VESTNIK mmtgj Pošlnt urad 9020 Cetovcc ^ Vertagspostamt 9020 KtagenfuM !zha)a v Cetavcu Erscheinungsorl Ktagenlurl Posamezni izvod 3 štttnge E mesečna naročnina 12 šttingov = ceioietna naročnina 120 šttingov P. b. b. iimMmMmmMmmnmHmmmmmumHmnmnnmmMHnHM: LETMiK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 27. JULiJ 1979 ŠTEV. 30 (1927) Ne moremo govonti o izboijšanju potožaja dok!er nam kratijo pravice, zajamčene v državni pogodbi Del avstrijskega oziroma koroškega tiska je prejšnji teden objavi) vest, da ba zvezni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Jo^ sip Vrhovec letos jeseni obiskal Avstrijo. Pri tem dodajajo, da v ^jugoslovanskih krogih" v tej zvezi ugotavljajo, da so se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo izboljšali, in sicer ne le na) gospodarskem področju, temveč tudi glede manjšinskega vprašanja). V tej zvezi je vsekakor značilno — in sicer se to ne dogaja prvič —, da se tukajšnji tisk sklicuje na neke .jugoslovanske kroge", ne da bi jasno povedal, kdo so ti „krogi". Vsiljuje se sum, da) je tisto, kar po-tagajo na jezik ..jugoslovanskim krogom", v resnici le želja avstrijskih krogov, ki bi seveda radi videti, da jih nihče več ne bi opozarjal na nerešeno manjšinsko vprašanje in bi tako lahko zavajali domačo in mednarodno javnost s svojimi trdtvami o ,izboljšanih" odnosih. Če pa je temu zavajanju res že rraseddl tudi kdo v Jugoslaviji, bi bilo vsekakor zanimivo vedeti, kdo se skriva za tistimi skrivnostnimi .krogi", s katerimi tako radi operirajo pri avstrijskem tisku. Naj pridejo z besedo na dan, kajti sicer nas bodo le potrdili v prepričanju, da so si ..jugoslovanske kroge" samo izmislili, da bi javnost odvrnili od slabe vesti, ki jo Avstrija mora imeti zaradi svojega eklatantnega kršenja in neizpolnjevanja jasnih dotočil državne pogodbe! V ostalem je k tozadevnemu pisanju tukajšnjega tiska) zavzel sta-!išče tudi predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, ki je dejal, dia koroški Slovenci pozdravljamo! obisk jugoslovanskega zunanjega ministra, ker smo prepričani, da bo prispeval k nastanku atmosfere, v kateri bo lažje reševati še odprto manjšinsko vprašanje v Avstriji. Toda hkrati je nedvoumno poudaril: „Ni- kakcr pa nismo mnenja, da) se je položaj koroških Slovencev izboljšal. Zakon o narodnih skupinah ne pomeni izpolnitve člena 7 državne pogodbe in zato od slovenske narodne skupnosti nihče ne more pričakovati, dai bo zdaleč obširnejše zaščitne določbe iz državne pogodbe dala) v zameno za; zakon o narodnih skupinah v njegovi sedanji obliki." Ob koncu je še naglasil, da slej ko prej zahtevamo, da vla- Koroški Slovenci pri predsedstvu SRS Prejšnji teden, v četrtek 19. jetija, je bii v Ljubijani razgovor med predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Sioven-cev in predstavnik) Siovenije. V deiegaciji koroških Sioven-cev, ki sta jo vodita predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwit-ter in predsednik htarodnega sveta koroških Stovencev dr. Matevž Gritc, so biti še Janez Wutte-Luc, Fetiks Wieser in Teodor Domej ter Mirko Sabotnik, Fitip Warasch in Jože Wakou-nig. S strani Stovenije pa so biti navzoči predsednik predsedstva SR Stovenije Viktor Avbetj ler Vida Tomšič, Mitja Ribičič, Marjan Osotnik, Jože Hartman, Zofka Ktemen-Krek in Brane Zupanc. Prav tako se je razgovora udeteiit tudi generatni konzut SFRJ v Cetovcu Mitan Samec. Po razgovoru o vprašanjih, zanimivih za obe strani, je predsednik Viktor Avbetj zadržat goste