Bg : Milosese szi puna ........ . 128 S. I. Pogledni szrcé lübeznivo . . ... . . . .. 133 Fr. H. H. Zdrava Marija f. .... J. •"•'•' H. H.: Ime Jezusovo ..... • ' ^ Szlepecz : Zgodovine szobocske cérkvi. . " . . 141 P.: Szamo edno zdravomarijo . . . . >, . 147 Segn. P. : Szrce Jezusovo . . • ■ • ■ U S. J. : Szpreobrnola ga * Drobiš. — Posta. T) LO Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopiesov, naj mi naznani ! Vs/.a pianta k meni, vu stamparijo nikaj l Ki sesé liszt dàblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vu ISogoj i » i (Bagonya, Zalamegye) ali naj onomi «là, od koga liszt prekvzeme vszaki meszee. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vesaszi plaesati, kak vszako leto, tak i letosz lehko po veeskrätnik sumah, ali pa, kda bodo meli, naednok pl&esajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. 1910. Maj us. Jets. 5. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPÀ VOGRSZKA. - POSSEN flESZLCSEN LISZT REDITEL: q p (J S ' ' BASSA I Y»A N A- O Vu Bogojini (Bagonya, ZaliteJ -Ski Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. Miloscse szi puna. Tak je pravo Njoj angeo bozsi, tak jo csasztimo vszi poszebno vu mäjus meszeci, za miloscse puno jo zovémo vu meszeci, Szrca Jezusovoga, od steroga je ona näjprva sze navcsila, ka je k popunoszti miloscse ponižno szrce potrebno. . „Vcsite sze od inené, àr szam jasz krotko^a i poniznoga szrca", je pravo Jezus. I ete nävuk szf je nàjobprvim vu csisztom szrci Marijinom zklio, stera ?zi jo vnogokrät premislävala recsi szv. piszma: ,,Bog ponižnim da szvojo miloscso, od gizdavih jo pa vzeme." (Jak. 4., f>.) Za to ne bogse poti za pravo popunoszt krscsänszko od mirne poniznoszti. Kem poniznivsi je sto, tem pripravnesi je za prijemanje miloscse bozse. rati- V BI. D. Marii mamo példo. Angeo, €roszpodnovangeo pride k njoj, z velkov csäszljov jo diesi, hvlli, nadiag^lj»; ona pa kak csi nanes csüla ne bi, na vtzo njegovoN^lo nanes edne recsi ne ima. Angeo od nadigävanja gucsi, na stero scse ne nadig-njena bila zsena na szveti, Ona sze pa ireszträhsi i»0 szi to premisläva, kak je mogeo Bog rävnö Irfö za to velko csäszt zebrati. Pa kda njoj angeo malo raztolmäcsi zroke i delo, te glavo i kolena prignovsa prävi : „Ovo, szlüzsbenica Goszpod-nova." ! Pa kda szpozna, ka je angelszka recs pravica, te tüdi ne miszli na szvojo csäszt ino diko, nego sze csüdüje z ponižnim szrcom ino Bogä hvali rekoesa : ,,ka sze je zgledno Bog na poniznoszt szvoje szlüzsäbnice." To je njéno ponižno szrce, to je ono, stero njoj je popunoszt miloscse szpravilo. Tak je, kak pri oblàkaj, steri vrhé viszoke goré z bliszkom terejo na falate, pod bregom lezsécse niszike dolé pa z blagoszlovnov roszov napunijo: Bog protisztoji giz-davim ino blagoszlov szvoje miloscse podeli ponižnim. Zdaj te pred szebom màmo zgléd, kep BI. D. Marie. Nej njéno zdravje, niti lepoto, niti mocs — nikse telovne dobrote je ne glédao pri njoj Bog, nego miloscso, stero njoj je däo, ono popunoszt miloscse njoj je za volo njéne velke poniznoszti dao. Z telom posztanenje Sznia bozsega ka je bilo drügo, kak ponižanje Boga ! ? Steri Bog pa szäm szebe tak ponizo, on je mogeo ponlznoszt za velko postüvati, zäto szi je zébrao za mater ono, stera je najponiznivsa bila med vszemi zsenämi. Njéna csisztoszt njoj je szpràvila to, ka je lübezniva posztänola pred Bogom njéna ponlznoszt pa, ka je posz-tänola mati bozsa. Kraleszki peszmar, David kräl pita vu 112-tom pszal-muszi: „Na nébi i na zemli, na kom pocsiva z veszéljom oko bozse?" Pa szäm etak odgovori na to pitanje: „Na ponižni dusaj." Pa Bog szäm Izaias proroki (166., 2.) „Na koga bi obrno ocsi moje z szmilenosztjov i miloscsov? Na koga drügoga, csi ne na pomznoga i pokornoga szrca csloveka"? Vu taksem szrci, stero je szamo z szebom napunjeno ne meszta za miloscso bozso. Oh kak vnogi, vnogi szo, stere je Bog na zsivlenje krscsanszke popunoszti pozvao, ki bi znali lepi, Bogi lübezmvi zsitek pelati, csi bi szi vcsàszi csasz vzéli ino bi vu globocsino szvojega szrca poglednovsi na pot präve poniznoszti sztopili ! Glédaj, ka szi szpräznis szrcé, lübi krscsenik, od sza-moszvojega mislenja ino vszake gizdoszti pa ti je Bog rad napuhi z szvojimi miloscsami! Bog takso nävado mä, ka onim dä diko ino csäszt, steri di'ke nescso poszvojiti ino sze z njov z Bogom deliti, nego celo njim prikäzano diko Bogi däjo nazäj ! Csi ti Bog kde kakso csäszt dà, te blagoszlovi ino ti miloscso szkäzse, to szi premislàvli, kak milosztiven je Bog, ki je tak dober k szvojemi nevrednomi szlugi. Ne pripisi szebi nikaj z onoga dobroga, z sterim vladaš, ali stero delaš, är ka dobroga je v tebi, od Boga zhäja na tebé. « Csi li, ka szi veren vu nücanji njegove miloscse pa te Bog za to bole blagoszlàvla, z miszli szi, ka te na ver-noszt tüdi njegova miloscsa pomäga, zmiszli szi ka Bog po pravici szam szvoje däre placsüje vu tebi, kda tvojo vernoszt :placsa, är brezi njegove miloscse tvoja vernoszt tüdi ne bi sztälna bila Nikdàr ne pozäbi eto trojo pravico : Bog je vsze, jasz nikaj ; vsza dobra szo njegova, jasz drugo ne imam, kak szvoje szlaboszti ; Bog je' vsze mogocsi vcsiniti, jasz brezi njegove miloscse nikaj. Pa csi szi li nikaj ne, pa ne imas nikaj, pa szi zcsiszta nezmozsen, pa bos li kaj pred Bogom, pa de te rad vido ino ti rad dà szvoje miloscse, csi bos poniznoga. szrca. Bg. Pogledni Szrcé, ki je lüdi tak lübilo! eizmerna je lübezen Srca Jezusovoga, neszkon-csana