Št 641.
V Ljubljani, petek dne 8. decembra 1911.
Leto 11.
t PountzM itevilka • vioarjtv
•nnao« Ureja mk lil — Mi od naMjah
I
la
& **«], «1» ponedeljkih ok M.*>-v Ljttbljtnl v aprtvaUhra K MOL * 4Mtavl|aaJeai iu dom K 1*M; a poštt K It-** paUeUre K te-, čttrtleteo K *-> K IH. *■ ha—atv aakriatao K TaMon itevilka 808.	i
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna številka 6 vinarjev t
Uredniitvo In upravntttvo je v Frančiškanski ulid & Doplai *e pokljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m as vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, -.mrt-aica, poslana in aahvale vrata 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust Za odgovor je priložiti lamko. :	Telefon	itevilka	303.	s
Zgrešena pot.
Oportunizem v politiki je večkrat lahko dober in koristen in tudi pozebo sklepanja kompromisov uvide-vamo večkrat, ali od vsakega kompro-®isa moramo imeti nekake koristi, ker sicer se ne izplača kompromisov sklepati.
Slovenci se nahajamo v izredno težkem položaju, mi ne samo da ne moremo izvojevati nobenih pravic, temveč se zastonj trudimo, da bi obvarovali one drobtinice pravic, ki smo jih v teku dolgotrajnih in težkih bojev komaj dobili. Na vseh koncih in krajih nazadujemo, ker narod, ki je na znotraj že skoraj popolnoma obupal, ne more niti na zunaj pokazovati nobene odločnosti in naši narodni sovražniki, nam sovražni vladni sistem dela z nami kar hoče.
Slabo je z nami in vedno slabejše bo, ker smo prišli že tako daleč, da helamo kompromise že na vse strani m vedno, ne da bi imeli od tega kake koristi, ker sklepamo kompromise tako, kakor bi brez njih živeti ne mogli, kakor bi to bila maksima vsega našega političnega življenja. Mi smo slama, ki se takoj vžge in takoj tudi vgasne, mi kričimo in vpijemo samo 2ato, da potem lažje molčimo in prenašamo težke udarce, ki padajo po naših hrbtih . . .
Odločne besede, ki jih govorijo narodi, zavedajoči se svoje življenske moči in opravičenosti svojih zahtev, se zdijo nam pregrešne, mi nimamo poguma, da bi jih izgovarjali, vse naše zahteve prihajajo na merodajna mesta v obliki ponižnih in sramežljivih prošenj. Demoralizirani smo do kosti, pri nas ni nič velikega, mi umiramo in sicer umiramo bedno kot berač za plotom . . .
Že dolgo se ni zgodilo, da bi nas kak avstrijski minister tako razžalil, kot nas je razžalil dr. Hochenburger, ki se ni zadovoljil z navadno klofuto, kot so nam jih dajali drugi ministri do sedaj, temveč nas je prav Pošteno obrcal, tako, da mu tega noben drugi narod ne bi odpustil, samo Pri nas je bilo mogoče, da se je eni (klerikalni) stranki to še dobro zdelo m da se je druga (narodno napredna) stranka kmalu nato sprijaznila z vlado, katere član je dr. Hochenburger.
Govorimo samo in izključno s slovenskega narodnega stališča, ki nam je pri presojanju našega javnega življenja edino merodajno in zato nam je težko očitati narodno - napredni stranki, v kateri edini vidimo nosite-Ijico čistega slovenskega nacionalizma, mlačnost in neodločnost, ali še težje bi nam bilo molčati, ker: ,qui tacet, consentiri videtur*, kdor molči, potrjuje, oziroma v tem slučaju pritrjuje, »ni pa ne moremo pritrjevati vstopu naprednega slovenskega poslanca dr. Ravniharja v vladno večino, ki podpira ^lado, katere član je dr. Hochenburger, Elsnerjev zaščitnik.
Ne zahtevamo, da bi stal dr. Rav-*ihar v državnem zboru popolnoma
osamljen, četudi bi ga rajše videli osamljenega kakor kot člana oportunistične mladočeške stranke, pripravljene vedno na sklepanje kompromisov. Mož, ki vživa tak oseben ugled, kot ga vživa dr. Ravnihar, bi našel mesta tudi drugje, v družbi mož, ki premorejo kaj storiti, ne da bi zato sklepali kompromise z vlado, v kateri sedi kot justični minister zagrizeni nemški na-cionalec dr. Hochenburger.
Svoječasno se je govorilo o ustanovitvi slovanskega naprednega kluba v državnem zboru. Ali je to neizvedljivo? Po našem mnenju nikakor ne! Jedro je že tukaj, češka napredna ljudska stranka, pod vodstvom nad vse simpatičnega prof. Masaryka, ki ima v državnem zboru 16 poslancev, torej več kot mladočeška stranka.	V	tak
klub naj bi vstopil napredni ljubljanski poslanec, v tak klub bi vstopila lahko dva hrvatskega poslanca (dr. Josip Smodlaka, dr. Tresič-Pavičič)	in	oba
dalmatinska srbska poslanca,	ker	no-
beden od teh štirih dalmatinskih poslancev se ne more počutiti dobro v družbi z drugimi, konservativnimi dalmatinskimi poslanci. Našel bi se še kak napredni Malorus, morda tudi še kak poljski poslanec — na slovenskega »naprednjaka* dr. Gregorina	se	ni-
kakor ne bi moglo računati — in tak slovanski napredni klub bi bil v državnem zboru res elitni klub, ki bi vžival dovolj ugleda in bi bil tudi dovolj močan, da bi ga morali vsi vpoštevati.
To bi bilaprava pot za ljubljanskega naprednega poslanca, pot pa, po kateri hodi sedaj, moramo smatrati za zgrešeno.
Klerikalci in Praga.
V sobotni številki je »Slovenec* milo zatarnal, da slovensko napredno dijaštvo očrnuje slovensko katoliško gibanje pred češko javnostjo, ker trdi, da slovenski katoliški krogi hujskajo proti Pragi in hočejo predvsem preprečiti zvezo s praškim vseučiliščem. »Slovenec* pravi, da je ta trditev nespametna. Mi pa pravimo, da ta trditev ne samo ni nespametna, ampak da povsem odgovarja resnici. To hočemo podpreti z d o k a z i.
Dne 11. avgusta je pisal »Slovenec*: V liberalnih listih se zadnje čase večkrat bere, da se v Pragi polagajo temelji slovenske visoke šole, in izvršilo se je tudi neko imenovanje, ki kaže, da se od gotove strani res na to dela, tako da znamo v kratkem času stati pred izvršenim dejstvom. Z ozirom na to pa, da je večina slovenskega ljudstva odločno zoper to, da bi se koncentrirala slovenska dijaška mladina v Pragi in da bi se ondi iz-kuhali profesorji za našo bodočo univerzo, si usojamo merodajne kroge uprašati, ali vedo, kako je s to zadevo? Kar na skrivaj se fabricirajd liberalni docenti in delajo priprave, ne da bi imeli tu besedo tisti, ki so poklicani v imenu slovenskega ljudstva govoriti. Mi smo že enkrat izjavili, da
Prage ne kot sedež ne kot pripravljalnico slovenske univerze nočemo.
Dne 1J. avgusta je pisal »Slovenec* : Na naše vprašanje, kaj je z do-centurami v Pragi in kaj je o tem našim merodajnim faktorjem znano, odgovarjajo liberalni listi, da vlada ne bo vprašala S. L. S., če sme potrditi slovenske docente, ki se hočejo v Pragi habilitirati . . . Katoliška večina slovenskega ljudstva je zoper Prago in nikakor ne sme priti do tega, da bi se skrivaj ondi odgojili slovenski slo-bodomisleci za bodoče profesorje na naši univerzi.
Dne 16. septembra je pisal »Slovenec* : Večkrat smo že poudarjali, da je ozračje praškega Masaryka, okoli katerega se ves liberalen študent v Pragi suka, še strupenejše in kvarlji-vejše od Dunaja in Gradca. Liberalen študent z Dunaja in iz Gradca je sicer liberalec ... a ohrani vendar vsaj iskrico krščanskega svetovnega nazi-ranja. Kar pa pride iz Prage, to je pa gol cinizem.
Dne 28. septembra je pisal »Slovenec*: ... da je liberalna mladina začela rapidno padati Odtedaj, odkar zahaja v Prago ... V Pragi je atmos- | fera strupena.
Toliko za enkrat, ker vsega ne moremo citirati, kar je »Slovenec* že napisal proti Pragi in proti praški univerzi, ker nimamo pri rokah dotičnih številk. Zadovoljiti se seveda ne moremo in ne smemo samo s tem, da v našem listu objavimo, kar je »Slovenec* pisal proti Pragi in češki univerzi. Treba bo vse to povedati tudi merodajnim krogom na Češkem, da se temeljito na podlagi »Slovenčeve* pisave ovrže klerikalna laž, da slovensko napredno dijaštvopo krivici očrnuje slovensko k a t o 1 i š k o gibanje pred češko javnostjo z očitanjem, da slovenski katoliški k r o g i h u j s k a j o proti Pragi in da hočejo preprečiti zvezo s praškim vseučiliščem.
