravicah posameznika; 3. utilitaristi~no teorijo, ki je dr`avno cenzuro ocenjevala kot dovoljenje za despotizem in nasprotovanje na~elu ve~anja sre~e vla-danih. Jeremy Bentham je zagovarjal stali{~e, da so najbolj{e vlade in zakoni tisti, ki ustvarjajo najve~jo mo`no sre~o najve~jega {tevila ljudi. In prav svoboda tiska naj bi bila pove~evalka sre~e; 4. idejo o doseganju Resnice prek neomejevane javne razprave med dr`avljani, ki jo najdemo v zgodnjemodernih an-gle{kih traktatih o toleranci in tisku. V drugem poglavju, ki ima naslov “Deregulacija”, Keane ugotavlja, da je presoja mo~i in slabosti starega diskurza o svobodi tiska in njegova rekonstrukcija ter aktualizacija danes bistvena. V mnogih dr-`avah je namre~ opaziti, da se stari jezik svobode tiska, ki ga je oblikoval etos zasebne tr`ne konkurence, vra~a na oder javnih razprav o prihodnji podobi mno`i~nih medijev. Razprave o tisku in radiodifuziji 198 PRIKAZI IN RECENZIJE potekajo v znamenju staromodnih pogledov o dr`avni cenzuri, posameznikovi izbiri, deregulaciji in tr`ni konkurenci. V tretjem poglavju, ki ga je naslovil “Demokrati~ni Leviathan”, postavi tezo, da jedro vseh demo-krati~nih re`imov dandanes vsebuje seme despotizma. Vstopamo v novo obdobje politi~ne cenzure, obdobje demokrati~nega Leviatha-na, v katerem klju~ne dele `ivljenja dolo~ajo neodgovorne politi~ne institucije. Revidirana teorija svobode tiska mora upo{tevati te oblike dr-`avnega vme{avanja v proces javnega oblikovanja in kro`enja mnenj. Po Keanovem mnenju zlasti pet med seboj povezanih tipov politi-~ne cenzure zaslu`i posebno pozornost: 1. izredna pooblastila (vna-prej{nje omejevanje in cenzura po objavi), 2. dr`avna skrivnost, 3. laganje, 4. dr`avno ogla{evanje in 5. korporativizem. V ~etrtem poglavju, katerega tema so “Javni mediji?”, Keane opozori na vpra{anje, kako naj bi redefi-niran, raz{irjen ter dostopnej{i in odgovornej{i model javnih medijev izgledal v praksi? Katera naj bi bila njegova vodilna na~ela? Kako naj bi se revidiran model javnih medijev spopadel s paralizirajo~imi tendencami tr`no zasnovanega komuniciranja in novimi oblikami politi~ne cenzure v demokrati~nih re`imih? Na kratko, kak{en pomen bi lahko dobila svoboda tiska ob koncu 20. stoletja? V poglavju “Demokracija, tveganja in nazadovanja” zaklju~uje, da je med klju~nimi prednostmi revidiranega modela javnih medijev njegovo teoreti~no in prakti~no priznavanje kompleksnosti. Ni namre~ mogo~e, da bi bili vsi dr`avljani hkrati polno zaposleni posredovalci in prejemniki informacij. Model javnih medijev, ki ga Keane v tej razpravi eksplicitno zagovarja, po njegovih besedah v polni meri upo-{teva osnovna na~ela svobodnega in enakopravnega komuniciranja (Ali ni tudi uporaba besedne zveze “v polni meri” izraz prevzemanja pogosto bahavega zgodnjemoder-nega izrazoslovja?). Ta model naj bi priznaval normativno in empiri~no kompleksnost stvari, in tako naj ne bi ve~ temeljil - tako kot je temeljila klasi~na obramba svobode tiska -na domnevno absolutnih na~elih, kot so bog, naravno pravo, koristnost, Resnica. V preteklosti so torej tesno povezavo med demokracijo in mediji razli~no razlagali. Danes so potrebne nove utemeljitve. Ena izmed njih je tudi pri~ujo~i esej, ki prikazuje, kako “svoboda in enakost komuniciranja” vsebujeta (potencialno) konfliktne svobo{~ine, in predpostavlja, da nista nekaj dokon~no uresni~ljivega. Razlo`iti pojem “demokracija” je na prvi pogled enostavna naloga. A ni tako. Kot zatrjuje Keane, je bitka za pravico do nadzora nad definicijo demokracije bistvena zna~ilnost modernih dru`b. Po njegovem mnenju jo je najbolje razumeti kot `e vsebovani pogoj in prakti~no posledico spoznanja, da je na{ sodobni svet zaznamovan (~eprav nepopolno) s te`njami k filozofskemu in politi-~nemu pluralizmu. Vpra{anja, ki jih spro‘a Keane, v demokrati~nih dru‘bah predvsem res ne bi smela izginiti; ali povedano z njegovimi besedami - tema demokracije in medijev mora za vedno ostati odprta in predmet razprav. Boj za demokrati~nost medijev je namre~ trajen projekt brez dokon-~nih re{itev. Zgodnjemoderni protagonisti svobode tiska so o njej razmi{ljali predvsem kot o boju posameznika proti politi~ni oblasti, v katerem so komunikacijske medije imeli za pasiven ali nevtralen kanal pretakanja informacij. Napa~no so verjeli v svet dejstev ali resni~nosti z natan~no dolo~enim pomenom ter