tüdi njegova dobrota i szmilenoszt. Kak prihajajo z szonca zsarki na zemlo i jo raz-szvetlijojo i szegrévlejo, da vsze zeleni i •cveté, tak prihajajo od kraja, ge Odküpiteo prebivle, sztü-denci miloscse na vsze sztràni i pozsivlajo krscsenike, ki na njega miszlijo, z daljave na njega glédajo i ga ze-zävlejo na pomocs vu szvojih tezsävah, csi ga nemrejo obiszkati. Csi bi mogli poglednoti v njegovo delavnico ki jo mä vu vszakom tabernakulumi, bi vidli, keliko szi ■Goszpod prizadene za nase zvelicsanje. Iz tabernäkuluma nasztävla povszod mrezse, da bi nase düse popolnoma za szébe pridobo. Za vsze dobrote stere od njega prijemamo pricsakuje hvalezsnoszti, priznanja i lübezni. Da je med nami tak malo poznani, ga boli. Tüdi sztarise boli, ■csi vidijo da njüva deca proti vszem dobjotam i trudom ki szo je meli za njé, ne marajo i njim neszo hvalezsni, Kak boli prijatela, gda szpozna, da proti vszej pozsrtvo-välnoj lübezni, proti vszem dokazom isztine vdänoszti ne .priznanja i sze njemi vsze dobrote z zanicsevänjom pov-•rdcsajo. Duhovnika boli, ki sze je trudo i iszkao zgüblene pa ne marajo za njegove recsi, ki je szküsan obvarvati i ohraniti neduzsne, pa sze njemi ravno tej szkrivlejo,. pred njim bezsijo i na zadnje szpädnejo i zablodijo. Li dobro njim je steo dao bi za nje szvojo szrcsnO' krv pa nescsejo. Dosztakrät sze taksim ocsi prekeszno odprejo, gda je vreme zse zamüjeno, neduzsnoszt zgüblena. Csi zse lüdje pri maloj lübezni i delih, ki jih za blizs-njega opravimo, tak britko csütimo nehvalezsnoszt, ka csiiti scse le Jezus pri nasoj nehvalezsnoszti ! Ka je vsze vcsino i potrpo i keliko hvalezsnoszti i priznanja je nai-seo ! V primeri z velikosztjov lübezni je njegovo Szrcé gvisno najbole pozäbleno szrce. Li poglednite, kak malo ga poznajo po szvejti. Nad 15 szto miljonov je ludi na szvejti. Z med tej je doszta szkoro polovica nevernikov, steri niti nevejo, da zsivé vu szvétom zakramenti njüv Odküpiteo, ki jih lübi i je z lübezni do njih mro na krizsi da bi je odszlo-bodo grozne neszrecse, vecsne szmrti. Za szvojega näj véksega dobrotnika uemajo recsih hvalezsnoszti, ne zna-ménje kaksega postüvänja. Zaszmehujejo, zaniesujejo i zaszramujejo szvojega szkritoga Bogä csi szo znäbiti kaj csüli od nase vere i njegove nazocsnoszti. Delo odküp-lenja, pri sterom je On teliko trpo, je tak za doszta lüdi zgübleno. Kakso zsaloszt to dela dobromi Jezusi, ki je mro za vsze. Nad triszto miljonov je krivovercov i raz-koluikov. Tej poznajo szvojega Odküpitela, nescsejo pa vszega vervati i ne marajo pokorcsine szkäzati njegovim namesztnikom. Ali ne boli dobroga Odküpitela, gda vidi keliko njegove decé ga nalascs zapüscsa i sze posztàvlajo vu nevarnoszt vecsnoga pogüblenja ! Teda med katolicsänszkimi narodi bo Goszpod gvisno naiseo zaszlüzseno priznanje ! Vej sze mä szvejt le Njemi zahvaliti za vesz napredek i omiko, na stero je tak po-noszen. Na krizsi je on zaszädo szvojov krvjov korenje präve omike i znanoszti z steroga je pognala jednäkoszt vszeh lüdi pred Bogom i sztem prava prosztoszt i bra-tovszka lübezen stera naj bi objemala vsze. Brez njega bi bila zemla zdaj gvisno grozna puscsa va. Krscsänszki narodi sze bodo teda gvisno v szresni hvalezsnoszti szpominali najvéksega dobrotnika cslove-stva, csi zememo v racsun le zemelszko szrecso i sze ne zgledavlemo v tom na znotrasnje zsivlenje ! Ali ka vidimo ? Vsze drzsäve szo brezverszke, to je, ne brigajo sze, csi jé Bog ali ga ne, brez Boga scsejo posztanoti szrecsne naszvejti. Ali brez Boga raszté le omicsnjäva i szovrästvo med liidmi. Katolicsanszki narodje scséjo Krisztusa vrcsti z vszega jàvnoga zsivlenja. Vzéli szo na Francuszkom i indri cerkvam i szamosztänom njihovo vértszvo, v soli naj sze ne imenüje vecs ime bozse, krizs szo vrgli na vno-gih krajih prosztorov, Krizs njim je prereszno znamenje szmrti našega Boga, kejpi Brezi greha poprijéte, szpo-minki szvetnikov, tej naj véksi mozsi cslo^ecsega roda, szo njim le znamenje omejenoszti. Ali neszramne podobe, te szo dokar dopüscsene nadrednoszti ! Cérkev sze vecs-krat nadzoruje kak szovräzsnica javnoga haszka, Torkom pa zidajo krscsänszke vlade, nove moseje, njim naprävlajo vläke i lädje, da sze pelajo na szvoja bozsa pota v Meko i Medino — Nega véksega razlocska, kak je med vero i nevero med cslovekom ki verje v Boga, naj szi bo dru-goga izpovedanja, i popolnim bogatajcem brez vere. — Vszak bi zato pricsakovao da sze bodo zsdrüzsili vszi, ki scse verjejo v Boga, ovacsi vedno raztocse brez-versztvo. Godi sze pa ravno naopak. Vboji proti cerkvi szo jedini kak bratje vszi naszprotniki szvéte cerkvi. Zsidovje, protesztantje szocijalni demokratje, liberalci i bogotajci, vszi szo popolnoma jedini gda trbé cérkvi škoditi. Ravno to nam je pa v gvisen dokaz, da je nasa vera isztina od Boga. Vej je pravo Odküpiteo: Csi szo mené preganjali, bodo tüdi vasz preganjali, csi szo mene szovrazsili, bodo tüdi vasz szovräzsili. Vucsenik ne véksi, kak njegov vucsiteo. — Csiidna je, isztina, tä vojszka proti Krisztusi i njegovoj cérkvi. Povszod valä pravilo da mä vszaki pravico do szvojega, ka szi je pošteno pridobo. Pri cérkvi, szamosztanih i redovnikih to ne valä. Njim sze lehko zeme vsze ka mäjo. Anarhiszta spicov vroki ali szpistolov v zsépi, ki sze scsé pregrehseti nad vladaro-vov personov, pusztijo pri miri' dokecs djanj ne vidijo. Pri redovnikih i redovnicah, ki le molijo i poszvetijo vsze zsivlenje Bogi i szrecsi, blizsnjega