na večerji. da reši življenjska vprašanja sporazumno s prizadeto manjšino!. — Ob trenutnem položaju je vsekakor povsem neupravičeno govoriti o kakem ..izboljšanju" v manjšin- ROŠENTAL - Mrk Kts9.AfVfl, KRfttKM - Ml skem vprašanju. Tozadevna določila člena 7 državne pogodbe so slej ko prej neizpolnjena, trenutno veljavni zakon o narodnih skupinah pa kot ,sad" tristrankarskega dogovora (ki se vedno bolj izkazuje kot izrazita protimanjšinska zarota) predstavlja očitno diskriminacijsko zakopodaja, ki bistveno zožuje krajevno in vsebinsko veljavnost pravic, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi. Ne more biti govora o kakem izboljšanju, dokler nam z mednarodno pogodbo zajamčeno enakopravnost povsem odrekajo v dveh tretjinah (glede dvojezičnih napisov celo v petih šestinah) našega avtohtonega naselitvenega ozemlja). H Ne more biti govora o kakem izboljšanju, dokler „enakoprav-nost" dejansko izgleda tako, da smo izpostavljeni grobim šikanam varnostnih organov in upravnih oblasti, če zahtevamo uradovanje v slovenskem jeziku (primer mejni prehod Holmec, kjer carinik v primeru zahteve po slovenskem uradovanju pokliče žandarja, ki se potem nad .žrtvijo" znosi na) način, ki nevarno spominja na policijske metode iz proslule preteklosti). H Ne more biti govora o kakem izboljšanju, dokler se iz slovenščine, ki jo državna pogodba priznava za enakopraven uradni jezik, na uradnih mestih taka nesramno norčujejo, da) to meji na narodno žalitev. (Uradni spis občine Bistrica v Rožu, ki ga kaže naša slika na levi spodaj, vsebuje naslednje .slovensko" besedilo: .Glede vašega piša od 28. 5. 1979 vam sporočamo, da občina Bistrica V Rožu ne napisa dvojezične razqlase, ker po primeru določila zakonu za narodne skupine dvojezično oznanilo od razglasu ne obvezno predvide. Za-raditega nismo razobisili informacijo o formiranju .Sosveta' za' Lov' v slovenskem jeziku." To spakedran-ščino je treba prebrati večkraJ, da človek potem še vedno ne Ve, za kaj gre — in to se imenuje .enakopravnost" koroških Slovencev). H Še zlasti pa ne more biti govora O! izboljšanju, dokler nad manjšino kot nenehni pritisk visi grožnja političnih procesov, ki jih uprizarjajo proti aktivistom, ki so demonstrativno opozarjali na nerešeno manjšinsko vprašanje in zahtevati dosledno izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Ob takih primerih, ki pa bi jih lahko navajali še dolgo vrsto, moramo pač vedno spet ugotoviti, da ne more biti govora o izboljšanju našega položaja, dokler nam tako eklatantno kratijo pravice, ki so nam zajamčene v državni pogodbi. Če pa kdo kljub temu pravi, da je prišlo do< izboljšanja glede manjšinskega vprašanja, tisti govori iz nevednosti (in bi bilo bolje, da molči) ali pa zavestno trdi neresnico (in si s tem sam izstavlja spričevalo). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V a b i t o na uprizoritev Mikeinove dramatizacije noveie koroškega pisateija Prežihovega Voranca Samorastniki v soboto 4. avgusta 1979 ob 19.30 uri in v soboto 11. avgusta 1979 ob 19.30 uri na prostem (v biižini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Šentpri-možu v Podjuni. V primeru siabega vremena bosta predstavi v nedeijo (S. oziroma 12. avgusta) ob istem času in na istem prostoru. Odbor Zgodovinski pomen vstaje slovenskega naroda Minuto nedetjo — 22. juiija — smo obhajati dan vstaje stovenskega naroda, v spomin na zgodovinski 22. jutij 1941, ki je brez dvoma eden najpomebnejših datumov v vsej zgodovini stovenskega