Češka javnost naj naše klerikalce do dna spozna, kakoršni so v resnici!
Iz slovenskih krajev.
Iz Mekinj. (Mekinjskih orlov ali kakor ljudje pravijo čukov olika.) Izid volitev v občini Mekinje, kjer so sedaj zopet izvolili za župana »Sporna*, ki bode le prikimaval župnikovim nasvetom, je naše nadebudne »Čuke* tako navdušil, da so na ta račun pričeli skladati pesmi, kojih radi dostojnosti nečemo zabiležiti, in jih v pozni nočni uri popevajo po vasi. Vprašamo župnika Riharja, ki se dela nad_ vse pobožnega, čemu teh fantaliv, ki bi morali hoditi še s kokošmi vred spat, v njegovem izobraževalnem društvu ne nauči lepših čednosti kakor so ponočevanje, pijančevanje, kvartanje, prekli-njevanje, suvanje in še druge take
stari. Slavno žendarmerijo v Kamniku pa opozarjamo na to, da ima 18 let stari Weinwurm Janez po domače »Imamov* revolver in Slatner Peter p. d. »Logarjev* pištolo, s kojim orožjem po godiških vrtovih streljata, kar je nedopustno in lahko bi se prigo-dila največja nesreča, če se jima orožje ne odvzame in eksemplarično ne kaznujeta. Sploh bi bilo dobro malo več pozornosti obračati zlasti »čukom* v Godiču, ki ob sobotnih, nedeljskih in ponedeljkovih nočeh po vasi vpijejo in razgrajajo, da ljudje spati ne morejo. Lepo znamenje je to in slabo spričevalo za župnika, da so ravno dečki pod njegovim okriljem najbolj razuzdani Razni »čuki* drug drugega podkupujejo, da druge dostojne fante v cerkvi sujejo in jim na cestah obetajo, da jim bodo čeva zmešali. Lepa vzgoja to, kajne g. župnik Rihar? Če ne bodete mladine podučili in jo odvadili takih ' čednosti vi sami, bomo prisiljeni vkreniti, da jih o dostojnosti poduči kazensko sodišče. Če vam bo to v posebno čast, dvomimo.
»Godičan*.
Iz Kamnika. — Osumljenec, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi uboja črkostavca Ivana Luža je vže davno iz zapora izpuščen; cela zadeva pa je nekako zaspala, ker oblastva se prav nič ne potrudijo, da bi se našel storilec. Uboj Lužar-ja, ki je bil tako miren in blag Človek kriči do neba, zato ne bomo preje mirovali, dokler se ne najde zlobnež, ki je mirnemu sprehajalcu zadal smrtni udarec. Pozivljemo kompetentna oblastva naj zadevo resno zasledujejo, saj so nekatere priče vendar podale toliko gradiva, da bi ne bila posebna težkoča najti pravega zločinca.
Iz Kamne gorice. (Občinske volitve.) Kakršno je bilo Kapusovo županovanje, take so tudi vse priprave za nove občinske volitve. Že imena v volilnem imeniku so temeljito zmešana, a sedaj se Kapus kljub temu iz strahu pred izidom volitev, ne upa izdati glasovnic. Volitve se vrše že 9. t. m., a glasovnic še nima nihče. Pa morda ja ne zato, da bi lažje pridržal njemu nakloniene odbornike. Seveda! vaška brezbrižnost se mora temeljito izrabiti, kajne očka župani Mogoče vam še privolijo, da prodaste kak svet za šolski vrt in ga potem sami kupite po 3 krone meter. No, če kdo reče, da ni prav, se pa sporoči po sv. Matiju, da je liberalec in verjeti mora, kdor je kaj dobil iz ubežnega zaklada. Pa tudi mesa vam ne bo primanjkovalo, ker vam bodo občinski lov brez dražbe pustili za 5 gld., kakor se sodi že iz leta 1873. No, saj so možje, da se lahko dela, kakor pravite, zato pa pri občinskem odboru zadostuje beseda: »9000 K imam prihranjenih, ne da bi se pokazala knjižica in povedalo koliko je obresti in verjelo se bo I Delavstvo pa itak ne sme zvedeti, da ima premoč v občini.* § 18 volil. obč. reda sicer pravi, da mora očka župan, takoj ko se razglasi dan volitve, volilcem tudi razdeliti glasovnice, a pl. župan ima slab vid in je najbrže spregledal ta
LISTEK.
Nostradamus.
Oospod de Croixmart, ki je stal nepremično sredi svojih oborožencev, krikne mahoma povelje. Lokostrelci navale na Renolda. Marija pritisne roke na senci, jecljaje:
»Njegova mati?... Torej sem... izdala krvniku... njegovo... mater?«
Moški preklinjajo in kažejo vojakom pest. Zenske jokajo in ihte. Gospod de Croixmart sluti, da se pripravlja nekaj zlega. Lokostrelci naskakujejo Renolda brezuspešno...
»Primite ga!« rjove Croixmart.
»Njegova mati! Ona je njegova mati!« hrope Marija, in tema se ji dela pred očmi.
V.
Upor.
Na trgu nastane viharen hrup. Tolpa razcapanih, besnih ljudi je pridrla, da nihče ne ve, odkod. Ravno, ko hočejo CroixmartOvi lokostrelci zvezati Renolda, ki je nazadnje opešal in se zgrudil na kolena, ga primejo in odneso ljudje, ki kličejo:
»Pogum! Maščevati hočemo blago »Previdnost«!«
- »Prokleta bodi ovadilka,« mrmra Renold. »Gorje hčeri Croixmartovi!«
En žarek pa ga ni zapustil v tem groznem trehotku; preden se Renold onesvesti, zašepetajo njegove ustnice blagoslovljeno ime Marije ...
»Lilija! Lilija, naprej!«
»Po njih! Udri! Bij! Naprej, Dvor Čudežev!«
»Sekaj, Trinquemaille!«
»Sveti Pankracij nam pomagaj! Bij, Stra-pafar!«
»Millo dious! Kolji, Corpodibale!«
»Bouracan, p...o dio, reži, davi, kolji! Po njih!«
Štirje mladi capini vodijo napad; razcapana obleka visi od njih na vse strani, a bore se kakor Štirje vragi in netijo krvavi ples...
Marija se dtži krčevito na svojem oknu in gleda; njene oči se ne morejo odtrgati od grmade. In zdajci, rpahoma zaori krik groze in sočutja: kol se je porušil v žerjavico! Ubogo truplo čarodejke je izginilo... Strašno trpljenje je končano. Mrtva je blaga mati Renoldova; nič več ne trpi. V žerjavici leži samo šč očrnela kepa brez človeške oblikč in razpada v pepel. Z mučnim naporom se Marija odtrga od okna; v njenih očeh ni solz, njen obraz je kakor otrpel.
»Končano je!« zamrmra tiho sama pri
sebi.
Da, zanjo je končano vse na svetu, kajti bistvo njenega življenja je ljubezen, med njo in Renoldom pa leži zdaj prokletstvp, leži mrtvo truplo njegove matere. Bežati! Santo ta volja živi še V njej; vse ostalo se je pogreznilo kdo-vekam. Iti kamorkoli in umreti, ne da bi videla Renolda!... Obtne se k žeriški, ki kleči v smrtnem strahu v kotu sobč:
»Bertranda, jaz pojdem odtbd. Ali hočeš iti z mano?«
»Da, da. To je strašilo. Pojdiva, gospodična. Oh, ti kriki! Umrla bi od groze...«
»Vstani. Čas je, da greva,« pravi Marija, šklepeta je z zobmi.
»Toda vaš oče! Kaj bo z Očetom?«
»Zdaj nimam več očeta, Bertranda. Ali hočeš, da odidem sama?«
»Ne, ne, saj pojdem z vami! O sladki Jezus, kako se koljejo na trgu!«
»Ali pojdeš!« se huduje deklica, vsa besna od strašnih čuvstev, ki navdajajo njeno dušo.
Previdna kljub svoji boječnosti, pograbi gospa Bertranda v naglici vso zlatnino, drago kamenje in bisere. Po skritih stopnicah zapustita ženski.hotel; in Marija de Croixmart se oddalji od hiše svojega očeta, ne da bi se ozrla nazaj. • •
Na trgu, blizu hotela Croixmart, se brani še kakih dvajset lokostrelcev. Sredi njih stoji go-spbd Gerfalt, mračeh in bled; roka mu je trudr na od boja, njegov meč okrvavljen do ročnika. Še se brani, in smehljaj obupnega ponosa mu igra na ustnicah.