prikom dosztakrät szvoje zsivlenje vu nevarnoszt posztavijo, je zse szäma redovniska obleka szumliva. Raznim pazitelom drzsäve i ocsem posztäve sze vidijo hizse molitve pobozsni devic bole szumlive i nevarne kak hizse ocsiveszne neszramnoszti, stere nisterocs pot-pirajo. Za prosztó zidäre, ki miszlijo na pogin drzsäve, ne szkoro obläszti, stera bi sze jih viipala prijeti, vsza szkrb sze obräcsa le proti cérkvi i njenoj zvesztoj deci. — Sz trä-hom gledajo nisterni, kak minjavle szpostiivanje do ob-laszti i posztäv, trepecsejo pred spicami i kroglami anar-hisztov, da je pa le v cerkvi präva rešitev, nescsejo szpoznati. — Po veliki mesztaj szi je posztavo düh szvejtä tela i gizdoszti szvoje mogocsne i szokoro nepremaglive trdnjäve, odket vodi potoke blata proti Krisztusi i cérkvi. Kak morécsi szopär sze zdigävlejo z teh meszt veri naprotni nävuki, ki jo brezverszke novine raz-näsajo szkoro vu vszako vész. Kama pride tä szapa, sto odpré pot taksim nävukom ali szlabim uovinam i pije zsnjih csemér mlacsnoszti i verszke brezbrizsnoszti, drevo vere njemi je v korenjäj ranjeno. To sze godi zse med nami sze povszod. — Deca zaptiscsajo mater i pozabijo na Ocso, pa minjävle szrecsa, zadovolnoszt i mir. Ali scse szo krscsenicje, ki sze imenujejo njegova deca, ki hodijo v cérkev i vüpajo ednok vnebésza priti. Njemi bodo gvisno bär tej zadosztüvali za vszo pozäble- noszt i ga toläzsili, gda ga szvejt bantüje i zapüscsa. — Mi szrao gorecsi, gda sze ide za nas dobicsek, vneti za szvojo csäszt, hitri v recsah i djänji csi nam drügi delajo krivico ali nasz zadoszta ne pocsasztijo, kak szlabi pa mläesni szmo gda trbe bräniti csaszt bozso i odvernoti greh i pohüjsanje. Vidi sze isztina tak kak da bi bila tüdi nasa vera nikak jeticsna. Odket pa tä zsalosztna prikazen. Zrak je prav enosztäven. Znotrasnje zsivlenje krscsenikovo je Jezus Krisztus szam. Vera, zavüpanje, lübezen i zvéza z Jezusom je bilo zsivlenje vernim krscsenikom. Odküpiteo zsivi med nami. On je glava, mi kotrige, stere napunjävle szvojim dühom i szvojov mocsjov. Pravo nam je : „Osztanite v meni i jesz vu vami Kak mladika nemre roditi szäda szäma od szébe, csi ne osztäne na trszi, tak tüdi vi csi v meni ne osztànete. Jesz szam trsz, vi mladike. Sto osztäne v meni i jesz v njem, on rodi doszta szäda, är brez méne nemrete nikaj vcsinit." (Jan. 15. 4. 5.) Zvezo med nami i Krisztusom pa napravi poszvecsü-jocsa miloscsa bozsa; ona nasz v cepi Krisztusi, ki je pun miloscse i pravice. Od njegove polnoszti szmo vszi prijéli po miloszti. To poszvecsüjocso miloscso szmo pri-jéli prvics pri szv. krszti, zgübleno pri szv. pokori, pom- * nozsili pri szv. obhajili i vszeh delah präve pobozsnoszti. Napravila nasz je deco bozso i delezsne bozse naräve, i je napravila teszneiso vezälje med Krisztusom i düsov, kak je med sztarisi i decov ali näj bolsimi prijateli, to je zdrüzsenje Boga z nevolnov sztvärjoy. Z poszvecsüjocsov miloscsov vréd je priseo Szvéti düh v naso düso, on duh lübezni, ki nam dävle vüpanje, da szmo deca bozsa i ka de nam Bog pomägao, csi mi szvoje vcsinimo, zdaj dobimo tüdi kak deca vékso pravico do djänszke miloscse, na tiszto pomocs bozso ki nasz potpéra, da szi moremo zasz-lüzsiti nebésza. Zdaj mä cslovek bozso mocs vu szvojih rokah, dela vsze, ka Bog od njega térja, csi üdit je to proti njegovomi telovnomi zselenji. Kak je düsa v teli, pa ne z tela, tak je krscsenik na szvejti, pa ne od szvejta. Poszvecsüjocsa miloscsa napravi ono csüdovito szpre-membo na csloveki, kak jo obcsüdüjemo vu zgodovini krscsänsztva — Miloscsa je napravila z szlabih i nevednih ribicsov tiszte mocsne apostole, ki szo neszli imé Jezusovo na vsze kraje szvetä, steri szo bili globoko pogroznjeni v blato sztraszti, je povzdignila vu szvéte ludi, ki szo zsiveli pobozsno i mirno, tak da bi bili an-gelje zdriigoga szvetä, neduzsnoj deci i szlabim devicam je däla mocs, da szo sze voiszkovali szrcsneise kak näj véksi junaki i trdi vojaki i mogocsni caszarje szo sze v klonili prednjov. Ka ni zmogeo ne mecs, ne zlato, ne posztäva, ne vucsenoszt, je z mogla tiszta szkrivna mocs miloscse, stera prihaja od Krisztusa kräla na vsze njegove kotrige. Isztina nikaj csüdovito je to. Cslovek posztäne vesz ina-csisi, bozsi posztäne i delezsen bozsenaràve i scsé szrcs-nosztjov i sztanovitnosztjov, ka Bog od njega csäka. To je novi red, ki mä szvoje rojsztvo na Kalvariji. Szvejt toga ne razmi, csi pa szäd gléda, more praviti : To je prszt bozsi ! Kak malo pa verniki med nami poznajo notranje zsivlenje, kak szlabo cenijo miloscso ! Jezus je med nami, csäka, da nasz more obogateti z kincsi szvoje miloscse ; csäka pa vcsäszi zopszton. — Sto more pomä-gati betezsniki, ki nescse posdüsati dobroga zdravnika i ne mära zdravil stere bi njemi pomägale? Ali ne nap-ravla takse obnašanje krscsenikov veliko zsaloszt bozsemi Odküpiteli? Teliko miloscse, teliko lübezni' i prilozsnoszti, pa tak malo szäda. S. J. Zdrava bodi Maria! (M). Nocs mine, dén pride, Zse sze zeleni gora i dolina, Pozdrävlamo te mati vszih milina Pozdrävlamo te, mati nasa, Prelejpa zvejzda nasa ! Csiij! gläszi sze zvona gläsz Na molitvo zové näsz Zdrava bodi Maria! Podnévno szunce prelejpo Szegreva zemlo lejpo. Pozdrävi sze k tebi dlzsejo Mati csiszta, odebräna Nasa nàjvéksa zagovornica ! Csüj ! gläszi sze zvona gläsz Na molitvo zové näsz ! Zdrava bodi Maria! Dén mine, a z viszine Meszec szvejti, i zvezd je mnozsina. Jezerokrät da je pozdrävlena