v svet (potencialnih) posami~nih dr‘avlja-nov, ki se racionalno odzivajo na ta dejstva. Opirali so se na preproste primere kompleksnega procesa produkcije, po{iljanja in sprejemanja informacij. Ali kot je pravilno ugotovil tudi Keane, ni jim uspelo dojeti, da so posamezniki “ume{~e-ni razlagalci” in ne vsevedni subjekti. Izvirali so iz modela neposrednega komuniciranja “iz o~i v o~i”, ki ga je poznal gr{ki polis, in domnevali, da lahko v kompleksnih, sodobnih dru‘bah, vsi dr‘avljani enakomerno vstopajo v javno ‘ivljenje. Preproste koncepcije svobode tiska je potrebno prepustiti v korist kompleksnej{ih in bolj diferenciranih pojmovanj. Ena izmed zna~ilno-sti sodobnih dru‘b je dejstvo, da se na podro~ju (mno‘i~nih) komunikacij ne da ve~ izogniti predstav-ni{kim mehanizmom, kar pomeni, da nekateri nujno komunicirajo na ra~un drugih. Problem, kako narediti “medijske predstavnike” odgovorne svojim bralcem in poslu{al-cem, je v zapisih zagovornikov svobodnega tiska obi~ajno ostal neopa-‘en. A tudi Keane, ki je slednje sicer ugotovil, se temu problemu ni posebej posvetil. Poudaril je namre~ le naslednji prioriteti revidiranega modela javnih medijev: razkrinkavanje in odpravo cenzorskih metod sodobne dr‘avne oblasti ter razvoj nedr‘av-nih komunikacijskih medijev. Morda pa bi tukaj moral dodati {e tretjo prioriteto: eti~ni pogled. Zdi se, da se v sodobnem svetu (tudi slovenskih) medijev vse vrti okrog magi~nih besed “svoboda” in “demokracija”. Komunikatorji mno-`i~nih medijev pri svojem delu zahtevajo svobodo, kar poenostavljeno pomeni, da nasprotujejo kakr{nemukoli (zunanjemu) omejevanju. Vendar kljub omenjenim te`njam omejitve obstajajo in bodo vedno obstajale. Najprej so to omejitve, ki se jim kljub demokratizaciji ne moremo izogniti. Gre za vpra{a-nje, ki ga Keane sicer omenja, vendar ga posebej ne izpostavlja: kako kljub deklariranim na~elom demokracije in svobode izpolnjevati svoje demokrati~no poslanstvo, ko pa sodobni komunikacijski procesi nujno vsebujejo komponento pred-stavni{kih medijskih mehanizmov? @ivljenjski svet, ki je predmet na{ih komunikacij, je svet za nas vse, hkrati pa ima vsakdo izmed nas - in tudi medijski akterji in “demokrati” niso izjeme - svoj svet, mi{ljen kot svet za vse. Ali kot bi rekel filozof Husserl - svet, v katerem `ivimo, ga spoznavamo in svoja spoznanja o njem posredujemo drugim, ni absolutna danost, ampak horizont - obzorje, polje in okvir, znotraj katerega poteka na{e zaznavanje, do`i-vljanje, osmi{ljanje in vrednotenje sveta. Akterji komunikacijskega PRIKAZI IN RECENZIJE 199 procesa (ki delujejo kot “predstavniki” drugih) nimajo “nad~love{kih” lastnosti, in realnost, ki jo ho~ejo opisovati, ni “svet tam zunaj”. Vanj so vpleteni in ga s selekcijo ter interpretacijo (re)konstruirajo. Drugi vrsti omejitev pa bi se sicer zlahka izognili (in prav to se dogaja), a je nujno potrebna. Gre za omejitve, ki jih dolo~ajo strokovna usposobljenost, znanje, odgovornost in eti~ni odnos komunikatorjev. Verjetno je aktualizacija nekaterih izrazov klasi~ne teorije svobode tiska, npr. Miltonove “bo`je ljubezni”, koncepta sobivanja dobrega in zla, Benthamovega iskanja “sre~e” in nekaterih klasi~nih idej o toleranci vsaj delno povezana z nastopom postmoderne dobe, ki o`ivlja eti~ne vrednote. Poudarek, ki ga v Keano-vem delu v tem kaoti~nem ~asu najbolj pogre{am, je etika, zlasti v smislu odgovornosti. Tega poudarka bi se morali zavedati tudi slovenska demokracija in njeni branilci v medijih. Slovenski ustvarjalci (medijske) realnosti so se dandanes o~itno z velikim zadovoljstvom oprijeli pri-lo`nosti, ki jim je bila dolga leta odvzeta. Kot da bi hoteli nadoknaditi izgubljena leta in desetletja pogosto delujejo po na~elih sovra{tva in ma{~evanja, celo tak{nega obra~u-navanja, ko lahko vsakdo vsakomur zabrusi skoraj vse - pod krinko pravice do izra`anja svojega mnenja seveda. Resni~no marsikaj se da storiti v imenu svobode - med drugim tudi pozabiti na svojo obveznost odgovornosti za drugega ~loveka, spo-{tovanje njegove druga~nosti ter ko-tolerance. In to je nevarnost, na katero bi morda moralo sodobno delo z obetavnim naslovom “Mediji in demokracija” opozoriti v ve~ji meri. Vpra{anje o mno‘i~nih medijih in demokraciji predpostavlja interakcijo; torej ne le vpra{anje, kako demokratizirati medije, ampak tudi vpra{anje, kak{en je pomen oziroma funkcija medijev v