»Nič pardona! Bij, kolji!«
»Ne vdajmo se! Živel kralj!,..«
»Štrapafar, viyadiou! Corpodibale!«
»Bouracan! TrinquptnUille!«
»V ogenj z njimi! Na vrv! Na pogibel jim!«
Strašen poriv; naval razcapanih bitij; plOha krvi; zverinsko sopenje besne množice... in glej, zdaici se zvrne peka} po tleh: človeško telo, ki pada po njem na stotine blaznih, gnev-nih oboroženih'rok! Gromovit vivai zaori naokrog; vihar nečloveškega grojibta'!. Na tleh leži truplp, raztrgano, razmesarjeno, razsekano na kosce... Iri ta glava! Ta bleda okrvavljena glava, ki jo nosijo na sulici okrog, je glava Gerfalta, gospoda de Croix-raart, profosa-nadsodriika! VedeŽevalkina pro-robka se je izpdlnila!... Trg Grčve se izprazni v par minutah; vsa vrata se zaklepajo, vsa usta molče; mrkla tišina plava nad velikim mestom. Pravica je storjena!
paragraf, da bi se vaščani predolgo ne razgovarjali o volitvah.
Iz Maribora. »Dramatično društvo v Mariboru* vprizori dne 10. decembra 1911. v gledaliških prostorih Narodnega doma žaloigro »Razbojniki*, katero je Spisal Friderik Schiller, poslovenil pa Franc Orehek. Sodeluje orkester »Glasbenega društva*. Blagajna se odpre ob 1h 7. uri zvečer. Začetek t o č n o ob V2 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, trgovcu, Zg. Gosposka ulica 33. Dramatično društvo pričakuje, da se bo slavno občinstvo tudi te igre v obilnem številu udeležilo kakor zadnje igre »Trnjulčice", ki je povsem dobro vspela. Igralci so bili izborni, posebno so se odlikovale dame. Kei se tudi to pot igralci jako pridno pripravljajo za nadeljski nastop, je uspeh igre skoraj zagotovljen. Torej vsi narodno čuteči Slovenci in Maribora in okolice v slovensko gledališče dne 10. decembra 1911.
Iz Trsta. Vse premalo zanimanja je za javno ljudsko knjižnico pri Sv. Jakobu. Šentjakob-čani I Izobrazba je nestrankarska in za naš slovenski razvoj v mestu samem neobhodno potrebna, zatorej posečajte v večjem številu knjižnico. Knjižnica je opremljena z najnovejšimi in najmodernejšimi deli domačih in tujih (v prevodih) pisateljev. Šteje okrog 700 del in je odprta vsak torek in soboto od 7. do 9. ure. Pristopajte novi člani!
V javni knjižnici čitalnic e p r i S v. J a k o b u se je izposodilo v mesecu oktobru 48 knjig, je bilo 52 obiskovalcev in so pristopili 3, izstopili pa 3 člani; v mesecu novembru se je izposodilo 68 knjig, je bilo obiskovalcev 68 in je pristopilo 9 članov — izstopil nihče. Vseh vpisanih članov je sedaj 71, kar nam za javno knjižnico nikakor ne more zadoščati.
»Čitalnica* pri Sv. Jakobu ima sedaj vsak dan od 6 ur dalje na razpolago tudi vse slovenske časopise (dnevnike): »»Edinost*, »Jutro*, »Slovenski Narod*, »Zarjo*, »Slovenca* in tudi »Slov. Ilustrovani Tednik1* Šentjakobčani, izrabite priliko in pridno zahajajte čitat v »Čitalnico!*
Iz Trsta. Miklavžev večer »Šentjakobske Čitalnice* se vrši danes v petek ob 7. uri zvečer v prostorih »Konsumnega društva* nasproti cerkve. Upamo, da se te domače zabave vde-lezi obilo šentjakobskega občinstva, posebno ker ni nikake vstopnine. Darila, kolkovana z narodnim kolkom se sprejemajo v Čitalnici alj pri družini Firm nad Čitalnico. Zajedno vabimo vse dobromisleče Šentjakobčane, naj se vpišejo v Čitalnico, ki kljub malenkostni članarini (30 vin. mesečno) nudi članom priliko do vsestranske izobrazbe. Goji namreč petje, dramatiko in ima svojo glasbeno šolo. Ima tudi lepo število časopisov ter vzdržuje krasno knjižnico. Vsaki četrtek prireja izobraževalne večere ter predavanja. Torej široko polje za izobrazbo in ker dandanes vsak toliko velja kolikor zna, pričakujemo, da se bodo vsi Šentjakobčani tesno oklenili Čitalnice.
VI.
Pepel grmade.
Prišel je večer. Pomalem je noč razgrnila svoj širni plašč, po trgu in po ugasli grmadi. Na shlajenem pepelu je brlela svetilka kakor mrtvaška Ješčerba; okrog pepela pa jebodil moški ter ga razkopaval z drhtečimi rokami; bil 1» bled kakor prt;, zdajpazdaj se mu je utrnila solza in kapila v pepel. Vsak hip se je sklonil ta čudni paberkovalec, pobral s . pobožnostjo belo koščico in jq rahlo položil v hrastovo skrinjico. Na to si je otrl čelo z roko in nadaljeval svoje delo. Zdajci pa je padel iskalec na kolena: našel je bil obsojenkmo glavo, ki, so se je plameni komaj dotaknili, dočim je tejo zogljenelo. Rame nočnega delavca so se stresle v krčevitem ihtenju; sklenil je roke in zamripral:
»Mati! •.»«
Ta hip se je pojavila na vogalu trga Grčve Marija de Croixmart in se napotila počasi prod temu kupu pepela, ki je bil še pred par urami plameneča grmada. Bila je v žalni obleki, črni in beli, po šegi tedanjega časa; in ta Žalnp obleka je veljala Renoldovi materi... Strašna smrt očetova ji je bila še neznana. Česa je torej iskala Marija de Croixmart, sama in ob tej uri? ppspevša do grmade, je dvignila glavo ih ugledala moža...
»Renold!« je zaječala in omahnila. »To jp bil torej namen neznane sile, ki me je griala seitjkaj! O Bog, ali hočeš, da sliši hči Croix-martova na lastna ušesa, kako jo sin obsojenke preklinja!...«
Hotela se je umakniti, odskočiti, pobegniti; ta hip pa je Renold dyighil oči ter jo zagledal!.. Marija je stala kakor odrevenela; Renold pa je izpregovoril s čudno nežnim glasom:
____________________ (Dalje.)
DNEVNE VESTI.
O vstopu dr. Kramžfa v vladni
tabor piše praška »Samostatnost* med drugim: Da bi se bil izpremenil sistem, tako ni hotel lagati dr. Kržmaf niti sebi niti narodu: priznati pa, da češki gospodje poslanci vstopajo v službo istemu sistemu, ki je prej nosil ime Bienerthovo in zdaj nosi ime Stilrgkhovo, tega si vendar ni upal, kajti to bi že ne’bil več pogum, to bi bila že frivolnost in cinizem. — Kar piše praška »Samostatnost* o dr. Kramžru, to velja v isti meri tudi o dr. Ravniharju.
Jezikovna praksa pri naj višjem sodnem in kasacijskem dvoru. V časopisu »Union* je priobčil neki slovenski jurist dva članka o temi »Die Sprachenpraxis beim obersten Gerichts- und Kassationshof*, kjer se peča z brezpravnostjo Slovencev pri na j višjem sodišču in sploh pri sodiščih. Koncem članka prihaja do zaključka,; da se Slovenci ne moremo ogrevati za kabinet, v katerem funk-cijonira kot justični minister dr. Ho-chenburger, ki je najhujši sovražnik slovenskega naroda in pravi: »Es ist ganz ausgeschlossen, dass eine ehrli-che slldsiavische Partei ein Ministe-riutn unterstiltzen kčnnte, welches das Justizministerium den Deutschnationa-len ausliefert.* Popolnoma izključeno je, da bi mogla poštena jugoslovanska stranka podpirati kabinet, ki izroča justično ministrstvo na milost in nemilost nemškim nacijonalcem.
Začenja se doba pozitivnega in blagonosnega dela, našim občinam se odpirajo nove perspektive — tako trobenta na koncu uvodnega članka z naslovom Eseles včerajšnji »Slovenec*. Ima prav. »Začenja* in »odpira* se pri nas že silno dolgo, samo to je zlodej, da se nikdar noče res »začeti* in »odpreti* — in se tudi nikdar ne bo, dokler bo na Kranjskem na krmilu Eseles, ki se sicer širokousti z obljubami, ne stori pa ničesar.
