Pomurski MURSKA SOBOTA, 26. OKT. 1961 Leto XIII. — Štev. 42 Cena 15 din GLAS1LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Delo in naloge sindikatov na občnem zboru okrajnega sindikalnega sveta v Slatini Radencih KOMUNA-OSNOVNO ŽARIŠČE NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA MINULI PETEK JE BIL V SLATINI RADENCIH OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA, KI SO MU PRISOSTVOVALI TUDI ČLAN REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ IVO TAVČAR, PREDSEDNIK OSS MARIBOR IVO JANŽEKOVIČ, SEKRETAR OK ZKS IVAN ROS, ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC IVAN KREFT, PREDSEDNIK OLO RUDI ČAČINOVIČ IN DRUGI GOSTJE TER ŠTEVILNI DELEGATI IZ VSEGA POMURJA. V svojem poročilu o delu in nalogah sindikatov našega o-kraja je predsednik OSS Jože Slavič med drugim poudaril, da je pri hitri rasti našega gospodarstva, ki je za območje našega okraja značilna po tem, da smo v nadpovprečnem odstotku širili obseg socialističnega sektorja, ker smo pač nekoliko zaostajali v prejšnjih letih, — značilno, da smo v velikem številu zaposlovali novo delovno silo. Ta proces je bil intenziven vsa zadnja leta. Danes je, kakor je razbrati tudi iz organizacijskega poročila, v našem okraju mno- go zaposlenih, ki so šele pred kratkim prišli iz kmetijstva. Ta proces se bo nadaljeval tudi v prihodnje, čeprav po ne,- katerih dejavnostih dosega prav letos najvišjo stopnjo. Nasproten temu procesu je drugi proces, ‘kjer bo ob dani delovni sili treba celo misliti na zmanjševanje števila zaposlene delovne sile pri istih kapacitetah oziroma , osnovnih skladih. To velja predvsem za kmetijstvo. Spričo novih pogojev v gospodarjenju, ko so v opekarnah, na primer, videli, da v drugem polletju niso dosegli več tako visoke realizacije kakor prejšnja leta, medtem ko drugih gospodarskih organizacij spremenjeni- položaj na trgu ni prizadel, pa so se pojavile različne teorije, kako gospodariti v pogojih novega gospodarskega sistema. Ponekod so apelirali na administrativno intervencijo, drugod so zopet prihajali do prepričanja, da je prav iz teh razlogov, ker se po njihovem mnenju novi sistem še ni utrdil, treba počakati z notranjo delitvijo po sistemu decentraliziranega u ■ pravljanja in zagovarjali to stališče s tem, da je težko vnaprej predvideti, kako boš delil, če nisi. gotov, koliko boš delil. Na te pojave so sindikalne podružnice reagirale na razne načine. Ponekod so zahtevale razpravo in dajale predloge o vseh problemih, v nekaj primerih pa so pasivno čakale, kaj bo sklenilo vodstvo podjetja, češ, saj mi sami nimamo kaj ukreniti. Ta pasivnost je vodila do tega, da sedanje stanje v pripravah .za notranjo delitev še ni zadovoljivo in da bo tu treba še mnogo vztrajnega političnega dela. Navzlic temu pa hitro narašča število podjetij, ki so sprejela pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi uredila položaj in vlogo osnovne enote upravljanja — ekonomskih ozi- roma poslovnih enot. Tako je v nekaj več kot 100 podjetjih že sprejetih pravilnikov o delitvi čistega dohodka 37, o o-sebnih dohodkih pa 48. V razpravi je 33 pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnega dohodka 37. (Nadaljevanje na 2. strani) IZJAVA PREDSEDNIKA TITA OB DNEVU OZN NEBLOKOVSKE DRŽAVE S SKRBJO SPREMLJAJO POVEČANJE MEDNARODNE NAPETOSTI — »Zelo vznemirljivo je, da pričakujemo letos dan OZN v razmerah, ko vlada huda kriza ' v mednarodnih odnosih in v Organizaciji Združenih narodov. Nadaljnje usmeritev velesil v nevarno politiko sile kakor tudi vztrajna prizadevanja kolonialnih držav in njihovih žavezhikov, da bi v raznih oblikah ohranili svoje pozicije, povzročajo nevarno poslabšanje mednarodnega položaja, za katerega so značilne številne težave in negotovosti. Vznemirljivo tekmovanje v oboroževanju in psiholoških pripravah na oboroženi obračun kot tudi obnovljeni poskusi z atomskimi bombami, groze vsemu svetu z najhujšimi posledicami. Vse to, zlasti pa položaj v odnosih med velesilami, ne samo postavlja v hudo negotovost veš svet, ampak tudi hromi delo OZN in ogroža tudi njen obstoj. — Upoštevaje ta vznemirljivi, razvoj sodimo, da je zdaj odločilen trenutek, da bi sprejeli, nujne ukrepe in preprečili katastrofo. Zato tudi ob tej proslavi obletnice ustanovitve Združenih narodov, pozivamo velesile, naj se tako v interesu vsega človeštva, kot v interesu svojih lastnih narodov, odrečejo uporabi preživelih metod v mednarodnih odnosih in naj prispevajo potrebne napore, da bi na miroljuben način in s pogajanji uredili vse neurejene probleme iz njihovih dvostranskih ali iz širših mednarodnih odnosov. Prav tako sodimo, da je prav zdaj čas, da jih znova opozorimo na obveznosti, ki so jih prevzele z ustanovno listino OZN glede izločitve vojne in razvijanja vsestransko koristnega mednarodnega sodelovanja z odpravo vseh oblik neenakopravnosti, nadvlade in tujega izkoriščanja. Pozivamo tudi vse druge države, velike in majhne, naj se aktivneje zavzemajo za ohranitev miru na svetu, kajti takšno prizadevanje' in' njihova politika lahko mnogo pomagata v premagovanju sedanjih težav. — Da bi ohranili mir na svetu, je danes po mojem mnenju potrebno bolj kot kdaj prej, da se vse miroljubne šile odločno angažirajo za sporazumno urejanje perečih mednarodnih problemov, predvsem v OZN. Boj za mir ne more biti privilegij nikogar, pač pa pravica vseh ljudi dobre volje širom po svetu. — Izvenblokovske države, kot tudi narodi širom vsega sveta, z veliko skrbjo spremljajo' povečanje mednarodne napetosti in po pravici pričakujejo, da bo Organizacija Združenih narodov — kot instrument za ohranitev svetovnega miru — prebrodila sedanjo krizo, ob aktivnem prizadevanju vseh- svojih članov, in da bo pripomogla k temu, da bi za sedanje spopade našli miroljubne rešitve, sloneče, na demokratičnih in naprednih načelih ustanovne listine OZN. Samo tako bo lahko ta svetovna organizacija izpolnila svoji poglavitni nalogi: okrepitev miru in zboljšanje enakopravnega mednarodnega sodelovanja. V tem smislu bo lahko OZN tudi v prihodnje računala na vso podporo in razumevanje narodov in vlade Jugoslavije.« PRAZNOVANJE 20-LETNICE REVOLUCIJE V GORNJIH PETROVCIH Občinski odbor SZDL Pe-trovci-Salovci je pripravil obširen program ob praznovanju 20. obletnice ljudske revolucije. V petek, dne 3. novembra bo v novozgrajenih prostorih šole, ob 14. uri otvoritev razstave NOV ter gospodarskega in kulturnega razvoja občine. V soboto pa bo prav tako ob 14. uri otvoritev novozgrajene agroservisne delavnice v Pe-trovcih. V počastitev 20. obletnice ljudske revolucije bodo istega dne zvečer zakurili po vseh vaseh kresove, pri turističnem domu v Petrovcih pa bodo sprejeli partizanske patrulje. Zadnji del prireditev in hkrati centralna proslava bo v nedeljo, dne 5. novembra v Gornjih Petrovcih. Ob deseti uri dopoldan se bodo delovni kolektivi, učenci, in dijaki o-snovnih šol, mladina ter ostali vaščani zbrali pred novo šolo, kjer bodo prisostvovali svečani predaji novega šolskega poslopja šolskemu odboru. Nato pa bo sledil skupen c-gled šolskih prostorov. Po končam svečanosti pri šoli bodo navzoči prisostvovali otvoritvi turističnega doma v Petrovcih. -ml, Razstava o ledeni dobi v M. Soboti V okviru občinskega praznika je Prirodoslovni muzej iz Ljubljane v minulem tednu odprl na Gimnaziji v Murski Soboti razstavo o ledeni dobi. Razstava je precej obsežna, saj med drugim prikazuje nastanek ledenikov, splošno po-ledenitev kakor tudi rastlinstvo in živalstvo v posameznih medledenih dobah. Razstavljeno je tudi okostje izumrlih živali, v enem delu razstave pa je prikazan človek iz te dobe kot umetnik. Razstavo je odprl ravnatelj Prirodoslovnega muzeja dr. F. Polenec. Kakor smo zvedeli, si jo je doslej ogledalo precej ljudi, zlasti šolske mladine. Med občnim zborom OSS Na prvem tiru-decentralizacija V razpravi na nedavnem občnem zboru okrajnega sindikalnega sveta je vrsta delegatov konkretno in temeljito osvetlila vrsto problemov iz dela in nalog sindikatov našega okraja. Delegati so razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja v industrijskih in obrtnih podjetjih ter na kmetijskih gospodarstvih, o uvajanju in uveljavljanju ekonomskih enot, o sprejemanju pravilnikov o delitvi dohodka in delitvi osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah, o nagrajevanju v družbenih službah in o drugem. S tehtnimi napotki sta sodelovala v razpravi tudi član Republiškega sveta ZSJ Ivo Tavčar in sekretar OK ZKS Ivan Ros. Ko so razpravljali o družbenem standardu, zaposlovanju žene in o varstvu otrok, so delegati med drugim ugotovili, da je v našem okraju od vseh, zaposlenih 34,2 odst. žena. V 15 ustanovah je 942 ali 2,3% otrok do 15. leta starosti. Le 2 ustanovi v okraju imata u- stanovi za dnevno bivanje o-trok. Poudarili so, da z obstoječo mrežo otroško varstvenih ustanov v Pomurju ne moremo biti zadovoljni, zlasti pa se ne smejo zadovoljiti s tem sindikalne podružnice. Vsi ti in podobni problemi bi gotovo sodili v programe dela naših sindikalnih podružnic, vendar doslej v njih še niso našli prostora. Skrbne analize o vzrokih nesreč pri delu pa kažejo, da je. pri 75% nesreč vzrok osebni faktor. Zato so diskutanti izrazili prepričanje, da so temu vzrok neurejene razmere v družinah, utrujenost zaradi družinskega dela, skrb za varstvo in vzgojo otrok in drugo. Vedno več je mladih delavskih družin, v katerih sta oba zakonca zaposlena, zato bodo morale zaposlene matere bolj glasno postavljati svoje zahteve na sejah delavskih svetov in upravnih odborov. Gre pa za razumevanje in pravilno vrednotenje problematike družbenega varstva žena in otrok, ter je na tem temelju treba razvijati njegovo materialno bazo. (Nadaljevanje na 2. strani) V soboto zvečer je v okviru soboškega občinskega praznika in na povabilo kolektiva ČZP »Pomurski tiska gostoval v Soboti Slovenski oktet. Občinstvo — dvorana je bila polna je bilo deležno umetniškega večera, ki so v Soboti redki Ježek in Liljana Petrovič v M. Soboti in Lendavi Radio Murska Sobota bo pod pokroviteljstvom nekaterih kolektivov, ki proslavljajo te dni obletnico delavskega samoupravljanja, priredil v nedeljo, 29. t. m. gostovanje znanega slovenskega humorista Frana Milčinskega Ježka, pevke Ljiljane Petrovič iz Novega Sada in Ljubljanskega jazz ansambla. Ljubljanski jazz ansambel in pevka Ljiljana Petrovič bodo izvajali vrsto znanih in priljubljenih zabavnih in jazz melodij, za konferanso in vedro razpoloženje pa bo poskrbel najboljši slovenski humorist Ježek. Na sporedu bo tudi žrebanje nagrad nekaterih znanih pomurskih podjetij. Gostje bodo nastopili 29. t. m. ob 17. uri v dvorani Proizvodnje nafte v Lendavi, ob 20. uri pa v dvorani Kina »Parke v Murski Soboti. VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 27. OKT. DO 6. NOV. Približno do 5. novembra pretežno suho, oziroma lepo vreme. Po 5. novembru močne padavine z ohladitvijo, pozneje sneg skoraj do nižin. ZASEDANJE MEDNARODNE KOMISIJE ZA MERO Od ponedeljka do sobote zaseda v Grazu jugoslovansko-avstrijska komisija za Muro, v katere delokrog spada regulacija, zašita pred poplavami, skrb za čistočo vode, energetska izgradnja in druga vodnogospodarska vprašanja. Na sestanku v Grazu bo komisija obravnavala tudi regulacijo Kučnice in Ledave ter nekatera vodnogospodarska vprašanja v zvezi s tovarnama v Ceršaku in na Sladkem vrhu. Prvič bo komisija obravnavala tudi možnosti energetskega izkoriščanja vodne sile Mure na mejnem delu v dolžini okoli 34 km. Srednji pretok na Muri znaša okoli 160 kubičnih metrov na sekundo, kar bi pri padcu okoli 48 metrov, lahko služilo proizvodnji okoli 550 milijonov kWh električne energije letno. Elektrarne bi gradila podjetja iz Slovenije in Avstrije. Jugoslovanska delegacija se je že v soboto sestala v Ljubljana in proučila vso dokumentacijo z zasedanja v Grazu. Našo delegacijo vodi direktor Zavoda za vodno gospodarstvo LRS inž. Lojze Kerin, avstrijsko pa dr. inž. Ernest Guntschl, načelnik v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. S svečan seje osrednjega delavskega sveta ČZP »Pomurski tisk« ob priliki praznovanja obletnice samoupravljanja v podjetju. Seji so prisostvovali tudi pionirji osemletke I. ter član OO SZDL Jože Slavič SPREMEMBA OKRAJNEGA PRORAČUNA Odborniki okrajnega ljudskega odbora bodo na jutrišnjem zasedanju, ločeno v o-beh zborih, razpravljali in sklepali o spremembi okrajnega proračuna za leto 1961. V okviru predvidenega letnega proračuna bodo zmanjšane oziroma povečane posamezne postavke proračuna. Povečali pa naj bi se na predlog sveta za družbeni plan in finance naslednji izdatki: za osebne dohodke v državni upravi in sodstvu, pri komunalni dejavnosti ter dotacije samostojnim zavodom. Spremembe' posameznih postavk naj bi bile izvedene v okviru dosedanje proračunske kvote. Poleg tega bodo odborniki sklepali še o garancijskih izjavah ter o nekaterih predlogih. ŽE LETOS GOTOVA NOVI EXPRES BIFE IN SLAŠČIČARNA V MURSKI SOBOTI Gradbena dela pri novem expres-bife in slaščičarni na Bergerjevem vogalu v Murski Soboti gredo h kraju. V hotelu »Zvezda , ki bo dobil ta dva nova prostora, računajo, da bodo lahko v novih gostinskih lokalih začeli poslovati že v mesecu januarju prihodnjega leta, vsa gradbena dela pa bodo gotova že letos, Novi expres-bife in slaščičarna bosta opremljena s sodobno opremo. Gostom bodo nudili poleg dnevnih jedil, še razne prekmurske specialitete Vsak dan bodo na razpolago tudi na ražnju pečeni piščanci in druge specialitete na ražnju. V hotelu »Zvezda« mislijo tudi na gostiniski kader, ki bo potreben za nove lokale. Zato v ta namen priučujejo nekaj gostinskih delavcev, slaščičarskega mojstra in kuharja pa bodo poslali na prakso v e-nega večjih gostinskih lokalov v Ljubljano. Gostinsko podjetje »Zvezda« v Murski Soboti gradi tudi nove hotelske prostore v podaljšku sedanjega hotela, tipajo, da bodo z gradnjo novega hotela končali v mesecu a-prilu prihodnjega leta, odprli pa ga bodo 1. maja 1982. Podjetje bo z novih hotelom pridobilo 55 novih ležišč in to 20 dvoposteljnih - in 15 enoposteljnih sob. Sobe bodo primerno opremljene. »Zvezda bo med drugim poskrbela tudi za male apartmaje, za katere je že sedaj veliko povpraševanje. Gradnjo novega hotela je zahteval nagel razvoj industrije v Murski Soboti in naglo razvijajoči se pomurski turizem. Že sedaj prihaja v M. Soboto vedno več poslovnih ljudi in turistov, ki pa morajo čestokrat oditi iz Murske Sobote, ker ni dovolj prenočišč in jih morajo iskati v Slatini Radencih ali pa celo v Mariboru. Naglo pa se v Pomurju razvija tudi lovni turizem. Tako je na primer samo v pryi polovici okt. letos bilo v hotelu »Zvezda« 98 gostov s 300 nočninami. Omembe vredno pa je tudi to, da kolektiv »Zvezda podarja gostom z več nočninami majhna presenečenja — razne domače spominke. Skupne investicije za gradnjo novega hotela, expres-bi-feja in slaščičarne znašajo 79 milijonov dinarjev. Od tega je podjetje dobilo za gradnjo novega hotela 20 milijonov dinarjev iz republiškega investicijskega sklada, 15 milijonov dinarjev od OLO Murska Sobota in 20 milijonov dinarjev od ObLO Murska Sobota. Lastinh sredstev je »Zvezda namenila za gradnjo novega hotela 5 milijonov dinarjev. Za expres-bife in slaščičarno so dobili 7 milijonov dinarjev od ObLO Murska Sobota, 7,5 milijonov dinarjev pa je prispeval kolektiv »Zvezde«. Težave imajo še s sredstvi, ki bi jih potrebovali za nabavo inventarja in opreme za slaščičarno in expres-bife. V ta namen jim manjka še 5 milijonov dinarjev. -rj- Komuna osnovno žarišče (Nadaljevanje s 1. strani) Skoraj v vseh gospodarskih organizacijah pa se je pokazalo, da so prvi koraki decentralizacije upravljanja in prve izkušnje zahtevale nadaljnjih razmišljanj, hkrati pa so aktivno vključili mnogo do-slej pasivnih proizvajalcev v to, da so, začeli predlagati boljše rešitve in smotrnejše razpolaganje s sredstvi. V takih podjetjih so tudi. obračunali z miselnostjo, da se bodo proizvajalci zanimali izključno za osebne dohodke. Podoba je, da je kaj hitro prodrla zavest, da je delitev osebnih dohodkov sicer res med najbolj neposrednimi objekti zanimanja, da se pa ob tem kritično ocenjujejo tudi vsi ostali elementi v življenjskem prostoru gospodarske organizacije Tudi v negospodarskih organizacijah so v ospredju pravzaprav isti problemi in v spremenjeni vlogi delovnih kolektivov izven gospodarstva bodo prav tako nastopili tudi ostali elementi gospodarjenja, čim bo premagana najmočnejša tradicija mezdnih odnosov, ki izvira iz dolge tradicije in še obstoječih predpisov za ta področja. Med pojavi iz dela sindikalnih podružnic omenja poročilo med drugim tudi pojave ljubosumnosti med raznimi organi, češ, če se bo delitev razpravljala na sindikatu, potem delavski svet ne bo imel kaj razpravljati, zabeležili pa so tudi primer, da 'predsednik sindikalne podružnice ob razpravi o uveljavitvi nove delitve na občinskem sindikalnem svetu sploh ni vedel, da se je o tem kaj v podjetju razpravljalo, čeprav je že bil sestavljen, načrt delitve čistega dohodka. Spremenjeni družbeni položaj delavskega razreda pa zahteva še zavestnejše sodelova- nje, če hočemo, da se namesto birokratskih privilegijev začnejo ustvarjati navidezno demokratični odnosi v sprejemanju raznih aktov, ki pa no- sijo s seboj še vse slabe tradicije starih odnosov ali pa jih celo potencirajo. V tej zvezi je predvsem važno opozoriti še na rastočo vlogo kolektivov pri nadaljnjem omogočanju gospodarske rasti posameznih podjetij in ustanov, ki se kaže v delitvi sredstev na sklade in na upravljanje s temi sredstvi, kakor tudi na sodelovanje s komuno pri raznih združevanjih sredstev, za reševanje posameznih vprašanj. Druga taka važna postavka je delitev o-sebnih dohodkov, kjer bodisi kolektiv kot celota zahteva prevelik delež v družbeni delitvi sredstev, ali dobi premalo, nadalje, kjer si posamezniki