procesu splo-{ne demokratizacije. Povedano dru-ga~e, ni demokratizacije mno‘i~nih medijev brez splo{ne demokratizacije in ni splo{ne demokratizacije brez demokratizacije medijev. Potemtakem gre za podro~je, ki {e zdale~ ni le stvar komunikologov in novinarjev, ampak tudi drugih znanosti. Ne glede na dejansko pomembnost Keanovega eseja za teorijo in prakso (mno‘i~nega) komuniciranja lahko re~em, da je aktualen, ~e-prav vpra{anja, ki jih zastavlja, niso nova. Pojmi, kot sta svoboda in demokracija, bodo vedno burili ~love-kovega duha. Misli o ~lovekovih pravicah v sferi komuniciranja, komunikativni kompetenci, svobodi tiska ter povezavi med mno‘i~nimi mediji in demokracijo verjetno ne bodo nikoli dore~ene. Tisti, ki nam je predmet Keanove razprave bli‘ji, bi sicer te‘ko rekli, da smo v tej knjigi izvedeli kaj bistveno novega. Kljub temu je dobro, da je u~akala lu~ sveta tudi v slovenskem prevodu. Ne le zato, ker na enem mestu zgo{~eno ponuja zbirko {tevilnih pogledov na obravnavano problematiko, ampak tudi in predvsem zato, ker - kot pravi Keane - ni ve~ sporno, da je popolna demokracija neuresni~ljiva, vendar to ne pomeni, naj o tem ne razmi{ljamo ve~. In {e nekaj. @ivimo v ~asu, ko pogosto ravnamo po principu “kar je tuje, je dobro”. Morda pa se vam bo ob branju Keanove knjige - tako kot meni - v novi (bolj{i) lu~i prikazalo znanje nekaterih doma~ih strokovnjakov, katerih prispevki o tej tematiki v primerjavi s Keanovim delom ne dajejo vtisa zaostanka za “razvitim” zahodnim raziskovalnim svetom, kve~jemu celo prednosti. Melita Poler Danica Fink-Hafner “Nova dru`bena gibanja -subjekt politi~ne inovacije” Znanstvena knji‘nica FDV, Ljubljana 1992 V za~etku je bila beseda! In beseda ... Leta 1982 je bila ustanovljena Delovna skupina za ekolo{ko in mirovno gibanje pri Republi{ki konfe- renci Zveze socialisti~ne mladine Slovenije. LDS kot pravna naslednica ZSMS desetletnici tega dogodka ni namenila posebne pozornosti, ~eprav bi se dalo {pekulirati o tem, da je bila celo izvolitev gospoda Dr-nov{ka za ~lana predsedstva stranski u~inek nemira, ki ga je v politiko vnesel govor o novih dru‘benih gibanjih. Danes se o novih dru‘be-nih gibanjih v Sloveniji skorajda ne govori ve~, predvsem pa politi~ni govor in govor o politiki komajda {e kdaj postavi mirovno, ekolo{ko, ‘ensko itd. gibanje kot topos poli-ti~ne identitete. Kaj bi pokazala groba inventura ob koncu jubilejnega leta? Danes imamo mirovni in{titut, ki je konec lanskega maja edini obele‘il jubilej z organizacijo simpozija “NDG - kaj se je zgodilo?” Manjkali so, brez pozdravnih pisem ali opravi~il odsotnosti udele‘be, duhovni o~etje konceptov “NDG” in “civilna dru‘ba”, izmed prvoborcev pa se je simpozija (sicer bolj v funkciji organizatorja) udele‘il le Marko Hren. Zaradi klavrne udele‘be je dvodnevni simpozij trajal le slabo popoldne, v katerem se je pet ali {est udele‘en-cev v glavnem spra{evalo, ali so nova dru‘bena gibanja pri nas sploh bila. Imamo samostojno in demo-krati~no Republiko Slovenijo, uzakonjen ugovor vesti, parlamentarno obliko vladavine, med parlamentarnimi strankami celo neko, ki naj bi po svojem imenu in vsebini izhajala iz novih dru‘benih gibanj, imamo ‘e omenjeni mirovni in{titut, pa Agencijo za prestrukturiranje energetike, ve~ svetovalnih firm s po-dro~ja varstva okolja ter Mre‘o za Metelkovo in ob~asnik Fanzin, razbohoteno in podjetni{ko uveljavlja-jo~ se kulturni milje new agea, gledamo Studio City in Jonasa @. v etru nacionalne TV, za ministra za kulturo pa smo do nedavnega imeli nekoga, ki je na za~etku svoje po-liti~ne kariere ve~krat izustil “NDG” kot “samoupravni socializem”. Nenazadnje, k omenjenim dose‘kom gibanj, ki jih pravzaprav nikoli ni bilo, lahko {tejemo tudi prenovljeno konceptualno zasnovo in podobo revije, ki jo imate v rokah. V lanskem letu pa je kot tretje po vrsti v okviru novonastale Znan- 200 PRIKAZI IN RECENZIJE stvene knji‘nice, ki jo izdaja FDV, iz{lo za objavo prirejeno doktorsko delo Danice Fink Hafner “Nova dru‘bena gibanja - subjekt politi~ne inovacije”. Knjiga ‘e v uvodu da vedeti, da je njen namen pote{iti ambicije, ki segajo onstran abstraktno teoreti~nega poskusa opredeljevanja NDG nasploh. Ujeti po-sku{a neko dru‘beno gibanje (mirovno) oz. slediti usodi neke njegove iniciative v spreminjajo~ih se kontekstualnosti globalnih politi-~nih transformacij, ob tem pa se ho~e