naroda, saj se je tedaj tudi na Stovenskem začet oboroženi upor proti fašističnim okupatorjem in boj za osvoboditev domovine. Po vsej Sloveniji So bite v dneh okoti te obtetnice števitne prireditve in stovesnosti, ki so vetjate spominu pa junaška teta narodno-osvoboditne borbe, posvečene pa so Priznanja bivšim ^roroširim partizanom Med nagrajenci, ki so ietos ob dnevu vstaje stovenskega naroda prejeti ptaketo zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugo-stavije, so tudi trije bivši koroški partizani, tn sicer so to sekretar gtavnega odbora Zveze koroških partizanov Lipej Kotenik ter čtani-ci Zveze koroških partizanov Terezija Prušnik-Mira in tvanka Sadot-Šek-Zata. Nagrajencem iskreno čestitamo k visokemu priznanju! bite tudi današnji stvarnosti, ki se je odražata v novih detovnih zmagah. Ob dnevu vstaje stovenskega naroda so na osrednji slavnosti v Ljubljani podetiti tradicionalne nagrade vstaje stovenskega naroda, ki jih vsako teto podetijo za kutturna, znanstvena in druga deta, ki ohranjajo tradicije NOB. Letos so te nagrade prejeti akademski kipar Janez Pirnat, skladatelj Pavet šivic, pesnik in bivši koroški partizan Miha Ktinar, dr. Uroš Kostič, dr. Matjaž Kmecl, igratka Pavta Brunčko, uredniški odbor .Vodnika po partizanskih poteh", uredniški odbor knjige .Posto- vitna pisma žrtev za svobodo in gtasbena redakcija tjubtjanske televizije za serijo .Puntarska pesem". Prav tako pa so podetiti tudi plakete zveznega odbora ZZB NOV Ju-gostavije za leto 1979. O zgodovinskem pomenu dneva vstaje stovenskega naroda je na eni izmed vetikih proetav govorit predsednik ustavnega sodišča SR Stovenije dr. Jože Britej, ki je bit za časa narodnoosvoboditnega boja prvi komisar XIV. divizije in 7. korpusa. Orisat je vtogo komunistične partije Stovenije že'pred vojno in dejal, da je KPS našta pot do razuma in srca svobodoljubnih stovenskih množic, slovenske množice pa so našle v KPS tisto potitično silo, ki jih v nobeni, še tako težki situaciji ne bo zapustita. To zaupanje — je naglasit dr. Britej — se je še botj utrdilo v trenutku, ko so nemške, italijanske in madžarske horde okupirate Stovenijo in si jo med seboj razdelite, ko je večina meščanskih vaditeljev pobegnita v inozemstvo, drugi pa, ki so ostati doma, so se hoditi klanjati okupatorju ati mu četo pomagati, medtem ko je partija ostala na svojih borbenih mestih. Le tri tedne po okupaciji je bita ustanovljena Osvobodilna fronta stovenskega naroda, ki je imeta svoj citj — z oboroženim bojem zopet priboriti svobodo in združitev vsega slovenskega naroda. Ko je govorit o junaški narodnoosvobodilni borbi in o ogromnih žrtvah, ki jih je doprinesel stovenski narod, je dr. Brilej poudarit: .Toda, ko govorimo o žrtvah narodnoosvoboditnega boja, ne smemo zigubiti izpred oči, da je ta borba slovenskega naroda najusodnejše in istočasno najsvettejše dejanje vvsejtisočtetni zgodovini stovenskega naroda. Prvikrat v svoji zgodovini so se Slovenci borili za svoje ozemlje, za svojo svobodo, za svoj obstanek ter za svobodno bodočnost prihodnjih generacij. Z narodnoosvobodilno borbo Smo Slovenci prvikrat stopiti v družbo evropskih narodov kot suveren in enakopraven narod, ki si je skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi sam priborit svojo svobodo in sam odtoča o svoji bodočnosti." PRAZNOVANJE NA REBERC): V TOVARN! CELULOZE se veseiijo uspešno končanega boja za ohranitev deiovnih mest Skoraj eno )eto so se reberški detavci borit) za svoja detovna mesta. Sotidarnost