pripisujejo prevelike zasluge takrat, ko je treba oceniti njihov prispevek. Samo en podatek, da so si v neki ustanovi v našem okrajnem središče za strokovno usposobljenost napravili razpon 1:21. nam pove o problemih, ki se ob tem pojavljajo. V nadaljevanju omenja poročilo namen socialističnega načela neposredne delitve po vloženem delu in sredstvih ter vlogo neposrednih proizvajalcev v decentraliziranem upravljanju, kjer je pač to razvito. Glede organizacije sindikata poudarja poročilo, da mora biti usmerjena v dve smeri: prvič v dosledno usmerja-« svojega vpliva na politiko formiranja in delitve dohodka tako, da bo omogočala nadaljnji razvoj proizvajalnih sil v tej ali oni obliki, bodisi kot rast premoženja (investicije), bodisi kot rast proizvajalcev samih (kadrovska politika, izobraževanje, standard). Drugič pa je važno, da vzporedno s tem raste tudi zavest, da je osnovna enota del skupnega kolektiva, da je ta kolektiv enota odnosov v naši družbi in da sodelovanje v odločanju v osnovni enoti omogoča odločanje v gospodarski organizaciji, komuni in širši skupnosti. Zato je v sindikatih važno nenehno ustvarjanje pogojev za svobodno izražanje mišljenj, dajanje predlogov, opozarjanje na napake, malomarnost odstranjevanje netovariških in nehumanih odnosov v kolektivu. Osnovno delo sindikatov naj bo torej usmerjeno pri osnovni obliki upravljanja: v e-konomski enoti. Pri taki orientaciji je potem formiranje sindikalnih podružnic in drugih oblik na dlani brez posebnega študija in proučevanja statutov. Ob koncu navaja poročilo funkcijo občinskih sindikalnih svetov in izhaja pri tem iz dejstva, da je komuna osnovno žarišče našega družbenega življenja. Bj. S. Planiranje prilagoditi Jesensko obdobje je za gospodarstvo dvakrat pomembno. Takrat se že začnejo sumirati, kot pravimo, tričetrtletni rezultati in najmanj takrat, če ne že nekaj poprej, začno načrtovati v gospodarskih organizacijah in drugod in kako bodo delali drugo leto. Ni slučajno, da je bilo letos na posameznih mestih že nekajkrat izrečena pripomba, da sedanji, lahko bi rekli pisarniški način planiranja, ne ustreza novo nastalim odnosom pri nas. V dosedanjem obdobju delovanja samoupravnih organov se sistem planiranja pravzaprav ni bistveno spremenil. Plan gospodarske organizacije, komune, okraja, republike in zveze še vedno vsebuje številčna predvidevanja in pokazatelje, predvsem v kvantitativnem smislu, to je, računa s količinami. Takšno, lahko bi rekli enostransko planiranje, ki ne upošteva sedanje stopnje razvoja materialnih proizvajalnih sil, dosežene stopnje družbenih odnosov in družbene zavesti, se kaže dostikrat zelo pomanjkljiv. Poglejmo si dva značilna primera. Lani in letos smo u-gotavljali, da je tekstilna industrija še kar zadovoljivo izpolnjevala plan (letos je sicer že začela zniževati proizvodnjo), toda šele letos ob učinkovitejšem delovanju tržišča lahko ugotavljamo, da je izpolnitev plana eno, prodaja blaga pa drugo, težje, pravzaprav za tekstilce najtežje vprašanje. Planerji so računali samo: izdelali bomo toliko in toliko metrov blaga. Pri tem niso upoštevali vsaj »za dan naprej«, to je, da se lahko spremeni okus potrošnika, da se lahko spremeni njegova kupna moč, da bo terjal namesto volnenega blaga lahko letno blago, ali če je že volneno, potem primeren vzorec in predvsem boljšo kakovost. Trg pa je opozoril, da je takšnega blaga in toliko »slabega«, ki ni izdelan po okusu potrošnika preveč in tekstilna industrija je zašla v škripce. Njene zaloge se kopičijo. Planerji so se torej »zaplanirali«. Niso upoštevali sprememb in kvantitativne količine so ostale neprodane. Drug primer. V eni izmed gospodarskih organizacij barvne metalurgije so računali, da bodo odkopi v jami dajali toliko in toliko ton rude in na takšnih predvidevanjih so pred štirimi, petimi leti tudi sestavili plan rekonstrukcije za predelavo rude. Toda drugačen način oblikovanja osebnih dohodkov, nagrajevanje po delu in učinku, zamenjal račune planerjev. Stane Sever v filmu »Družinski dnevnik« IGRALEC Z VELIKO ZAČETNICO Ob 25 jubileju umetniškega delovanja staneta Severja Te dni poteče 25 let, odkar se je pojavil na odrskih deskah Stane Sever, gledališki i-gralec, filmski igralec in režiser. V petem razredu osnovne šole je pričel. Takrat je nastopil v vlogi pridnega Štefka z igrico o Štefku in Matku, ki jo je sam tudi režiral. Leta 1937 je postal stalni član ljubljanske Drame. Tako je pričel, iskal v vsem, kar je pomenilo igralsko u-metnost samo tisto, kar je dopolnjevalo njegovo umetniško osebnost. Po vojni se je rodil tudi slovenski film. Že v prvem, »Na svoji zemlji« srečamo Staneta Severja. Nastopil je dvajsetih domačih, od tega v osmih slovenskih filmih. »V filmu i-mam vedno priokus nemoči«, pravi Stane Sever, ker da je v filmu vse preveč »zmehani-zirano in je vse drugo bolj važno kot igralčeva kreacija, čeprav je ta končni cilj. S svojo vlogo, kot sam pravi, pa je še najbolj zadovoljen v filmu »Družinski dnevnik«, za katerega je napisal scenarij Ferdo Godina in ki bo kmalu izšel v knjižni izdaji pri Pomurski založbi. Jubilantu iskreno čestitamo! Na prvem tiru - decentralizacija (Nadaljevanje s 1. strani) Delegati so v razpravi o-menjali tudi delo počitniških skupnostih in sploh skrb za oddih delovnih ljudi. Dejali so. da v soboški občini še danes nekatera podjetja niso vplačala svojega prispevka, ki znaša 1 000 dinarjev na zaposlenega. To velja za opekarno Puconci, Panonijo, Separacijo in druge. Lani je v organizaciji doma oddiha OSS letovalo 350 članov sindikata in svojcev za 350 din dnevno in je OSS do-tiral 800.000 dinarjev spričo nep obranih prispevkov kolektivov. Letos je znašal dnevni pension spričo pravilno kal-kuliranih stroškov 700 dinarjev, zato pa je bila zasedba le 60%, ker nekatere gospodarske organizacije niso hotele o-mogočiti svojim zaposlenim oddiha. Delegati so omenili tudi počitniško skupnost v gornjeradgonski občini, ki je omogočila pod vodstvom iniciativnega odbora letos oddih 241 osebam, od tega 60% delavcem v proizvodnji. Ko je bila beseda- o stanovanjski izgradnji, so delegati rekli, da je bilo v soboški občini zgrajenih po osvoboditvi 280 stanovanj splošno-družbenega sektorja. Od teh stanovanj je dobilo stanovanja le 66 delavcev iz proizvodnje, danes pa je v kolektivih 575 nerešenih prošenj. Gradnja stanovanj iz ustreznega sklada pri občinskem ljudskem odboru je po današnjih cenah pre- draga, saj velja trisobno stanovanje skoraj 5 milijonov dinarjev. Vendar pa je bilo v 4 letih razdeljenih zasebnim graditeljem 37 milijonov dinarjev za novogradnje in dograditve, iz tega pa je bilo zgrajenih 147 stanovanj. Sindikalne podružnice bi morale proučiti pogoje, v kakršnih naš delavec danes živi in poiskati vse vire, da mu omogoči boljše in lepše življenje. Če bodo sindikalne podružnice to storile, se ne bo zgodilo, da bi se najboljši delavci odmikali od dela v osrednjih organih de-, lavske samouprave in v občinskih forumih, kot je to omenil delegat iz Lendave. V svoji zaključni besedi je sekretar OK ZKS Ivan Ros zaželel novoizvoljenemu plenumu uspešno delo kakor tudi delegatom, ki bodo zaključke občnega zbora prenesli delovnim kolektivom. Ko je govoril o nalogah sindikatov, je omenil predvsem odnose med delavskimi sveti in sindikalnimi organizacijami na kmetijskih gospodarstvih in v KZ. Poudaril je, da smo spričo dejstva, ker je pri nas agrarno področje, dolžni skrbeti za visoko rentabilno proizvodnjo, pri čemer zadevamo ob konservativna stališča, ki jih je treba premagati z vztrajnim političnim delom. Dalje je tov. Ros omenil nejasnosti pri novih odnosih v KG in KZ ■— navznoter in navzven teh organizacij, a tudi med KG in KZ. Bj. S. Ob občinskem prazniku v Murski Soboti TEDEN PRIREDITEV Program prireditev v okviru občinskega praznika občine M Sobota in 20-letnice ljudske revolucije je bil v nedeljo zaključen. V sredo, dne 18. oktobra ob osmi uri zvečer je mladina srednjih šol v Murski Soboti priredila javno mladinsko oddajo Pokaži kaj znaš« v dvorani kina Park. Dijaki učite-ljišča, gimnazije ter osnovne šole I so nastopili z raznimi pevskimi točkami, recitacijami in drugimi točkami. Naslednjega dne sta sindikalni podružnici »Mura« - in »Trgovci« odigrali na igrišču NK »Sobota« nogometno tekmo, ki se je končala z visoko zmago »Trgovcev«. Zvečer so mladinci z baklami v rokah tekli po soboških ulicah, ob 19. uri istega dne pa so bili v hotelu" »Zvezda« razglašeni rezultati in razdeljeni pokali zmagovalcem delavskih športnih iger. V petek, 20. oktobra, je bila ob spominski plošči pri gimnaziji komemorativna svečanost. Program so izvedli dijaki, učiteljišča, gimnazije in o-snovme šole I, ki so ob zaključku položili tudi vence. Zbranim je spregovorila o padlih, katerih imena so zapisana na spominski plošči, dijakinja IV. letnika učiteljišča. Naslednjega dne zvečer pa je bila v dvorani kina »Park« v Murski Soboti proslava obletnice delavskega samoupravljanja ČZP »Pomurski tisk«, ki je bila povezana z gostovanjem Slovenskega okteta! Zadnji dan prireditev je bil v nedeljo. Ob deseti uri je bila slavnostna otvoritev novozgrajenih društvenih prostorov »Radiokluba« M. Sobota. 0 DELU SVETA ZA VARSTVO OTROK Delo sveta za varstvo otrok v Gor. Radgoni se odvija v o-kviru perspektivnega plana in v mejah materialnih zmogljivosti. Najbolj so pereča vprašanja okrog družin alkoholikov. Takim družinam so odvzeli-in dali v rejo 20 otrok, za katere plačuje občina 120 tisoč dinarjev mesečno. Primerov, ko bi zaradi alkohola v družini otrokom morali menjati okolje, je še več in zelo bremenijo občinski proračun. Pod družbenim varstvom je še 32 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Vsi ti. obiskujejo srednjo šolo ali pa so v uku Pod skrbništvom je tudi 35 mladoletnikov, in 12 odraslih oseb. Razen treh va- rovancev so vsi brez premoženja, 8 pa jih prejema pokojnino ali invalidnino. Skrbniki svoje delo dobro opravljajo. Na počitniških letovanjih je bilo letos 200 šolskih in 50 predšolskih otrok Pereč problem sveta je tudi vprašanje fizično in psihično defektnih otrok. Posebna komisija bo izvedla kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Vendar bo posebna šola v G. Radgoni, edina tovrstna šola v občini, premajhna, da bi lahko sprejela tudi otroke od Vidma, Kapele, Apač, Ščavni-ce itd. Treba jo bo internatsko' urediti. Ika POMURSKI VESTNIK, 26. okt. 1961 C 2 sedanjim odnosom er Ta dva ne osamljena, primera nam ponazorujeta, da bo treba v sistemu planiranja marsikaj spremeniti, računati s dinitelji, ki so bili doslej za nekatere drugorazrednega pome,na činitelji, kot je spodbudinejši način oblikovanja in delitve dohodkov, delovanjem trga, računati bodo morali s spremembo, v materialnih proizvajalnih silah, s spremembo družbenih odnosov, družbene zavesti in podobno. Na zadnjem posvetovanju o gospodarjenju ih delavskem samoupravljanju (povzetek smo vam posredovali v zadnji števdllki) je tovariš Stane Kavčič, predsednik RS ZSS dejal o spremembah na tem področju tole: — Sprejeli smo sicer kategorijo dohodka, nove principe; sprejeli smo razvoj, v katerega gremo, potem pa se dogaja, da se rezultati tega razvoja enostavno primerjajo z našimi planskimi številčnimi predvidevanji in pokazatelji. In potem se vse tisto, kar je popolnoma v skladu s številkami, ki smo jih postavili v planu, proglaša kot dobro, pozitivno, progresivno in razveseljivo. In Vse tisto, kar ni popolnoma v skladu s planskimi predvidevanji, odnosi in pokazatelji, vse to se skuša tu in tam postaviti pod zelo, zelo sumljiv vprašaj, če se že ne poskuša vsemu temu reči, da ni zaželeno, pravilno in dobro. Mislim, da je ta metoda, milo rečeno, že nekoliko zastarela, preveč subjektivistična in da po tej poti ne moremo priti do stvarnih, pravilnih ekonomskih zaključkov, ocen in rezultatov našega družbenega razvoja. Planski pokazatelji so lahko samo eden izmed tistih preizkusnih kamnov, na katerih lahko ugotavljamo in tudi' moramo ugotavljati pozitivnost in koristnost posameznih pojavov, nikakor pa ne morejo in ne smejo biti izključni in edini. Zlasti ti premiki, ki so zdaj napravljeni, tendence, ki se kažejo v delovnih kolektivih,, morajo. marsikaj v naših subjekitvndh predvidevanjih korigirati ponekje navzgor, ponekje pa spet navzdol. Marsikatera bilanca, marsikateri proporci, ki so vzpostavljeni oziroma, ki smo jih mislili vzpostaviti in jih imamo izračunane in v predale zaprte, bo ekonomski razvoj pokazal v drugi luči. Pokazal bo, da določena nesorazmerja niso taka, kakor smo mislili... — Pomeni torej, da bo v skladu s spremembami, doseženimi v zadnjem obdobju, spremembami na trgu, v delitvi do-hodka itd., potrebno marsikaj spremeniti na področju planiranja, na vsej ravni, to je v gospodarski organizaciji, občini, okraju in podobno. P. D. OD TEDNA DO TEDNA VLADA NACIONALNE UNIJE ANKARA — Voditelji štirih turških i strank, ki so nastopile na nedavnih skupščinskih volitvah, sp sklenili, da bodo ustanovili novo koalicijsko vlado. Kakor šifro že poročali, ni nobenega od turških strank. na -nedavnih volitvah dobila potrebne večine v skupščini. Koalicijo bodo sestavljale republikanska stranka, »stranka pravice«, stranka nove Turčije in kmečka stranka. SUMLJIVE BAKRENE IGLICE LONDON — ZDA so v soboto izstrelile 350 milijonov drobnih bakrenih igric. Iglice bodo sestavljale okrog Zemlje pas, od katerega se bodo odbijali 'radijski sig-riali in dosegli vse kraje na svetu. Američani pravijo, da žele tako »upostaviti radijske zveze, ki jih sovražne države ne bodo mogle ovirati.« Astronomi protestirajo proti temu poizkusu. Pravijo, da bodo iglice preprečile širjenje radioe-lektričnih valov, ki prihajajo z drugih planetov in zvezd in da bodo s tem skoraj povsem onemogočili opazovanje zvezd s teleskopi. Oblak iglic bo lebdel kakih 3000 km nad zemeljsko površino. Po mnenju sovjetskih znanstvenikov pa bo poizkus tudi škodoval umetnim satelitom, posebno satelitom s človeško posadko. ZA ZAŠČITO revolucionarnih PRIDOBITEV KAIRO — Po sporočilu notranjega ministra ZAR so zaprli tri nekdanje egiptovske ministre za časa kraljevskega režima, 37 oseb pa priprli. Gre za ljudi, ki so hoteli sabotirati revolucionarne ukrepe in reforme. Prav tako so postavili pod sekvester imetje 167 oseb. Njihove primere bodo proučevali posamično. IZGNANI IZ FRANCIJE - Francoska policija je zaprla več kot 11.000 Alžircev, od katerih ho po zaslišanju izgnala v Alžir 1500 oseb. S tem baje nameravajo oslabiti delovanje Alžirske fronte nacionalne osvoboditve v francoski prestolnici. Na sliki: aretirance ženejo na tovornjak. Manever, ki naj bi zmanjšal ugled kubanske vlade Lažni dokumenti V kubanskem glavnem mestu Havani so pred nedavnim opozorili na najnovejše spletke ameriške obveščevalne službe. Perujska, salvadorska, argentinska in celo filipinska vlada so prejele od kubanskih emigrantskih krogov dokumente, iz katerih izhaja, da namerava kubanski režim pripraviti v najkrajšem času prevrat v nekaterih latinsko-ameriških deželah. Ta manever naj bi sprožil nov val protikubanske gonje ter pomagal strmoglaviti vlado Fidela Castra. Predsednik kubanske vlade je poslal posebno pismo predsedniku Generalne skupščine, v katerem ga je opozoril na ponarejene listine in podtalne smotre njegovih avtorjev. Kakor kažejo »dokumenti«, naj bi bila Argentina nekakšno glavno prizorišče »podtalnega delovanja« Castrove vlade. Bivši kubanski konzul v Buenos Airesu De La Torre je baje vdrl v kubansko veleposlaništvo (osebno ali kako drugače) in tu je našel »obtežilni material«. Tega so potem prenesli v Miami na Floridi in izročili kubanskim emigrantskim krogom. Ti so dokumente preslikali in poslali fotokopije nekaterim vladam, med drugim argentinski. Argentinski predsednik Prondizi je ostal previden, četudi ni ravno velik kubanski-prijatelj. Zahteval je, naj e-migrantski krogi pošljejo izvirne dokumente. Teh pa nikakor ni hotelo biti. Zato so v Buenos Airesu uradno sporočili, da dvomijo v verodostojnost te »dokumentacije«. Predsednik »kubanske fronte« v Buenos Airesu je zaradi tega - odstopil. Nekaj dni pozneje je argentinsko zunanje ministrstvo vendarle prejelo nekaj izvirnih dokumentov. Prinesli so jih trije častniki. Desetega oktobra je argentinsko zunanje ministrstvo sporočilo, da je prejelo nekaj izvirnih dokumentov, vendar samo eden u-streza poprej sprejetim kopi- jam. Gre v glavnem za nepomembne Okrožnice in druge akte iz vsakdanje konzularne in diplomatske prakse. Četudi uradno niso dali nobenih podrobnosti o edinem »izvirniku«, ki je ustrezal prvi kopiji, je več kot očitno, da so prav ta dokument ponaredili, vsi ostali pa so pomenili le primerno propagandno — ovojnino. Nič čudnega ni, če je argentinski tisk pričel močno kampanjo proti emigrantom Kubancem v Miamiju. Nekateri so celo zahtevali, naj predsednik Frondizi odločno nastopi. Celo (tisti del tiska, ki je svoj čas odkrito podpiral proticastrovske elemente, je pričel obtoževati emigrante zaradi njihovih najnovejših spletk. Nekateri drugi so videli v tem dejanju prste ame- riške obveščevalne službe... Tako se je zgodilo, da so priredili v »Medameriškem združenju tiska« nekakšno tiskovno konferenco, na katero so povabili prvaka kubanskih emigrantov in nekdanjega kubanskega vladnega predsednika Varono ter konzula de la Torreja, ki je dokumente dobil iz kubanskega veleposlaništva. Varona je tedaj izjavil, da vseh dokumentov, posebno onih najvažnejših, niso -hoteli dati argentinski vladi, ker nimajo vanjo — zaupanja. Nič čudnega ni, če je argentinski tisk napisal, da so znova težko žalili Argentino! Kaže, da bi bilo nekomur zelo prav, če bi prišlo v Argentini, ki nima kdo ve kako trdnega političnega položaja, do novih trenj, posebno med delom vojske in predsednikom. Varona je namreč tudi dejal, da so nekateri argentinski častniki prihajali k njemu, vendar jim ni hotel dati dokumentov, per ne »more zaupati Fron-diziju in njegovim ministrom«. Kubanska emigranti in sile, ki stoje za njimi, so torej hotele »kaznovati« Frondizija zato, ker ni hotel takoj na led. Argentinska vlada je 17. oktobra izdala poročilo, v katerem pravi, da je edini »obremenilni« dokument v resnici — ponarejen. Na njem je podpis nekega funkcionarja kubanskega zunanjega ministrstva, vendar se razlikuje od podpisa istega uslužbenca na dokumentih, ki jih ima na razpolago argentinsko zunanje ministrstvo. Nova protikubanska zarota je ta,ko doživela neslaven konec. XXII. kongres KP Sovjetske zveze Prvi sekretar Hru«čev napadel albanske voditelje, ker niso opustili kulta osebnosti • Ču En Lajeva „obramba“ Tirane • Očitki proti-partijski skupini v Sovjetski zvezi Sedemnajstega oktobra se je' prižel v Moskvi 22. kongres KP Sovjet, ske zveze in bo zasedal do konca meseca. Na njem so navzoči predstavniki 80 komunističnih strank vsega sveta, razen albanske. Zveze komunistov Jugoslavije na kongres niso povabili. Doslej so delegati poslušali referate o glavnih točkah zasedanja. Prvi sekretar Hruščev je poročal o delu CK, Gorkin je podal poročilo revizijske komisije, nato pa je prvi sekretar Hruščev govoril o načrtu programa. Govor prvega sekretarja je povzročil v svetu precej zanimanja. Gre predvsem za njegovo napoved, da bodo v SZ preizkusili 50-megatonsko jedrsko bombo, čeprav ima SZ tudi 100-megatonsko bombo (ta bomba je po oceni izvedencev 3000-krat močnejša od bombe, ki je razdejala Hirošimo). O zunanje političnem kurzu SZ Hruščev ni povedal nič novega. Ko je govoril o odstranjevanju posledic kulta osebnosti, je napadel olbansko vodstvo, ki | svojimi dejanji še naprej goji kult osebnosti in tako krši resolucijo 81. komunističnih strank. Prav tako je obsodil tudi skupino znotraj ZSSR, ki se upira obsodbi kulta osebnosti. To skupino so najprej tvorili Malenkov, Molotov, Kagamovič in Vorošilov, nato pa so se ji pridružili še Bulganin, Sepi-lov, Saburov in Pervuhin. Prvič doslej je Hruščev omenil tudi Vorošilova in Pervuhina, čeprav sta še vedno na visokih položajih. Seveda v govoru Hruščeva ni manjkal napad na »jugo- slovanski revizionizem«. Vendar je sovjetski premier pozneje omenil, da »ideološki boj« ne bo vplival na državne odnese z Jugoslavijo, ki so še doslej lepo razvijali. Vodje posameznih delegacij so se v svojih govorih strinjali s Hrušče-vom in obsodili ravnanje albanske partije. Le vodja kitajske delegacije Ču En Laj je ubral druro pot. Po njegovi sodbi bo kritika albanske partije »samo koristila sovražniku«. Spore in razlike med »bratskimi partijami in državami naj bi strpno reševali v duhu proletarskega i-iternaci-onaMzma in na načelih enakosti in enodušnosti na podlagi posvetovanj«. Zato pa je kitajski predstavnik podprl Hruščeva pri ob- sodbi tako imenovanega »jugoslovanskega revizionizma«. Tu je ‘nenadoma pozabil na »metode strpnosti« in »medsebojnega posvetovanja«. Torej spet tipična kitajska »doslednost«, najbrž v »duhu internacionalizira« in »bratskih odnosov med partijami« ... Problem Albanije je prav na kongersu KP SZ dobil nekakšno uradno priznanje. V Tirani so na napade odgovori-rili z napadom na Hruščeva, ki da spodkopuje »enotnost socialističnega tabora«. Obenem so pohvalili Cu En Lajev »zagovor« Albanije. Hruščev med govorom NEZANESLJIV SPORAZUM ALI BO PREMIER SUVANA FUMA SESTAVIL LAOSKO KOALICIJSKO VLADO? A LAOŠKI KRALJ VATAN MU JE IZROČIL MANDAT SUMLJIVA IGRA PROZAHODNJAŠKEGA PRINCA BUN UMA A PRED POSREDOVANJEM ZDA V JUŽNEM'VIETNAMU A REŽIM PREDSEDNIKA DIEMA, KI ŽIVI LE ŠE OD AMERIŠKE PODPORE Trije laoški princi, nosilci treh najpomembnejših političnih gibanj v Laosu, so se na sestanku domenili o sestavi koalicijske vlade. Kralj Vatan je tudi že izročil dosedanjemu premieru zakonite vlade mandat. Človek bi nehote pomislil, da se obetajo Laosu boljši časi. Vendar dobri poznavalci prilik trde, da ni vse tako rožnato. Predvsem opozarjajo na prvaka prozahodnega režima Bun Uma in kroge, ki stoje za njim. Ta predstavnik najbolj zagrizenih reakcionarnih krogov v Laosu je doslej brez sramu večkrat poteptal sprejete sporazume. Če torej sedaj sprejema začasne kompromise, dela to po vsej verjetnosti na predlog svojih ščitencev A-meričanov, pa tudi iz spoznanja, da je njegov prozahodni režim pri ljudstvu osovražen Potrebna je torej injekcija »popuščanjada lahko potem dano besedo spet prekrši. Kaže, da govori proti Bun Umu tudi razvoj samega oboroženega spopada, četudi prejema ameriško vojaško pomoč To so spoznali tudi a-merišikd krogi, zato vidijo o-hranitev svojega . vpliva že bolj v neodvisnem, neblokovskem Laosu. Vsak drug način, tudi tuje posredovanje v laoškem spopadu, bi samo še povečal poraz prozahodnih la-oških sil. O tem, da si žele resnično Princ Suvana Fuma (desno) in miroljubne sile predvsem zaradi miru in varnosti pomiritev v Laosu in utrditev koali- cijske vlade princa Fume, ni treba posebej naglasevati. V SOSEDNJEM JUŽNEM VIETNAMU pa se razvoj dogodkov giblje v nasprotni smeri. Državljanska vojna je v polnem jeku in se bo verjetno še razširila. Odredi uporniškega Vietkonga imajo praktično v oblasti vaška območja, zelo pogosto pa tudi ogrožajo sa- princ Suvanuvong ma predmestja Sajgona, juž-novietnamske prestolnice. Predsednik Južnega Vietna- ma Ngo Din Diem je zato zares lahko v skrbeh. Prav tako so zaskrbljeni tisti, ki podpirajo njegovo vladavino. Pred dnevi so sporočili, da je Ken-nedyjeva vlada poslala tjakaj generala Taylora, da bi se po-bliže seznanil s položajem. Od njegovega poročila bo odvisno, ali bodo ZDA poslale -- svoje čete v Južni Vietnam, ali pa se zadovoljile samo s »pošiljko izvedencev«! »Če bodo poslali ameriške čete v Južni Vietnam, bo tako ravnanje pomenilo kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1954,« je med drugim napisala ameriška agencija AP Vse ostalo, kar utegne vsebovati poročilo generala, lahko sprejmejo le skrajno rezervo. O tem govore tudi mnogi ameriški uradni krogi. Tako n. pr. trde, da je glavni raztog Diemn-vih težav v tem, ker daje Severni Vietnam pomoč osvobodilnim e- -potem na jugu. Svet na se še spominja nedavnega upora Die-movih vojakov, za katere ne. more nihče trditi, da so uživali pod-poro severnega Vietnama, dalje podobnih ogodkov v Južni Ko-reji in drugod po svetu Tu torej očitno ne gre za pomoč iz tujine. ne more več Vgo Dliema in njegovih fevdalcev. ».nifnftrp pri 1 ni doslej ni skušal rešiti problem združitve na miren način. Vedno se je raje lotil sile, ki pa je, na srečo, ni imel dovolj, da bi uresničil svoje samodržke načrte. Zanimivo je, da Diem tudi sedaj sanja o »bojevitih načrtih«. Pred dnevi je dejal, da so se doslej trudili, po lastni volji ohraniti vojno v določenih mejah«, vendar bodo vojno razširili »tudi zunaj državnih meja«. Njegovo moč svet pozna, zato tudi nikomur ne vliva strahu. Sedaj gre le za to, ali ne bodo morda posredovali njegovi prijatelji — Američani. Težko pa si je zamisliti, da bo nasprotna stranka ostala prekrižanih rok. Predsednik Kennedy je v svoji oceni položaja v Aziji opozoril, da tu »grozi nevarnost pred komunizmom«. Že samo mesto, da ga je predsednik posvetil Južnemu Vietnamu, govori o tem, da je ameriško posredovanje mogoče. Medtem ko vojaško žarišče v Laosu' ugaša, grozi Južnemu Vietnamu nov požar. Pri tem nastane vprašanje, ali je sploh mogoče, da bi laoško žarišče povsem ugasnilo, če grozi sosednji državi tuja intervencija in razširitev sovražnosti. Ali ne bi tako dejanje uničilo rezultat, ki so jih dosegli v Laosu, ter povečalo nevarnost za mir na vsem južnem azijskem območju? Tuje posredovanje ne more rešiti propada režima, ki ga večina ljudstva ne podpira. Vsak poizkus, da bi z zunanjimi silami preprečili normalen in svoboden rezvoj družbe, vodi samo k poslabšanju in zaostrovanju potovala. To pa seveda spodkopuje splošen mir na svetu. BREZ »TOGIH OBLIK« LONDON — Ameriški predsednik Kennedy je v odgovoru na pismo 72 britanskih laburistov sporočil, da se ZDA pri urejanju berlinske krize ne bodo držale »togih oblik« in da so pripravljene proučiti »vse poti za rešitev tega problema«. Glede jedrskih poizkusov pa je-omenil, da je njegova vlada pripravljena kadarkoli podpisati sporazum o prepovedi poizkusov na podlagi načrta, ki sta ga ZDA in Velika Britanija predložili SZ. POMURSKI VESTNIK, 26. okt. 1961 3 Servisi so se uveljavili Stanovanjska skupnost je letos prisluhnila potrebam prebivalstva, ter pred nedavnim ustanovila kar štiri najpotrebnejše servisne delavnice in sicer krojaško, šiviljsko, čevljarsko ter radiomehanično. V zvezi z ustanavljanjem servisnih delavnic smo se obrnili z nekaj vprašanji do predsednice komisije za ustanavljanje servisov pri Stanovanjski skupnosti v Ljutomeru, Anico Žunič. — Kako se uveljavljajo do sedaj ustanovljeni servisi? »Lahko rečem, da so se vsi štirje servisi uveljaviti v razmeroma krajšem času kot smo. to pričakovali. Posebno veliko dela imajo v šiviljskem, krojaškem in čevljarskem servisu. Da imajo' posamezne delavnice že v začetku' toliko strank, smo dosegli zlasti z izbiro, kadrov, ki imajo v večini primerov visoko kvalifikacijo. Sedaj imamo zlasti pri delu radiomehaničnega servisa, začetne težave, ker je treba ločiti usluge in o-stale storitve.-« Ali nameravate z u-stanavljanjem servisov še nadaljevati? »Se letos bomo ustanovili zelo potreben pleskar-sko-zidarski servis, čim pa bo dograjeno kopališče, bomo v enem izmed prostorov uredili še pralni servis, ki ga narekujejo potrebe. Na seji smo tudi ugotavljali, da bo potrebno namestiti tudi žagača drv, ki bo žagal posameznim strankam na domu. Pozneje pa bomo po potrebi odpril še kako servisno delavnico.« Kakšne so cene uslug? »Pri cenah ne težimo za dobičkom, saj so bile te delavnice zasnovane z namenom, da nudijo prebivalstvu cenene usluge. Tako so stranke s cenami o-čitno zadovoljne.« - Kako pa je z osnovnimi sredstvi? »Osnovna sredstva smo deloma kupili s sredstvi dotacije ObLO, potrebno o-premo pa smo v veliki meri zbrali. Največ težav imamo seveda s prostori, ki jih primanjkuje. Kljub takemu pomanjkanju prostorov pa smo pri ustanavljanju težili za tem, da smo našli prostore v središču mesta.« DVA LJUTOMERSKA PROBLEMA Sekcija za komunalna vprašanja in stanovanjsko skupnost pri krajevnem odboru SZDL v Ljutomeru, je v ponedeljek priredila prvo javno razpravo o .perečih problemih. — V Ljutomeru bo kmalu dovolj vode, postopoma pa bo zboljšana tudi njena kvaliteta. — Člani SZDL so predlagali, naj bi družbeno menzo uredili v prostorih gospodinjske šole. Ljutomerčani so v vodovodnem omrežju že lep čas čutili pomanjkanje vode, zlasti še v večernih urah. Prav zato so toliko bolj pozdravili odločitev -krajevne organizacije SZDL, da je o tem vprašanju priredila v ponedeljek javno razpravo. Zmogljivosti bazenov z naravnim padcem, ki napajajo ljutomersko vodovodno omrežje, so pred kratkim okrepili še z dvema črpalkama, ki črpata vodo iz vodnjaka nedaleč od železniškega postajališča. Ker pa sta črpalki nameščeni v stanovanjski stavbi, so ju morali zaradi trušča v večernih urah izključiti. To pa je tudi imelo za posledico, da je vode primanjkovalo. Črpalke sp po navadi' vključili zjutraj bolj pozno, ko je že odšla večina ljudi v službo. Sedaj so končno našli rešitev, katere bi se lahko oprijeli že popreje ih se izognili negodovanjem: črpalke bodo namestili izven stanovanjskega poslopja tero-mogočili, da bosta v pogonu tudi ponoči. Člani SZDL pašo predlagali, naj bi začeli v pripravami za razširjen vodovod, ki bo zagotavljal vodo tudi za podjetja. Za tega naj bi poiskala izvire kvalitetnejše vode. Na sestanku so predlagali, naj bi črpali vodo v Lukav-oih, ker je tamkajšnja voda zelo dobra. To vodo naj bi napeljali v bazene, ki bi jih uredili na Kamenščaku, od koder je naravni padec. Dokler pa to vprašanje ne bo urejeno, pa naj bi namestili filtrirne naprave. V vodi, ki jo črpajo za ljutomerski, vodovod, je namreč izredno visok odstotek železa in je zato 1 rjave barve. V razpravi so nato ugotavljali, da bi bilo v Ljutomeru zainteresiranih za malice blizu 400 članov kolektivov, precej pa bi jih želelo celotno prehrano. To kaže tudi podatek, da prejema v obeh go-Stroških obratih kosila in večerje dnevno povprečno preko 100 abonentov. Te številke po mnenju udeležencev razprave narekujejo nujno potrebo po ureditvi menze. To bi bilo moč urediti v nekaj tednih, vendar pa so težave s prostori. V razpravi so obravnavali dve možnosti: ali urediti menzo v eni izmed gostiln, ali pa v prostorih gospodinjske šole. Zaradi pomanjkanja gostiln v Ljutomeru so se odlo• čili za gospodinjsko šolo, ki se namerava v začetku prihodnjega leta izseliti iz sedanjih prostorov. V kolikor pa se ne bi izselila, naj bi za praktični pouk šole uredili manjšo kuhinjo, sedanjo kuhinjo in jedilnico pa uporabili za potrebe menze. Komisijo za družbeno prehrano so na posvetovanju zadolžili, da ugotovi razmere in čim prej začne s pripravami. -js- Pionirji radenske osnovne šole so priredili skupno z učitelji izlet na Janžev vrh. Pogoščen ni so bili z grozdjem. Za grozdje je poskrbelo tamkajšnje društvo prijateljev mladine-Člani starešinskega pionirskega sveta in DPM so skuhali tudi 80 kg marmelade. V zvezi s Tednom otroka bodo pionirji prihodnji teden uprizorili tudi igro Mačeha in pastorka. Foto: 1. Kovič ZOPET V OSPREDJE GRADNJA ŽELEZNIŠKE POSTAJE V M. SOBOTI »Tovariš nadzornik, kako lahko pelje vlak. . .?« »Navadno!« To vprašanje in odgovor sem v prejšnjem tednu mimogrede ujel na ušesa na železniški postaji v Murski Soboti. Ni šlo za vsakodnevno formalno vprašanje. Nedaleč od postaje je namreč počila tračnica. Seveda lomljenje tračnic ne pomeni za Prometno sekcijo Železndško-transportnega podjetja Maribor, v Murski Soboti edine težave. Po decentralizaciji samoupravljanja se je 87-članski kolektiv sekcije znašel še pred številnimi drugimi težavami. Iz dneva v dan se povečuje transportni promet, stroji pa so že precej zastareli. V ospredje vse bolj stopa pomanjkanje skladiščnih prostorov in pisarn v Murski Soboti. Razen tega je vzdržljivost proge tako majhna, da vagonov ne morejo docela natovarjati. To pa se seveda občutno pozna pri prometu in dohodku sekcije. Po novem načinu se namreč obračunava cena za prevoz tovora po prevoženih netotonskih kilometrih. Kljub temu da je vzdržljivost proge tako majhna, je bila Prometna sekcija M. Sobota med sekcijami ŽTP Maribor edina, ki je v celoti iz- polnila polletni plan. Še več: plan je pri potniškem prometu presegla z 1,23 odst., pri tovornem prometu pa kar s 6,43 odst. Idejni ndčrt za rekonstrukcijo železniških tirov je izdelan; že leta 1955 pa je bil izdelan in kmalu nato potrjen tudi načrt za gradnjo novega postajnega poslopja. Misel na gradnjo po tem načrtu so nekoliko pozneje sicer opustili, ker so menili, da bi bila grad- nja po izdelanih načrtih preobsežna. Vprašanje gradnje postaj. poslopja po teh načrtih-pa je postalo v zadnjem času zopet aktualno. Za to gradnjo se je začelo ŽTP Maribor resno zavzemati, zato se bodo v kratkem posvetovali s pristojnimi občinskimi in okrajnimi predstavniki. Tudi projekt za gradnjo obsežnega skladišča je že izdelan. (Nadaljevanje na 8. strani) V naši državi je po sodbi Skupnosti jugoslovanskih železnic samo 28 odst. prog sposobnih za Večjo obremenitev, na samo 18 odst. prog pa je mogoče doseči hitrost 80 km na uro. Povprečna starost lokomotiv znaša še vedno 32 let. Več kot polovica železniških vagonov ima leseno konstrukcijo. V zadnjih 15 letih se je vozni park naših železnic povečal samo za 173 štiri-osne vagone. Pri tovornih vagonih položaj ni dosti boljši. Starost 5000 vagonov znaša več kot 50 let. Signalno-varnostne naprave so tako zastarele, da pomenijo največjo zavoro za povečanje prepustne moči prog in varnost prometa. Na sliki: nove Diesel lokomotive so znanilke novega obdobja na naših železnicah. (Foto: B. Sinko). UGLEDEN ZNANSTVENIK NA OBISKU Te dni se je mudil v Pomurju znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Maks Vrabl, ki je proučeval gozdno vegetacijo. Dr. Maks Vrabl je prišel v Pomurje na povabilo Kmetijsko-gozdarske zbornice v Murski Soboti ter z njenimi strokovnjaki skupno pregledal večje površine gozdov. V RAKIČANU 225 SLUŠATELJEV Vrata zbornice na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu so se odprla in predavatelji so prihajali drug za drugim. Ena ura pouka je bila zopet končana in hodniki so zaživeli. Govorenje vsevprek. Na videz kakor v ostalih šolah, vendar ... Ko pravim, da je vse kot na ostalih šolah, imam v mislih tudi dolge vrste obešalnikov z najrazličnejšimi oblačili in kolone čevljev. Morda pa bi prav med čevlji našli nekaj, česar na drugih srednjih šolah ne. Med ostalimi o-buvali so se bohotili tudi gumijasti škornji. Brez njih v kmetijski službi skoraj ne gre. Tudi sedaj v šoli često ne. To so mi dokazali dijaki tretjega letnika, ki so se ravnokar vrnili s praktičnega dela. Na šolo je letos vpisanih 129 slušateljev, od tega 60 v izredno dvoletno šolo. V redno štiriletno šolo so vpisani letos samo dijaki iz murskosoboškega okraja, medtem ko jih je v izredni približno polovica iz mariborskega okraja. Izredna šola bo končala s poukom 1.1963, takrat pa bodo končali študij tudi slušatelji redne šole- sedanjega tret- jega letnika. Ker bo takrat predvidoma dovolj kmetijskih tehnikov, bodo izreden pouk po vsej verjetnosti ukinili. Letos so začeli s poukom po novem učnem načrtu, ki je med drugim prinesel tudi to spremembo, da dajejo v drugem letniku redne šole v e-nem oddelku predvsem poudarek poljedelstvu, v drugem pa živinoreji. Tak način študija omogoča slušatelju, da po dveh letih izstopi in dobi naziv kvalificiranega kmetijskega delavca. Tudi sedaj dajejo na šoli velik poudarek praktičnemu usposabljanju. Pri tem so precejšnje koristi razni proizvodni poskusi ter obdelava s sodobnimi stroji na KG Rakičan. Dijaki pa se na šoli učijo tudi upravljanja kmetijskih strojev. Tako mora vsak dijak znati voziti traktor ter ravnati še z drugimi stroji. Seveda to učenje, kakor tudi ostalo, zahteva precej truda. -js- Med radgonskimi klopotci Ko sem prisopihal na vrh Polic, ki sili najviše v tem predelu Slovenskih goric, so imeli klopotci dela čez glavo. Topel jesenski veter je priganjal te vrle viteze radgonskih goric, da nisem vedel, kateremu bi se nasmehnil. Na desni, tja proti Kapeli, je govoril preudarno velik klopotec; povedal je prav toliko, da ni bilo preveč. Zato pa je bil za mojim hrbtom klepetal njegov manjši bratec, da mu še veter ni mogel do živega. Tam na levi, na sepu, pa si je prizadeval že nekam bolehen znanilec jeseni; beseda mu nikakor ni šla od rok in vse je kazalo, da je malce šepal; verjetno so mu jesenske sape zmajale zdravje. Gledal sem okrog po vrheh. Nedaleč se je kopala Kapela v radostnem soncu, tja proti jugu so ždeli Trije kralji in gledali nekam zamišljeno pred se, bolj proti zahodu, se je skrivala med visokimi jag-nedi Negova s svojim starinskim gradom. Za mano je ležalo Prekmurje s tihimi vasicami. Sel sem po grabici. Tovariša Elbla, ki tod ravna gorice, še ni bilo; najbrže ga je delo zaneslo v Radgono, na upravo Vinogradniškega gospodarstva. Toda nisem čakal dolgo. Kmalu sta prisopihala on in njegov moped. Mislim, da sta bila oba reveža, kajti breg je strm in cesta nič kaj prijazna. Brez posebnih poklonov sva si rekla dober dan in že začela. »Da, letos letini ni kaj očitati«, je prvi spregovoril tov. Elbi, -bolj zaradi kvalitete kot kvantitete. Letošnje sonce in dobra jesen sta krepko pritisnila in grozdje je že sedaj sladko, kot že leta ne. Radgonska ranina, naša posebnost, je imela tudi do 28 odst. sladkorja. To je rekord! Kajti v 100 litrih mošta 28 kg sladkorja, ni kar tako. Sicer spada v moje delovišče 45 ha trte; največ je ranine, ki nam je dala letos povprečno 50 hl mošta, seveda so bili tudi predeli, iz katerih je priteklo še več sladkih grozdnih solza. Teče pa letos slabše, kot je v navadi kar pa nam je všeč; vino bo mnogo boljše in bo šlo laže v prodajo.