izogniti zapadanju v teoreti-~no prazne zgodovinske opise in kljub imperativu heterogenosti pojmovno zapopasti svoj predmet. Kljub temu in ne glede na to, da je pisana po meri in v maniri akademske produkcije, knjiga v podtonih le zadiha v ‘enski pisavi, ki ne skriva, da je bilo njeno gibalo ‘elja, da ube-seduje neko neuspelo, nemo‘no sre~anje med teorijo in akcijo, teorijo o dru‘benih gibanjih in teoretiziranjem z mesta dru‘benih gibanj. Avtorica spada, ~e kri‘amo njeno generacijsko pripadnost s poklicnim polo‘ajem, v tisto “nesre~no” skupino, ki je bila poklicno premlada, da bi oblikovala performativno razse‘nost diskurza o NDG, po institucionalnem polo‘aju pa prestara, da bi bila v srcu NDGjevskih praktik v njihovem herojskem obdobju. Kot biv{a funkcionarka ZSMS in obetajo~a dru‘boslovna znanstvenica je nezmo‘nosti neposrednega odziva na entuziasti~ni imperativ po soudele‘bi sublimno kanalizirala v delo, ki si je glede NDG kot dosedaj edino pri nas zastavilo ambicije, ki presegajo aktivi-sti~no performativno narcisoidno esejistiko “o‘etov” in ustaljeno teh-nolo{ko znanstveno obravnavo v smislu “science as usal”. Knjiga, ki dokazuje, da so bila nova dru‘bena gibanja konceptualno glavni subjekt politi~ne inovacije v prehodu v postsocializem, ne da bi s tem bila oz. sploh mogla biti tudi glavni inovator politi~nih konceptov, ka‘e na “novo poimenovanje sveta” kot enega klju~nih dru‘benih dose‘kov NDG, ki je imel v socializmu neposredne politi~ne u~inke. Govor NDG je, tudi skozi usta predstavnikov politi~nih elit, razklenil pred moderno ob~estvo dru‘benopoliti-~nih skupnosti v razlo~enost skupnosti od dru‘be in le-te od politike in je bil v nasprotju s partikulariz-mom svoje vsebine v tem smislu modernisti~en. Avtorica to na nek na~in vseskozi daje vedeti, ne da bi se tega zavedala. Ob pedantnem povzemanju in vrednotenju main-streama zahodne in doma~e socio-lo{ke in politolo{ke produkcije o NDG in obdelavi empiri~nega gradiva, ki ga avtorica {e obogati z - kar je v na{i politolo{ki literaturi pohvalna novost - intervjuvanjem aktivistov NDG, avtorica spregleda NDG kot diskurzivno realnost in NDG kot travmati~no jedro realnega v samoupravnem politi~nem diskurzu. Mirovnemu gibanju pusti do besede, a se prav na mestu besede ustavi. Zunanjteoretski status besede ima svoje vidne u~inke in posledice v delu samem. Prikraj{a ga za mo‘-nost nekega izziva, ki bi se novih dru‘benih gibanj kot subjekta poli-ti~ne inovacije lotil z inovativno predelavo konceptualnega aparata, prene{enega iz “zahodnoevropske” teorije, in inovativno uporabo “vzhodnoevropskega” politi~nega ‘argona ter z ilokucijsko mo~jo jezika vendarle zadovoljil ‘eljo avtorice kot teoretske sopotnice NDG. Za tak knji‘ni podvig pa verjetno avtorica, potem ko je zadovoljila ‘elji institucije, ne bi imela ve~ mo~i, tudi ~e bi bilo ob razpr{itvi NDG v dru-‘benem mogo~e najti zalo‘nika, ki bi ji bil v tej ‘elji pripravljen stati ob strani. Andrej Klemenc Ian Brownlie Principles of Public International Law 4th edition, Clarendon Press, Oxford, 1990, pp. 748 + XLVIII ^etrta izdaja Brownlievih Na~el mednarodnega javnega prava predstavlja enega vodilnih u~benikov na tem podro~ju. Odlikuje ga jasna ra- zlaga, rigorozna analiza, natan~no navajanje virov in jedrnat obseg. Delo je namenjeno raziskovalcem mednarodnega prava in praktikom, saj obojim nudi pripraven referen-~en okvir za nadaljnjo analizo. K branju vabijo tudi avtorjeve predhodne odmevne objave pri istem zalo‘niku: International Law and the Use of Force by States (1963), Basic Documents on International Law (3rd ed., 1983), Basic Documents on Human Rights (2nd ed., 1981) in A System of the Law of Nations: State Resposibility (Part I, 1983); ter dejstvo, da je urednik Oxford Monographs in International Law in ~lan In{tituta za mednarodno pravo (Institut du Droit International). V primerjavi s celovitostjo strukture Andrassyjeve sheme razlage se Brownlie omejuje le na pravo miru. Pravni pristop dopolnjuje s prou~e-vanjem dostopnih virov iz prakse dr‘av in mednarodnih organizacij ter odlo~itev mednarodnih in nacionalnih sodnih instanc (do za~etka l. 1990). Na tem podro~ju sku{a razbrati vpliv politik in politi~nih konfliktov na vsebino mednarodnopravne ureditve. Ugotavlja, da ocena konsenza dr‘av in z njo povezano mo‘no porajanje pravil mednarodnega prava nista popolnoma