Mati, stera je nad nami Po noesi i po dnévi! Csüj ! gläszi sze zvona gläsz Na molitvo zové näsz Zdrava bodi Maria ! Fr. H. H. Zgovàrjaj vecskràt preszlatko imé Jezusovo Csi szi betezsen, ili csi trpis velke drüge boli; csi mas szküsävanje, ili drüge nevole — a ti pobozsno zgo-Aori, koncsi pomiszli na imé Jezusovo, to pràvi szv. Lovrenc Jusztinjän. Vu vszakoj nepriliki, vu szvakoj pogibelnoszti v szträhi,. -na poti, v szamocsi ili gdesté bi büo, zgovori pobozsno imé Jezusovo, ali ne szamo z vüsztami nego tüdi i szrcém. — Vszigdär bos csüto v szrci nekaj bolsega, kelkokrät pobozsno zgovoris to szvéto imé. Är to imé ma nekso mocs, stero szrcé razvesze-lüje, pobozsnoszt zbüdüje, i düsi tisztoga, steri ga zazivle, bläzsensztvo priprävla. E. H. Z zgodovine szobocske cérkvi. Vu noträsnjem je szobocska sztära cerkev szplóh szi-■romaska, zapüscsena i za tak velko faro szplóh premala. -Sztolice szo zse vecs kak 150 let sztare. Orgole szo zse kak sztare goriposztàviene, ne csüdo csi szo na popravek vnogo sztroskov ponücale i na szelednje szplóh zamuknole. Oltärov je nigda szeden bilo, ali zdaj zse szamo pét jeszte. 1. Vélki oltär je od szpod z cigla zozidani, od zgorah pa z leszä vküpposztävleni i na csarno pofärbani. Poszvecseni je na csaszt szv. Miklosi püspeki, koga velki kep viszi •ober oltära na szteni. Poszvecsnjeki i lesz je zse od csrvov vsze prevrtani, zse tüdi nebi dugo szlüzso. Prevecs zse potrebno, ka bi sze tomi Näjszvetesemi zse ednok lepse meszto pripravilo. 2. Oltär BI. D. Marie, steri je konse--krerani od püspeka. Na novo gorposztävleni od nemeske Mlinaricsove familie, odzajah za sztebron zsalosztne Marie sze vidi edno nemesko znamenje (cimer) stero na ednoj täbli dvä junäka drzsita, malo nizse pa jeszte eden lepi ■deacski napiszek (cromistichon) z steroga zvemo, ka szta té oltär Mlinarics Peter i Paveo daia z szvojimi sztroskami goriposztaviti 1741 leta. On napiszek sze pa etak gläszi : Ista Petri Vt PaVLI MLInarICs nVa tota reDIVIt Votls ara plls Virgo beata tene = 1741. Acceptio : LVDIte ter faVstl terrlsqVe estote beati orbe tzIVMphato VICtor VterqVe poLo. anno 1741. Jeli sze pri novoj cérkvi znajde edna tak darovitna familia, stera bi szvoj szpomin na duga leta z sztroskami ednoga oltära goriobdrzsäla ! ? 3. Oltär krizsnoga dreva, steri z ednim za dvanäjszeto stäcio szlüzsi. 4 oltär szv. Antonia 5 oltär szv. lue. Ali dvä poszlednjiva oltära szta zse tak sztäriva, szprehnjeniva, ka sze vszako minuto lehko vktìppoderéta. Vu sztarinszkom vremeni szta escse dvä oltära bilä näjmre : oltär szv. Kärola boromeiszkoga i oltär szv. Jänosa Nepomucenszkoga. K szobocskoj fari szo szlisale tekäj kapele. Nescsem sze zdaj szpominati z onih kapelic, stere szo zdaj vu no-vesem vremeni zidane kak v Krogi i Lükacsavci, v Szve-tahovci, v Bäkovci i v Csrnci, nego po kràtkom scsém popiszati Rakicsanszko i Csrnelaszko kapelo, kak stere szo escse 1756 leta sztalé, csi glih vu zapüscseuom sztälisi, ali dneszdén zse szkoro nemo znali, gde szo bilé. 1. Rakicsanszka kapela na csaszt BI. D. Marii. Okro-zsna i z kamla zozidana z ciglon pokrita. Lezsäla je pa te escse na niksem päsniki i nasztävlena je bila od Battyä-nyiove grofoszke familie. Eden oltär je bio vu njoj, na sterom je kep BI. B. Marie pomocsnice bio zmälani, ober kepa pa podoba Bogä Ocsé, odszpodi pa : szv, Joachim i szv. Ana. Tören je bio z leszä i vu njem eden zvon. Bozsa szlüzsba sze je vu njoj na szvecsnico obszlüzsävala. 2. Kapela szv. Gertrude vu Gsernelavci kre orszacske ceszte, stera z Szobote vu Radgono pela, vu steroj sze je na vüzenszki tork bozsa szlüzsba cprävlala. Bila je pa tä kapela z leszä z zsagdalmi pokrita, tören je tüdi z leszä bio i vu njem eden zvon. Na oltäri je bila pod glazson podoba BI. D. Marie. Ali okoli 1749 leta je eden z Kroga szhäjajocsi Rajnar Miklós, koga szo z györszokoga szemi-nariscsa za volo zmejsane pämeti odpüsztili, to podobo i vesz celi oltar vküpszpotro. Okoli kapelice je cintor bio, kama szo sze szoszidne vészi näjbole pa z Veszcsice' dali pokäpati. Nasztävlena je pa tä kapelice bila od grofojce Szécby Gertrude vu dävnom vremeni, är je 1694 leta zse popravek nücala, kak je to pri oltäri gori bilo zamerkano. Kapela je zdaj zse szplóh na nikoj prišla ali 1756 leta szo escse grof Szäpäry Peter generalis to nakanenje meli, ka jo dajo szplóh znova gorizozidati i eden samosztan tan nasztävijo. Zvün toga meli szo szobocski i rakicsanszki grofevje vu szvojih grädah, gde sze je z püspekovin dopüscsenjon vszaki dén lehko mesa obszlüzsävala, nadale v Bäkovci szo meli tekaj Adelfi Antal kapelo ali tam sze je zse od 1756 leta vecs ne mesa obszlüzsävala. Farof je bio z sztäroga cigla edne podrejte kapele na cintori zozidani na polovico z leszä pocimprani i 1756 leta escse ne dogotovleni. Meo je pa dve hizsicski i edno vmälo klet. Vu cimpranom hrämi pa kühnja, drzsinszka hizsa i troje stale. Farof je dvakrat dolizgoro ;*) ob drugim 1837 leta szept. 