Interpelacija glede konfiskacije sobotnega »Učiteljskega Tovariša*. Kakor smo žc včeraj med brzojavnimi vestmi poročali, so v seji poslanske zbornice v sredo posl. Stribrny in tovariši interpelirali justičnega ministra zaradi konfiskacije 14 notic v sobotnem »Učiteljskem Tovarišu*, ki se tičejo šolskega nadzornika Maierja. Ta konfiskacija je bila nekaj tako nezaslišanega, da je bila interpelacija v resnici zelo umestna. Iz interpelacije priobčujemo, ker bo gotovo zanimalo tudi širšo javnost, kaj se dandanes 'vse konfiscira v Ljubljani, za enkrat Sledečih pet notic-
Maier — Laschan — Hrabar. Na vse krivice in proti posta vnosti, ki jih je c. kr. okr. šolski nadzornik Maier v zadnjem času napravil, se izgovarja sedaj s tem, da Šele sedaj objektivno nastopa, ko ima proste roke, ker je bil pod Hribarjem baje teroriziran. Mi pa se vprašamo: Ali je to objektivno, da protežira nepravilnim potom vloženo prošnjo svoje hčere in pri tem odvrne mnogo bolje kvalificiranih prosilk? Seveda Hribar ni kaj tako gnusnega dopustil početi v mestnem šolskem svetu Maierju! Hribar tudi ni dopustil ubijati ljubljanskega učiteljstva, ker mu je bilo mar resnega napredovanja šole in je vedel, da služba c. kr. okr. šol. nadzornika ni služba kranjskega valpeta. Norost ni objektivnost, to naj si zapomni nadzornik Maier 1 Kako se je pa teroriziralo in kako se je Hribar dal še preveč od Maierja voditi in zapeljati,
naj se pa nadzornik Maier spominja le afere Slavka Cepudra in takoj bo vedel, da mora biti o terorizmu in pritisku tiho, ker sicer bomo pričeli govoriti zopet o Jegliču in o vlogi c. kr. okr. žol. nadzornika A. Maierja v tej aferi.
Zahtevamo pravice! Ker nadzornik A. Maier še ne miruje in nas izziva do skrajnih sredstev in konsekvenc, zato mi spričo Maierjevih nezmožnosti in kozlov, ki jih je že ustrelil na pedagoškem, šolskem in kupčijskem polju, nadaljujemo boj do skrajnosti. Ce se ne bo zganil novi občinski svet, če ne bodo posegle vmes šolske korporacije in v to poklicani organi, smo pripravljeni si za krivice priboriti zadoščenja sami, smo pripravljeni to, kar smo sedaj vzdrža-vali le v stanovskih krogih o Maierju, spraviti pred forum slovenske javnosti, postaviti Maierja pred ljubljanske vo-lilce in meščanstvo ter se pričeti z njim baviti na javnih zborovanjih. Krivičnih in nesposobnih nadzornikov ne maramo.
Županov namestnik g. Laschan v Ljubljani se nam zdi, da je nehote ustrezal nadzornika Maierja strastem in pohoti. Pri grajalnih dekretih smo že pričakovali toliko treznosti, da se očividno nenormalnemu »pedagogu* ne bo dopuščala svobodna roka, da bo učiteljstvo moralno tako ubijal, kakor ga je izkušal ubiti zadnji čas c. kr. ljubljanski okrajni šolski nadzornik' A. Maier. Trezno ni menda tedaj nihče mislil na magistratu, ker sicer se ne bi dopustilo, da izda ljudskošolski učitelj — sedaj slučajno c. kr. okr. šol. nadzornik A. Maier — meščanskemu učiteljn grajalni dekret, kar izgleda nekako tako, kakor “bi otroci dajali kvalifikacijo o učiteljevih zmožnostih in sposobnostih. Ljudje, pamet v roke, ker šolstvo ni igrača I Tudi ta krivica ne bo pozabljena!
Kaj poreko k temu stariši? »Pomožna šola* se sčasoma razširi na štiri do petrazrednico. Smotri pouka so — dasi malo nižji — isti ka-'kor na javni ljudski šoli. Nadzornik Maier pa nastavlja na to šolo neiz-prašane učne osebe, ki po zakonu niti ne smejo poučevati na javnih ljudskih šolah. Predstavljamo si, kako bo izgledal pouk, če bo v četrtem razredu poučevala otroška vrtnarica, ki nima učne usposobljenosti za pouk na javnih ljudskih šolah. Svetnika Laschana smo opozorili, dokler je bil še čas, da starši ne bodo pošiljali otrok v duševne klavnice ter prepustili, da se bo z otrokom šušmarilo po Maierjevi volji; a vendar ni hotel trezno misliti.
Nič izgovora. Maier se sklicuje na to, da imajo tudi drugje, n. pr. v Gradcu, Biedermannsdorfu, Guggingu, Perchtoldsdorfu, Pragi, Dunaju, otroške vrtnarice na »pomožnih šolah*. To ne drži I Dunaj, Praga imajo štiri do pet-razredne šole, torej imajo otroško vrtnarico le kot vzgojevalko in poučuje tudi le posamezne predmete v razredih, n, pr. modeliranje itd., ki spadajo v otroški vrtec; nikjer pa ne poučuje predmetov ljudske šole. — Bieder-mannsdorf; Gugging in Perchtoldsdorf so pa instituti, zavetišča in vzgojeva-lišča, kjer pa tudi ne uporabljajo otroških vrtnaric za pouk, temveč le za vzgojo. Sihekura Maierjeva je torej očividna!
Nekatere immunizirane notice o šolskem nadzorniku Maierju priobčimo še v jutrišnji številki.
Nezaslišano. Skoro vsi avstrijski časopisi se v zadnjem času pečajo več
ali manj z brutalnimi nasilstvi hrvaškega bana Tomašiča. Vsi politiki so edini v tem, da je napočila na Hrvaškem nova nasilna madžaronska era, katere predstavnik je ban Tomašič, ki bezobzirno in brez vsakega vzroka preganja vsakega, kdor ni njegov ožji somišljenik, posebno pa člane hrvaško-srbske koalicije.	Obsodbo znanega
hrvaškega politika dr. Lorkoviča in suspenzijo varaždinskega župana dr. Pera Magdiča smatrajo povsod za justični oziroma politični zločin. Da bo avstrijska javnost posebno pa avstrijski poslanci še bolj informirani o azi-jatskih razmerah	na Hrvaškem, so
dalmatinski poslanci sklicali na Dunaju velik shod, na katerega so povabili vse avstrijske poslance. Shod se je, kakor smo že poročali, vršil v sredo ob velikanski udeležbi od strani občinstva, posebno	pa poslancev. Vsi
govorniki, med njimi tudi zastopnik nemških naprednjakov dr. Redlich, so najodločnejše bičali barbarsko postopanje bana Tomašiča proti njegovim političnim nasprotnikom. Shoda se niso udeležili le	člani »Hrvaško-slo-
venskega kluba*, izvzemši poslanca Spinčiča. Poslušajte, kako »Slovenec* motivira to postopanje slovenskih in hrvaških avstrijskih poslancev. »Slovenec* pravi, da je imel shod le namen osebne reklame za dr. Lorkoviča in ravno radi tega se Hrvaško-slovenski klub te prireditve ni udeležil. Večje nesramnosti si človek res ne more misliti. Čudimo se le »Slovencu*, kako more smatrati ta shod kot osebno reklamo za dr. Lorkoviča, ko sam skoro vsaki dan napada Tomašiča skoro bolj kakor hrvaški listi sami. Izgovor klerikalcev je tako jalov, da se mu smejejo celo klerikalci sami. Klerikalci so s tem pokazali, da odobravajo justične umore na Hrvaškem, da odobravajo hrvaški korupcijski režim, da nimajo nikakega smisla za politično svobodo, pravico in poštenost.
Podpisujemo. »Slov. Narod* priobčujeje v listnici upravništva naslednje: »Vprašalcem z Dunaja, iz Gradca, Ptuja in Maribora, ki vprašujejo, kje se v Ljubljani dobe razni predmeti, kakor kranjske klobase, zelje in drugo, naznanjamo, da ne moremo vsakemu posamezniku pisati celih litanij tvrdk. Če naši mesarji, ze-ljarji in prodajalci domačih izdelkov ne smatrajo potrebno inserirati, ampak samo stokajo, da jim trgovine ne uspevajo, se mi ne čutimo poklicane na vsa mogoča pisma sporočati njihove naslove.* — »Slov. Narod* ima čisto prav in tega se bomo v bodoče tudi mi držali. Taka vprašanja dobivamo tudi mi in smo po možnosti tudi odgovarjali na nja, sedaj pa ne bomo več, ker ako se prizadeti ne brigajo za to, da bi odjemalce opozarjali na sebe. odkod pridemo mi do tega, da odgovarjamo na taka pisma. Naši ljudje ne znajo ceniti vrednosti inseriranja — zato jim gre pa slabo, medtem ko podjetni tujci, ki znajo ceniti vrednost reklame, duše vsakega podjetja, bogatijo.