identi~ni s stali{~i ene ali skupine dr‘av. Na podro~jih, kjer ni ne strinjanja ne regulacije, pa je mogo~e le nakazati razli~ne tendence. Uvodni del avtor nameni virom mednarodnega prava in njegovemu odnosu do nacionalnega prava. Avtor se ne ukvarja z definicijo mednarodnega prava (= sistem pravil, ki urejajo odnose v mednarodni skupnosti priznanih subjektov) niti se ne spra{uje po njegovi pravni naravi. Brownlieva lo~itev materialnih in formalnih pravnih virov je nekako zavajujo~a. Medtem, ko njegova dolo~itev formalnih virov in velika naslonitev na (preceden-~no) judikaturo nista vpra{ljivi, saj pri tem upo{teva 38. ~len statuta Medr‘avnega sodi{~a v Haagu, pa bi lahko razpravljali o opredelitvi materialnih virov kot “evidenc o obstoju soglasja med dr‘avami glede dolo~enih pravil in praks” (odlo~itve ICJ, resolucije Generalne PRIKAZI IN RECENZIJE 201 skup{~ine OZN in pravo ustvarjajo-~e ve~stranske pogodbe). Saj, kot pravi Nguyen Quoc Dinh (skupaj s P. Daillerom in A. Pelletom) v Droit International Public (3e ed., LGDJ, Paris, 1987), prava ni mogo~e lo~iti od njegovega politi~nega, ekonomskega in dru‘benega konteksta in formalni viri dajejo veljavo in pravno obliko materialnim pravnim virom (G. Schwarzenberger: International Law..., Vol. I, 3rd ed., 1957). Zato je mogo~e (grobo) trditi, da so materialni viri mednarodnega prava (deloma) pokriti s podro~jem pro-u~evanja mednarodnih odnosov. Tema drugega dela je presojanje subjektivitete subjektov mednarodnega prava kot nosilcev pravic in dol‘nosti. Posebne pozornosti so dele‘na pravna merila za nastanek in kontinuiteto dr‘avnosti, kamor poleg treh splo{no priznanih (stalno prebivalstvo, definirano ozemlje in efektivna oblast) uvr{~a tudi sposobnost navezovanja odnosov z drugimi dr‘avami. Slednji pogoj ocenjuje z neodvisnostjo dr‘a-ve, ki se nujno ujema z njeno mednarodno odgovornostjo. V ta sklop sodi tudi vpra{anje priznanja dr‘ave. S stali{~a mednarodnega prava ostaja priznanje diskrecijska pravica vsake dr‘ave, njen nastanek pa posledica dejstev. Ni torej dol‘nost (novo) dr‘avo priznati, mo‘no je voditi politiko nepri-znanja, priznanje samo (de facto ali de iure) pa ima retroaktivne pravne posledice. O konstitutivni doktrini priznanja, ki jo avtor in praksa dr‘av opredeljujeta kot nerelevantno, je mogo~e razmi{ljati s stali{~a dr‘ave - novonastalega subjekta mednarodnega prava, kateri le priznanje omogo~i polno vklju~itev v mednarodno skupnost. O tem je potrebno razmi{ljati tudi ob partikularno delujo~ih (“evropskih”) pogojih za priznanje novih dr‘av v Evropi. V tretjem delu Brownlie obravnava ozemeljsko suverenost, katere predpogoja sta jurisdikcija nad dolo~enim ozemljem (ne glede na to, ~e imajo na njem posamezni subjekti mednarodnega prava posebne pravice), obenem pa tudi (mednarodna) odgovornost za izvajanje te jurisdikcije. Za samo izvajanje ozemeljske suverenosti ni bi- stvena jasna dolo~itev dr‘avnih meja (Izrael), po relevantni doktrini in-ter-temporalnega prava je mo‘en prenos ozemeljske suverenosti, problemati~en je status arkti~nih in antarkti~nih sektorjev, ni pa vpra-{ljiva sposobnost OZN, da upravlja dolo~eno ozemlje. Pomorsko mednarodno pravo predstavlja podro~je mednarodnega prava v nenehnem razvoju, ki mu sledijo prizadevanja za kodifici-ranje vpra{anj. Najnovej{a referen-~na to~ka kodificiranega pravnega urejanja je gotovo Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu (1982), ne smemo pa pozabiti ‘e-nevskih konvencij o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1958 (konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu, konvencija o odprtem morju, konvencija o ribolovu in ohranjanju biolo{kih bogastev odprtega morja in konvencija o epi-kontinentalnem pasu) in judikature ICJ (npr. Anglo-Norwegian Fisheries Case 1951, North Sea Continental Shelf Cases 1969, Fisheries Jurisdiction Case 1974 in Case Concerning the Continental Shelf 1985). Za Slovenijo so med drugim posebej pomembna vpra{anja “drse~e juris-dikcije”, pravice geografsko prikraj-{anih dr‘av in mirno re{evanje pomorskih mednarodnih sporov. ^etrti del se ukvarja z dr‘avno jurisdikcijo. Izhajati je potrebno iz suverenosti in enakosti dr‘av, na kateri temelji celotna sodna kompe-tenca. Suverena enakost je osnova tudi sodni imuniteti dr‘ave (par in parem non habet iurisdictionem). Imuniteta kot procesno pravna ovira jurisdikcije