14. je na jümli ogen vövdaro i plamén je prekvdaro na farov, steroga sztreha sze je tüdi dolizgorela. Te szo z püspekovin dopüscsenjom 800 ranjski z cerkvenih peinez vzeli i zgoreno tramovje nazäjposztavi i sztreho nazäjnapravili. Kazoianszka visita pa escse to prävi, ka je notri vu Szobote värasi bilo edno zapüscseno meszto, gde sze je plevänos dugo zdrzsävao. Toga meszta szoszidje szo bili kre üträsnjega kräja Borda Märton, kre poldnésnjega Stevancsecz Peter, kre zahodnoga i szevernoga kräja pa czeszta. Po szmrti Gäspär Ferenc pievänosa (1906. jan. 15.) je farov zse tak zapüscseni bio, ka je vu njem prebivati nevarno bilo. Rust zprehnjeni, sztené do szlemena fajhtne, okne z spagovinov vkupzavénaze, zid szpokani. Meo je pa vu tom zadoszta velkom hrämi plevänos edno hizso za *) ob prvim okoli 1789 leta po szmrti Raffai György plevànosa. vsze potrebo, poleg je bila escse edna druga hizsa ali tau szo szamo gobe raszle. Näjzdravesa hizsa je bila escse kapläuova hizsa ali tak fajhtna, ka szam z nje zagojdna vecskrät koräte mogao vöploditi. Na vsze to sze je 1907 leta z sztroskami plemenitoga goszpoda grof Szäpäry Ladislav patrona i z pomocsjov färnikov eden lepi i velkoj szobocskoj fari szüsajocsi farov dao zozidati. Plevänosje szobocske fare od znänoga vremena szo bili: Lutter Jänos okoli 1718 leta Lepessics Jänos okoli 1733 leta Maries Istvän okoli 1740 leta Borbély Miklós od 1753. leta Raffai György ? Hanzsek Imre 1789— do 1826 deez. 9. gda szo vmrli i na poldnésnjem szträni cérkvi zakopani, njuv szpomin je edna vu cerkveno szteno zozidana täbla goriobdrzsäla. Oni szo zse kak plévànos z drüge fare sze djäni, àr szo esperesko csészt 30 let noszili. Za njimi szo esperesko csészt Bernyàk Ferenc cankoszki plévànos, szobocsko faro pa te eti bodoesi kaplan : Hüll Ferenc zadobili. Hüll szo kak szplóh mlàdi mésnik szobocski plévànos posztanoli i ravnali szo szvojo faro 53 let od 1827 leta do 1880 leta oktobra meszeca gda prvlé kak bi vu penzio odhàjali szo vu 80 leti szvoje sztaroszti mrli i zakopani szo na szoboeskom cintori poleg velkoga krizsa. Za njimi szo prišli poleg njih szlüzsecsi kaplan Gäspär Ferenc od leta 1880 do 1905, po koga szmrti je Szlepecz Jänos na szobocsko faro vöimenüvan, ki je prvlé zse 10 let szobocske fare kaplan bio. Matrike to je krsztne, zdàvanszke i mrtvecske knige szo vu szobocskoj fari od naszledüvajocsih let: I. Krsztne knige, stere szo Lepessics plévànos 1733 leta z etini deacskimi recsmi zäcsali: Llber Iste qVaerentl DlelKI pie baptlzatl rlteqVe CopVLatl IntVs Inserti narrablt = 1733. (Età kniga pokàzse iszkajocserai dén pobozsno okrscsenih i rédno zdani.) Prvo vu krsztno knigo szpiszano dete je Ambròss Miklosa i Szraka Magdalene hcsi po imèni Katalena. 1. kniga mä notriszpiszane okrscsene od 1733 leta do 1774 1775 leto szplóh fali vu 1776 leti je szamo edno dete szpiszano od 1777 leta do 1785 leta szplóh fali vu 1785 leti je szamo eden krszt notrivpelani od 1786 leta do 1787 leta szplóh fali vu 1788 leti szamo edno lete notriszpiszano 2. kniga od 1789 febr. 17. do 1827 deta aprila szlednjega. 3. kniga od 1827 maj. — do 1856 leta 4. kniga od 1857. — do 1870 5. kniga od 1870 — do 1883 6. kniga od 1883 do 1894 7. kniga od 1894 leta II. Zdävanszke knige od 1736 leta nov. 26. Prva notri-szpiszana zsenitev je Hermann Vida pa Adam Marianna. 1. kniga od 1736 leta novembra meszeca do 1774 leta 2. kniga od 1789 leta febr. do 1827 febr. 3. kniga od 1827 maj. do 1853 jun. 4. kniga od 1853 jun. do 1871 maj. 5-. kniga od 1871 màj. do 1897 leta 6. kniga od 1897 leta III. Mrtvih knige od 1736 leta nov. 26. Prvi notri-szpiszani mrtvec je plemeniti goszpod Gombossy Jänos, ravnitel Kroatiae, Okrogline inšpektor, dobrotiven i darò-viten goszpod. 1. kniga od 1786 nov. do 1737 dee. 1738 i 1739 leto fali od 1749 leta do 1743 jesztejo od 1744 leta do 1754 fali od 1755 leta do 1775 jesztejo 2. kniga od 1789 leta do 1829 3. kniga od 1829 leta do 1866 4. kniga od 1867 leta do 1884 5. kniga od 1884 leta do 1900 6. kniga od 1900 leta. Vu mrtvéh knigah szem najsao po deacskon jeziki gorizamerkano, ka szo v Szoboti ednomi liidomorci glavo odszekali. To ne vszakdauénsnjo zgodovino szem z etimi recsmi najseo gorizamerkano: „die 5-a Aprilis 1823. Joannes Gregor oriundus e Norsinc uxoratus Nicolai Zsalik korongiensis gener 24 annorum quod Rimiensem cauponem Dadossa occidisset per omnia fora condemnatus ad mortem annuente Sua Mite Ssma et mortis sententiam confirmante comitante regulari militia et assistentibus comitatensibus militibus in consortio lokalis parochi et V. A. Diaconi Eme-rici Hänzsek in spiritualibus assistentis per Csäkänyiensem carnificem inter suavissima Jesu et Mariae nomina decapitata pie obiit." Età notriszpiszana mrtelnoszt nam pa to pravi ka je 1823 leta apr. 5 z norsinec Gregor Jänos, kroskoga Zsäbik Miklosa zet rimszkoga osterjäsa Dadossa v bujo, i od vsze birovije bio na szmrt oszodjeni i gda je té szmrten szod kräleszka obläszt tüdi potrdila pred rédnimi i vàrmegyó'szkimi szoldakami i pred ocsmi domäcsega plé-vänosa, ki szo njemi ne dühoven trost bili dani, njemi je csäkänszki hohär glavo odszekao. Z tém szem vsze sztäre i znane zgodovine szobocske fare vkiipszpiszao, naj sze nebi pogübile. Szamo edno recs mam escse k szobocskim färmikom. Kak szem jaz z sztà-rih knig i piszen z teskimi trüdami vküpposztavo zgodovine csobocske fare i cérkvi : tak do za dve triszto let tüdi iszkali prve szlede nase bodocse nove cérkvi. Vszaki sze naj tak pascsi, ka naj na prihodnoszt ne niha szvojega iména bozsen szpomin na zemli znajocsi escse to, ka do vszi njegovi trüdi i däri pri Bogi z zlatimi literarni vu knigo zsivlenja zapiszani. Szlepecz. Szamo edno zdravomarijo. berija je razszäjala po neszrecsnoj francoszkoj dezséli; lepa dezséla je bila v krätkom csäszi püsztina, v steroj je vsze bilo szpotreto. Ne-szramnoszt i hudobija je kraliivala povszédi brez zadeve, vszakovrsztne cslovecske