Ukradenega je bilo nekemu po-lirju na Tržaški cesti nekaj orodja. Tatvine je osumljen neki zidarski pomočnik iz Zgor. Kašlja. Polirjevo kladivo so res našli pri njem.
Huda pijanost, V sredo se je neki kočar iz Sadinje vasi na sejmu tako napil, da se je na Marijinem trgu nezavesten zgrudil. Stražnik ga je spravil na centralno stražnico.
Dva plezalca. V eni zadnjih noči je videl neki pasant v Vegovi ulici dva fanta, ki sta po drogu plezala v
prvo nadstropje neke hiše. Stražnik, ki je prišel zraven, je konštatiral, da gre samo za neumestno šalo in je zato oba pustil.
Trpinčenje živali. V sredo opoldne je stražnik ustavil na Dunajski cesti hlapca Alojza Pušenjaka, ker je z bičem neusmiljeno pretepaval konja. Hlapec je stražniku odgovoril, da lahko konja pretepava kolikor hoče. No, na pristojnem mestu mu bodo povedali, da stvar nikakor ni taka.
Glasbena Matica v Ljubljani. Prihodnji veliki koncert »Glasbene Matice* se vrši v soboto dne 13. januarja 1912.
Slavnost 50-letnice ljubljanske »Narodne Čitalnice" se bo vršila 5. in 6. januarja 1912. s sledečim sporedom: 5. januarja zvečer bo v slov deželnem gledališču slavnostna proslava sestoječa iz Smetanove ouverture »Libuša*, prologa, alegorije in operne predstave. V soboto, 6. januarja dopoldne zborujejo dramatični odseki, ob 11. uri dopoldne pa'bo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje vseh pri čitalniški slavnosti navzočih društev in depu-tacij Za popoldne ob 4. uri je določena lepa telovadna priredba ljubljanskega Sokola s krasnim izbranim sporedom, na kar zvečer ob polu 9. uri zaključi slavnost 50-letnice »Narodne Čitalnice* v Ljubljani velik narodni ples v vseh prostorih Narodnega doma. Razumljivo je, da se lahko pride na ta ples tudi v slovanskih in slovenskih narodnih nošah. Pri plesu bo igrala polnoštevilna Slovenska Filharmonija prvič svetovnoznane odlikovane valčke iz konkurenčnega tekmovanja, ki ga je razpisala »DieWoche“‘ Ker bo 6. januarja objednem proslava vse kulturne institucije slovenskega čitalništva, bo združjla 50-letnica ljubljanske »Narodne Čitalnice* Slovence vseh kronovin v Ljubljani.
Pevsko društvo »Slavec* priredi v nedeljo dne 10. t. m. zvečer v restavracijskih prostorih »Nar. Doma* za svoje člane in prijatelje društva zabavni večer. Na sporedu je petje ter komični prizor. Začetek ob osmih. Vstop prost.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani razpisuje svoje običajne 4 jubilejske ustanove po 20 kron za onemogle člane in njih vdove tega društva. Prošnje je vložiti do 10. t. m. na društvenega predsednika g. E. Giuda, Kongresni trg št, 6.
»Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju* so darovali od 1. oktobra do 1. decembra t. 1.: Posavcev na Dunaju 200 K, občinski odbor mesta Kranj 50 K, okr. odbor Laški trg 30 K, Narodna društva v Ptuju in Milko Naglič v Ljubljani, del čistega dobička prireditve na čast sodelovalkam pri cvetličnem dnevu za napredne dijake po 25 K, okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, dr. Janko Benedik, okr. zdravnik na Bledu, Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku. Jos. Stritar, c. kr. gimn, prof. v p. in dr. Karel Šavnik, c. kr. min. tajnik na Dunaju po 10 K; dr. VI. Pertot, min. podtajnik, Jos. Skalar, revident, pri najvišjem rač. dvoru in dr. Ig. Žitnik, državni poslanec, vsi na Dunaju po 6 K, Karol Sehweiger v Ljubljani in gdč. Vanda Jacobi na Dunaju 5 K- Skupaj 419 K. — Ker je ubogih in podpore vrednih prosilcev veliko, blagajna pa skoraj pri kraju, prosi društvo ne samo svoje dosedanje podpornike in dobrotnike, temuč tudi druge dobrosrčne rojake, da mu vsi pridejo na pomoč. Darove spre-
jema blagajnik dr. Janko Lapajne, dvroni in sodni odvetnik na Dunaju I. Br3unerstrasse 10.
»Ideal". Spored za soboto, nedeljo in ponedeljek: »Luzern*. Prekrasen naravni posnetek. — »Ga. Babilas
prijateljica živali* »Žrtev dolžnosti*, ška drama. Samo
Jako komično. — Senzacijska ameri-pri popoldanskih
predstavah. — »Dolžnost in čast. Zanimiva drama. Samo pri večernih predstavah. — »Nic Winter in tatvina Monne Lise*. Komični prizor. — »Akrobatska družba Viktor*. Varietetna slika v barvah. — Kristjan namestni ženin*. Jako komično. — V torek: Moč ljubezni. Ljubezensko življenje. Umetniški film Nordiskfilm Co.4
V	kavarni „Central“ na Sv. Petra nasipu je vsak dan koncert tam* buraškega zbora »Javor* iz Zagreba. Začetek ob 8. uri zvečer, vs^op prost
Najdeno. Našla se je zlata zapestnica brez zaponke na travniku pod hribom v Zgornji Šiški. Lastnica naj se zglasi pri g. Habichtu delovodju v tobačni tovarni.
Književnost in umetnost.
Avgusta Danilova.
K petindvajsetletnici njene igralske umetnosti in njenem današnjem častnem večeru.
Mlada je naša dramatična umetnost, še mlajša nego naša literatura.
S	slovenskimi gledališkimi predstavami pa so neločljivo spojena imena tistih umetnikov, ki so iz besed pesnikov-dramatikov ustvarjali žive ljudi, »na deskah, ki pomenijo svet*. Redki pa so tisti gledališki umetnini, ki so od ubornih začetkov slov. gledališča vztrajali do danes; mnogi so, ali zapustili oder, ali pa so odšli v tuja mesta, kjer so gmotno gotovo boljše stali nego pri nas in se tudi kot umetniki lažje razvijali nego v naših revnih razmerah. A nekaj jih je ostalo zvestih slov. umetnosti in svoji domovini, in tem večja je naša dolžnost, da se tem zvestim izkažemo hvaležne, da jih proslavimo kakor so zaslužili. Koliko je še ostalo veteranov, iz starih časov, zvestih slovenskemu odru? ., er,^r' Danilo, Verovšek in naša jubilantka Gostič-Cerar-Danilova. L. 1886. je prvič nastopila v starem gledališču na Kongresnem trgu, dekle staro štirinajst nežnih let, takrat še gdč. Gostičeva. Takrat je igrala mladostne ljubimke in naivke, pa že takoj od začetka je kazala take izredne igralske talente, da je vzbudila splošno pozornost; zato je tudi dobila od deželnega odbora potovalno štipendijo, da si ogleda tuje odre in velike igralke svoje dobe. Danilova se je selila z našim odrom iz pogorišča starega gledališča 1.188/, v prostore »Narodne Čitalnice* v Selenburgovi ulici in 1. 1892. od tam v novi krasni hram slovenske Talije. ki je od letos popolnoma slovenski in nam ga, ni treba več deliti z Nemci, kar obeta novo sijajno dobo v razvoju naše gledališke umetnosti. Bilo je jubi-lantki torej dano, da je šla vedno v svojem lastnem razvoju tn
-	b. od
tnostu
taka je bila ta pot! Ljubimk« naivka je postala heroina sebno vzorna predstav ljalka ženske*, spominjamo le
navzgor
v'razvoju slov. gledališča sploh; diletantizma do resnične ume'
• Sence jutra.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevet Anton Melik.
Liza ni odgovorila, in zdelo se ji je vedno bolj čudno, kako je mogla kdaj misliti na to, da se poroči s tako topim in omejenim človekom.
»No, čas je iti domov...« je rekla hladno. »Do svidenja!«
»A jaz, Lizaveta Pavlovna... kako^.. krogljo skozi glavo!... je zamrmral s čudnim brezmiselnim in težkim glasom kornet in povedal nekaj čisto drugega, kakor je hotel reči.
»Iz topa?« je resno vprašala Liza.
»N-ne...« se je začudil kornet. »Zakaj iz topa?« /
»Tako... Do svidenja!« je rekla Liza in zopet iztegnila roko.
Kornet je hotel povedati še nekaj, a je pogoltnil mukoma in ostal sam. Minuto je stal nepremično, a nato se je okrenil in odšel tiho po ulici, le z ostrogami nalahko rožljaje.
Nekje v temi za plotom je zadonelo neodo-brovalno trkanje čuvaja.
ra.
Čez štiri mesece sta se peljali Liza Čuma-kova in Dora Baršavska v Peterburg. Paša Afanazjev je bil odšel že preje in obljubil, da ju počaka na kolodvoru. Vozili sta se v tretjem razredu.
2e je bila nastopila jesen in vreme je bilo sivo, deževno, a vendar še svetlo in mirno. Dež je padal cel dan. Vse je bilo mokro, — vagoni in tračnice in načelniki po£t$; lege pod tirom so počrnele. Na površini naraslih rek Ih' luž, ki so hitele mimo, so plesali gosti kolobarčki okrog kapelj, ki so jednakomerno padale izpod sivega neba. Vse je bilo mokro in je blestelo, kakor da je na vsakem rumenem lističu,
na vsaki bilki, na prsti, na ljudeh, posebna vodena, prozorna skorja. Povsod je nalahko drhtel in curljal dež.
Dora je sedela na svojem mestu v vagonu in čitala, a Liza je stala na pokritem mostovžu pri oknu in gledala s, svojimi vzbočenimi, vprašujočimi očmi nazaj! kjer se je zlival trepetajoči sivi horizont za mokro kopreno dežja z belim, enoličnim nebom. In vse bolj se je zdelo, da je ostavljeni dgm, oče in mati, Serjoža, psiček, mesto, vse to tako neskončno drago, do bolesti ljubljeno, tu nekje, takoj za horizontom in da bi jih videla, samo ako bi se vzpela nekoliko višje na prste.
»Tra-ta-ta... tra-ta-ta... tra-ta-ta!...« je ropotal v ritmu, z železno doslednostjo vlak in drvil vedno dalje in dalje.
»Trarrarah!« je zabrenčal in zatrepetal mimo visok železen most nad veliko, rumen-kasto-umazano reko. Liza je pogledala navzdol in opazila daleč pod seboj kakor igračke čolne in splave, ki so se vlekli drug za drugim, mokra drva na splavih, sive, majhne ljudi, ki so brodili po vodi z dolgimi tenkimi drogovi, in motno, široko, rumeno vodo, počasi plavajočo nekam, izgubljajočo se v dalji v malih plitvih vrtincih in tokih. Nekaj umazanega in žalostnega je bilo na tej rumeni reki, v izpranih, rumenih bregovih, po katerih so tu, tam stale revne, mrtvo-nepremične jelke in breze. Vse je bilo tako tuje, hladno, nepoznano.
Liza je pomislila naenkrat s strahom:
»Kaj delajo oni tam? ...«
Bilo jej je nerazumljivo, tuje, in vsled tega $ftašrtO*'pri misli, kaj da delajo ti mali, neznani ljudje z dolgimi drogovi, kam in odkod teče ta motna reka, kdo in kako živi na izpranih rumenih bregovih, za temi samujočimi jelkami in brezami.
  r------------------------------;---------  —
Ko se je začelo mračiti, je Liza vzdihnila, odšla v vagon, kjer so že bile prižgane svetilke in so se širile nesmiselne, ogromne sence, ter sedla zraven Dore.
»Kam se peljemo?« je hotela iz vsega srca, iz vsega svojega bistva vprašati Liza, a namesto tega je rekla s svojim nizkim, nekoliko lenim glasom:
»Paša naju tam pač počaka.«
»Seveda...« je odgovorila Dora.
Ona je že davno nehala čitati, in zdaj ji je bilo tesno, in samotno in zdela se je sama sebi usmiljenja in sočutja vredna v tem ogromnem, nerodnem in neprijaznem vagonu, kjer so se gnetli ljudje, luščili semena solnčnih rož, govorili z nenaravno glasnimi glasovi, igrali na harmoniko, in so se neki na novo prišli ljudje neprestano prepirali, izredno umazani in zelo o-zlovoljeni nad nečem. Ta trenutek se ji je to nepoznano, gibanja, šuma in uspehov bogato življenje, ki si ga je že davno jarko slikalo njeno žgoče samoljubje, pokazalo kot nemogoče, nedosežno, nelepo in borno. Razveselila se je Lize, in je gledala, ne da bi le trenila s svojimi blestečimi očmi, iz svojega temnega kota na njen znan, davno že ji mil, razumen obraz.
»Lizočka!« je rekla Dora tiho.
Vzela je njeno mehko, toplo roko s svojimi suhotnimi, ozkimi rokami.
Liza se je pazljivo ozrla vanjo, razprostrla naenkrat roke na široko in jo objela resno in potegnila k sebi.
»Ne, ti še dobro poglej, a potem pridi na tole mesto, da se pogovorimo!«je z zlobo, resno kriknil nekdo izza lesene pregraje.
»Tin!« je žalostno zavreščala harmonika.
Visok, izredno suh rokodelec v modrikastem jopiču in rdeči srajci je prišel izza pre-
m
in po-resolutne na njeno
, opuuuiijaiiiu	.	f
Rozo Bernd* (Hauptman) na Jelo v »Ekvinokciju* (Vojnovič), na ženo Hano »Voznika Henschla* i-1. d. V tem krepkem naturalističnem žanru je o na priznano sploh najboljša na vsem slovanskem jugu; kaj boljšega skoro n1
čez
duh
graje, se zazibal in sedel nasproti Lizi.
»Kam se izvolite peljati?« je vprašal trenutek.
Čutila je, da prihaja od njega močen po žganju.
»V Peterburg...« je odgovorila Liza.
Na vrhu čez pregrajo je pričel gledati nek drug človek, najbrže vojak, z močnimi rdečim* brki in kozavim obrazom.
»Tako,« je dejal rokodelec in pričel s težkim, pijanim pogledom gledati na Lizo, na njen obraz in na prsi.
Postalo jej je tesno.
Vojak se je naenkrat zasmejal in zasopel-
»A kaj boste videli tam?« je vprašal r°£°’ delec, in po zapletajočem se glasu in po zibajoči se postavi se je kazalo očitno, da je sl pijan. .	oi_
»Liza,« je preplašeno vzkliknila Dora, p dive ven, na mostovž«.	.
»Kako, Vi se nočete razgovarjati z ne-
noj?« je vprašal zopet z razbitim glasom kodelec s sovražnim naglasom. ..	.
»Ne, čemu pa ne...« je odgovorila naglo
Liza.
»Jaz vprašam... bi rad vedel... sem radoveden, zakaj ravno v Peterburg. ...«
»Študirat?« je ponižno odgovorila Liza.
Vojak se je zopet zasmejal.
»Študirat?« je zaprašal rokodelec.
In
ne
Vojak je zasopel, kakor konj in od zadovoljstva udaril z obrazom ob pregrajo. #
Dora je zajokala vsa prestrašena. Liza ie gledala na rokodelca z resnimi pazljivimi očmi in v prsih ji je nekaj praznega in hladnega m čeče stiskalo srce.	(Dalje)
mogoče ustvariti. In ne-le kot izreden talent, ampak tudi v pridnosti in vestnosti, v vednem stremljenju navzgor je Danilova lahko vzor vsem gledališkim umetnikom in umetnicam.
Takim našim ljudem spoštovanje in priznanje! — Poživljamo slovensko občinstvo, da naj svoje priznanje jubi-lantki izkaže na primeren način in -danes zvečer, ko bo igrala glavno, paradno vlogo v na jefektnejši Sardou-•o vi drami »F e d o r i“, napolni .gledališče do zadnjega kotička in ji izrazi dolžno hvaležnost in občudovanje.	— n.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v petek popoldne ob 3. uri se poje pri zelo znižanih cenah Smetanova komična opera »Prodana nevesta", (za lože par); — zvečer se igra v proslavo 25-letnega igralskega delovanja gospe Avguste Danilove francoska efektna ^ drama »Fedora“ Victoriena Sardouja. Predstava izven abonnementa; za lože ne-par. Gospa Danilova igra že od leta leta 1886. doslej ter se je odlikovala v najrazličnejših strokah dramatske umetnosti. Zato zasluži, da ji siovenska publika danes izrazi svoje simpatije.