se tolma~i vse bolj restriktivno. Ostane seveda nere{eno vpra{anje razlo~evanja med akti dr-‘ave de iure imperii in de iure ges-tionis kot kriterija dolo~anja sodne imunitete. Prav tako je potrebno lo-~evati med imuniteto v sodnem postopku in nesporno ekstenzivnej{o imuniteto v postopku izvr{be, opredeliti vpliv partikularnega evropskega prava (Evropska konvencija o imuniteti dr‘ave 1972) na nacionalno zakonodajo (United Kingdom State Immunity Act 1978) in nacionalnih zakonodaj kot modelov za dolo~ene re{itve (npr. United States Foreign Sovereign Immu- nities Act 1976, Canadian State Immunity Act 1982, Australian Foreign States Immunities Act 1985) ter oceniti delo Komisije ZN za mednarodno pravo (od leta 1978; posebni poro~evalec S. Sucharitkul). Vsekakor je {ir{e in soglasneje sprejeto dejstvo obstoja predpravic in imunitet v diplomatskem in konzularnem pravu. Opira se na funkcionalno nujnost imunitet in privilegijev pri izvr{evanju nalog, ki jih dr‘ave po{iljateljice zaupajo svojim diplomatskim misijam in konzularnim predstavni{tvom. Kodifikaci-ja je na tem podro~ju najbolj celovita, ~eprav nekatere konvencije {e ne veljajo, oz. jih tudi dolgoro~no ne bo ratificiralo ali k njim pristopilo veliko dr‘av. Pristojnost nacionalnih sodi{~ je najbolj vidna v odnosih dr‘ave do njenih dr‘avljanov. Dr‘avljanstvo kot najbolj pristna zveza dr‘avljana in dr‘ave je sicer institut notranjega prava, ne sme pa presegati okvirov dolo~enih z mednarodnim pravom, saj bi bile s tem kr{ene mednarodnopravne obveznosti dr‘ave. Funkcionalnemu pristopu k dr‘avljan-stvu je tako potrebno dodati na~elo efektivne zveze iz sodbe v primeru Nottebohm (ICJ, 1953 in 1955). Poseben del je Brownlie namenil odgovornosti dr‘ave, ki predstavlja enega najbolj kompleksnih problemov kodifikacije. Za~ne se ‘e pri terminologiji. Obstaja namre~ mednarodna odgovornost za dejanja, ki po mednarodnem pravu niso prepovedana, a iz njih vseeno nastane {koda (liability) in odgovornost za mednarodne kr{itve (responsibility). Do sedaj so se dr‘ave vedno izogibale priznanju lastne odgovornosti in so morebitno {kodo nadome{~ale ex gratia. V nadaljevanju obravnava za-{~ito posameznikov in skupin, najprej problem tujcev in tujega pre-mo‘enja, nato pa problem ~love-kovih pravic in samoodlo~be v mednarodnem pravu. Seveda ne more mimo mednarodnega pogodbenega prava, ki ga ureja Dunajska konvencija o pogodbenem pravu iz leta 1969, morebitno novo pot pa bo dolo~ala (ko/ ~e bo ratificirana) Dunajska konvencija o pogodbenem pravu med 202 PRIKAZI IN RECENZIJE dr‘avami in mednarodnimi organizacijami ali med mednarodnimi organizacijami (1986). Pri obravnavi mednarodnih organizacij se loteva le nekaterih vpra-{anj: subjektivitete, interpretacije konstitutivnih instrumentov - inhe-rentnih in implicitnih pooblastil, odnosa z ne/~lanicami in ustvarjanja lastnega prava. Med sredstvi mirnega re{evanja sporov posebno pozornost posveti sodnemu re{evanju (Meddr‘avnemu sodi{~u v Haagu). V delu, naslovljenem “Prenos pravic in dol`nosti”, pa obravnava nasledstvo dr`ave. Vpra{anje nasledstva nista razjasnili niti sprejeti dunajski konvenciji (o nasledstvu dr`av v pogodbenih zadevah (1978) in o nasledstvu glede imovinskih zadev, dolgov in arhivov (1983)). Konvenciji namre~ nista bili ratificirani, vsebovane norme so dispozitivne, vklu~eno pa je tudi ex post re{evanje problemov (dekolo-nializacija). Zato je potrebno v vsakem posameznem primeru izhajati iz specifi~nosti situacije in njej prilagoditi pogajalski proces. Ta kratek sprehod skozi Na~ela mednarodnega javnega prava ka‘e na pomen Brownlievega problemskega pristopa k obravnavi normativnega in dejanskega v mednarodnem pravu, pravu, ki je nekje na poti med apologijo in utopijo, kot lepo pravi Martti Koskenniemi (From Apology to Utopia: The Structure of International Legal Argument; Finnish Lawyers’ Publishing Company, Helsinki, 1989). Milan Brglez PRIKAZI IN RECENZIJE 203 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* Janez Strehovec Umetnost virtualnih strojev Avtor uvodoma opi{e razli~ne teoretske koncepte, povezane s simulacijo alternativnih sinte-ti~nih svetov, omogo~enih z rabo informati~nih tehnologij, predvsem vsakdanjih naprav, kot sta walkman in PC, in pri tem opozori na novo antropolo{ko situacijo v smislu Baudrillardovega razlikovanja med odtujenim ~lovekom moderne paradigme