szträszti szo divjale po véksih i mésih mesztaj. Sto je bio escse pravicsen i dobroga szrcä, je ali odbezsao, ali szo ga pa reberiäsje vmorili. Szto i szto näjbosih szinov francoszkih, zläszti pa vnozsina dühovnikov je bilo vmorjeDih zavolo vere ali zavolo pravice. Näjhüje szo delali reberiäsje v Pärizsi, är je to meszto szrediscse reberije i ognjiscse vsze krvice. Cserez den szo vszako vöro na kolaj preväzsali nebozse i neduzsne obszo-jence na moriscse. To grozno vozsnjo szo vszeli szpreväjale divje csupore lüdi, brezbozsni moški i zsenszke, steri szo po poti szra-motili i pszüvali neszrecsne obszojence. Med njimi sze je näjdivje i näj bole grdo oponäsala Georgina Tirot, žsenszka szrednje sztaroszti. Tä je bila vszeli na moriscsi, szramotila je obszojence z näj bole grdimi iménami, pesznicov sze njim je prtila, ocsi proti — 148 — i K -njim obräcsala i je grozovitno preklinjala. Eden dén leta 1794. szo pelali mésnika Jakoba Ravtoka na raoriscse. Poleg szvoje bozsne naväde je tüdi Georgina Tirot bila oazocsi i je mésnika prav grdo szramotila. Blato je na ■njega metala, kricsala nad njim i ga je manträla, kak csi bi od necsisztoga düha obszédena bila je bole bila podobna noroj, kak pa pametnoj zsenszki. „Hitrej ga szkoncsajte !" zakrcsi pä Georgina. „Hitrej ga pelajte, da prvlé pride od zsivlenja! Vszaksa minota, kelko jih escse zsivé, je krvica i szramota szveti!" Jakob nikaj nej odgovoro, nego klecsi na kolaj i moli prav gorécsno. „Mucsi i ne vüpa vüszt odpreti," pravi zsenszka. Mésnik sze obrné z plemenitnim, bledim obrazom proti •Georgini, jo poglédne i njoj pravi z milim gläszom : „Zsenszka, proszim te, moli edno zdravomarijo za mené, da näjdem miloszt pred Bozsim oblicsjom, pred sterim bom :za kratek csasz sztäo." „Ha, ha, ha!" sze szmejé Georgina. „Jaz edno zdravomarijo za tebé ? Nore, od szträha ne ves, ka gucsis ! Ti sztrepeszlivec!" „Scse ednok te proszim za edno zdravomarijo" mérno odgovori mésnik besznécsoj zsenzski. Oko njegovo je bilo 4,ak milo, njegov obraz tak milosztiven, da je Georgino mraz tepeo. Rävno ga je stela pä szramotiti, pa nemre vecs govoriti; beszno je glédala mésnika, steri je klecsécs molo drzsécs obe roki proti nébi Georgina je csütila na •dneh szvojega szrcä, da mésnik za njo inoli, za neverno, grozovitno zsenszko, stera je z nogämi kläesila vszakse cslovecsko csütenje. I ka je zse dävno nej csütila, szräm jo je grätalo pred lüdmi. Zäto je do morisesa vecs reesi nej zpregovorila i tomi sze je csüdivala cela esupora lüdi. Pridejo na morisese. Oszter nozs sze zoszveti v szunci, rhohärje sze priprävlajo, dühovnik poklekne batrivno j na gläsz proszi Bogä pomocs v zädnjoj vöri. Potom pa prävi, da odpüszti vszem, ki szo njemi krvico vesinili r Djemi jo escse delajo i proszi za nje szmilenje Bozse. Ho-härje sze szilijo, Mésnik vsztäne, sze escse ednok zglédne proti lüsztvi i iscse Georgino Tirotovo. Naszlednje jo zaglé-dne; nej je bila v prvoj rendi, kak inda, nego bole odzaja. Njeni obräz je bio csüden. - „Edno zdravomarijo zamene," proszi Jakob scse ednok, „edno szamo zdravomarijo!" Tak lepa, tak genliva je bila njegova prošnja, da Georgina, stere divjoszt je zse na proti proti moriscsi malo pohenjala, sze je zdaj nej mogla poti posztävlati. Nevidna roka jo dale zsené, blizse k morilnomi prosztori. Tü poklekne, vküp szklene roké i moli na vesz gläsz zdravomarijo. Veszéli szmeh sze vidi na obräzi Jakobovom, gda je rävno polozso glavo na klado. „Moli za nasz grešnike zdaj i na naso szmrtno vöro. Amen," — zakrcsi Georgina rävno koncsajocs molitev szvojo — gda nozs v kladi szpädne na zätanik mésnika i njemi odszecse glavo. Georgina Tirotova zakrcsi kak nora, gda vidi tecsti krv mésnikovo. Naednok szkocsi blizse, namocsi capo, v toplo krv i hitro odide. Odzdaj je nej bilo vecs videti Georgine Tirotove na morivcsi. Navékse je bila zaprta v szvojoj hizsi i je prišla k lüdem szamo te, gda je potrebiivala liränö. Po reberiji je pa bila prav gorécsa katolicsänka i je bila videti povszédi, gde je trbelo käzati krcsänszko lübezen. Vmrla je kak iszti-nszko pobozsna zsenszka i vsze to je vcsinila szamo edna zdravamarija. P. Preszvéto Szrcé Jezusovo — nàjbose zàvetje. slovek, rojeni od zsenszke, zsivé szamo malo csasza i je z vnogimi nevolami obdani — tak je zdihävao mirovno trpécsi Job i nam je z tem povedao isztino, stero lejko vidimo vszaki dén. Sto bi li mogeo nacsteti vsze britkoszti i tezsäve, vsze krizse i nevole, stere obiscsejo csloveka na toj ze-mli, stera sze po vszoj pravici imenuje „szkuzna dolina!" Z szkuzov sztopi cslovek na to zemlo, i z szkuzov jo zäpüszti. Med tema dvema szkuzama pa, oh, kelko szkuz ! Cslovecse szrcé szkoro nemre biti, da ga nebi obdajala trna va korona. „Obrni sze vujska, pravi szv. Tomas, obrni sze na zemlo, pogledni v szebé, pogledni zvün szebé, na levo, na pràvo, povszédi najdeš krizs i britkoszt". Rävno to je povedao moder athenszki Szolon prijäteli, steri njemi je tozso szvojo britkoszt. Pelao ga je na goro, z stere sze je videlo celo meszto, Athene. „Pogledni to velko meszto, njemi prävi, gda glédata meszto pod szebov i vsze hizse, stere szo sztalé pred njima ocsmi. Ka miszlis, kelko szirmastva i nevol prebivle pod temi sztrehami ? Oh, da bi mogeo poglédnoti szkoz sztrehe i viditi, kelko trplenja je v vszaksoj hizsi, bi vido tü sztrasno szirmas-tvo i pomenkanje, tam bi vido grozen beteg, tam nemi-rovcsino i szväjo, tarn pä kakso drügo tezsävo i