detavcev in njihova enotnost je končno privedia do uspeha: v ponedeijek prejšnjega tedna se je spet zočeia produkcija ceiutoze in se je konča) enoietni eksistenčni strah tam zaposienih detavcev pred brezposeinostjo. Dvesto detavcev in njihove družine živijo končno zopet živtjenja vredno živijenje v miru in brez eksistenčnih skrbi. Vse to je biio vzroka dovotj za praznovanje: po uspešno končanem boju za detovna mesta je obratni svet tovarne „Obir" sprejet skiep, da bo priredit obratno prostavo za deiavce in nastavijence, da bi s primerno siovesnostjo začeti svoje deto. Prosiave, ki je bita v petek pre-tektega tedna, so se udeiežiii tudi števiini častni gostje, ki so si pridobiti zasiuge za obstoj tovarne ceiutoze na Reberci. Predsednik obratnega sveta, kapelski župan Josei Lubas, je pozdravil številne častne goste iz Koroške in Slovenije, na čelu deželnega finančnega referenta deželnega svetnika Hansa Schoberja, predsednika koroške delavske zbor- ki jih razširjajo določeni krogi in njim prijazni tisk v javnosti in ki jih je treba enkrat za vselej zar vrniti: # Tovarna celuloze „Obir" ni jugoslovansko, marveč avstrijsko podjetje; saj tudi v času lastnice niče Quantschnika, predstavnike avstrijske sindikalne zveze, okrajnega glavarja Dr. Scheiberja, jugoslovanskega generalnega konzula Milana Samca ter konzula Petra Zupančiča, zastopnika predsednika gospodarske zbornice Slovenije Verbiča Staneta Rozmana in še mnoge druge. V svojem nagovoru je Lubas spomnil na boj za delovna mesta, ki se je končal z edino možno rešitvijo, ko je tovarno .Obir" prevzela jugoslovansko-švicarska skupina. Le-ta namreč za leta naprej zagotavlja s svojim lastnim kapitalom, z garancijo odkupa celotne produkcije in z orientacijo na bodočnost delovnih mest vseh zaposlenih. S tem v zvezi je Lubas predlagal olajšave glede carin in obmejnega blagovnega prometa. Kakor je bila Železna Kapla! že pred stoletji važen prehodni pas za' svinec na jug in obratno za so! na sever, tako naj se tudi danes ta funkcija obmejne občine spet obnovi. V svojem govoru se je Lubas, kot je dejal, dotaknil tudi treh laži, Italijanke Erker-Hočevarjeve noben človek ni prišel na misel, da bi prejšnjo tovarno označil za italijansko; Noben delavec ni bil odpuščen, vsi so zopet sprejeti. Samo starejši oz. bolni kolegi so na začasnem dopustu, med katerim se lahko odločajo, ali hočejo nazaj na delo aili pa bodo šli v pokoj odn. rento; Kar pa se tiče znižanja mezd, predstavlja cinizem brez primere, če se nad tem zgražajo ravno tisti, ki bi Reberca sploh najraje videli stati. V zvezi s tem je Lubas zlasti hvalit zakon o insolvencah, ki je delavcem v času nedelovanja tovarne zagotavljal nadaljnjo plačo. Ob koncu svojega govora je v imenu vseh delavcev izrekel zahvalo posebno zaslužnim ljudem za obstoj tovarne; med drugimi je naštel deželnega svetnika Schoberja in njegovega pravnega svetovalca dr. Ritzbergerja in predsednika Verbiča, da je vedno držal svojo besedo". V imenu nadzornega sveta tovarne „Obir" in .Slovernijapapir" je delavcem čestital predsednik Franc Zupančič k njihovemu uspehu, ki je po enoletni agoniji tovarne pripomogel k ponovnemu obratovanju. Sodelovanje med Jugoslovanskim obratom „Stovenijapapir" in re-berško tovarno celuloze nikakor ni novo je poudaril Zupančič. Da se je sedaj ta obrat s 70°/o kapitala udeležil pri tovarni .Obir", je rezultat jugoslovanske politike, ki je politika odprtih meja, mednarodnega sodelovanja in protiavtarkične orientacije. Ta