ter priklju~enim in fraktalnim subjektom telemati~ne dru‘be. V drugem delu razprave reflektira poglavitne koncepte medijske umetnosti, omogo~ene z virtualnimi stroji, med njimi interak-tivnost, prehod od avre h glamourju, izgubo povr-{ine in estetsko inscenacijo novih tehnologij in teorij umetelnega ‘ivljenja (artificial life). Potem ko podrobno predstavi nekaj dana{njih trendovskih umetnin, povezanih z rabo digitalnih medijev, v zadnjem razdelku tematizira poglavitne spremembe, ki jih v tradicionalno esteti{ko teorijo prina{a aplikacija tehnologije virtualna resni~nost na pod-ro~ju umetnosti. Gre za vpeljavo otipa (touch) kot po tradicionalnih predstavah umazanega, vulgarnega ~uta v obmo~je estetskih odnosov, kjer se ob programskih paketih za virtualno resni~nost za~e-nja konstituirati kot, po Heglovih besedah, ~ut teoretik. Umetnost virtualnih svetov stimulira in hu-manizira otip prav tako, kot se sluh mojstri ob glasbi in vid ob delih likovne umetnosti. ¦ Vlado Geri~ Prehod iz liberalne v demokrati~no dr‘avo Prek nekaterih pomembnej{ih del Norberta Bobbia avtor podaja liberalno pojmovanje demo-krati~ne dr‘ave. Prikazan je zgodovinski kontekst nastajanja liberalne dr‘ave v optiki razmejevanja dr‘ave od drugih sfer, uveljavljanja posameznika, ~lovekovih pravic, dru‘bene pogodbe in prehoda iz naravnega stanja. Liberalno dr‘avo sku{a opredeliti v odnosu do kategorij, kot so minimalna in maksimalna, slabotna ter mo~na, ustavna in absolutna dr‘ava. Skratka, opredeljene so neke relevantne poteze zgodovinskega konteksta in bistvene zna~il- nosti liberalne dr‘ave v odnosu do kategorij in pojmov, ki ‘e tradicionalno sku{ajo razlagati dr‘avo. Posebej je obravnavan neokontraktualisti~ni vidik sodobnega utemeljevanja liberalne dr‘ave kot tudi nevarnosti dr‘ave blagostanja, ki se ji zaradi na~ela distributivne pravi~nosti kljub vsemu ni mogo~e v celoti odpovedati. Celotna razprava sku{a pokazati liberalno dr‘avo kot neizogibno v nastajanju moderne demokrati~ne dr‘ave z njenimi temeljnimi odlikami, kot so: ~lovekove pravice, pluralizem, javnost, stranke, splo{ne volitve, ve~insko odlo~anje in ne nazadnje: permanentni mir. Prav permanentni mir je tisto vpra{anje, ki je obi~ajno v koncipiranju demokracije bodisi samoumevno bodisi zanemarjeno. Brez njega pa, tudi ~e bi bila sicer mo‘na, popolna demokracija ni mogo~a. ? ? ? ? Janez Strehovec The art of virtual machines In the introduction the author describes various theoretical concepts, connected with the simulation of alterative synthetic worlds, which can be experienced by using informatic technologies, especially everyday devices such as are walkman and PC, and points to the new anthropological situation in terms of Baudril-lard’s distinction between the alienated Man of the modern paradigm and the connected and fractal subject of telematic society. In the second part of the study the author reflects upon the major concepts of media art created by virtual machines, among them interaction, a passage from aura towards glamour, loss of surface and an aesthetic inscenation of new technologies and theories of artificial life. After a detailed presentation of some of today’s trendy art pieces, connected with the usage of digital media, he in the final section thematizes the major changes, which are brought into the traditional aesthetic theory by the application of the technology virtual reality in the field of art. the touch is introduced as a dirty, vulgar sense, according to traditional concepts, where in Hegel’s terms the theoretical sense is being constituted along with programme packages. The POVZETKI - ABSTRACTS - ZUSAMENFASSUNGEN 207 art of virtual worlds stimulates and humanizes the touch, just as the hearing is getting better by listening to music and the sight by enjoying visual art. ¦ Vlado Geri~ A transition from a liberal into a democratic state By referring to some of the major works by Norbert Bobbio the author describes the liberal concept of a democratic state. The historical context of the emergence of a liberal state in view of the state delimitation from other spheres, the individuum assertion, human rights, social contract and the liberal state in relation to the categories such as the minimal and maximal, weak and powerful, constitutional and absolute state. In brief, the author describes some of the relevant traits