—	V soboto zadnjič Heubergerjeva opereta „Ples v operi" (za par-abon-ente). — V nedeljo popoldne se igra za goste z dežele Horstova izvrstna burka »Nebesa na zemlji" (za lože •par). Ker hoče tudi več manjših slovenskih odrov vprizoriti to imenitno burko, opozarjamo nanjo vse slovenske diletante; zvečer se vprizori prvič izvirna noviteta, ljudska igra V. F. Jelenca »Vaška romant ka* ki se tudi lahko igra na manjših odrih. V. F. Jelenc hoče pokazati v dramatskih slikah zle posledice romantične ljubezni kmetskega fanta do sicer dobrodušne ciganke ter obenem zlo usodo, ki preganja trdno kmetiško hišo za-jadi nebrzdanja strasti Avtor »Erazma predjamskega" je znan novelist in •irski pesnik. Predstava se vrši za nepar- abonente.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 7. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je pričelo drugo čitanje proračunskega provizorija. Ministrski predsednik grof StUrgkh je odgovarjal na interpelacijo socijalnih demokratov radi odstopa šefa generalnega štaba Conrada pl. HOtzendorfa. Izjavil je, da interpelacija žali mona-stična in dinastična čustva in da bo ■° stvari pozneje morda še podrobneje govoril. Govorila sta tudi poslanca "rstovšek in Hubschmann. Prihodnja seja se vrši v pondeljek.'
Ruska duma.
Petrograd, 7. decembra. V ruski 'uumi je prišlo danes do zelo viharnih prizorov. Obravnavalo se je o umoru bivšega ministrskega predsednika grofa «tolypina. Seja je bila dvakrat prekinjena, izključeno je bilo več poslancev. Sprejet je bil predlog glede avtonomije mest. Občevalni jezik v mestnih svetih je ruski, vendar soj dovoljeni v -debati tudi drugi jeziki.
Rusko perzijski konflikt.
Teheran, 7. decembra. Tukaj pričakujejo z velikansko napetostjo od-^0vor ruske vlade na perzijski ulti-n,atum. Prebivalstvo hoče na vsak ?aČju vojno z Rusijo Posebno navduši so za vojno Bahtijari, ki so se že založili s potrebnim orožjem. Bojkot ruskega se je razširil na Kaspiško p^rje. Položaj je silno kritičen. Ako ““sija ne odgovori na perzijski ulti-^atum tekom 30 ur, prične Perzija z vojn0.
^evfzija Zelenogorskega in Kralji-člnodvorskega rokopisa.
.. Praga, 7. decembra. Vest, da sta fi,la Zelenogorski in Kraljičinodvorski fokopis poslana v Pariz in Turin, da Ju tam še enkrat kemično preiščejo, Je *‘nta> s katero sta pisana, stara ali ne, je popolnoma neresnična. Oba rokopisa sta še vedno v češkem deželnem muzeju v Pragi in tudi nihče na novo kemično raziskavo niti ne jnisli, kajti odlični kemiki so že ope-‘ovano dognali, da tinta, s katero sta fokopisa pisana, ne more biti stara; posega namreč t. zv. berlinsko modro *>arvo, ki je v starejših časih popolnoma nepoznana. Oba rokopisa, ki
&	njih nepristnost dokazana, zaslu-
edinole mesto v moderni češki Pesniški tvorbi.
Revolucija na Kitajskem.
i. London, 7. decembra. »Reuterjev ,r0“ poroča iz Pekinga, da se pri-
pravlja proti ministrskemu predsedniku Juanšikaju velika akcija, ki ima namen, da se odloči na eno ali drugo stran. Juanšikaj stoji na stališču, da ostane dinajstija Mandžu, a le pod gotovimi pogoji.
London, 7. decembra. Vest, da je princregent odstopil in pobegnil, se potrjuje.
Italijansko-turška vojna.
V	Tripolisu.
London, 7. decembra. Turške čete so pri Ainzari poskusile napad na italijanske čete. Toda italijanski artileriji in kavaleriji se je posrečilo napad odbiti. Turki so se umaknili s precejšnjimi izgubami nazaj.
Razne vesti.
* Kdo je izmed Evropejcev najbolj srčen? Ko so kitajski bokserji uganjali na Kitajskem svoje orgije, so vse evropske velevlasti poslale tja krdela svojih vojakov, da ščitijo Evropejce. Med vojaki različnih narodnosti je kmalu prišlo do malih prepirov. Prepirali so se o tem, kdo da je srčneji in močnejši. Stvar je postajala že resna, zato so častniki dogovorno napravili ta-le „špas“: Ukazali so, naj sleherni narod pošlje na določeno mesto po enega vojaka. Postavili so vse te vojake v eno veliko vrsto. Nasproti ti vrsti so pa postavili oddelek oboroženih vojakov. Zapovedali so oboroženim, naj nabašejo puške. Mednarodno mešani četi pa so naznanili, da se bo streljalo na njo. Mednarodna vrsta se je spustila v grozen beg, a ostal je le en sam vojak na mestu, in ta je bil Lah. Častniki so strme gledali junaka, ki se ni umaknil pred pretečo smrtjo. Šli so k njemu in ga vprašali, zakaj da ni pobegnil tudi on, ko so vendar pobegnili vsi drugi? Ker je korajžni junak izgledal nekako čudno — tresel se je namreč na vsem životu — so ga častniki obstopili in opazovali. Morali pa so se odstraniti, ker je od Laha prihajal zelo neprijeten »duh", ki je udarjal v dolge nosove radovednih častnikov. Lahu se je bila namreč dogodila nesreča. Hlače so se »oprijele" tako, da revež ni mogel z mesta; zato je ostal tam v neznosnem smradn. Porečete, da je to izmišljeno. Ne, te dni kroži ta »junaška" novica po tržaških javnih lokalih in vzbuja glasen smeh.
* Velikanske sleparije z zavarovanjem na življenje. V Petrogradu so te dni aretirali zavarovalnega sleparja Poplavskega. Poplavsky je pričel svojo sleparsko karijero leta 1898. V hiši, kjer je bival, je stanoval tudi neki lajtnant, kateremu je umrl dveletni sin. Poplavsky si je takoj po-skibel krstni in mrtvaški list otroka. Krstni list je spremenil v toliko, da je postavil pred starostno številko 2 številko 3 in ga nato odposlal uradu. Nato je dobil Poplavsky list, ki se je glasil na 32 letnega pokojnega sina Fednina. Leto pozneje se je Poplavsky zavaroval na svoje pravo ime za
36.000 kron in plačal pri neki new-yorški zavarovalnici s pomočjo sleparskega lista prvi obrok za Fedni-novo zavarovalno svoto v znesku
85.000 kron. Nato je dobil nekega prijatelja, katerega je odpeljal iz Petrograda v Peskovo in ga zapisal za Poplavskega. Par dni pozneje je njegov prijatelj umrl. Mrtvaški list je bil izdan na ime Poplavsky, nakar je slepar vzdignil zavarovalno svoto. Nato je odšel Poplavsk^ s ponarejenim mrtvaškim listom pokojnega dveletnega Fednina in vzdignil zavarovalno svoto 85.000 kron. Po teh sleparijah je dvakrat umrli Poplavsky odpotoval v Narvo, kjer se je izdal za lesnega trgovca Kunickega in se zopet zavaroval za 85.000 kron. Čez par dni si je preskrbel mrtvaški list, ki se je glasil na Kunickega in zopet dvignil 85.000 kron. Konečno so sleparije vendar prišle na dan. Poplavsky je pri policiji vse priznal in se celo norčeval. Ko ga je preiskovalni sodnik vprašal, kaj ga je dovedlo do tega, da je postal slepar, je hladnokrvno odgovoril: .To je edina pot, ki preostane danes dostojnemu človeku*.
* Redka operacija. Iz Dunaja se poroča: V sredo ponoči je rešilna postaja pripeljala v bolnico 19 letnega Alojzija Schmidta, ki je bil težko tanjen. V neki gostilni mu je med pretepom neki njegov tovariš zasadil nož v prsa in mu prizadejal smrtnonevarno poškodbo. Zdravnik je bolnika takoj preiskal in konstatiral, da ima ranjeno srce, želodec in pljuča. Odločil se je takoj za operacijo. Izrezal mu je eno rebro, srce in želodec pa enostavno zašil. Operacija se je popolnoma po*
^4jvečja zaloga or, zlatnine In srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka OTIKO -m
B. SUTTNER, LJubllana
***** trg. — nuiuc** 9*. Mn cesto. — Telet« It 278.
srečila, tako da je Schmidt izven vsake nevarnosti.
* Posebne vrste nezgoda se je
dogodila te dni v Litomericah na Češkem na dvorišču cementnega tovarnarja Josipa HOringa. Trije otroci tovarniškega strojnika so se igrali »skrivalnico". Otroci so splezali v poldrug meter globoko jamo, kjer se je nahajal velikanski transmisijski valjar. K nesreči se je valjar premaknil, zgrabil 12 letno Margareto Cihla in ji potegnil kožo raz glavo. Nesrečnici je valjar zlomil tudi obe nogi in roki.
* Hrabra samotarka. Iz Berlina se porota: Tu so prišli na sled dobro organizirani tolpi. Neki špediter je pustil čez noč vse svoje vozove v vasi Weiflensee. To priliko so porabili vlomilci. Vlomili so v vozove in odnesli skoro vse blago. V bližini vasi Weifiensee ima gospa Baltrutsch malo ulico, v kateri prebiva tudi po zimi. Zaslišala je šum, zgrabila za samokres in odšla takoj na lice mesta, da se prepriča, kaj se godi. Videla je več možkih in osebno spoznala nekega Hugona MaBa. Stopila je takoj k njemu in se pričela ž njim pogovarjati, kakor da ne bi ničesar opazila. Objednem pa je opazovala, kako vlomilci smukajo okolu nekega studenca. Hitro se poslovi od Mafia in odide takoj na policijo, kjer je povedala ves prizor, katerega je videla. Policija je natančno preiskala obližje Mafiovega studenca in v resnici našla pod zemljo vse ukradeno blago.
* Reven muzikant — milijonar.
V	Kaliforniji v Ameriki je umri pred kratkim Španec Grotz, ki je zapustil 4 milijone frankov. Dedič vsega tega premoženja je postal brat pokojnega, ki živi v Madridu in je reven muzikant.
* 6 let je dobil za 35 vinarjev
dninar Luter pred poroto v Bambergu, ker je ta vzel s silo neki služkinji iz žepa njeno denarnico, v kateri je bilo le 35 vinarjev. Menda si bode mož premislil prihodnjič za tako malenkostno svoto šest let sedeti, trpeti izgubo časti za deset let.
Ustnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pini.
Tiska „Učlteljska tiskarna" v Ljubljani.
Samo pravo s to znamko (ribičem), znakom Scottov« procedure.
V času okrevanja.
Povsod, kjer je treba, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni se je obnesla
Scottova emulzija
že večkrat in sijajno. Scottova emulzija, ki je že sama na sebi bogata na redilnih snoveh, napravlja istočasno tek, kar je glavna stvar. Pri tem je Scottova emulzija Cisto lahko prebavljiva in tako okusna, da jo odrasli kakor otroci jako radi uživajo in dobro prenašajo.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka ,Scott“, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	5
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda b vin. Najmanjši znesek 50 vin. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla-c“jejo vnaprej; zunanji lnšerenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. nrt »vefier.
mladenič, vešč slovenskega nemškega in italijanskega jezika želi službo blagajnika ali pisača. Ponudbe pod št. 100 na .Prvo anončno pisarno.*	766 3—1
Velika meblovana mesečna soba s posebnim vhodom eventuelno s hrano se takoj odda na Sv. Petra cesti štev. 64.	765 2—1
Gospodična želi poučevati slovensko in nemško stenografijo. Ponudbe pod „Stenogra-finja" na „Prvo anončno pisarno". 756 3—1
Češke salonske brikete, kosovni in ore-hovni premog, obče priznano kot najbolje kurilo, priporoča J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica 3. Lepa bukova drva po 6 kron meter (kašta).	745/5—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najloije, ako
inserira
▼ Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
e.
NAŠA ANČKA.
Mična povest v lični obliki, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 b in se debi v vseh večjih knjigarnah.
»0
Ivan in Marija Babnik naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok Vladimirja in Bo-gumile, da je Vsegamogočni poklical k Sebi njih najmlajšo hčerko, oziroma sestrico
Vidko
v nežni dobi 2 in pol let.
Pogreb male ljubljenke bo v sobotd popoldne ob pol 3. uri iz mrtvašnice v Dravljah.
Dravlje, 7. dec. 1911.
Žalujoči ostali.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova uica 17.
Poštno-hraniinični račun štev. 113.059.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
  ■ „Adrija“-----------
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Mlekar
izvežban v vseh mlekarskih poslih ter z večletno prakso želi premeniti službo po dogovoru tudi za poznejši čas, Eventuelno vzame v najem tudi mlekarno. Ponudbe pod „Izvežban“ na »Prvo anončno pisarno11 Ljubljana Frančiškanska ulica 8. P 673
Išče se
družabnik, kateri bi bil pripravljen založiti ca 1500 K za patentirovanje neke izvrstne iznajdbe. (V Nemčiji je do sedaj patentovanje že deloma prijavljeno.) Cenjene ponudbe pod BElipsa“ na „Prvo anončno pisarno.11 P 682
Lepo
se radi selitve ceno proda. K. Hajek Bleiweisova cesta 5. III. uad. P 679
Lepo meblovana
v SOBA v
se odda dne 15. t. m. v Šalendrovi ulici štev. 4.	P 680
Samo kratek čas!
Hotel Lloyd,
Miklošičeva cesta 4. naspr. „Uniona*
svetovnoznana fizijonomistinja in spominska umetnica. Margianne ni zamenjati z drugimi prerokinjami in raz-lagalkami kart, ker se je obvezala plačati vsakemu, ki jo dohiti v njeni umetnosti 200 K.
Govorilne ure vsak dan od 9 ure zjutraj, do 9 ure zvečer. P 681
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492.
Cena brošuri K 3 50.
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa m lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni
L SCHWENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta št. 31 p. 569
priporoča
klobuke v vseh izvršitvah.
.---------  Vsa	..........
popravila točno in ceno!!
Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar.divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
					
		E$slt			
MINKA KOCJAN
Sv. Petra cesta štev. 28.
nasproti „Zlate kaplje"
priporoča veliko zalogo kirurgičnih obvez, priprav za bolnice, porodnice novorojenčke, največja izbira sesalk (foperl), vse potrebščine za babice, gumijaste in druge specialitete, lzpo-sojevanje tehtnic za novorojenčke.
P 659 B
Kavarna Central
sv. Petra nasip štev. 37. Danes in vsak dan
: KONCERT:
slovečega tamburaškega zbora, Javor* iz Zagreba, obstoječega iz 4 dam in 2 gospodov.
Bogati spored sestoji iz narodnih slovanskih popevov in tamburaških glasbenih umotvorov.
Posebnost: »Krasni ženski",
četverospev, kije povsod vzbujal navdušeno priznanje
Kavarna vso noč odprta.
Zaietek ob 8. uri zvečer.	Vstop	prost
K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjera P 675	Štefan Miholič, kavarnar.
Krasna darila za božič m novo leto!
Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure itd. itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka
lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
LJUBLJANA, Wolfova ulica 3.
ali pa najde novega
banka ir Ljubljani.
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v .Jutru*, prodaja uprav-ništvo ,Jutra“ mesto po prvotni ceni (1 K)
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
to prodaja:
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“,
—	m	V	A«	•
POZOR
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam
kočevski i
ki velja kočevski na debelo vreča K 1*10, na drobno vreča K 120. Naročila sprejema za kočevski premog edino le	P	660
Jk.. S*TrfcTJIJ£ na Žabjaku št. 11.
šivalni stroji
so najboljši za šivanje, vezenje in krpanje.
Najkoristnejše božično darilo
za vsako hišo.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivaleo streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA
Poljanska cesta št. 8.
P 614
Priporoča se p. n. občinstvi za izvrievanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh ■ angleškim, francoskim in tu* zemsklm škriljem, t
asbest > cementnim Ikrlljem (Eternlt) patent Hatschek,
c Izbočeno in ploičnato opeko, lesno • cementno In strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano so-lidnl Izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ki poštnine prosto.
Krojaški salon za gospode
Ivana Magdiča
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v Idoči sezoni moderno angleško blago.
Svilnato blago
baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, inore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Velika
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
7	M
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
božična ohsijska prodaja!
Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Čud ovito red u cirane cene!!
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
, Mestni trg 5
Stampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In izdelovatelj kavčukovih Stampllij.
Ljubljana, stan trg šl m. Ceniki franko.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8*
-	   regtatoevaua	zadruga z omejenim jamstvom =====	-
»mjo topto nriefo aajnovejSh tiskovin za Sole, krajne šolske svete, županstva in drage urade. — Tiskarna »prejema vsa v $ ■kamim ki ttognfeko sMba spadajoča dela ter jb tevriuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šotskfli knjig ki Čaaopiso*
i—ii i“i iini n n	Kroj33Qj3dL®xx^ejše	čx3e».
aJhaeUceUje.	lAtoerreuSo®^
Preostale izvode romana
V'
Del. glavnica: K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna
Stritarjeva, ulica. štev. S, (lastna hiša)
piomeBa za “bližnja žreloanja:
Promese kreditnih srečk a K 20 —.	Žrebanje	dne	2. januarja 1912
Promeae srečk za uravnavo Donave a K 18'—	Žrebanje	dne	2. januarja 1912
Promese ljubljanskih srečk a K 10—	Žrebanje	dne	2. januarja 1912
Prokese zemljiških srečk II. em. a K 8*—	Žrebanje	dne	5. januarja 1912
Yse 4 promese skupaj K 56—.
Podružnice v Spijetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu in Goriei.
Slavni dobitek E Glavni dobitek K Glavni dobitek K Glavni dobitek K
Rez. fond nfl<* K 800.000.
Sureiema Vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih »1, |,