nevolo. Bojdi zato miroven i szi zmiszli, da nej szi ti jedini, ki trpiš". Zaisztino nega csloveka, steroga nigdär nebi zadela kaksa britkoszt ; nega sztäna, nej szpola, nej sztaroszti, stera bi obvarvana bila pred njov. Té more trpeti pomenkanje, ovoga manträ beteg. Tomi szo lagoji jezicje vzéli dobro imé i postenjé, driigoga pä mantrajo i preganjajo szovräzsniki. V toj drüzsini sze szkuzijo deca pri szmrtnoj poszteli dobroga ocsé, v drügoj pä sztarisje prelevlejo britke szkuze nad razvüzdanim szinom, nad nepokornov hcserjov. Ali najvéksa neszrecsa, stera more csloveka zadeti, je pa greh. Oh, kak neszrecsen je cslovek, steri sze je prekdäo kaksoj szträszti, kak necsisztoszti, pijanoszti ali kaksoj drügoj szlaboj navädi i szi nakläda greh na greh ! Premino njemi je z szrcä prvesnji mér, steri je podlaga vsze szrecse. Podoben je posztao potniki, steri je zgreso prävo pot i v kmjcsnom logi v kmicsnoj noesi blodi szeintä, vszigdär v szträhi, da szpädne v kakso jamo. Csemi bi pa piszao dale britkoszti i nevole cslove--eskoga zsivlenja, vej je vszaki kelko telko szäm pozna z läsztnoga kusanja. Vecs vredno je pitanje, ka naj csinimo pri taksih prilikaj ; kama naj sze obrnémo v taksoj tem-noj vöri, gda britkoszt räni nase szrcé, gda nam krizsi i tezsàve szkuzé tiszkajo z oesi ; gde naj iscsemo mér to-làzsbo i pomocs ? Szvéti evangelium, steri nam v vszeh pitanjaj našega zsivlenja dävle näjbolsi odgovor, dà nam ga tüdi na to pitanje. Käzse nam mladénca, steri je pri-seo v nàjvékse szirmastvo i nevolo. Negda sze njemi je dobro godilo pri dobrom i bogätom oesi. Vszega je meo obilno. A njegova lejkomislenoszt njemi je nej däla ' mirä. Zterjao je takrekocs od szvojega oeso vesz szvoj déo i sze je podao v tüjo drzsävo. Tam je v tovarsiji vecs-k szebi szpodobnih prijätelov zapravo vesz szvoj déo. Nazädnje je prisziljeni sztopiti v szlüzsbo za pasztéra pri neksem bogatini. Gda nasztäne lakota v drzsävi, nema drügo, z csem bi vtihsao szvojo lakoto, kak osztànke zsi-vine, stero je päszeo. Kak dalecs je zäjseo té mladénec L Kelko szirmastva i nevol szi je nakopao po szvojoj 1 e j-komislenoszti! V tom szirmastvi pa zacsne premis-lavati, kak dobro njemi je bilo negda v ocsinoj hizsi, kak bi szi mogeo pomagati, kama naj sze obrné, pri kom naj. iscse toläzsbe i pomocsi. Dugo szi premislävle, naszlednje pa vesz veszéli zakricsi : „Zse znam, ka vcsinim : So bom nazäj k szvojemi ocsi!" K ocsinomi szrci ga je gnalo,, tam je vüpao näjti toläzsbe i pomocsi. Ali sze je znänkar vkano ? Nikak nej ! Li pogledni ga, kaksega nam szvéti evangelium opisuje v domäcsoj, ocsinoj hizsi, Prvlé je noszo vszo raztrgano i zamäzano obleko, zdaj mä novo obleko od nog do glàve. Prvlé je mogeo vzsivati osztànke od zsivine, zdaj szedi pri bogato obklädjenom sztoli i sze radüje z ocsom i z vszov njegovov drüzsinov. Ali sze je zäto vkano ? O nej pri ocsinom szrci je najseo mér, to-läzsbo i pomocs. Pogledni, drägi cstevec," ka ti je vcsiniti,. csi te obiscse neszrecsa, csi tezski krizsi lezsijo na tvojih ramaj, csi bridka zsaloszt räui tvoje szrcé. Idi ti tüdi k ocsinomi szrci ! „Oh kak rad bi so k ocsinomi szrci," bos znäbiti. pravo, ali to dobro szrcé zse dävno vecs ne bije med zsi-vimi, nego je pokrivle csarna zemla. Pa ka mi pomäga,. csi bon tüdi so k ocsinomi szrci — de znäbiti pravo drügi — vej mi itak poleg szvoje näjbose vole nemre pomägati, är szäm nicsesza nema. Trétji de sze mogocse z tem zgovärjao, ka bi rad so k ocsinomi szrci, a to szrcé je predalecs odnjega. Znäbiti je isztina, da tvoj ocsa zse vecs ne zsivé-tüdi znäbiti, da ti poleg szvoje näjbose vole nemre pämoä gati ali pa da je dalecs od tébe; a glej, zvün toga szrc;. scse mäs drügo szrcé, stero sze scse z véksov pravico v more imenüvati ocsinszko szrcé, nàjmre preszvéto Szrcé Jezusovo. Tü nemas niksih zgovorov, steri bi te zasztàvlati da sze nebi mogeo k Njemi obrnoti. I tüdi nigde ne najdeš tak zaisztino mirä, tolàzsbe i pomocsi, kak ravno pri tom ocsinszkom szrci. 9 ... • Od szv. Filipa Nerija sze pripovedävle, da je njegovo szrcé melo poszebno mocs, da je odvzelo všzakomi vszo britkoszt i zsaloszt, sto sze je k njemi priblizsao. Ednok pride k njemi prijàteo i sze tozsi od szvoje velke nevole, stera njemi je rànila szrcé, Szv. Filip razpresztré szvoje roké, obimne prijätela i ga pritiszne na szvoje szrcé i v ti-sztom hipi je zs njegova szrcä preminola vsza nemirovcsina, vsza britkoszt i zsaloszt. Csi je pa to moglo szrcé toga szvetnika, ka bi te toga nej vcsinilo, i escse doszta v ve-ksoj meri, preszv. Szrcé Jezusuvo? Zäto sze obrni zlaszti v nevolaj k tomi preszv. Szrci. I to vcsini z veszéljom i 'z vüpanjom i za krätek csasz bos vido, da sze to preszvéto Szrcé po vszoj pravici more imenüvati ocsinszko szrcé, da ti more i ti scsé vszigdär pomägati; vido bos, da nemas dalecs do njega i escse doszta drügo lepoga i hasznovitoga. Li rad szi premislävli od njega i naszkori szprevidis, da nega na szveti bosega pribezsäliscsa, kak je ocsinszko Szrcé Jezusovo! Po Seig. P. Szpreobrnola ga je. (Zgodba). or Ciril je bio jako zsiv i veszéli mladénec, csi rävno je bio szamo 22 let sztar. V blizsnyem meszti sze je vcsio trgovine, ali naszkori sze je navolo; posztano njemi je dugi csasz, är je bilo za njega premalo razveszeljàvanja. Miszlécs ka de domä bole krätki csasz, je zapiiszto meszto i je so domo; ali vkano sze je är domä je bilo vsze bole püszto za njega. Cirilov ocsa je meo z prvoga zäkona