of the historical context and the essential characteristics of a liberal state in the traditional manner. Especially the neo-contractualistical aspect of the modern definition of a liberal state is dealt with, as well as the dangers of the state of general well-being, which, however, cannot be totally disregarded, because of the principle of a distributive justice. The study tries to postulate a liberal state as an inevitable context of the emergence of a modern democratic state with the basic characteristics being: human rights, pluralism, public access, parties, general elections, majority decision-making and finally - permanent peace. Permanent peace is precisely the question that is usually self-evident or neglected in trying to define democracy. Even if theoretically conceivable total democracy is not possible without it. ? ? ? ? Janez Strehovec Die Kunst virtueller Maschinen Einleitend beschreibt der Autor verschiedene theoretische Konzepte, die mit Simulierung alterna- tiver synthetischer Welten verbunden sind, welche durch Gebraucht von Technologien der Informatik ermöglicht werden (vor allem Maschinen aus dem alltäglichen Leben, wie z.B. Walkman und PC), und macht dabei aufmerksam auf die neue anthropologische Situation im Sinne von Baudrillards Unterscheidung zwischen dem entfremdeten Menschen des modernen Paradigmas sowie dem angeschlossenen und fraktalen Subjekt der telematischen Gesellschaft. Im zweiten Teil der Abhandlung denkt der Autor nach über die Hauptkonzepte der Medienkunst, durch virtuelle Maschinen ermöglicht, darunter die Interaktivität, der Übergang von Aura zu Glamour, der Flächenverlust und die ästhetische Inszenierung neuer Technologien und Theorien über künstliches Leben (artificial life). Während er einige heutige Trendkunstwerke, die mit dem Gebrauch digitaler Medien verbunden sind, im Einzelen vorstellt, thematisiert er im letzten Abschnitt die Hauptveränderungen, welche in die traditionelle ästhetische Theorie die Applikation der Technologie virtuelle Wirklichkeit auf dem Gebiet der Kunst einbringt. Es handelt sich um die Einführung des Tastsinns (touch), eines nach traditionellen Vorstellungen schmutzigen, vulgären Sinn in den Bereich der ästhetischen Verhältnisse, wo er sich neben den Programmpaketen für virtuelle Wirklichkeit als - nach Hegels Worten - Theoretiker-Gefühl zu konstituieren beginnt. Die Kunst der virtuellen Welten stimuliert und humanisiert den Tastsinn genau so, wie der Gehörssinn durch Musik und der Gesichtssinn durch Werke der bildenden Kunst geschärft werden. ¦ Vlado Geri~ Übergang aus einem liberalen in einen demokratischen Staat Mittels einiger der bedeutenderen Werke von Norbert Bobbio legt der Autor ein liberales Konzept eines demokratischen Staates dar. Aufgezeigt wird der historische Kontext der Enstehung eines liberalen Staates in der Optik der Individuums, der Menschenrechte, des Gesellschaftsvertrags und des Übergangs aus dem Naturzustand. Der Autor versucht den liberalen Staat im Verhältnis zu fol- 208 POVETKI - ABSTRACTS - ZUSAMENFASSUNGEN genden Kategorien zu definieren: minimaler und maximaler, schwacher und starker, verfa-sungsmäßiger und absolutistischer Staat. Kurzum, definiert werden einige relevante Züge des historischen Kontextes und wesentliche Eigenschaften eines liberalen Staates im Verhältnis zu Kategorien und Begriffen, die schon traditionell den Staat zu erklären versuchen. Besonders behandelt wird der neokontraktual-istische Gesichtspunkt einer modernen Begründung eines liberalen Staates wie auch die Gefahren eines Wohlfahrtsstaates, dem wegen des Prinzips der distributiven Gerechtigkeit trotz allem unmöglich in Gänze entsagt werden kann. Die ganze Ab- handlung versucht den liberalen Staat als unausweichlichen Kontext des Entstehens des modernen demokratischen Staates mit seinen grundliegenden Vorzügen zu zeigen. Es handelt sich hierbei um Menschenrechte, Pluralismus, Öffentlichkeit, Parteien, Wahlen, Mehrheitsentscheidungen und nicht zulezt um permanenten Frieden. Gerade der permanente Frieden ist die Frage, die in der Konzipierung der Demokratie normalerweise entweder als selbstverständlich angesehen oder vernachlässigt wird. Ohne ihn jedoch, auch wenn Demokratie sonst möglich wäre, eine vollständige Demokratie wäre hingegen gänzlich unmöglich. POVZETKI - ABSTRACTS - ZUSAMENFASSUNGEN 209