jugoslovanska gospodarska usmeritev velja za vse države in tudi povsod funkcionira brezhibno, samo na Koroškem so določeni krogi zagnali vik in krik. Podobno se je izrazil tudi poslovodja tovarne „Obir" direktor dipl. inž. Kosel, ki je dejal, da vidi edino nalogo tovarne v proizvodnji celuloze. Ob zaključku .uradnega" dela proslave je deželni svetnik Schober dejal, da je njemu kot finančnemu referentu dežele vseeno, odkod denar prihaja, glavno mu je zasigu-ranje delovnih mest. Tudi prej nihče ni vprašal, odkod denar pride, še manj pa, kam se je izgubil. To pa je ravno pri tej tovarni v zadnjih letih bilo mnogo bolj zanimivo. Zdaj se je končno našla rešitev, ki zadovoljuje vse dele: udeležene delničarje, deželo in posebno še delavce. To je bilo videti tudi ob nadaljnjem poteku prireditve: ob glasbi, plesu, pivu in vinu ter odojkih na žaru so delavci dolgo v popoldan in večer z zadovoljstvom na obrazu praznovali uspeh svoje solidarnosti, enotnosti in potrpežljivosti. Čas nesigurnosti je za prihodnja leta vsekakor minil. Dunaj bo obiska! Koroško Madžarska TV tudi v SR Hrvatski V SR Hrvatje živ: o^oii 33.000 pripadnikov madžarske narodnosti, in sicer jik je nekaj več kot 7#.00C v Baranji, ostali pa v Podravini in Slavoniji. Po sporazamn med televizijama Novi Sad ir! Zagreb so sedaj tadi pripadniki madžarske narodnosti v SR Nrvatski dokiii možnost, da lakko sprejemajo televizijski program v ?7MtcriMsči?!i. Prek oddajnika zagrek-ške televizije Pelje namreč lakko vsak tiar! ok 77.40 ari spremljajo spored v madžarščini, ki ga oddaja postaja Novi Sari. Razen injormabv-nik otipaj oksega ta spored se prispevke novinarjev in snemalcev za-grekske televizije posekej s področja Paranje, Podravine in Slavonije. V tek prispevkik kodo skalah čin: koij živo sprenrijati dogodke iz dražke-nega, političnega, gospodarskega, kal-taraega in športnega žv/jenja na področjih, kjer živi Madžarska narodnost. V času od 2. do 19. avgusta bo Koroško obiskal Dunaj, in sicer s svojo .Avstrijsko hišo", kakor se imenuje potovalna razstava, s katero želi Dunaj opozoriti na dobro partnerstvo, ki avstrijsko glavno mesto zlasti na področjih kulture in gospodarstva povezuje z zveznimi deželami Avstrije. Lok razstave sega od mednarodnih funkcij, ki jih izpolnjuje Dunaj kot .izložbeno okno" zo vso Avstrijo, preko kulturnega bogastva, ki je last ne le Dunajčanov temveč vseh Avstrijcev, pa do gospodarske politike, kjer investicije z Dunaja prispevajo k utrjevanju tud) v drugih predelih države. .Avstrijska hiša" mesta Dunaja bo gostovala v 19 mestih Avstrije. Na Koroškem bo obisk trajal od 2. do 19. avgusta. Najprej se bo razstava predstavila v Wolfsbergu (od 2. do 5. avgusta), potem jo bodo prikazali v Celovcu (od 9. do 12. avgusta na Novem trgu), za zaključek pa se bo ustavila še v Beljaku (od 16. do 19. avgusta na trgu pred mestno hišo). Razen ob dnevih otvorhve bo razstava povsod odprta dnevno od 9. do 19. ure. V okviru dunajskega obiska bo na Koroškem gostovala tudi znana dunajska igralko Elfriede Ott, ki bo 2. avgusta v Wolfsbergu (delavska zbornica) tn 9. avgusta v Celovcu (Dom glasbe) izvajala posebej za to gostovanje pripravljeni spored pod naslovom .Dunajsko v Ct-Duru . Prav tako 9. avgusta pa bo iz Celovca prenos priljubljene radijske oddaje „Za avtomobiliste" (Auiofahrer unterwegs), ki jo bodo za to priložnost oddajati iz magistrata. met? Pred nekaj tedni je radio Koper-Capodistria obhajal svojo tridesetletnico in je bil — kot smo poročali tudi