dvoje decé, ki szta bila krscsänszko vzgojena. Po szmrti szvoje prve zsené sze je ozseno zdriigov, poszvetnov zsenszkov, i od tisztoga vremena zgübo je popolnoma katolicsanszko mislenje i zsivlenje. I po zgledi ocsinom je zacsno tüdni szin cérkev zanernärjati. Kak je zapüszto solo, od tisztoga vremena ne bio vecs v cérkvi. Vsze to je opazuvala njegova pobozsna szesztra Alojzija i szrcé jo je bolelo, gda je vidla szvojega brata vu taksem sztäni, Szkusala ga je vecskrät pripelati na prävo pot, ali bilo je vsze zarnän. I tak je bilo püszto i zsalosztno v hizsi od tiszti mäo ka je prevzela inacsija vérsztvo. Ciril sze za to ne doszta brigao, veszelio sze je i vzsivao dén za diiévom bole szladkoszt zsivlenja, csi tüdi vsze to veszélje ne bilo prävo. Veszelio sze je pa Ciril scse nikaj drügoga ! Szesztrana Berta je napovedala obiszk za nikelko vremena i pride zse vütro. To de pàlik zsivlenje v hizsi! Ciril je pa meo jäko rad szvojo szesztrano, ki je bila zsiva, veszéla i pri vszem tom osztro katolicsanszko vgojena. Scse kak deca szta sze vküper lodila, szkakala po travniki i letala po blisnjoj goscsi. Venda je pa meo Ciril do njé nékse szpostüvanje. I Berta je prišla. Znäla je dobro za Cirilovo lahkomi-szelno zsivlenje, znäla je dobro da nema bratänec nikse vere ; prišla je znakanenjom, da ga bo pripelala na pravo pot. Nazocsi Cirila sze je drzsäla vedno tak da nebi nikaj znäla; mucsala je i molila za dober szpeh. Celi tjeden je bila Berta zse pri sztrici na pocsitnicah i prilübila sze je hitro vszem domacsim. Eden den, gda szta szedela szäma sz Cirilom v ogradi njemi prävi Berta: „Ciril jesz bi sla rada vnedelo k szpo-vedi, ali me csés szpreväjati ? Jesz szan tü lücka i z ednim lejko ides k szpovedi tüdi ti." Vesz zacsüdeni poglédne Ciril szvojo szesztrano i njoj prävi: „Ali Berta, ka terjaš venda od méne! Ali ne ves, ali ti ne znäbiti zse Alojzia pravila, da ne hodim vecs v cérkev i da ne szan bio dugo vrémena, szam neven gda pri szpovedi?" „Jesz od toga z Alojzijov neszam nikah govorila," pravi njemi Berta mirno. „Ali, lübleni moj Ciril rävno to je prävi zrok, da bos so zmenov, är zse dugo vrémena zanemärjas verszko duzsnozst." Po krätkom mislenji njoj odgovori : „Do d ver te scsém szprevoditi, ali v cerkev szteboj iti i scse celo k szpovedi, toga nemren vcsiniti, to mi je nemogocse! Ka do pa lüdje pravili?! I potom pa tüdi to, är neiszan bio leta i leta vecs pri szpovedi!" „Ali je tak szlabo szteboj, nevolen bratänec" odgovori njemi deklica. „Vidim da ne szi vecs szrecsen, zse dugo csasza vecs né, ali da bi tak delecs zablodo, da bi za volo lüdi zacsno cérkev i szpoved zanemärjati, to szan szi ne miszlila. O Ciril, ka bi pravili k tomi tvoja pokojna mati!" Zacsétek je bio vcsinjemi, govorila szta scse vecskrät od toga med tjednom, ali Ciril sze je vedno izogibao odgovora, gda szta od szpovedi govorila. Velki boj sze je vu-zsgao v szrci mladenca, büo sze je boj za zgübleno düso. Pälik je szkusala szkrbna Berta eden dén pripraviti szvojega bratänca do toga, da bi so k szpovedi, ali pàlik jo zavrne : Ah, Berta daj ini mér; ne vém vecs szpovedne molitvi i tudi to, — oh, kak debelo bi me dühovinik pogledno! Popolnoma reszno i mirno — na tihem sze veszeli, da Ciril venda nikelko na to miszli — njemi odgovori: „Ka sze ticse szkrbi zavolo szpovedni moliti i priprä-vlanja k szpovedi, ti scsém jesz pomagati. Vzemeva v roké katekizmus i mesno knigico, i sze tak pipraviva dobro i szkrbno. Ali ne lepo z Bogom mir vcsiniti? Vej je zse zadnji czasz! Ka sze pa ticse diihovnika, bodi méren da sze bo veszelio csi opraviš dobro szpoved." Z kužnimi ocsmi njemi je govorila Berta, i gda je to vido Ciril, njemi je bilo nikak csüdno pri szrci. Krej je odiseo, da bi pokrio szvoje ganenje, är kak je mati mrla, sze jes scse ne niscse tak za njegovo düso brigao, njemi scse ne niscse tak lepo govoro kak rävno ona. Scse tiszti dén vecsér, zasepecse Berti pod vüho : „Berta poszkusziti scsém!" „Taki ga opita: „Ciril do steroga goszpoda dühovnika mäs najvékse zavüpanje? K steromi scsés iti k szpovedi?" K goszpodi zsupniki, zse sztoga zroka, är je proti meni vedno pripazen i lübeznivi" odgovori Ciril. I zdaj ga je zacsnola vcsiti, z szo gorecsnosztjov. Nasztopo je dén — den zmirenja z Bogom — Gorescsa szta molila Berta i Alojzija za reszno szpreobrnenje szvo-jega brata. Prvle je pa obiszkala Berta goszpoda zsupnika, njemi razodela z rok prihoda, i proszila, naj blago i milo-sztno ravna zsnjenim bratäncom. Szmehajocs, nikak zacsü-deni odgovori csasztitlivi i izkucseni goszpod : „No miszlim, ka de dobro slo, szamo da ga män ednok vu szpovednici. Zse, nisternoga grešnika szmo na té nacsin zgrabili." I tak je bilo tüdi pri Cirili. Bojecse je sztopo z Ber-tov v cérkev ; v cérkev, — ge je prijao prvo szvéto obhajilo. Od tisztoga vremena mäo ne je bio vecs pri sztoli Goszpodovom. Plašen ide k szpovednici, i gda pride vrszta na njega, obide ga bojazen — ne je vüpao sztopiti vu szpovednico. Hitro odide krej i zapüszti cérkev . . . Berta je zapazila vsze to, i zavolo toga ga ne zaszramüvala, <är vidla ga je vszega potrtoga i zsalosztnoga. „Dnesz neszi gvisno bio scse popolnoma pripravieni, lübleni Ciril ; zsmetno, grozno zsmetno ti more biti, po tak dugom vremeni palik iti k szpovedi!" Vej je pa tüdi za isztino jako zsmetno. I nebeszko kralesztvo sze tüdi zsmetno doszezse. Tak njemi je govorila Tolazsilno Berta. Drügi den je so Ciril k szv. mesi. