286
Gospodarske novice.
Skupščina (kongres) za posvetovanje, kako bi se ubranila
trtna us,
se je v Bordeaux-u na Francoskem pričela 29. dne avgusta in trajala do 3. septembra. Došlo je v ta zbor učenjakov in vinorejeev iz mnozih dežel, kajti škoda, ki jo fi lok ser a po svetu dela, je grozna.
Zoper neomejeno razkosovanje zemljišč
se je v zadnji seji kmetijska družba češka, vprašana od vlade za svoje mnenje, tako oglasila, da je izrekla, da se mora neizmerno razkosovanje zemljišč postavno zabraniti, nasvetovala je zato postavo o nasledstvu, po kateri je posestniku očetu mogoče, svoje posestvo le
287
enemu dediču tako izročiti, da se ne razkosi v toliko delov, da morajo male kmetije propasti.
Cesarskih zebcev za pleme
bilo je letos 1591 v 476 postajah, ki so obrejili 80.407 kobil. Bilo je v gornji Avstriji 19 postaj s 47 žebci, v dolnji Avstriji 19 postaj z 51, na Salcburskem 16 postaj s 30, na Tirolskem 18 postaj s 33, na Stajarskem 34 po3taj s 121, na Koroškem 13 postaj z 42, na Kranjskem 14 post tj s 33, na Primorskem 10 postaj z 32, na Dalmatinskem 10 postaj z 21, na Moravskera 65 postaj z 272, na Slezkem 25 postaj s 47, na Ceskem 128 postaj s 471, na Gališkem 92 postaj s 327, v Bukovini 21 postaj s 64 žebci. Za spuščanje plemenskih žebcev prejela je vlada to leto 151.217 gold.
Kako velikanska je reja presicev v Ameriki,
se razvidi iz tega, da je v teku zadnjega leta samo iz Chikage od 32 velikih in manjših trgovcev pet. milijonov in 752.191 prešičev v Evropo prodanih bilo. Zadnji čas je avstrijsko-ogerska vlada vvažanje ameri-kanskih prešičev zavoljo .,svinjske kolere" prepovedala, za katero je leta 1879. poginilo 676.738 prešičev.
•v
Čudna razsodba o živino zdravniškem mazastvu (Cur-
pfuscherei).
Neki kmet Vencel Pavlat je bolne konje svojih sosedov ozdravljal in je bil zato od dotične ces. kr. okrajne sodnije v Neustadt-u kot mazač, ki nima pravice ozdravljanja, po §. 343 kazenske postave, obsojen na tri dni zapora ali pa 15 gold. globe. Ta paragraf glasi se tako-le: ,,Kdor bolnike ozdravlja, kakor zdravnik ali ranocelnik, in iz tega obrtnijo dela, čeravno se ni zdravništva učil in nima postavne pravice do tega, kriv je s tem prestopka." Pri tej razsodbi opiral se je sodnik na to, da pod besedo ,,bolniki" spada tudi bolna živina. Zoper to razsodbo pritožil se je obsojeni kmet na najvišo sodnijo na Dunaji, ki je kmeta res spoznala nekrivega, češ, da se pod imenom ,,bolnik" razumevajo le bolni ljudje, ne pa živina. Razun tega pa tudi zdravniki in ranocelniki zdravijo le ljudi, ne pa živine. — Po tej veievažni razsodbi c. k. najvišje sodnije nimamo v Avstriji nobene postave, ki bi mazačem, to je, takim, ki se prav nič niso učili živinozdravstva, prepovedovala bolno živino ozdravljati!