v našem listu — ob tej priložnosti prikazan dosedanji razvoj in uspeh pri utrjevanju razumevanja in sporazumevanja med dvema sosednima narodoma in državama. Prejšnji mesec pa je koprski radio napravil nov pomemben korak po poti svojega tehničnega razvoja, ko je začel svoja dva programa — v slovenščini in italijanščini — oddajati na ločenih valovih, medtem ko je prej oba programa oddajal na skupnem valu. Doslej je imel koprski radio dnevno 13 ur oddaj v italijanščini in dobre 3 ure oddaj v slovenščini, medtem ko je dobre 3 ure prenašal oddaje ljubljanskega radia. Ob letošnjem jubileju pa so dobili nov 300-kilovatni oddajnik, preko katerega sedaj oddajajo program v italijanščini, medtem ko so preko starega 100-kilovatnega oddajnika začeli oddajati program v slovenščini. S prehodom na samostojni val se je oddajanje programa v italijanščini razširilo na cel dan (od 7. do 20. ure). Dnevno oddajajo kar 13 poročil in dnevnikov, poleg tega pa številne specializirane oddaje, ki zajemajo vsa področja od zunanje in notranje politike pa do kulture, šolstva in športa. Kot novost sta bili uvedeni literarna oddaja ter oddaja o zgodovinskih, folklornih in drugih posebnostih italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Prav tako je bil razširjen tudi slovenski program, ki traja sedaj ob delavnikih 5 ur (od 6. do 7.30 in od 13. do 17. ure) ter ob nedeljah 7 ur (od 7. do 9. in od 13. do 18. ure). Med novosti sodi predvsem večje število poročil ter specializirane zamejske oddaje, ki so na sporedu trikrat na teden. Slovenske oddaje koprskega radia so pomembne tudi za slovensko narodnostno skupnost v sosednji Italiji, ki ima po tej poti neposredno povezavo z matičnim narodom. Tako opravlja radio Koper-Capodistria pomembno nalogo kar v več smereh: povezuje italijansko narodnost v Jugoslaviji z matičnim narodom v Italiji ter obratno slovensko manjšino v Italiji z matično državo Slovenijo in Jugoslavijo, hkrati pa bistveno prispeva tudi k sodelovanju in sožitju med obema državama. To je bilo z več strani poudarjeno ob uvodoma omenjenem jubileju in je bilo tudi zapisano v knjigo spominov koprskega radia: ,S svojim pomembnim in odgovornim delom utrjujete poti sožitja med narodi, katerega neločljiv) del so tudi narodnostne skupnosti na obeh straneh meje," kot je zapisal predsednik komisije za manjšinska vprašanja SZDL Slovenije Jože Hartman, ali: .Vaša prizadevanja so pomemben prispevek za še bolj prijateljske stike in še tesnejše sodelovanje naših dveh narodov," kot je opisal svoj vtis prvak KP Italije Luigi Longo. Treba bo pravično razdeliti kar nam nudita narava in razvoj Generalni sekretar FAO (organizacije Združenih narodov za vprašanja kmetijstva in prehrane) je pred nedavnim izjavi), da bo leta 2000 na Zemlji 6 milijard ljudi, to se pravi, da bo prebivalstvo v teh tridesetih letih naraslo skoraj za 50 odstotkov. V tej zvezi je opozoril na dejstvo, da že sedaj trpi več milijonov ljudi lakoto, stanje pa se bo, če bo razvoj prebivalstva tako hitro šel naprej, v bodočnosti še bistveno poslabšalo. Pretresljivo pa je to dejstvo predvsem zato, ker se objektivno gledano pridela na Zemlji toliko, da bi se lahko nasitilo še enkrat toliko ljudi, kot jih živi trenutno. Zakaj je potem prišlo tako daleč, da toliko ljudi strada, se bi lahko ob tem vprašali? Odgovor na to vprašanje je, da toliko ljudi strada zato, ker so pridelki neenakomerno porazdeljeni, to se pravi, da je družbena in ekonomska razdelitev neenaka in napačna. Medtem ko bogati razviti svet postaja vedno bogatejši, področje nerazvitega, revnega sveta zaradi hitrega naraščanja prebivalsta, v glavnem pa zaradi izkoriščanja revnih dežel po bogatih postaja še bolj revno. Na območju nerazvitega, tretjega sveta trpi dandanes lakoto približno 200 milijonov ljudi, čeprav bi pri ekonomski obdelavi zemlje lahko pridelali 4-krat toliko, kot pridelamo danes, to se pravi 8-krat toliko, kolikor bi potrebovali, da bi nasitili vse ljudi. To dejstvo pa je dokaz za to, da lakota ni posledica previsokega števila prebivalstva. Krivda je v preveliki porabi in zlorabi na eni strani, na strani kapitalističnega sveta in neekonomsko obdelovanje velikih predelov obdelovalne površine na svetu. Če torej človeštvo ne bo hotelo, da bo vedno več ljudi gladovalo, da bo v bodočnosti gospodarski položaj vsebolj katastrofalen, bo potrebno najti pot, bolj pravično in pošteno razdeliti to, kar nam da zemlja, kar nam nudita razvoj in proizvodnja. Ne bi se smelo na primer zgoditi, da ima 70 odstotkov svetovnega prebi- valstva samo 10 odstotkov svetovnega bogastva, medtem ko ostalih 30 odstotkov razpolaga, konzumira in zlorablja 90 odstotkov vseh dobrin na svetu. Ne bi se smele goditi na svetu takšne krivice, kot je ta, da otrok, ki se rodi v industrijsko razvitem svetu, lahko konzumira in porabi 40-krat toliko, kot njegov sovrstnik, ki se je pač po usodi rodil v kakšni siromašni deželi tretjega sveta. Tudi kar se tiče zdravstva, so velike razlike med deželami v razvoju in visoko razvitimi industrijskimi deželami, čeprav bi bilo dosti zdravnikov in zdravil za vse. Tako bi lahko preprečili 80 odstotkov infekcijskih, parazitskih bolezni, če bi omogočili, da bi imel vsak človek zadosti dobre, pitne vode. To bi uspelo, če bi investirali vsako leto približno 3 milijarde dolarjev, to je 1 odstotek tega, kar se na primer porabi vsako leto za oboroževanje. Šokira na primer tudi dejstvo, da industrijsko-razvite dežele porabijo v letu 3 milijarde dolarjev samo za alkoholne pijače. Prepad med „bogatim" in „rev-nim" svetom pa povečava tudi dejstvo, da se razviti svet vedno bolj bogati na račun nerazvitega (pojav imperializma!) tako, da vredno kupuje surovine iz nerazvitega sveta, jih predeluje v industrijske izdelke, te pa potem spet drago proda v nerazviti svet. Za to bi lahko navedli konkreten primer: Nerazviti svet je prodal industrijskim deželam v enem ietu surovine za 30 milijard dolarjev (nafta pri tem ni upoštevana), industrijski svet je surovine predelal v dokončne izdelke, ki jih je prodal potem spet nerazvitemu svetu za 200 milijard dolarjev. V tem primeru se je obogatil torej razviti svet za 170 milijard dolarjev na račun nerazvitega sveta. Velikokrat je pri nas govora o ..eksploziji rojstev" in o potrebi po kontroli rojstev v državah v razvoju. Pri tem pa seveda ostane odprto vprašanje o ..potrošniški eksploziji" in v tej zvezi o potrebi nadzorovanja bogastva v razvitem, kapitalističnem svetu. Kje je naša samorastniška zavest? Kako svobodna je svoboda na Koroškem Slovenska prometna zveza $ pomočjo igralcev prosvetašev iz vse Podjune letos ponovno uprizarja dramo ..Samorastniki" koroškega pisatelja Prežihovega Voranea v dramatizaciji Miloša Mikelna [giej vabilo na t. strani). )z gledališkega lista povzemamo misli, ki jih je pod gornjim naslovom strnil režiser koroške uprizoritve ..Samorastni-kov" Marijan Srienc. Zakaj se je uprizoritev „Samo-rastnikov" šele tako pozno postavila na koroško slovensko prizorišče? Na