« Stopila sva nekaj grabic navzdol. Za hip sva obmolknila, kajti zmotil naju je tisti klepetavec, ki misli, da ima prvo besedo v goricah. Pa je tovariš zopet nadaljeval: >Ra-nina je že v kleti. Sedaj trgamo modri in beli burgundec. Vino obeh vrst je zelo cenjeno in povpraševanja po njem nič koliko. Seveda, potem bo na vrsti šipon, ta žlahtna sorta naših goric. Menda ni na svetu boljšega šipona kot raste v goricah od Ljutomera do Radgone.« Gledal sem po trtah. Ob njih ni bilo kolja, kot je to navada že od zdavnaj; trta se je vzpenjala po vodoravno napetih žicah. Stari vinogradniki gledajo tak nasad z nezaupanjem, poleg vsake trte mora biti vendar kol! Toda dognanja sodobnega vinogradništva so končala s starim. To mi je lepo razodel tudi tovariš Elbi, ki je dejal, da gojijo v njegovem delovišču le še eno četrtino vinogradov na stari način. Pri žičnem nasa- Branje za lepe dni du je dvignjena trta precej visoko, pri nekaterih vrstah celo meter in pol od tal. Pri kolih čepijo trte čisto pri tleh, da so mladi grozdki, ko cvetejo, v večni nevarnosti, da jih kopač otrese in potem, zbogom vesela trgatev. Pri vsem tem pa je obdelava žičnega nasada mnogo cenejša, trta dobiva več sonca in zraka, zato je tudi bolj zdrava. Ker pa rodi vsako leto več, tista ob kolih, se hitreje izčrpa in je njena življenska doba krajša. Toda temu se da pomagati, saj se s sodobnimi obdelovalnimi, stroji igraje obnovi trtni nasad in mlada gorica je zopet tu. S tovarišem sva stopila zopet nekaj grabic navzdol. Na trti so viseli ljubki grozdiči, laški rizling, (njegovega polbrata renskega rizlinga nisem videl). Ta naj le še zori, saj ima dovolj časa, čeprav žarijo njegove jagode že sedaj kot drobna sončeca. Tam v spodnji grabici je seveda zeleni silvanec, od da- leč ga je že lahko spoznati, ker je grmičast in našopirjen kot pav. Ta pa je fant od fare! Kako le zdrži toliko sladkega bremena! Levo do njega ždi v vročem soncu muškatni silvanec. To vam je gospod! Še pomežikne ne, če ga pogledate. Njegovo vino nosi še drugo imenitno ime: sauvignon. Razstavljalci vin v Ljubljani vedno trepetajo pred njim, saj mu zlata kolajna nikoli ne uide, če si že ne privošči slavnega naslova šampion, pa naj raste v Jeruzalemu, ormoških goricah ali pa v Policah, se pravi v radgonskih goricah. Že grozd diši kot šmarnica tam v mladem maju. Kako bo šele z vinom! Nekaj grabic niže se trudi rizvanec s svojimi grozdi. Zdi se mi, da ' kar vzdihuje, tako se je obložil ta dečko z velikimi grozdi. Vino iz njega morda ni tako dobro, zato pa teče iz njega, ko ga stiskajo, da prešarji kar kimajo z glavami in si veselo pomežikujejo. Potem sva si s tovarišem Elblom ogledala še poskusni nasad. Nad tem bdi tovariš še s posebno skrbjo. Ta reč ni kar tako Na tem koščku goric preizkušajo sorte; opazujejo jih, strežejo s tem in onim, ugotavljajo njihovo rast in rodnost. Preizkušnja bogate vračajo vinogradnikovo skrb in potrpežljivost. Skrbno preizkušajo, kje bi se najbolje obnesla ta ali ona vrsta, ki jih je tu mnogo in še več. Vseh imen si nikakor nisem mogel zapomniti; nekatere besede se izgovarjajo tako čudno, da je njihovo vino brez dvoma laže piti kot izgovarjati, njihova imena. Le nekaj sort: muškat madam Ma-thias, muškat otonel, ki obeta sladke jagode tudi za namizno grozdje, bela klevna itd. Najbolj prijazna je seveda kraljica vinograda, čudovita sorta. To je žlahtna gospa, ki se ji še črički odkrivajo. Zdaj trta še zori. Veter, ta veseli neugnanec, goni uboge klopotce, da ne morejo več do sape. Zlata kočija, ki se vozi po sinjini, počasi zahaja proti negovskim šumam. Tam na najvišjem griču Polic ždi žlahtni traminec. Z vso vnemo lovi zadnje žarke sonca, ki že lega spat, kajti ponj bodo prišli brači in padarji prav na koncu, morda celo šele prve dni novembra, vsekakor pa. proti koncu oktobra. Rdečkast je kot čudovit rubin in njegov vonj je opojen kot kadilo. To je kralj 'radgonskih goric! Radgonski traminec! Ko postanejo sence še daljše, ko se za nekaj časa umiri veter, zabrenkajo veseli čričkii na svoje instrumente. In njihova pesem se preliva med grabicami in se zliva v dolina. Ni je konca ne kraja, niti ne do jutra, ko se zopet pripelje sonce in zlati dobro trto in grozdje naših radgonskih goric. POMURSKI VESTNIK, 26. okt. 1961 4 Ljutomerčani so predali prapor Celjanom SLAVEČKI IN MARIBORSKI PIONIRJI SO SI PRIPRAVILI PRIJETNO SREČANJE Jesensko deževje me je te dni zaustavilo na Goričkem, v Gornjih Slavečih. Obiskal sem pionirje tamkajšnje šole ter se pozanimal za njihovo življenje in delo pionirskega odreda. Že takoj uvodoma moram povedati, da so v ta pionirski odred vključeni le učenci nižjih razredov. Kljub temu, da so to mlajši pionirji, imajo razvite ■ razne izvenšolske dejavnosti. Tudi program Jugoslovanskih pionirskih iger i- majo zelo obširen m so ga v glavnem izpolnili. V programu so imeli med drugim srečanje s pionirji o-snovne šole Toneta Čufarja iz Maribora. V mesecu septem- bru pa so pionirji iz Maribora vrnili obisk pionirjem iz Gornjih Slaveč. Slavečki pionirji so si ogledali mesto, razne kulturne spomenike, muzej NOB, akvarij, Pohorsko vzpe- njačo in druge zanimivosti. Na železniški postaji so jih pionirji mariborske šole svečano sprejeli, jih odpeljali na svojo šolo, kjer so jih pogostili, pokazali razstavo svojih izdelkov, nato pa odpeljali na domove, kjer so bili dva dni. Namen tega srečanja je bil, da otroci s podeželja spoznajo življenje otrok v mestu in o-bratno. Po obisku se je med pionirji obeh šol razvilo živahno dopisovanje. Ni bilo dolgo, ko so se tudi mariborski pionirji odločili in v mesecu septembru vrnili obisk. Ob prihodu so Mariborčanom v Slavečih pripravili lep sprejem, katerega se je udeležilo tudi veliko število staršev. Starši slaveških pionirjev so se na obisk izredno pripravili. Saj so Mariborčane odpeljali nekateri na svoje domove s konji, kar je bilo posebno doživetje za mestne otroke. Soboto in nedeljo so preživeli mariborski pionirji v Slavečih Pionirji iz Slaveč so pripravili nekaj presenečenj. Tako so na šolskem dvorišču pekli koruzo. Z vozovi pa so se odpeljali na izlet v Dolič. Pionirji so v okolici koče nabirali gozdne sadeže in se igrali. Bivanje na vasi je za mestne otroke bilo res veliko doživetje. Spoznali so življenje in delo vaških otrok. Slovo je bilo ganljivo. Na avtobusni postaji so se zbrali pionirji in starši. Vsi so izrazili željo, da bi se kmalu spet videli. Prav vzgojno bi bilo, da bi take oblike dela v pionirskih organizacijah zaživele tudi v drugih odredih. ŠOU ZA POSLOVODJE V GORNJI RADGONI V Gornji Radgoni je v soboto začela s poukom večerna šola za poslovodje, ki bo trajala eno leto. V šolo se je vpisalo 18 slušateljev gornjeradgonske občine, računajo pa, da se bo število še povečalo. -js- Videm ob Ščavnici DPD Svoboda-Tezno je gostovalo minulo nedeljo zvečer pri Vidmu ob Ščavnici s pevskim koncertom in šaljivimi točkami. Spričo slabega vremena je bila udeležba na koncertu bolj slaba. Plenum OK LMS razpravljal o letnih konferencah V soboto je bil v Murski Soboti plenum okrajnega komiteja LMS. Plenumu je prisostvoval tudi Emil Rojc, član CK LMS. Na plenumu so obravnavali izvajanje letnih konferenc aktivov LMS in priprave na občinske konference. Predsednik OK LMS tovariš Šeruga je podal krajše poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so se priprave na letne konference v nekaterih občinah že začele. Dosedanje izredne letne konference so pokazale, da so bile mnogo bolj pripravljene kot prejšnje. Povsod je bilo opaziti, da je slaba povezava med LMS in ostalimi organizacijami. Nekateri občinski komiteji LMS še do danes niso določili števila delegatov za občinsko konferenco. Tudi programi dela so ponekod sla- bo sestavljeni in preveč splošni. V razpravi so člani komiteja nakazovali in obravnavali probleme in težave, s katerimi se srečujejo vsak dan. Ugotavljali so, da je bila do sedaj posvečena premajhna skrb šolski mladini, posebno še s strani občinskih komitejev. Do 15. novembra bodo predvidoma v Pomurju zaključene vse letne konference po aktivih. Po 20. novembru pa se bodo začele že občinske letne konference. Prva letna konferenca občinskega komiteja LMS bo v M. Soboti. Predali so prapor revolucije | Pionirji Osemletke »Ivan Cankar, v Ljutomeru so zelo aktivni. Lani so dobili drugo zvezno nagrado, letos pa vsestransko tekmujejo v čast 20-letnice revolucije in to v sklopu Jugoslovanskih pionirskih iger, katere bodo zaključili z 29. novembrom. V sklopu pionirskih iger so priredili več razstav. Zelo lepo pripravljena je bila razstava »Ljutomer in okolica v NOV«. Z razstavo so zbrali precej arheološkega in etnografskega gradiva. Te dni je spet izšel tudi »Mladi Prlek«. Zadnjo številko so posvetili spominu lani umrlega ljudskega poslanca in prosvetnega delavca Aleksandra Pir-herja. Pionirji imajo tudi šol- sko zadrugo in manjši ribnik, v katerem gojijo krape. Mladi zadružniki so letos pridelali precej črnega ribeza, zelja, paradižnikov in fižola za mlečno kuhinjo. Dobro so izvedli tudi teden »Velike metle«. V Tednu boja proti TBC so zbrali nekaj sredstev za obdaritev starčkov, ki so bili zelo ganjeni, ko so jim najmlajši državljani prinesli skromna darila. PRK je organiziral na šoli tudi tečaj prve pomoči. Poleg tega imajo še več krožkov, ki so prav tako aktivni. Te dni so pionirji pomagali ljutomerskemu vinogradniškemu posestvu pri trgatvi. V počastitev 20-letnice revolucije so pionirji organizirali partizanski pohod »Prlekija v NOV«, obiskali številne partizanske postojanke. Trideset pionirjev se je udeležilo tudi velikega pohoda na partizanski Kočevski Rog, kjer so bili gostje republiškega odbora DPM. Za ta pohod je bil izdelan poseben prapor, katerega so dobili najprej jeseniški, potem pa pionirji ptujske čete, oziroma pionirji Lackove četice & to je pionirji Osemletke »Ivan Cankar« v Ljutomeru. Te dni so ljutomerski pionirji predali prapor Celjski četi. V ta namen je prišlo v Ljutomer 30 celjskih pionirjev, ki so si ogledali tudi muzej, v Železnih dverih pa so se nazobali sladkega grozdja. POMURSKI FILMSKI BAROMETER DVE LJUBEZNI EDDYJA DU-CHINA — Ameriški barvni kine-maskopski film režiserja George-ja Sydneya, ki ga gledalcem ni treba posebej priporočati. Priporočati namreč za to, ker je za občinstvo že tako paša za oči hkrati pa je privlačen za tiste, ki so jim pri srcu jazz melodije. Malce strožji filmski kritiki sicer očitajo u-stvarjalcem, da so ustvarili malce osladno melodramo z glasbenimi vložki, toda upoštevati moramo, da je življenje pokojnega jazz pianista Eddyja Duchina kot nalašč za scenarijsko obdelavo in uspešno režijo, slednje zlasti v komercialnem smislu. To, da nastopa v naslovni vlogi pokojni Tyrone Po-wer, je filmu samo v prid, a tudi Kirn Novak v vlogi njegove prve ljubezni Marjorie Oelrichs in Virginia Shaw v vlogi druge žene Chiiiuite, nista odveč. Najbolj radovednim velja povedati še to, da je bil pokojni Eddy z obema ženama kratke sreče, saj kmalu umre, potem, ko si pridobi ljubezen že skoraj izgubljenega sina iz prvega zakona. Dejstvo, da je Tyrone Power podlegel skoraj za las podobni bolezni kot Eddy, čigar vlogo v tem filmu igra, je nedvomno zanimivo in za gledalce privlačno. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu Kina »Park« v Murski Soboti. NEKATERI SO ZA VROČE -Ameriški film, odlična parodija na življenjske okoliščine v deželi nebotičnikov. Gledalcem je že znano, da so med filmi posameznih nacionalnih produkcij po pravilu najbolj uspešni tisti, kadar so u- stvarjalci kritični do dogajanj v lastni domovini. Tako se pogosto iz srca nasmejimo Italijanom, kadar bičajo v obliki satire ali drugače svoje razmere, a tudi Francozom, kadar si privoščijo sami sebe. Za ta film velja, da so si skušali, če lahko tako rečemo, Američani privoščiti svoje lastne senčne strani — od gangsterjev, zdolgočasenih in senilnih milijonarjev pa do lastne policije. To jim je nedvomno uspelo, po zaslugi odličnega scenarija, domiselne režije in odlične zasedbe vlog. Pri igralskih ustvaritvah nosita levji delež uspeha bivša prva »seks dama« Amerike Marilyn Monroe in Jack Lemmon. Tudi glasba ni v filmu ena izmed zadnjih komponent. Tistim, ki si želijo duhovite in umetniško dognane poldruge urice zabave, film kajpak toplo priporočamo. Film bo v nedeljo in ponedeljek na sporedu kina v Slatini Radencih. BENETKE, MESEČINA IN TI -Italijansko-francoski koprodukcijski film v barvah in kinemaskopu režiserja Gina Risija, ki sodi med tiste komercialne filme, v katerih nam skušajo ustvarjalci za cenen denar posredovati lepote in znamenitosti Benetk, malce začinjeni italijanski humor,, ki pa je v mesečini pogosto razvodeni, lepotice italijanskega in nordijskega porekla in še marsikaj. O tem tudi nazorno priča zasedba glavnih vlog: Alberto Sordi (le-tega vidijo naši gledalci mnogo pogosteje kot naše najboljše filmske igralce), Marisa Alasio, Ingeborg Schoener in Nino Manfredi. Glede na to, da je v teku le še trgatveni In lovski turizem, si bo film marsikdo ogledal tudi zato, da bo oživel svoje spomine na sončne morske dni, in — mladost, ki skače, kot pravi star domač pregovor, čez jarek, kjer le most. . . Seveda pa tisti, ki si filma ne bodo ogledali, zaradi tega ne bodo belili glave in delali sivih las. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina Križevci pri Ljutomeru. -bjš- DVANAJSTA ŠTEVILKA RADENSKEGA VESTNIKA V teh dneh je izšla 12. številka Radenskega vestnika — glasila Zdravilišča Slatina Radenci. V uvodnem članku uredništva je rečeno, da si je Radenski vestnik v času svojega kratkega obstoja že pridobil širok krog bralcev. Vendar pa uredništvo želi, da bi naj v prihodnje vestnik postal res resnično glasilo kolektiva, v katerem bi obravnavali vso problematiko Zdravilišča, seznanjali ljudi z načrti razvoja Zdravilišča, objavljali sestavke o uspehih zavoda kot celote ali posameznih poslovnih enot. V 12. številki Radenskega vestnika so objavljeni poleg uredniških napotkov za prihodnje izha» janje- vestnika še trije daljši sestavki. Franc Rogač piše o splošni gospodarski karakteristiki in o glavnih turističnih točkah ter zanimivostih Pomurja, Hugo Kemr o problemu sezonske proizvodnje in sezonske zaposlitve v Zdravilišču, Franc Polanc pa je objavil daljši članek o novem sistemu nagrajevanja v Zdravilišču. MALA KRONIKA TRČENJE DVEH AVTOMOBILOV Na ovinku v Veščici sta se srečala tovorni avtomobil, katerega je opravljal Z. B., in osebni avtomobil, katerega je vozil Š. K. Tovornjak je vozil iz Stročje vasi proti Razkrižju, osebni avtomobil pa v nasprotni smeri. Prvi je vozil pravilno po desni strani ceste, medtem ko je osebni avtomobil vozil na ovinku po levi strani cestišča. Kljub temu, da je tovornjak zavozil na skrajni rob cestišča, tako da je z odbijačem podrl obcestni smernik, je bilo vendar trčenje neizbežno. Na obeh avtomobilih je nastala precejšnja škoda. SPET CESTNO-PROMETNI PREDPISI Po Partizanski cesti v Gornji Radgoni je iz smeri Apač pripeljal traktor s prikolico, naloženo s krompirjem. Preden je zavil na levo na Kolodvorski trg, je sicer nakazal spremembo smeri, ni pa upošteval prednosti nasproti vozečega mopedista, ki je bil oddaljen 15 do 20 metrov. Pri trčenju sta mopedist in sopotnik padla ter dobila manjše poškodbe, dočim je prednji del mopeda, ki je prišel pod traktor, skoraj docela uničen. Nastala materialna škoda znaša okrog 40 tisoč dinarjev. VINJENI MOTORIST Dne 17. tega meseca se je peljal po Štefana Kovača ulici v M. Soboti vinjeni motorist G. K. iz Puževec. Omenjeni se je pri avtobusni postaji v Murski Soboti z motornim kolesom zaletel v pločnik. Pri padcu je dobil poškodbe na glavi in roki, nakar je bil prepeljan v soboško bolnišnico. Z UKRADENIM AVTOMOBILOM KARAMBOLIRAL B. S. iz Gornje Radgone je pred dnevi med 22. in 23. uro vzel izpred stanovanjskega bloka v G. Radgoni osebni avtomobil, last F. H. iz G. Radgone, s katerim se je brez vozniškega izpita odpeljal v Mursko Soboto. Vračajoč se iz Murske Sobote proti Tišini je na ovinku v Črnskem gozdu močno zavrl, zaradi Česar ga je zaneslo v jarek, kjer je tudi obtičal. Na avtomobilu je nastalo za okrog 200 tisoč dinarjev materialne škode. VINJENA KOLESARKA PADLA Antonija Rakuša, doma iz Moravec pri Ljutomeru, se je s kolesom peljala dne 17. okt. popoldne skozi Lukavce. Zaradi precejšnje vinjenosti je s kolesom padla, nakar so jo takoj prepeljali v soboško bolnišnico. V bolnišnici je uslužbencu LM izjavila, da jo je omenjenega dne povozil osebni avtomobil, modre barve, ki je nato odpeljal proti Ptuju. Ko so pozneje uslužbenci LM vso zadevo raziskali na kraju nesreče, so od očividcev zvedeli, da Antonije Rakuša ni povozil avtomobil, pač pa je zaradi močne vinjenosti sama padla. TRČILA STA TRAKTOR IN OSEBNI AVTOMOBIL Traktorist Š. N. je peljal traktor s prikolico naloženo s krompirjem, iz vasi Lipa proti železniški postaji v Beltince. Na križišču v Gančanih, pri spomeniku narodnega heroja Stefana Kovača, je trak- torist prečkal cesto, ne da bi se predhodno prepričal, če je cesta prosta. Iz Beltinec je v tem času privozil s precejšnjo hitrostjo o-sebni avtomobil, ki se kljub modnemu zaviranju ni mogel izogniti trčenju. Zadel je v prednji del traktorja ga odrinil naprej sam pa obtičal v levem obcestnem jarku. Materialna škoda na vozilih znaša okrog 80 tisoč dinarjev. Rodile so: Marija Glavač iz Beltinec — deklico, Magdalena Lorinc iz G. Lakoša — dečka, Olga Horvat iz Razkrižja — dečka, Ana Barbarič iz Salovec — dečka. Kristina Cener iz Borejec - dečka. Anica Duh iz Dolgovaških goric — deklico, Ida Hašaj iz Pečarovee -dečka. Helena Hajdinjak iz Morske Sobote — dečka. Justina Seč-ko iz Kupšinec — dečka. Ivanka Kozar iz Polec. — dečka Marija Šumandl iz Stogovec — dečka. Marina Barišič iz G. Radgone -■deklico. Marija Jančaril iz Noršinec deklico, Irena Katona iz Večši-ce — dečka. Marija Baranja iz Krašč — dečka. Poročil so se: Dragan Brodarski. oficir JLA iz G. Radgone in Brigita Jug, uslužbenka iz Murske Sobote. Umrli so: Elizabeta Skrlec, delavka iz Rinčetove grabe, stara 58 let in Ludvik Gerebic, poljedelec iz Dolge vasi, star 59 let. Ljiljana med nami »Opatija 1961« je za nami. Res je, da je vzbudila tudi v Pomurju mnogo zanimanja, še več pa je bilo slišati pripomb po končanem festivalu, saj so tudi številni mladi in stari ljubitelji zabavnih in jazz melodij iz Pomurja spremljali potek festivala pri radijskih in televizijskih sprejemnikih. Glede na svoje bližnje gostovanje v M. Soboti in Lendavi je odgovorila na vrsto aktualnih vprašanj v zvezi s festivalom in drugače pevka zabavnih melodij Ljiljana Petrovič, za katero trdijo številni strokovnjaki, da bo kmalu zasedla prestol jugoslovanske »»prve dame« jazz in zabavnih melodij- Katera festivalska pesem je najbolj sprejemljiva in katera se bo najlaže pomnila? — Kar zadeva to vprašanje, bi se strinjala s poslušalci Jugoslovanskega radia in televizije, a tudi »Globusa«, ki so se odločili za Duškovo »»Julijano«. Komu bi dali prvo nagrado za kompozicijo? — Samo Alfonzu Vučeri za »Čiči«, Vendar bi mu predlagala, naj nagrado podeli z Gabi Novak... Najboljši pevec na festivalu? — Zares mi je težko odločiti se, komu bi dala ta naslov, ko so me v enaki meri impresionirali Gabi Novak, Vice Vukov, Marijana Deržaj in Lola Novakovič. Kateri pevci so po Vašem mnenju manjkali na letošnjem festivalu v Opatiji? — Tihomir Petrovič in Djordje Marjanovič. Zelo sem zadovoljna, ker mnogi mislijo, da sem manjkala tudi jaz. Vaše mišljenje o žiriji in organizaciji festivala? — žirija za izbor pevcev ne bi bila potrebna. To naj bi bili kom- pozitorji, katerih kompozicije so sprejete v ožji izbor. Vsak naj bi predložil dva pevca. To je, po mojem mišljenju najbolje, ker kompozitorji najbolje vedo, kako so napisali melodijo, a tudi to, kateri pevec bi najboljše to melodijo interpretiral. Kar zadeva organizacijo, mislim, da je vse v redu, razen tega pa hi bilo treba upoštevati, da bi vsak pevec nastopil tako prvi kot drugi večer festivala. Ali je občinstvo merodajno za določanje nagrad? — Vsekakor! Občinstvo nagrajuje to, kar sprejema za svoje in kar bo pelo. Primerjava Opatije z inozemskimi festivali? — Mislim, da velike razlike ni. »Opatija« je nastala po zgledu o-stalih inozemskih festivalov. Kaj mislite o sebi — kot pevki? — Bom iskrena: rada se slišim po radiu, zlasti če gre za posnetek, ki mi ugaja. Vendar smatram, da je še daleč to, kar bi morala doseči. Morala bom mnogo delati, ker nikdar ni dovolj, kar človek ve in zna. Vaš največji uspeh? — Cannes! Festival Evrovizije, na katerem sem pela pesem talentiranega slovenskega kompozitorja Jožeta Privška »»Neke davne zvez- de« (besedilo Miroslava Antiča). Med domačimi omenjam blejski festival jazza, a tudi sodelovanje z RTV Ljubljana, saj sem po njeni zaslugi dosegla svoje največje uspehe. Zato je to moj največji uspeh. In naposled je zmanjkalo vprašanj ter zato tudi odgovorov. Ljiljana Petrovič se ni poslovila, ker z njo nisem govoril, temveč ml je vse to na moja vprašanja — napisala, s pripombo, da se iskreno veseli gostovanja v Murski Soboti in Lendavi. Bojan Sinko Preprečujmo nesreče v domači hiši Smrtni primeri zaradi nesreč v svetu stalno naraščajo in predstavljajo tudi pri nas resen problem. Povsod vidimo, da imamo še vse premalo varnostnih ukrepov. V Sloveniji smo izgubili lani samo zaradi poškodb 1,683.000 delovnih dni. Kakšna gospodarska škoda je to, si lahko mislimo! Zato je treba najti pot, da jih preprečimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo število ne samo v prometu in v obratih, ampak tudi v domači hiši, kjer smo prav tako izpostavljeni najrazličnejšim nezgodam. Ne dopustimo, da bi nas previdnosti naučila šele nesreča. Skoraj polovica vseh nezgod se pripeti doma. Ne samo zaradi različnih strojev, ki jih je v gospodinjstvu čedalje več, ampak tudi majhne malomarnosti so večkrat usodne. Mnogo nesreč povzročajo razni padci, posebno pri starejših osebah. Posledice so lahko izpahi, rane, prelomi. Koliko nesreč se zgodi že na stopnicah, ki so slabo razsvetljene, pološčene, mokre ali včasih tudi brez ograje. Tudi igrača, ki jo pusti otrok na stopnicah, lahko povzroči padec. Če nesemo morda še vedro vroče vode, je nesreča še hujša. Stopnice na podstrešje so včasih obložene s čevlji, metlami, čistili. Lestve so pogosto razmajane, včasih manjka celo nekaj klinov, na kar radi pozabimo, in stopimo v prazno. Morda ste se že popeljali s preprogo, predpražnikom ali cunjo vred po parketu? Ali pa ste padli zaradi sadnega olupka ali mastnega madeža na kuhinjskih tleh? če se niste pri tem poškodovali, ste imeli res srečo! Odpadke je treba čimprej odstraniti, preproge in predpražnike je treba pritrditi, da ne drsijo. Zdrsne nam lahko tudi pri kopanju, kadar stopamo v kopalno kad, zato je do- bro, če imamo na zidu držaj, kjer se lahko primemo. Pozimi lahko pride do padca zaradi poledenelih stopnic in pločnikov. Zato jih pravočasno potrosimo z žaganjem, pepelom ali drobnim peskom. Čiščenje oken je prav tako lahko nevarno, posebno če so v nadstropju. Če so v hiši majhni o-troci, naj bodo okna zavarovana pred nenadnim odpiranjem — padci otrok z oken in balkonov niso redki. V hiši je lahko nevarna tudi e-lektrika. Samo če je pravilno napeljana, dobro zavarovana in če jo res pametno uporabljamo, je brez nevarnosti. Dotikanje električnih naprav z mokrimi rokami je smrtno nevarno. V kopalnici in pralnici lahko uporabljamo le predpisano, zavarovano napeljavo. Električnih likalnikov, kuhalnikov in peči ne puščajmo vključenih brez nadzorstva. Vedno morajo stati na nezgorljivi podlagi. Če pregori v hiši varovalka, jo lahko popravi samo strokovnjak. Vsa stikala, vtičnice, vrvice za likalnik in kuhalnik, morajo biti vedno brezhibne. Tudi otroke moramo že zgodaj naučiti, da se varujejo električnih naprav. Otroci posebno radi vtikajo prste ali žeb-lie v vtičnice, zato naj bodo zavarovane. Pri raznih električnih gospodinjskih aparatih, se moramo vedno držati priloženih navodil, da ne bo škode. Ponekod se v gospodinjstvu u-porablja plin. V takem stanovanju večkrat zračimo. Ventil naj bo vedno zaprt, kadar ne kuhamo. Peč in pipe naj večkrat pregleda strokovnjak. Včasih odprejo pipo pri štedilniku tudi otroci med igro. Včasih uporabljamo za pranje benzin. Peremo vedno na prostem, nikakor pa ne v kuhinji v bližini ognja, ker so benzinski hlapi nevarni. Pogosto je dovolj že prižgana vžigalica ali cigareta, bližina vročega likalnika ali pa da obrnemo stikalo in eksplozija lahko povzroči strahotno nesrečo in žalost. Kadilci lahko povzročijo nesrečo, če mečejo ogorke cigaret v koš za papir ali v zaboj za smeti, saj lahko tako povzročijo požar. Pri nezgodah, ki se zgodijo doma ali v okolici doma, je največ smrtnih nezgod med otroci, v starosti od enega do štirih let. Zato moramo temu problemu posvetiti posebno pozornost. Dolžnost staršev je, da zaščitijo otroke pred nesrečo. Zaradi opeklin od ognja ali kislin, je med otroci petkrat več žrtev kot med odraslimi. Opekline povzročajo veliko trpljenja, zdravljenje traja več mesecev in dostikrat nosijo otroci posledice vse življenje. Zato rajši zavarujmo vsako odprto ognjišče z mrenastim zaslonom, da otrok ne bo padel v ogenj. Držaji kozic in loncev z vročo vsebino naj bodo obrnjeni proti notranji strani štedilnika ali mize, tako da jih otrok ne doseže. Če kuhamo na kuhalniku naj bo vrvica otroku nedosegljiva, saj se lahko zaplete vanjo in potegne kuhalnik s posodo vred nase. Sploh pa je najboljše, če otroci takrat ko kuhamo, niso v kuhinji. Kadar otroka kopamo, naj ne voda prevroča in ne puščajmo ga samega, ker lahko utone. Pri hranjenju lahko majhnega, otra-ka z vročo hrano opečemo po nežni sluznici v ustih in požiralniku. Včasih drvi mati otroka v naročju z isto roko, v kateri ima skodelico s prevročo hrano. Otrok se premakne, skodelica se nagne in vroča vsebina se razlije po otroku. Tudi prevroč termofor je nevaren. Termofor položimo vedno poleg otroka, ne pa nanj. Pogosto nastanejo opekline tudi tako, da se vsede otrok v čeber vroče vode, ki je pripravljen za pranje a-li ribanje. Nekateri ljudje imajo tudi slabo navado da postavljajo na tla hladit vrelo mast, juho in podobno. Pri starejših otrocih nastanejo opekline pri igranju z vžigalicami ali vnetljivimi tekočinami. Ce imamo pri hiši petrolejko, naj visi na zidu, dovolj visoko, da je otroci ne dosežejo. Tudi domače živali so lahko o-troku nevarne. Pes ne spada v stanovanje, ampak na dvorišče v svojo hišico. Ne samo zato, ker prenaša razne bolezni, ampak lahko otroka tudi ugrizne, mačka pa opraska, saj niso vse živali enako dobrodušne. Ce je otrok živahen ne pozabimo, da nam lahko pade iz košarice, vozička ali z mize kjer ga previjamo. Otroci naj imajo pravilne igračke. Tehnične igračke, ki so namenjene starejšim otrokom« so lahko nevarne za mlajše. Igrače naj bodo dobro pobarvane, da ne gre barva stran, naj nimajo ostrih robov, da se otroci ne ranijo. Razni predmeti kot noži, škarje, pletlijke, vžigalice, niso za male otroke. Ko so pa že večji Jih pa naučimo, kako se z njimi ravna, da ni nesreče. Prav tako jih moramo vedno opozarjati na druge nesreče, ki jim pretijo. Če imamo pri hiši razna čistila, kisline, zdravila ali kaj podobnega, naj bodo vedno zaklenjena. Najpogosteje se otroci zastrupijo z ocetno kislino, s sodo, ki jo zamenjajo za sladkor in s strupom, ki smo ga nastavili za mrčes. Teh predmetov ne smemo nikoli shranjevati v cmari za živila! Po vsem tem vidimo, da se nesreče doma dalo preprečiti in da je odvisno le od nas samih, če bo naš dom varno prebivališče za nas In naše drage. S. G. POMURSKI VESTNIK, 26. okt. 1961 5 Lepi uspehi delavskih športnih iger v Soboti V okviru občinskega praznika občine Murska Sobota so bile prirejene velike delavske športne igre, na. katerih je sodelovalo 31 sindikalnih podružnic s 150 ekipami iz M. Sobote. Nastopili so v nogometu odbojki, atletiki, streljanju, šahu) in ostalih disciplinah: Prvo mesto na tem tekmo-vanju je dosegla sindikalna podružnica CZP »Pomurski tisk« z 205 točkami, drugo mesto »Panonija« s 180 točkami, tretje SP »Trgovec« s 163 točkami, četrto »Mura« s 100 točkami, peto OZSZ s 60 točkami, šesto ObLO s 54 točkami. sedmo ONZ s 50 točkami itd. Na zaključku tekmovanja so podelili vsem prvakom posameznih disciplin pokale in diplome, za doseženo drugo in tretje mesto pa so podelili samo diplome. Sindikalna podružnica ČZP »Pomurski tisk« ja na omenjenem tekmovanju prejela za 6-svojena prva mesta v posa- meznih disciplinah kar šest pokalov, »Panonija« tri, »Mura« dva, medtem ko so ostali prejeli samo po en pokal. Ob podelitvi pokalov so omenili tudi sklepe Občinske zveze za telesno kulturo in ObŠS v Murski Soboti. V njih je rečeno, da bodo za. prihodnje leto izdelali pravilnik o sindikalnih tekmovanjih, o katerem naj bi sindikalne podružnice razpravljale na prihodnjih sestankih. Ravno tako naj bi podružnice določile referente. za športno dejavnost, ki naj bi imeli z občinsko zvezo redne stike. Kakor so omenili, naj bi se začela razna tekmovanja že v zimskih mesecih. Kot so ugotavljali na omenjenem zboru, so nekatere sindikalne podružnice predlagane oblike že uveljavile Prav zato bo njihova praksa lahko koristno služila ostalim podružnicam. -js- V II. zvezni ligi - zapad in v SCL DVE POMEMBNI ZMAGI Zadnja nedelja je bila vsekakor zelo uspešna: v pomurskem merilu in tudi v slovenskem, že samo, če upoštevamo izid dveh tekem: med Mariborom in Šibenikom v drugi zvezni konkurenci in Soboto in kranjskim Triglavom v SC L. Zmaga Maribora na vročem terenu v Šibeniku, v srečanju z istoimenskim klubom je tolikanj pomembnejša, ker se v doslejšnjem tekmovanju še nobeni enajsterici ni posrečilo odnesti iz Šibenika obeh tekmovalnih točk. Ob tem pa še eno laskavo priznanje: trener »Beograda« in državne reprezentance Čirič je takoj po tekmi izjavil, da je Maribor prikazal med vsemi štiri nogometnimi enajstoricami na nedeljski reviji nogometnih moštev v Šibeniku (Maribor, Šibenik, Beograd, Hajduk) najboljšo in naj lepšo igro. Po vodstvu domačega moštva v sredini prvega polčasa je občinstvo začelo burno navijati, saj je menilo, da se je s prvim golom pričela katastrofa za Maribor, toda to se na srečo mi zgodilo... V drugem polčasu je Maribor pričel z večjim poletom in to svojo prednost zaključil z dvema šolama, ki jih je uresničil Pirc, tokrat najboljši igralec v moštvu. Tako še je Maribor še bolj pomaknil iz nevarne cone za izpad, saj je z 9 točkami pristal že na 8. mestu v konkurenci 12 tekmovalni klubov. Sobota je imela doma v gosteh enajstorico kranjskega Triglava. V zanimivem Srečanju pred okrog 800 gledalci so domačini po neodločeneme rezultatu v prvem polčasu zasluženo premagali goste in si tako zapisali v sicer doslej bolj skromno bilanco še eno pomembno zmago, ki bo morda še odločilna pri dokončnem seštevanju pridobljenih tekmovalnih točk. Kaže tudi omeniti, da bi bili lahko domačini tokrat zmagali še z bolj 'prepričljivim rezultatom, saj so imeli več zrelih priložnosti za gol kot Kranjčani. Najbolj uspešen v domačem moštvu je bil tokrat prav gotovo Maučec, saj je prispeval svojemu klubu vse tri gole in še tako prerinil znova v vodilno skupino najboljših strelcev SCL, celotno moštvo pa za dve mesita višje na lestvici. Rezultata: MARIBOR : ŠIBENIK 2:1 (0:1) SOBOTA : TRIGLAV 3:2 (2:2) V predtekmi so mladinci pobote premagali svoje vrstnike iz Kranja z rezultatom 2:1. ATLETSKI DVOBOJ »ELAN«:»SLOGA« Pred kratkim je bil v okviru športnega dneva atletski dvoboj med Elanom in Slogo. Na tem dvoboju so učiteljiščniki prvič premagali gimnazijce z osvojenimi 15.750 točkami. Sicer »pa je treba povedati, da so tudi gimnazijci dosegli kar 12.707 točk. V moški konkurenci je zmagala ekipa Učiteljišča s 7685 točkami, v žen- Sindikalno prvenstvo v odbojki Odbojkarska sekcija TVD Partizan v Ljutomeru je pred kratkim razpisala sindikalno prvenstvo v odbojki. Za to tekmovanje se je prijavilo pet moštev iz posameznik ljutomerskih sindikalnih podružnic. Tekmovanje se je začelo v nedeljo in bo trajalo nekaj tednov. Na nedeljskem tekmovanju so se pomerili člani sindikalne podružnice postaje Ljudske milice, sodišča in tožilstva s člani podružnice podjetja Agrotehnika-servis. Zmagala je ekipa Agroteh-nika-servis (3:0). Istega dne sta se pomerili tudi moštvi sindikata trgovskih delavcev in KZ »Kmetovalec«. Zal pa so morali tekmo zaradi nesporazuma prekiniti. Ostale tekme bodo deloma med tednom, deloma pa ob nedeljah. Zmagovalec bo prejel pokal. Po končanih tekmovanjih bo odbojkarska sekcija organizirala še tekmovanje za mladinske aktive. Vsa tekmovanja bodo predvidoma v Domu TVD Partizan, -js ski pa ekipa Gimnazije s 5333 točkami. Najboljši moški rezultati; V teku na 100 m Feher (Sloga) 12,6; v teku na 300 m Maučec (Sloga) 39,5; teku na 1000 m Maučec (Sloga) 2:28,05; skok v višino Kerec (Sloga) 155; skok v daljino Dominko (Elan) 545; met krogle Gydrfi (Elan) 11,77; štafeta 4 x 100 m Sloga 48 sek. Najboljši ženski rezultati: V teku na 60 m Močanova (Elan) 8,6; v teku na 400 m Edelsbrunerjeva (Sloga) 1:9,1; skok v višino Kerč-marjeva (Elan) 135; skok v daljino Gederjeva (Elan) 448. Pri metu krogle je prvo mesto osvojila Mavričeva (Sloga) 10,12, pri štafeti 4 x 60 m pa Elan 36,2. -ec V Pomurski nogometni ligi - po zadnjem kolu Brez večjih presenečenj V Pomurski nogometni ligi je v vseh treh razredih (prvem, drugem in pionirskem) tekmovanje v glavnem pri kraju, če upoštevamo, da še ni rešenih nekaj protestov, ki se bodo, kot kaže, končali tako, da bo prišlo do ponovitev tekem med prizadetimi moštvi. Sedaj čakajo na Nogometni podzvezi v Murski Soboti samo še na tolmačenje ustreznih določb pravilnika o tekmovanju po predsedstvu NZJ, potem pa bodo v zveri s protesti dokončno odločili. Vendar pa že lahko sedaj zapišemo, da bo jesenski prvak zasluženo — lendavska Nafta, čeprav je trenutno na I. mestu II. moštvo Sobote, toda izven uradne konkurence. Moštvo Beltinec je v nedeljo znova potrdilo svoje sposobnosti, premagati tudi nevarne nasprotnike, saj je z visokim rezultatom odpravilo moštvo Pušče in se tako premaknilo pod sam vrh prvenstvene lestvice (če bodo pritožbe zanj ugodno rešene). Tudi Nafta je po pričakovanju premagala moštvo Radgone na njenem igrišču, rahlo pa preseneča nizka zmaga Grafičar-ja v srečanju z moštvom Dobrovnika. In še nekaj kaže omendti: v nedeljo je spet prišlo do nekaterih neljubih dogodkov na igriščih v Turnišču in Dohrovniku. Zlasti v slednjem kraju je bilo ozračje med Občinstvom zelo napeto, zaradi česar se je gostujoče moštvo tik pred začetkom same tekme že pričelo nagibati k temu, da sploh ne bi nastopilo. V Turnišču so hoteli preveč razgreti gledalci fizično napasti sodnika, kar pa se jim ni posrečilo predvsem po zaslugi igralcev domačega moštva. PREHODNI POKAL ZA POSTAJO LJUDSKE MILICE V G. RADGONI hodni pokal ONZ M. Sobota. Istega dne sta imeli tradicionalno športno srečanje tudi sindikalni podružnici ONZ Murska Sobota in ONZ Čakovec. Pomerili so se v odbojki, streljanju in šahu. V odbojki je ekipa iz M. Sobote premagala ekipo iz Čakovca z rezultatom 3:2. V šahu je ekipa Čakovca premagala soboško s tesnim rezultatom pet in pol proti štiri in pol. V streljanju z zračno puško je ženska ekipa iz Čakovca premagala soboško s 13 krogi razlike, moška ekipa iz M. Sobote pa je premagala ekipo iz Čakovca s 15 krogi’ razlike. E. Mlinarič SLUŽBENE OBJAVE NP in PNS Razpored tekem za 29. okt. 1961 Ljutomer: ob 14.00: Ljutomer : Salovci, sodnik-delegat; Lendava: ob 14.00: Gradbenik : Bogojina, sodnik-delegat; Radgona: ob 14.00: Radgona II : Puconci, sodnik-delegat. Registracija tekem: Radgona : Nafta 1:3 (1:2) Turnišče : Sobota n 0:1 (0:0) Beltinci : Pušča 8:2 (5:0) Dobrovnik : Grafičar 1:2 (0:2) II. razred Gradbenik : Radgona II(p. f.) Nafta II : Puconci 5:0 (3:0) Bakovci': Ljutomer, protest Pionirji Radgona : Nafta 2:4 (2:3) Turnišče : Sobota 1:2 (1:1) Beltinci : Pušča 0:0 Dobrovnik : Grafičar 2:1 (1:0) Obveščamo vse klube in aktive, da bodo v nedeljo 5. in 12. novembra 1961 tekme I. in n. kola za pokal FLRJ. Za vse klube in aktive I. in II. razreda je udeležba v tekmovanju za pokal FLRJ. obvezna. Prijave ostalih klubov in aktivov sprejemamo do 31. oktobra 1961. Pozivamo predstavnike klubov, da se udeležijo žrebanja parov za I. kolo. Žrebanje bo 31. oktobra 1961 ob 19. uri zvečer v prostorih Hotela »Zvezda«. TABELA PO VII. KOLU Sobota II 7 5 1 1 24:9 11 Nafta 5 4 1 0 25:4 9 V tabeli niso vštete tekme, na katere so vloženi protesti, ki pa še niso dokončno rešeni. SLUŽBENE OBJAVE ORO Tekme za 29. oktober 1961 Člani 1. liga — 8. kolo: ŠURS : ELAN ob 8.00 na gri-ščii Partizan M. S. — Babič; Tekstilec : Krog ob 9.10 na igrišču Partizan M. S. — Titan; Sloga : Grafičar ob 10.30 na igrišču Partizan M. S. — Martinuzi; ESS : SUT ob 9.30 na grišču Osemletke n v M. S. —»-Babič; Lendava : Beltinci v Lendavi ob 10.00 — Zupan. Zaostale tekme: Člani 2, liga Beltinci II : Lendava n v Beltincih ob 9.00 — Šiftar; Ljutomer : Rakičan v Ljutomeru ob 10.30 — Juteršnik. Pionirke: Črensovci : Cankova ob 11.00 v Crensovcih — Šiftar. Člani i. liga vii. kolo Beltinci : Tekstilec 24:6 Krog : Sloga 23:9 Grafičar : ESS 19:17 SUT : ELAN 11:36 MLADINA V LJUTOMERSKI OBČINI RAZPRAVLJALA O SVOJEM DELU Več mladinskih aktivov v ljutomerski občini je imelo v minulih dneh letne konference. Velja splošna ugotovitev, da je le malo aktivov v celoti izpolnilo programe, sprejete na zadnjih konferencah. Še najbolj živahna je bila razstava na konferenci na obratu podjetja »Marles« v Ljutomeru, kjer mladina ni razpravljala samo o organizacijskih vprašanjih. Zanimivo je, da so razpravljali o delitvi dohodka ter dali predloge za nagrajevanje članov kolektiva in sicer za stalnost v podjetju, oddaljenost od službenega mesta in podobno. Na konferenci aktiva na Vinarsko-sadjarski šoli na Podgradju je mladina razpravljala tudi o višini štipendij. Omenjali so tudi, da jim praktično delo vzame nekoliko preveč časa. Razen rednega praktičnega pouka imajo namreč še opravila na vrtu in v drevesnici. Na omenjeni konferenci so predlagali spre- jem dveh mladincev v organizacijo Zveze komunistov. Mladina na Cvenu je na konferenci ugotavljala, da ima od organizacije : SZDL premajhno pomoči Kakor so sklenili na konferenci, bodo v kratkem pripravili kulturno prireditev, z dohodki pa bodo, skupno s Prosvetnim društ-1 vom, kupili televizor. Na letni mladinski konferenci na Grlavi so se odločili, da bodo v kratkem pripravili krajšo igrico. Računajo pa tudi na prirejanje klubskih večerov v zadružnem domu. V Logarovcih so se zavzeli za poživitev dela telesno-vzgojnega društva. Sklenili so, da bodo delovale v okviru društva tri ekipe: ženska, moška in šolska ekipa. Minulo soboto sta imela konferenco tudi mestni mladinski aktiv v Ljutomeru in aktiv na šoli »France Prešeren«. Na omenjeni šoli so na konferenci sprejeli okrog 40 novih članov. VEDNO VEČ ZAUPANJA V PORAVNALNE SVETE Iz vsakdanjega življenja vemo, da se pojavljajo med državljani nešteti spori, ki so bodisi kazen-sko-pravnega ali civilno-pravnega značaja. Ti spori se v veliki večini primerov končajo pred sodiščem, včasih po zelo dolgotrajnem postopku, kar je seveda bilo povezano z visokimi stroški, ki v civilnih pravdah mnogokrat presegajo vrednost spornega predmeta. Vse manjše spore danes rešujejo ali skušajo reševati državljani sami pred poravnalnimi sveti na miren način s poravnavo in brez sodelovanja sodišča. Pristojnosti poravnalnih svetov so predvsem dajanje pravne pomoči državljanom, civilno-pravnim osebam, družbenim organizacijam in društvom. Po dveh letih delovanja poravnalnih svetov ugotavljamo, da je njihovo delo uspešno in da so si le-ti pridobili veliko zaupanje med prebivalstvom. V začetku se državljani niso posluževali poravnalnih svetov, ker so imeli več zaupanja v sodišča, toda danes je njihova popularnost na terenu že taka, da se posamezniki obračajo na poravnalne svete tudi v zadevah, ki presegajo njihovo pristojnost. Bilo je tudi več primerov, da so poravnalni sveti uspešno reševali spore glede večjih denarnih zneskov (80, 100 ali pa še za več tisoč dinarjev). V nekaterih primerih so tudi gospodarske organizacije sprožile poravnalni postopek pred poravnalnimi sveti in v večini primerov se je zadeva rešila z uspešno poravnavo. V soboški občini imamo 21 poravnalnih svetov. Do tretjega tromesečja letos so prejeli v reši- tev 432 zadev, od katerih so uspešno rešili 266, neuspešno pa 145 zadev. V petrovsko-šalovski občini deluje pet poravnalnih svetov, ki so od prejetih poravnalnih zadev rešili 61, medtem ko jim za 40 zadev poravnava ni uspela. V beltinski občini deluje šest poravnalnih svetov. V rešitev so prejeli 219 zadev, od katerih so jih uspešno rešili 161. Na območju občine Gornja Radgona je 15 poravnalnih svetov, od katerih pa jih dela le še pet. Od pripada pri poravnalnih svetih odpade približno polovica na civilne zadeve, polovica pa na kazenske. Pri civilnih zadevah gre za izterjatve kupnine, plačilo storitev, vrnitev posojila, vrnitev izposojenih stvari, motenje posesti, spore o prevžitku, spore o plačevanju preživnine, mejne spore ter razdružitvene skupnosti. Tako je bilo v radgonski občini od 293 prejetih poravnalnih zadev uspešno rešenih 173, nerešenih pa 90 zadev. Dalje je v lendavski občini od skupnega pripada 269 bilo uspešno rešenih 146, medtem ko pri 111 zadevah poravnavi ni uspela. V lendavski občini pa deluje pet poravnalnih svetov, ki so do tretjega tromesečja od 187 zadev uspešno rešili 106. Po teh številkah lahko sklepamo, da se člani poravnalnih svetov trudijo, da bi dosegli poravnavo med državljani, to se pravi, da bi spore rešili brez posredovanja sodišča in s tem prihranili državljanom nepotrebne stroške. Poravnalni postopek je brezplačen, kar je tudi eden vzrokov, da se ga državljani v toliki meri poslužujejo. Mali intervju 0 REFORMIRANI ŠOLI Pred dnevi smo obiskali učiteljico Marijo Stublovo, ki nam je o svojem dolgoletnem delu na šoli in o izkušnjah v novi, reformirani šoli povedala naslednje: — Moje prvo službeno mesto, ki sem ga nastopila 15. novembra 1926. leta, -je bilo v Bodoncih, nato pa sem poučevala na Cankovi in v Kupšincih. V Mursko Soboto sem prišla 15. aprila 1945. leta, kjer sem najprej poučevala na se-demletki, pozneje pa v nižjih razredih na osnovni šoli. Sedaj poučujem četrti razred, ki šteje 45 otrok. Po številu je to eden največjih razredov v šoli. — Kako ob svojih izkušnjah ocenjujete reformirano šolo? — Z novim učnim načrtom temelji ves pouk največ na ekskurzijah, česar pa zaradi pomanjkanja sredstev otrokom ne moremo nuditi v dovoljni meri. Učni načrti so danes veliko bolj življenjski in pestri, kot so bili poprej. Sedaj imamo na šoli poleg ostalih predmetov še tehnični pouk, ki se sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela. Prav pri praktičnem pouku otrok najbolj pokaže, kaj zna in kaj ga zanima. Vsekakor pa terja danes učni program (Nadaljevanje na 7. strani) RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 29. okt. do 4. nov. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Čudežna srajca; 8.50 Iz albuma skladb za otroke; 9.05Koncertna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Iz samospevov Marolta — Špika in klavirskih skladb Francija Šturma; 10.40 Vedro in priljubljeno; 11.30 Janez Dokler: Do tja in še čez (reportaža); 11.50 Vibrafon in orglice; 13.30 Za našo vas; 14.00 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 15.30 Razigrane in zamišljene; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Maugham: Vsevednež; 16.20 Igramo za vas; 17.05 Inter-mezzo z orkestrom Mantovanl; 17.15 Radijska igra — Matjaž Kmecl: Samota velikega teatra;18.01 Alojz Srebotnjak: Glasba za godala; 18.16 Majhni zabavni ansambli; 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki; 19.30 Radijski dnevnik; 20 00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Hammond orgle; 21.00 Iz glasbene geografije Evrope: Mesto Neapelj — I. oddaja; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK 8.05 Modest Musorgski: Slike z razstave — Izvaja pianist Jurij Bukov; 8.35 Ženski zbor Svobode Laško p. v. Julija Goriča; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Stihi A-lojza Gradnika v naši glasbi; 10.50 Od valčka do mamba; 11.15 Naš podlistek — Iljaa Ehrenburg: Ljudje, leta, življenje — I.; 11.35 Zbori iz Wagnerjevih oper; 12.05 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. Vilko Masten: Izkušnje z odvračili (repelentl) pri zaščiti sadnega drevja proti zajcem; 13.30 Romantične melodije; 14.00 Ali vam ugaja? 15.20 »Za ljubitelje domačih viž«; 15.40 »Literarni sprehod — Polde Suhadolčan; Spomin; 16.00 Uro z junaki iz oper Hamlet, Romeo in Julija in Othello; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 Sergej Prokofjev: Sonata C-dur op. 56 za dve violini; 18.45 Radijska univerza — Franci Sušnik: Ali poznate strupene rastline? 19.05 Posnetki z republiške revije pevskih zborov junija, 1961 v Mariboru; 19.30 Radijski 'dnevnik; 20.00 Ponedeljkova panorama; 20.40 Kulturni globus; 20.55—23.05 Z letošnjega festivala v Salzburgu; 23.10 Nočni akordi. TOREK 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Operne uverture in zbori; 10.15 Izberite melodijo tedna; -11.00 Otroški kotiček Clauda Debussyja; 11.30 Zvočni kaleido-skop; 12.05 Klavir v ritmu; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzimitev drevnin; 12 25 Trije veliki zabavni orkestri; 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.30 Od arije do a-rije; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Imeli smo ljudi; 14.35 Z meloodijami okrog sveta; 15.20 Poje Ženski vokalni kvartet; 15.30 V torek na svidenje; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Zanimivosti iz operne hiše; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Zborovske skladbe Leo-ša Janačka poje zbor češkoslovaškega Radia; 20.30 MAGIČNI GLAS — Oddaja ob 25-letnem u-metniškem jubileju Staneta Severja; 21.30 Vladimir Ruždjak: Nokturno; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (3): Prekinitev tradicije — impresionizem; 23.05 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. SREDA 8.40 »Le pogumno v nove zarje mladi vi junaki...!«; (Mladinski pevski zbori pojo partizanske pesmi); 9.05 Dva odlomka iz oper Lucia Lammermoor in La Bohe-me; 9.40 Godala v molu; 10.15 An-dante patetico; 11.00 Čez poljane smrt hiti.. . 11.30 Deset minut s pevcema Sonjo , Drakslerjevo in Vladimirjem Ruždjakom; 12.05 Lahka orkestralna glasba; 12.30 Trije operni odlomki; 13.30 Pri domačih in tujih izvajalcih; 15.37 Padlim v spomin — Karol Pahor: Žalostinka žrtvam (Prvič v RTV); 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti; 16.35 Hammond orgle in kitara-v počasnem ritmu; 17.05 Melodije za. vas; 17.35 Melodije slovesa; 18.00 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Ko bi padli oživeli; 18.31 Dve pesmi zapoje altistka Bogdana Stritarjeva; 18.37 Glasbeni lesorezi; 19.05 Narodne poje Sloven- ski oktet; 20.00 Večer z velikimi orkestri; 20.55 Josef Suk: Azriel — simfonija v e-molu; 22.15 Glasba v spomin samotnim; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije za lahko noč. ČETRTEK 8.05 Med Dalmacijo in Črno goro (skladbe J. Hatzeja in D. Her-cigonje); 8.25 Milan Stante igra svoje lastne skladbe; 8.40 Poje Koroški akademski oktet; 8.55 Radijska šola za višjo, stopnjo (ponovitev) — Imeli smo ljudi; 9.25 Dva skladatelja o pepelki; 10.15 Zabavni zvoki za vse; 10.40 Pet minut za novo pesmico — Karol Pahor: Grobek-vrtec — Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Orkester Nelson Riddle; 11.30 Predstavljamo vam tri ljubezenske duete; 12.05 Josip Michl: Sokratova smrt; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Simič: Zimska sečnja in gozdni red; 12.25 Zabavni opoldanski spored; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Orkester John-ny Douglas; 15.20 Deset minut s kvintetom Jožeta Kampiča: 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Pisan popoldanski koncert; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 Vzletna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Koncertira, mojster Anton Trost — L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Orkester Raphaele; 21.00 Literarni večer — Pisatelj Ulyssesa-James Joyce; 21.40 Prizori iz opere Por-gy in Bess; 22.15 Mladim plesalcem in ljubietljem popevk; 23.05 Večer z Wolfangom Amadejem Mozartom. PETEK 8.05 Orkestralni odlomki iz o-per; 8.35 Orkester Werner Miiller; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Zanimivosti iz operne hiše; 10.15 S simfonično glasbo križem kražem po Evropi; 11.00 Domače polke in valčki Slavka in Vilka Avsenika; 11.35 Bravničarjeva in Svarova glasba; 12.05 Lojze Ambrožič poje narodne v priredbi Matije Tomca; 12.15 Radijska kmečka univerza — Inž. Lojze Hrček: Opešano vinogradniško zemljo’ moramo pred obnovo izboljšati; 13.30 Medigra na čembalo 13.33 Zlate gosli; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte^ z nami; 14.35 Mirko Polič: Odlomki iz 1. dej. opere Deseti brat v izvedbi mariborskih opernih solistov; 15.20 »Vozi me vlak v daljave«; 16 00 Parada pihal (3); 16.40 Hammond orgle; 16 45 Jezikovni pogovori; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 SKUD »Akademik« pred novo sezono; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 V vedrem tonu; 20.00 Zabavni orkester RTV Zagreb; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Ravel in Turina; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Po svetu jazza — »Jazz pod drobnogledom« — n.; 22.45 Lirični intermezzo; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Dela jugoslovanskih skladateljev. SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Četrt, ure z ansamblom Majmira Sepeta; 8.45 Arnold Arčon poje slovenske narodne pesmi, s harmoniko ga spremlja Jože Povše; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Pojte z nami; 9.25 Koncert operne glasbe; 10.15 Zabavna glasba na tekočem traku; 11.00 Jugoslovanska suita Josipa Slaven-skega; 11.30 Španske, italijanske in francoske popevke in melodije; 12.05 Tri skladbice Slavka Mežka; 12.15 Kmetijski nasveti —Inž. Franc Lomberger: Donosnost v intenzivnih nasadih hrušk; 13.30 Blaž Arnič: Simfonija dela; 14.00 Pevka Lola Novakovič; 14.15 Glasba za k obedu; 15.20 Mešani zbor »Slavček«»iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja; 15.40 Vedrf zvoki; 16.00 Gremo v kino.. . 16.45 Iz filmov in glasbenih revij; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 15 minut iva »Lovski kvintet«; 18 25 Ray Conniff na Broadwayu; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 20.00 S citrami po Evropi; 20.20 Radijska komedija — Rolf in A-leksandra Becker: Dovolite, ime mi je Cox; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15—24.00 Plesna glasba. Minulo nedeljo dopoldne se je zbralo na stadionu v Murski Soboti okrog 60 uslužbencev Ljudske milice, ki so se pomerili v atletiki, odbojki in streljanju z zračno puško. Kljub slabemu vremenu je bilo doseženih nekaj pomembnejših rezultatov. Tek na 100 m: Budim ir Gaševič 12,8, Anton Slavinec 13,0 in Franc Matjaš 13,0. Tek na 400 m: Franc Matjaš 1:03,1, Veljko Bub-njevič 1:03.5 in Vukoje Radovič 1:04,4. Tek na 1500 m: Franc Pisanec 4:53,6, Simo Marič 4:57,5 in Živko Pavlovič 4:59. Skok v višino: Teodor Grkinič 158, Stojadin Antič 155 in Janez Glavnik 145 cm. Skok v daljino: Josip Došen. 553 cm, Savo Nadoveza 544 cm, Budi-mir Gaševič 523 cm. Met krogle: Milan Rodič 9,25 in Alojz Jozelj 9,16 metrov. Met bombe: Vlastimir Petrovič 57,40, Nedeljko Gavrič 57,10 in Vukoje Rakovič 53,80 metrov. Streljanje z zračno puško: Alojz Gorenc 85 krogov (od 100 možnih), Silvo Sušnik 79 in Tomo Tošič 79 krogov. V odbojki so se pomerile ekipe PLM Prosenjakovci in Rogašovci. Zmagala je ekipa iz Prosenjakovce z rezultatom 2:0. V skupnem plasmanu je postaja LM G. Radgona, nabrala največ točk ter s tem osvojila pre- 6 POMURSKI VESTNIK. 19. okt. 1961 Carter Dickson Nevidna roka (Nadaljevanje) »Lahko ga je zakril s čim drugim,« je rekel Edmund Ireton. »Tako je! Zmerom se je uril v streljanju. Tako je ustrelil nekajkrat za bungalowam, da bi se vedelo, kje je. Potem ne bi nihče opazil, da je pok biča — to je bil tisti ,strel', ki ga je slišala gospodična Ray —kaj drugega ko streljanje za hišo.« »Potem je resnično bil...?« »Na terasi, šest metrov za žrtvijo, ujeto v kamnitni stol. Konec biča se je ovil okrog šala. Gospodična Lestrange. je bila ob sapo v drobcu sekunde. Pod silo njegove močne roke je umrla v nekaj trenutkih. Šal je bil tako zarezan v njen vrat, da se je zdelo, kakor da bi bila zadavljena s šalom. Ko ga je zopet odvil, je telo padlo na hrbet, z glavo proti morju, bič pa je švignil nazaj k njemu. Potem ga je samo odnesel v hišo gospoda Iretana s pretvezo, da nese puško. Zagrešil je umor, ki ga je imel v svoji ničevosti za neizsledljivega. To je vse.« »Ampak to ne more biti vse,« je rekel Dan. »Zakaj na svetu bi Toby ubil Brendo?. Njegov motiv ...« »Njegov motiv je bila užaljena ničevost. Gospod Edmund Ireton je vsaj namignil nekaj takega.« Edmund Ireton se je drhte vzdignil s stola. »Nisem sodnik ne krvnik,« je rekel. »Ločen sem od življenja. Samo opazujem. Če bi uganil, zakaj je bilo to... »Ne morete nikoli spregovoriti naravnost?« je doktor Fell grenko očital. »Ne!« »In vendar je bila to tragična ironija vse zadeve. Gospodična Lestrange si je želela Tobyja Curtisa, kakor si je ta želel njo. Toda kot ženska se je preveč dobro pretvarjala, da je ravnodušna ali pa razsrjena. Verjel je. Treba bi bilo samo dovolj raniti njeno ničevost in bila bi zmožna umora. In treba je bilo raniti njegovo ničevost...« »Laži!« je vzkliknil Toby. »Poglejte ga, vsi ga poglejte!« je rekel doktor Fell. »Tudi če je obdolžen umora, ne more umakniti svojih oči od ogledala.« »Laži!« »Smejala se mu je,« je nadaljeval pomembno, »zato je morala umreti. Brutalno in nerazumno je ubil dekle, ki bi bila njegova, če bi jo zaprosil. To je tisto, čemu pravim tragična ironija.« Toby se je umikal ritenski čez sobo, dokler se ni s hrbtom zadel v steno. Zbegano se je ozrl; na steni je zagledal za seboj še eno ogledalo. »Laži!« je ponavljal še in še. »Lahko govorite in govorite in govorite. Ampak niti ene preklete reči ni, ki bi jo lahko dokazali! < »Gospod,« se je pozanimal doktor Fell, »ste prepričani?« »Da.« »Posvaril sem vas,« je rekel doktor Fell, »da sem se vrnil nocoj nekaj zato, da bi vas zadržal za uro ali dve. Tako je imel inšpektor Tergellis čas, da je preiskal Iretonovo hišo in po tistem se je inšpektor že vrnil. Nadalje sem vas posvaril, da sem izprašal služkinji, sonjo in Dolly. Dragi moj gospod, vi podcenjujete svoje osebne čare.« Zdaj je kazalo, da je Joyoe tista, ki razume. Ampak spregovorila , ni nič. »Sonda se mi zdi,« in doktor Fell je trdo pogledal Tobyja, »je kar precej vneta za vas. Ko je slišala tisti osamljeni .strel', danes zjutraj, je zopet pogledala skozi okno. Ni vas bilo tam. To je bilo tako čudno, da je stekla k sprednjemu oknu in odkrila, da ste na terasi. Videla-vas je.< Vrata, skozi katera je bil prišel doktor Fell, so bila še zmerom odprta. Njegov glas se je povzdignil in zazvenel skozi predsobo. »Sonja, pridite noter!« je zaklical. »Navsezadnje set priča umora. In bolje je, inšpektor, da pridete tudi vi sem.« Toby Curtis se je opotekel nazaj, a izhoda ni bilo. Pokazal se je samo obraz Sonie, otekel in umazan od solz. A še to samo za hip. Mimo nje je prikorakala masivna postava v uniformi in v rokah je bingljalo »orožje«, ki so ga našli skritega v hiši gospoda Iretona. Inšpektor Tregellis je odseval iz vseh ogledal. Bič, ki ga je imel v roki, pa se je nenadoma zazdel podoben vrvi, ki binglja z vešal. Toby Curtis se je zgrudil na tla. KONEC Jan Poliščuk Zarota enakih Se lizuni niso dandanašnji taki, kakor so bili njega dni. Nekdanji priliznjenci z laskavim smehljajem in sklonjenim hrbtom izumirajo kakor mamuti. Stare steptane poti k načelnikovemu srcu so zaraščene od plevela kozerij. Na pol bebasti priliznjenci, ki so preplavili humoristično literaturo, so navadili občinstvo, da jih opazuje dobrodušno in s prijaznim nasmehom. Takega človeka imajo pogostoma za tako premočrtnega kakor Nevski prospekt in čistega ko okensko steklo. Lizunstvo ima na razpredelnici nemoralnih dejanj še zmerom mesto nekje med vožnjo brez voznega listka na podzemeljski železnici in med kajenjem na prepovedanem prostoru. Priliznjenec spreminja svoj obraz-nenavadno spretno. V umetnosti preobrazanja se morejo meriti z njim* samo še igralci Hudožestvenega teatra. Ce načelnik rad hodi lovit divje race, je njegov oboževalec v svoji vnemi pripravljen nastopiti kot njegov lovski pes in se štirinajst dni uri pri ogledalu, kako je treba prežati na divjad. Če načelnikov sin zbira pisane papirčke od bonbonov, je laskač, preziraje nevarnost, da si nakoplje sladkorne bolezni, zmožen, da se hrani samo z bonboni in lepo spravlja v denarnico raznobarvne papirčke. Ce načelnikova žena trpi za polnokrvnostjo in se zdravi s pijavkami, bo kateri od podrejenih njenega soproga pripravljen jih gojiti na svojem telesu. Tako so delali lizuni od pamtiveka. V starih čašah, ko je bilo tako ravnanje gospodarjem povše-či, so laskači in lizuni živeli ko ribe v vodi. V socializmu je zanje težko. Kar poskušaj v prisotnosti tretjega trčiti s petami pred načelnikom — takoj te bodo opazili in obsodili. In vendar — lizuni še niso izumrli. Obstoji kategorija lizunov-skubcev in kategorija lizunov-karieristov. Na primer: v neki ustanovi sedita za dvema sosednjima mizama dva uslužbenca. Oba imata v bistvu enako karakteristiko, enako mizo, isto število pohval za delo. Toda... za načelnika oddelka lahko postavijo samo enega od njiju — tistega, ki ga bodo prej zapazili in ocenili... Torej, sklene eden od njiju - naj opazijo mene. In od tistega dne ostaja v pisarni in dela tudi v večernih urah, da bi napisal referat za načelnika. V časopis da članek o uspehih svoje ustanove. O načelniku niti besede. A načelniku bo vseeno ljubo. Res bi bilo neumno pisati »Pod vodstvom Ivana Ivanoviča smo dosegli...« Ti časi so mimo! Časi so novi, samo laskačeva duša je ostala stara. Vendar je prisiljen, da se maskira; preoblači, umika v ilegalo... Kolikor so nekdanji preskušani načini lizunstva zastareli, je treba iskati nove razpoke v srcu načelnikov, treba je izpopolniti zapletene oblike čustvenega in psihološkega vpliva. Laskač sploh nima obraza, a treba ga je znati odkriti. Dandanes ne zvija vratu in ne stiska rok tako suženjsko ponižno. Ta ali oni mogoče ponudi načelniku samo dva prsta in ga pri tem niti ne pogleda. Toda s tema dvema prstoma zna laskač (Nadaljevanje na 8. strani) Mali intervju o reformirani šoli (Nadaljevanje s 6. strani) veliko dela ne samo s strani u-čenca, temveč tudi s strani učitelja. Otroku namreč moramo podati pouk tako, da bo čimbolj pester in za otroka zanimiv, da se ne bo dolgočasil. — Kako pa je z ocenjevanjem? — Ocenjevati je potrebno ne samo takrat, kadar otrok ne zna, temveč kompleksno in hkrati s tem življenjsko. V kolikor ima učenec ob koncu šolskega leta eno ali dve slabi oceni, ga spustimo naprej, seveda, če vidimo, da otroku ta ali oni predmet v višjem razredu ne bo delal težav. Trdimo pa, da se ta način ocenjevanja najbolj obnese v višjih razredih, dočim v nižjih razredih ne. To pa zaradi tega, ker otrok vsekakor ne more v višji razred, če ne obvlada n. pr. čitanja ali računanja, kar je najosnovnejše. — In kakšno je sodelovanje staršev? — Danes imamo veliko več stikov s starši, kot kdaj koli poprej. Poudariti pa moram tudi to, da se starši, vsaj večina, zelo zanimajo, kako njihov otrok napreduje v šoli in kaj mu dela največ težav. Poleg tega pa učitelji obiskujemo učence tudi na domu. Omeniti moram še to, da velikokrat slišim negodovanje s strani učencev in tudi staršev, češ da imajo otroci veliko domačih nalog. Tako gledanje na domače naloge ni pravilno, kajti prav z domačimi nalogami vzbudimo v ov trbku cut do dela. Otrok se mora navaditi na samostojno delo, ne da bi ga bilo potrebno k temu siliti. Sodim, da so za reformirano šolo in za razvoj odnosov med učenci važni še nekateri činitelji. Med drugim mlečne kuhinje. To pa zaradi tega, ker so tu otroci enakopravni in deležni enake južihe/ Prav tako bi pa bilo potrebno uvesti v Šolo obvezne črne halje, kot za dekleta, tako tudi za fante. Kajti tudi tu se je doslej pokazala nezaželena razlika med bolj in manj premožnimi, kar pa otrok občuti. — -ml MURSKA SOBOTA NE SME V ŠIRINO Murska Sobota je široko, a preveč nizko mesto z rekordnim številom ulic, so ugotavljali na nedavnem posvetovanju o urbanističnih vprašanjih, ki ga je sklicalo Društvo ekonomistov v Murski Soboti. Sobota se lahko po številu u-lic kosa celo s Celjem, čeprav ima Celje 30.500, Murska Sobota pa 7.246 prebivalcev. Murska Sobota bi lahko imela že danes drugačno podobo, če ne bi v prejšnjih letih zidali tolikšnega števila pritličnih zasebnih hiš, kar je zlasti neprimerno za pomembnejše predele mesta. Treba pa je o-meniti, da še najdemo marsikje nedaleč od glavnih ulic neurejena dvorišča. Ob vsem tem pa ne moremo prezreti tega, da se Murska Sobota v urbanističnem pogledu zelo hitro spreminja. Pritlične ali dotrajane zgradbe vse bolj izpodrivajo nova večnadstropna poslopja. Urbanisti pa težijo za tem, da tudi ob glavnih u-licah gradijo zasebniki take hiše, ki pritikajo ostalim večjim. Se pravi, da so začeli u-veljavljati zadružne gradnje stanovanjskih hiš. Za take gradnje je v M. Soboti že izdelan zazidalni načrt, vendar za sedaj le za območje Lendavske in Titove ceste ter Soteske in Cvetkove ulice. Na tem terenu je predvidena gradnja vrstnih hiš, četvorčkov in večnadstropnih hiš in to po načrtih, ki so za ta predel najbolj primerni. Za združene gradnje je med nekaterimi člani kolektivov že čutiti zanimanje, vendar bodo o vsem v glavnem odločale cene. Posamezniki se, razen na cene, ozirajo tudi na to, ali bodo lahko imeli vrtove. Na to vprašanje pa imajo vsi, ki so pristojni za ureditev mesta, enoten odgovor: ne. Omeniti je treba tudi pripravo zakona o ekonomskih cenah mestnih zemljišč. Tabo določal ceno vsakega kvadratnega metra mestnega zemljišča, ne glede na to, za kaj ga kdo uporablja. Prav ta zakon bo graditelje hiš silil k temu, da bodo gradili v kar največ-ji meri nadstropnice in to po več graditeljev skupaj ter o-puščali misel na vrtove. Kakšna stanovanja naj bi pravzaprav gradili z družbenimi sredstvi? Za sedaj je standardno dvosobno stanovanje s kabinetom, vendar vse bolj kaže potreba tudi po Gradnji trosobnih stanovanj. Razen tega bo potrebno graditi tudi samska stanovanja. Po izgradnji stanovanjskih blokov pa je mimo urediti budi njihovo okolico, saj je ponekod na ulici Štefana Kovača ob nalivu precejšnje blato. CENE OGLASOV Mali oglasi do 10 besed 250 din; vsaka nadaljnja beseda 15 din. Ženitveni oglasi pod šifro, beseda 45 din. Preklic — beseda 50 din. Za oglase, objavljene pod šifro -naslov v upravi lista se plača dodatno za enkratno objavo 50 din, za oglase objavljene pod šifro- se plača dodatno za enkratno objavo 100 din. Oglase objavljamo samo proti takojšnjemu plačilu. PREVAJAM nemščino. Naslov v upravi lista. M-1293 STAREJŠO ŽENSKO, za dopoldanski čas, k 9 mesecev staremu otroku, iščem. Ostalo po dogovoru. Zglasite se v otroškem dispanzerju Zdravstvenega doma M. Sobota. M-1284 DEKLE, mlado, za pomoč v gospodinjstvu, s takojšnjim nastopom, iščem. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe na naslov: Stane Keršič, Zdravilišče Slatina Radenci. M-1285 STRANKA, ki je našla denarnico z dokumenti na ime Mihael Cerpnjak, Martinje 13, p. G. Petrovci prosim, naj dokumente vrne po pošti, denar pa obdrži. Najditelj opažen. M-286 KRIZANTEM (katarlnk), večje število, prodam. Naslov v upravi lista. M-1287 HIŠO, zidano, takoj vseljivo, v Apačah, poceni prodam. Informacije pri matičarju v Apačah. M-1288 STANOVANJE, enoetažno, enodružinsko s 3 sobami in ostalimi pritiklinami, v bližini nove gimnazije v Murski Soboti, prodam. Vseljivo takoj. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. Na dvorišču možna-garaža. M-1289 MOTORNO KOLO, znamke BMW, 250 ccm, tipa 1954, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-1290 ČEVLJARSKI STROJ -Singer«, ra-dioaparat, kravo, telico, voz, koruzno slamo, koruzo, gnoj in drugo, zaradi selitve prodam. Lutverci 1, p. Apače. M-1291 KREDENCO, kauč in razno pohištvo, prodam. Katarina Reš, Ul. 17. okt. št. 3, Murska Sobota. M-1294 ŠIVALNI STROJ -Kayser« ugodno prodam. Partizanska 18, Murska Sobota. M-1295 GOZD, 6 ha (bukve, nekaj hrasta ln bora), deloma ob cesti v bližini Ljutomera prodamo v celoti ali parcelirano, po ugodni ceni. Sečno dovoljenje za letos 150 kub. metrov. L. Zemljlč-Ha-bunek, novci 25, p. Miklavž pri Ormožu. M-1297 ELEKTRIČNI PEKAČ po ugodni ceni prodam. Stročja vas 51, p. Ljutomer. M-1298 prodajni dvostanovanjsko vselji- vo hišo z gospodarskim poslopjem p- jem in velikim sadnim vrtom v Ljutomeru. Naslov v upravi lista. M-1299 MOTORNO KOLO znamke DKW, 25o ccm, tipa 1950, v oddanem stanju, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 3, M. Sobota. M-1294 ZGUBIL sem rezervno gumo pol-tovornega avtomobila -Fiat« na relaciji Ljutomer — CaKovec — Lendava in M. Sobota. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v prometni pisarni -Potrošnik« M. Sobota. M-1300 MOPED -Colibri«, prevoženih 5000 km, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1302 VDOVEC-UPOKOJENEC žefi spoznati upokojenko ali uslužbenko do 65 let starosti, ki ima veselje do malega posestva. Ponudbe na upravo lista. M-1303 Realitetna agencija Maribor, Partizanska 24, razpisuje službena mesta 1. ŠEFA POSLOVALNICE V MURSKI SOBOTI 2. TRI KOMERCIALISTE-POTNIKE Pogoji: pod 1. srednješolska izobrazba in praksa v trgovski stroki; pod 2. nižja šolska izobrazba in praksa v trgovski stroki. Plača po dogovoru. Nastop možen takoj. OBVESTILO! Zaradi praznika 1. novembra bomo naslednjo številko zaključili prej kot običajno, zato opozarjamo vse, ki se poslužujejo naših oglasov, da bomo sprejemali oglase in objave samo do vključno 30. oktobra. Uprava Petek, 27. okt. — Svetopolk Sobota, 28. okt. Simon Nedelja, 29. okt. — Ida Ponedeljek, 30. okt. — Sonja Torek, 31. okt. — Gorazd Sreda, 1. nov. — Dan mrtvih Četrtek, 2. nov. — Dušanka MURSKA SOBOTA - od 27. do 29: okt. ameriški barvni kine-maskopski film: -Dve ljubezni Eddy Duchina«; od 30. do 31. oktobra ,poljski film: »škilasta sreča«; od 1. do 2. nov. jugo-sov. film: -Štirinajsti dan«. LJUTOMER - od 28. do 29« okt. ameriški barvni kinemaskopski film: -Avtobusna postaja«; od 1. do 2. nov. ameriški barvni vistavlsionski film: -Bratje Ka-ramazovi«. SLATINA RADENCI - od 29. do 30. okt. ameriški barvni vistavisionski film: -Nekateri so za vroče«; 2. nov. norveški film: -Devet življenj«. SALOVCI — od 28. do 29. oktobra sovjetski film: -Leningrajska simfonija«. GORNJA RADGONA - od 28. do 29. oktobra ameriški barvni vl-stavisionski film: -Troje razborltih«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 28. do 29. okt. argentinski film: -Smem te klicati mati«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 28. do 29. okt. italijanski kinemaskop-ski film: -Benetke, mesečina in ti«; od 1. do 2. nov. nemški film: -Lepa moja mama«. Od 28. 10. do 3. 11. bodo vršili nedeljsko in dežurno službo sledeči zdravniki: 28. 10. dr. Gruškovnjak 29. 10. dr. Sedlaček 30. 10. dr. Sedlaček 31. 10. dr. Udovč 1. 11. dr. Udovč 2: 11. dr. Gruškovnjak 2. 11. dr. Sedlaček DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. Sobota od 9. do 21. oktobra Marija Vidmayer — enajstič, iz Murske Sobote, Marjeta Koloman — enajstič, iz Petanjec; Marija Vrečič — četrtič, iz Tropovec; Janez Jerič — šestič, iz Bakovec; Albert Kuhar — drugič, Franc Vogrinčič, drugič, oba iz Moščanec. Stefan Emri — drugič, Ljudmila Sodec, Ema Zrim — petič, Ludvik Kovačič — drugič, Anica Petrigan, Anica Horvat, Terezija Bačič — drugič, vsi iz Pečarovec. Franc Lovenjak - petič, iz Poznanovec; Alojz Dolinšek iz Presike; Franc Pušenjak iz Stročje vasi; Anica Šeruga — tretjič, Marija Gostanj, Ana Rajnar — drugič, Marija Ka-vaš, Marija Penhofer— drugič, Marija Lončar — tretjič, Marija Baša, Marija Poredoš, Bariča Lovrenčič, vsi iz Beltinec; Karel Hedl iz Lešan. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Slikopleskarski obrat Komunalnega podjetja v Gornji Radgoni sprejme večje število SLIKARJEV IN PLESKARJEV Plača po učinku. Kandidati so lahko tudi izven območja ObLO Gornja Radgona. Oddelek za notranje zadeve OLO Murska Sobota —referat za varnost prometa obvešča vse stranke, da bo imel odslej uradne dneve v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Izven omenjenih dnevov in ur strank ne bomo sprejemali. Iz pisarne ONZ M. Sobota Obveščamo cenjene potrošnike, da nudimo jabolka za ozimnico po ceni od 30—45 din za kilogram. Naročila sprejema naša trgovina s sadjem in zelenjavo - ul. Stefana Kovača, vsak dan od 7. do 12. ure. Naročila sprejemamo do 1. nov. 1961. Ustregli bomo željam potrošnikov po sorti in kvaliteti! Se priporoča kolektiv zadruge! POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska časopisno in založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - Listpošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje-Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulice 5, tel. 215 - Naročnina celoletna 800 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna. 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št.-605-11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 19. okt. 1961 7 DROBNE ZANIMIVOSTI ZDRAVNIK UBIL BELO KAVKO Ko se je pred dnevi vračal zdravnik dr. Mileta Stojanovič s službenega potovanja iz Biljače v Bunjevac, je upravnik zdravstvenega doma iz Bunjevca zagledal veliko jato kavk, kako preganjajo neko belo ptico. Nenavadna ptica je sprejela neenako borbo v zraku in se hrabro bojevala z vso jato. Črno in belo perje je letelo na vse strani. Vendar je po daljšem boju ptica zapustila bojišče in sedla na steber poleg ceste. Zdravnik je to izkoristil in jo ustrelil iz lovske puške. Ko je lovec dvignil plen, je Videl, da je ubil belo kavko. Redko ptico je podaril dr. Stojanovič osemletki, kjer je nagačena razstavljena v prirodopisnem kabinetu. VAŠKO IME PO - KUGI- Cumovo je vas pod planinami, jugovzhodno od Prilepa. Ljudsko izročilo pravi, da se je nekdaj imenovala Malomelci«. Za časa Turkov je v vasi razsajala »ču- ma« (kuga). Od te bolezni so pomrli vsi prebivalci, med njimi tudi 90 nevest. Na zemljišče te uničene vasi 'so se pozneje doselili ljudje iz drugih krajev. Vas so obnovili in ji dali ime, ki ga ima še danes. KOLEKTIV SE JE ODREKEL TOBAKU Kolektiv vzorne osnovne šole »-Dušan Jerkovič-« v Kostanjevicih pri Bajini Bašti, je vzel v začetku tega leta v svojo prakso edinstveno novost. Vseh njegovih 19 planov učiteljskega kolektiva, med katerimi je največ moških, se je odreklo tobaku. Razlog je enostaven. Učitelji želijo, da njihovi dijaki ne bi dvomili v škodljivost tobaka. Tiste, ki mislijo, da ni to nič neobičajnega, je treba opozoriti, da so mnogi v tem »-hrabrem« kolektivu bili dolgoletni strastni kadilci. S KOSI NAD JEGULJE Meščani Virpazara in enega dela Crmnice so znani kot dobri ribiči, Skadrsko jezero pa jim nudi dobro priložnost, da to svojo znanje pokažejo. Ribe lovijo s po- močjo mreže, vendar oprezna jegulja le redko gre na lim. Ribiči so ji vseeno kos. Napravili so posebne koše, ki so na enem koncu zaprti s platnom, na drugem koncu pa imajo ozko odprtino. V koš spustijo kakšno ribo. Jegulja se zmoti, pa gre v koš, a ne more več iz njega. S takimi koši lovijo najpogosteje jegulje. RAZPELO V STEKLENICI V znanem makedonskem samostanu sv. Jovan Bigorski v klisuri reke Radike, je ohranjena iz leta 1877 litrska steklenica, v kateri je lepo izdelano razpelo. Neznani menih-puščavnik v samostanu, je imel dovolj časa in potrpljenja, da je izdelal razpelo v delih in ga kos za kosom spravil v steklenico ter sestavil v skladno kompozicijo. Steklenica je razstavljena v samostanu in predstavlja zani relikvijo, za turiste pa znamenitost. POHVALNA IDEJA Zahodnonemški časnik »Deutsche Nachrichten« piše: »Prometni minister zvezne re- publike je dodal še eno tablo na avtocestah. Na tej tabli piše z velikimi črkami, da je najbližji WC oddaljen toliko in toliko kilomet-trov od omenjenega mesta. To je zelo pohvalna ideja.« SAMO IZVOLITE . . . V areni za borbo z biki v Valenciji, stoji velika tabla z napisom: »Gledalci, če hočete skakati v areno, samo izvolite! Kazen: 1000 pezet v gotovini in 3 dni zapora.« ZA MNOGO STOLETIJ Predsednik ZDA John Kennedy je, ko je odgovarjal na konferenci za tisk, na vprašanje o berlinski krizi rekel tudi to: »Dogodki in ukrepi naslednjih desetih mesecev lahko odločijo u-sodo človeštva za desetine tisoč let naprej.« LJUDJE SO KRIVI Poljski minister trgovine Lec pravi v nekem govoru: »Vzroki težkoč v trgovini na malo niso v pomanjkanju blaga, temveč v tem, kar ljudje kupujejo na veliko ...« (Nadaljevanje s 7. strani) narediti tako umetnijo, da potegne načelnikovo srce iz telovnika in ga spravi v svoj žep ... . ... Premislil sem štirideset potez vnaprej, — je zaklical naglušenemu nabavljaču Svargunihinu vodja administrativno ekonomske okrožne trgovske mreže Umudrenski. — Kakor Botvi-nik! — Kdo je... ta Botvinik? Ta je postal zaradi preudarno izvedenih potez prvak... Velemojster šahovskih kombinacij... Štirideset potez premisli vnaprej! ui4r Kolikokrat sem ti danes že rekel — se je razjezil Svargunihin. ne vpij, za božjo voljo, oglušel bom. Tebi vendar vsi' vpijejo v uho, — še je začudil Umu-drenski.- — Tudi jaz sem se navadil. Ti si gluh! Če ti rečem normalno, ne boš razumel, kaj mislim. — Ko nisem v uradu, ampak v privatnem stanovanju, slišim bolje, — je odvrnil Svargunihin in zamignil z velikimi ušesi, ki so bila podobna zeljnatim listom. - Potem pa poslušaj. Lahko postaneš slaven. Lahko obogatiš svoj življenjepis. Hočeš? Svarguhdn je poslušal odprtih ust in požiral z očmi šefa AEO. — Hočem, — je rekel. -- Kaj moram delati? Umudrenski se je živčno sprehajal po sobi. Podoben je bil kontrabasu. Držaj je predstavljala njegova majhna, plešasta glava, nataknjena na dolg, žilav vrat. Njegov život v polvojaški bluzi, prepasan po sredi s širokim mornariškim prepasačem, in nenavadno široke jahalne hlače so dopolnjevali podobnost z godalnim instrumentom. — Menda veš, da bodo jutri v naši ustanovi snemali za film. Snemali 'bodo Kalinkina. Razumeš, kaj mislim? To ni prvo snemanje, ki mu bom priča. V takih primerih je treba predhodno dobro opremiti upravnikov kabinet. Gledali nas bodo v vseh krajih države — ne smemo se osramotiti. In še nekaj: vsekakor moramo priti v kader. Razumeš pomen tega? Koga snemajo za film? Prvake. Kaj pa je prvak? To je tisti, ki pride v ospredje, se pravi tisti, ki je čim bliže upravnika. Toda kako se mu boš približal, če je takle upravnik nespameten kakor naš Kalinkin? Zato je treba domiselnosti, da prideš na filmsko platno... »Krasnogorska okrožna trgovska mreža. V glavnih vlogah: Kalinkin, Umudrenski, Svargunihin.« Razumeš? To boš kasneje lahko zmerom omenjal v anketah. — Eh, v anketah... Potem pa je Svargunihin nadaljeval zasanjano, — če bi v delavski knjižici.. — Kaj ti bo to? Tedaj se ti več ne bo treba bati, da bi te odpustili. Povsod te bodo sprejeli z odprtimi rokami! Saj vsi načelniki hodijo v kino. Popularnost, bratec, je glavna stvar. Razumeš, kaj mislim? — Razumem, — je pritrdil Svargunihin in sopel od vznemirjenja. Kaj naj storim? — Poskrbel boš za opremo, - je rekel Umudrenski,,— jaz pa te spustim v kader. Tu imam seznam. vsega, kar je najpotrebnejše ... Palme. Trije rezervni telefoni. Razkošne preproge. In ne pozabi telefonirati v filharmonijo — obljubili so neko Turnepsovo vazo ... — Veliko, — je pripomnil Svargunihin, ko je pregledoval seznam., — A na ljubo bodoči avtobiografiji se bom potrudil. To bom vzel tukaj... to mi bodo dali tam... to si bom sposodil... to bom zamenjal... Ampak v kak kader me boš spustil? — Kaj se snema v takih okoliščinah? Snemajo, kako se podpisujejo nalogi ali kako se načelnik pogovarja z uslužbencem. Včasih — seja. Jaz se bom pogovarjal s Kalinkinom kot uslužbenec. Ti boš pa podal akte v podpis... Jutri pridi bolj zgodaj S da doženemo podrobnosti na mestu. Vse je treba predvideti. Planiranje je velika reč. Zaupaj v navdih, nad delom ne obupaj. Si vse dobro slišal? Ne boš zamešal? To je zgodovinski trenutek! —1 Mogoče pa je treba kupiti za Kalinkina šopek in ga dati na mizo? — je obotavljaje se vprašal Svargunihin. — Ah, to bi bilo že prilizovanje, — se je uprl Umudrenski. — Delaj, kakor ti rečem. Si razumel? — Slišal sem. Glavno je, da bo vse tako, kakor si predvidel. — Ne bo mi spodletelo. 40 potez sem premislil vnaprej. Bratec, uči se previdnosti! Če je snemanje določeno za deseto, naroči stvari za sedmo, ker bodo prišle šele ob devetih ... In sploh si zapomni, da se je treba zmerom zavarovati, kar zadeva čas: na delavski sestanek pridi dve uri pozneje, v vrsto za pomaranče pa se postavi dve uri prej — in prišel boš natanko pravi čas. Tebi je težko. Gluh si. Ne moreš vsega dojeti. Sicer mi ni čisto jasno, kako sploh delaš. — Vidim, Umudrenski, da mi zaupaš, — je rekel Svargunihin in potisnil v žep seznam rekvizitov, — torej mislim, da lahko tudi jaz zaupam tebi... Tu naju nihče ne sliši? In Svargunihin je napel svoje zeljnate uhlje in prisluhnil. In tedaj je v glavnih potezah razodel, kako je postal naglušen. Zgodba o tem, kako je Svatgunihin delal kot čolnar, učil papige lizunstva, trgoval z nebom, vodil sončni sestav in kako* je prišel do tega, da je postal zaveznik Vmudrenskega. Minil je čas, ko se Svargunihin ni pritoževal čez svoje bobenčke in ko ni pomenil nič posebnega, ker je bil navaden delavec. (Nadaljevanje prihodnjič) PRVI PARTIZANSKI SPOMENIK? Še med minulo vojno so postavili spomenik v vasi Vrši v zadrskem okraju. To je verjetno najstarejši spomenik, ki je posvečen vstaji in borbi naših narodov. Spomenik so po- stavili sami prebivalci. Začeli so ga zidati 1. 1944, spomenik pa so dokončali mesec in pol pred končno osvoboditvijo 2. aprila ,1945, ko je bilo svečano odkritje. Ko so začeli spomenik graditi, so sovražne čete imele zaseden otok Pag in okolico mesta. Nemško topništvo je večkrat streljalo na Vas, da bi ljudi odvračalo od dela. Spomenika pa nemški topničarji niso nikoli zadeli in delo je napredovalo. Velika težava pa je' bila za mojstra zidarja in , mojstra kovača, ker je zmanjkovalo cementa, ki ga takrat ni bilo mogoče dobiti za noben denar. Zato so prebivalci nabrali ustrezno količino koruze in jo zamenjali za cement. Kljub vsem težavam so naposled spomenik le dogradili. Ves iz kamenja in betona, je spomenik izdelan v obliki sedem metrov visokega obeliska, na katerega vrhu je znak velike začetne črke Titovega imena in rdeče zvezde. V betonsko ploščo na spomeniku so vklesane besede: »Pod rdečo zvezdo, z geslom ,Smrt fažizmu — Svobodo narodu!, pod vodstvom tovariša Tita, so se dvignili naši narodi k oboroženi vstaji, za svobodo, čast in neodvisnost svoje domovine.« Spomenik je še danes dobro ohranjen in kmetje ga negujejo in pred prazniki okrasijo s cvetjem in venci, v znak spomina na mrtve prebivalce vasi in ostale partizanske borce, padle v borbi za svobodo svoje dežele. — Najljubši mi je ta čas: prepozno je, da bi šel v pisarno, prerano pa, da bi šel domov... ULICA NEVEST Ulica Grand Street v New Yor-ku je v najstarejšem in najrevnejšem kraju Mahhattan, otoku nebotičnikov. Iz nje so se že zdavnaj izselili »fini« ljudje, namesto njih pa so prišli novi, siromašni priseljenci in se začeli ukvarjati s trgovino. Še danes je moč opaziti njihovo prejšnjo navado, u-stvarjati v stroki »branže«. Tako, na primer, v Clinton streetu prodajajo samo žensko konfekcijo v neki drugi ulici samo perilo, v tretji v glavnem obleke za moške, v Grand streetu pa obleke za neveste. Tukaj je razporenih, druga poleg druge, 17 takih prodajaln. Nekateri lastniki imajo tudi po dve ali tri take prodajalne, pa se jim vseeno izplačajo dvakratni ali trikratni stroški, ker imajo kupci občutek, da je razporejeno različno blago. Lastniki pa imajo več priložnosti' prodati obleko. In čeprav »dolnje mesto« uživa glas cenenosti, nasproti drugemu »gornjemu mestu«, se tudi tukaj cena poročne obleke suče od 35—500 dolarjev. V Ameriki ni navada, da bi si ljudje naročali obleke po meri pri krojaču ali šivilji. Izjema je le poročna obleka. Tukaj naročajo obleke stranke iz vseh krajev dvojnega kontinenta med A-ljasko in Ognjeno zemljo. Prihajajo cele družine (velikokrat po 15 oseb), da izberejo obleko za neve-vesto. Dobro je, če so naročili o-bleko tri ali štiri mesece prej, toda zgodi se, da se mlada zjutraj odloči, da se bo zvečer poročila. V tem primeru je treba svečano obleko sešiti v roku sedmih ur, kar je treba tudi temu primemo plačati. Te specialne trgovine rade trgujejo tudi na veliko. Nobena posebnost niso poročne obleke v barvi za drugo, tretjo, a tudi za šesto poroko, ker je starost nevest med 15 in 65 leti. Pravijo, da so poročne obleke zanesljiv posel. Če je vojna ali mir, zima ali poletje, doslej se še ni noben lastnik pritožil, da mu trgovina slabo nese. Vedno več ljudi na zemlji V zadnjih štiridesetih letih je število prebivalstva zemlje naraslo za milijardo. Približno polovico te številke, to je okoli 400 milijonov, je prirastek v zadnjih desetih letih. V letu 1963 bo na svetu 3 milijarde prebivalcev. • Ti podatki izvirajo iz Demografskega letnika OZN, ki so ga pred dnevi objavili v New Yorku. Letnik vsebuje številne zanimive podatke. Tako znaša, na primer, letni prirastek prebivalcev zemlje 46 milijonov, od tega pa odpade polovica na Azijo. Število rojenih — 36 promil — je gotovo dvakrat večje od števila umrlih — 19 promil. Največji prirastek so zabeležili v Afriki, tam pa je tudi umrljivost največja. Najmanjši prirastek prebivalcev je v Evropi in tudi smrtnost je v Evropi najmanjša (10 promil) v primerjavi z 19 promilami v ZDA. Najgosteje naseljeno mesto na svetu je Tokio, za njim pa New York. Najgosteje naseljena dežela pa je Holandija s 350 prebivalci na kvadratni kilometer. V Evropi in Ameriki prevladuje ženski spol, nasprotno pa je v Kanadi, Avstraliji in azijskih državah, kjer prevladujejo moški. Če vzamemo kot bazo sedanji prirastek prebivalcev, kažejo statistični izračuni, da bo v 1. 1980 na zemlji 4 milijarde prebivalcev, 1. 2000 pa okoli 6 milijard. Čez 300 let bo na zemlji (če bo prirastek naraščal v isti meri) okoli 200 milijard prebivalcev. Povprečno človeško življenje je najdaljše v nordijskih deželah — švedski, Norveški, Finski in Holandiji — 71 let. Najhitrejši prirastek ima Kitajska in sicer 36.000 dnevno, kar je ena tretjina skupnega prirastka letno. Ženska razbojniška tolpa V okolici Genove, v visokih hribih Ligurskih Apeninov, je bilo v zadnjem času več razbojniških napadov, ki so jih izvršile ženske. Kljub temu, da se italijanska policija zelo trudi, da bi tolpo razkrinkala, ji to do danes še ni uspelo. Po jeziku in naglasu sodeč so to tujke, Nemke ali Švedinje. Pomagata jim dva moška. Prvi napad je bil na nekega mladega delavca, ki se je peljal s kolesom domov. Pred njim se je ustavila črna limuzina, iz katere so skočile štiri mlade ženske. Vprašale so ga, kam vodi cesta, nato pa zahtevale denar. Ker ga ni hotel dati, so ga preiskale in mu ga odvzele, potem pa prevezale z vrvjo, ki sta jo vrgla iz avta dva moška. Nato so ga razbojnice odvlekle do neke jame, zahtevale, naj se ne gane in odšle. Ko je napadeni vpil na pomoč, ga je rešil neki voznik motocikla. Poročila pravijo, da so omenjene ženske-razboj-niki včasih preteple svoje žrtve tudi do nezavesti. DRUŽINA, ROJENA ISTEGA DNE Družina Andrije Vukaloviča v Osijeku ima nenavaden rekord. Oče Andrija, mati Marija in sin Etelko slavijo vsako leto svoj skupni rojstni dan — 17. marec. Vsi so rojeni tega dne, samo v raznih letih. Gradnja železniške postaje v M. Soboti (Nadaljevanje s 4. strani) Na prometni sekciji pa obetajo tudi nekatere izboljšave v potniškem prometu. Računajo, da bodo v kratkem času dobili tudi za progo Ljutomer — G. Radgona motorni voz ter hkrati nekoliko zboljšali vozni red. Prevažanje potnikov in tovora s parnimi stroji je namreč precej drago, saj jih morajo imeti za nekaj prevozov ves dan pod paro. Končno pa obetajo tudi boljši motorni vlak na progi M. Sobota — Ljubljana. Vendar pa je ta izboljšava perdvidena šele z novim voznim redom v prihodnjem letu. V poletni sezoni pa bodo zopet uvedli direktni voz Murska Sobota—Reka, ki bo dobrodošel za izletnike in letoviščarje. J. Stolnik SREDNJA KMETIJSKA Sola za odrasle Na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu nameravajo v kratkem ustanoviti tudi srednjo kmetijsko šolo za odrasle. To bodo lahko obiskovali slušatelji po končanem delovnem času. Doslej se je za to šolo prijavilo že osem interesentov. -js- Po povesti Prežihovega Voranča Stari grad Riše Branko Zinauer 25. Ko je nekaj tržanov na polju spravljalo 'krompir, je Vester spet čepel na vrhu razvalin in strmel v trg. Ko je tako strmel z višav, je zagledal, da so se na dvorišču, kjer' so bili zapori, odprla vrata in iz njih je stopila ženska. Pri vratih jo je čakal civilist in potem sta oba šla na cesto in se namerila na stezo, ki je šla na grad. Ko sta se začenjala vzpenjati navkreber, je Vester spoznal v moškem Huberta, tistega trgovskega pomočnika, ki je pred dvema letoma prišel na stolp razvijat kljukasto zastavo in je bil zdaj v službi na policiji. Vester se je spomnil tudi ženske, ki jo je Hubert gonil pred seboj. Bila je mlada kmetica iz okolice, kjer je tudi on včasih dobil kaj dobrega od nje. 26. Vestru je zastala kri v žilah. Enkrat je že hotel zakričati v globino, le mukoma je zadržal glas in se potuhnil. Tedaj se je v hipu odločil. Vrh razvalin se je nekaj kamenja le še za silo držalo zidu. Iztegnil je roko in odkrušil kup kamenja, ki se je zvalilo v žrelo. Debel kamen je zadel enega psa v glavo in žival je takoj iztegnila noge. Drugi kamen je zadel v hrbet nekega vojaka, ki je tudi padel po tleh in začel nečloveško javkati. Ostala psa sta takoj odskočila in cvileč zbežala skozi vhod. Vojaki so tudi odskočili in začeli bežati za živalmi. Le komandant je ostal pod vhodom ter začel strmeti kvišku in kričati: »To je smola, prava smola.« 27. Vestru je kipelo srce od veselja in je le malo manjkalo, da ni začel kričati v globino. Druga obsodba v gradu je bila izvršena. Vester sicer ni mogel preprečiti ubojstva, toda bil je presrečen, ker se mu je delno posrečilo prestrašiti vojake pri njihovem zločinu. Imel je pa veliko zadoščenje, da je ubil vsaj enega psa. Preden so vojaki odšli, je eden izmed njih pobral mrtvega psa in ga poljubil, kakor se poljublja človeka, pri tem pa je na ves glas javkal: »O ti moj Rolf, moj ljubi, zvesti Rolf!« Zvečer je Vestrov oče dejal sinu: »Danes so v stolpu ubili partizana. Ne hodi tja, ker ni varno.« POMURSKI VESTNIK, 26. okt. 1961 8