eni strani je vsekakor zahtevnost realizacije, kajti potreba tolikih kulismih sprememb ustraši vsako amatersko igralsko skupino. Ne- kje pa je vzrok iskati tudi v moralni in ideološki zakrknjeni konservativnosti našega človeka!: nekateri smatrajo avtorja za! komunista v najnegafivnejšem smislu in ga a priori odklanjajo, spotikavaja se na robatosti jezikovnega izrazoslovja in še danes mnogo ljudi noče in ne more prenesti, da avtor posvetno in cerkveno gosposko na tak način razgalja v polni luči koroške realnosti brez prikrivajočih senc. Prežihovi ..Samorastniki" razkrinkajo demagogijo posvetne gosposke ter njih duclistično zakonodajo, Pa tudi tiste, ki pod plaščem „božje milosti" zasledujejo vseprej druge cilje in jim hlapčevsko služijo, namesto, da bi služili resničnim idealom religije. Kratenje pravic slovenski narod teži že nekaj stoletij, to nam zgodovina prepogosto dokaizuje. Teži nas tudi še danes, kot tudi v času, ko je samorastniški „hlapec Jernej" — Prežihov Vcranc sam iskal svojo pravico!. Poniževanje, zatiranje in krivičnost socialnega stanja, krutost oblasti do delavskega človeka so ga inspirirale, da! se je zatekel k literarnemu opisovanju obstoječih nedostatkov. Papir je potrpežljiv in je vse to prenašati; žal pa tega niso prenesli ljudje, ki so v svoji konservativni zaplankancsti ospo-ravati vsakovrsten napredek. Kaj ni še danes nešteto včerajšnikov, ki so obtičati v blatu dogmatične ideologije preteklosti? Zato so bili preganjani naši pradedje in babice, zato je bil izrinjen iz domačih krajev Prežih satm, tako tudi njegovi samorastniki, Meta in njeni pankrti. Zato tudi nam ne prizanesejo in se moramo potomci pankrtskih samorastnikov še danes boriti preti sencam zgodovine, proti ideološkim pritlikavcem, dvoluk-njičastim paragratskim konjenikom in nacionalističnim blaznežem. Zgodba o samorastnikih je živa slikanica, resmična retrospektiva davnih zgodovinskih, polpreteklih, kakor tudi sodobnih razmer, ki nas so in nas še tarejo, davijo, pritiskajo ob tla. Oblast nas zavira v razvoju pri delitvi pravic nam maha s praznim Žakljem, pri zakonodaji nas posiljujejo kot najklavrnejšo pocestnico — koroški Slovenci ostajamo žatibog nezakonski pankrti avstrijske vlade. Cerkev nam pod pretvezo bratske ljubezni pridiga ..ljubite se med seboj", ^spoštujte in ljubite svojega bližnjega;, kakor samega sebe", „cerkev za sožitje obeh narodov" — namesto očena-ša pa nam ubijajo v glavo „Vater unser der d)u bist. . . ." Muhe pa naprej sedajo na blato preteklosti in ga raznašajo ter mečejo na svoje sobrate. Vse po cerkvenih pravilih krščanstva! Na Koroškem pač živita dve veliki družini — karniška in hudabiv-ška. Kamniška — nepristopna, hladna, koruptna, lažno demagoška, uživajoča v svoji moči nad malim bratcem. Hudabivniška — velika samorastniška družina, svesta si zdravega! duha, zavedajoča se svojih (okrnjenih) pravic, bolestna od bolečin kriči na pomoč v frdio steno neprizanesljivega kamnitega srca večjega brata. Vsi iščemo tiste „Karnice", kjer V dvsfnj;', posebno se ?M Eoro-JEe??:, je weM&: we wo/?or/?:o.' wrre-nje, f/sE, sod/šča ;'n . . . seve^% Mdr dofMOMrM. EoA: m grozd, če se te svo- bode pos/rrz/ E%E fMjrreden, dewo-^rdtrčerr, /evoMs?werjeH, 5/ovenceTM prrjdzen %?HfMZE,' ^oterrr Mdstoprjo.' 3) gospod Etr/tz/; 2) drž%wd toždec; 3) sorNZE. Dd E/ svobodo zopet sprd-w/Z Hd svoje tttesfo tM owoEod//Z Eo-roš^o Mdpredttrd dtrtetrtrs^rA prodd^-tov. Td wetodd t'wd ststetrt, E/ je ttd Xoros^ew ttepretrtdgJjrv. 7rt J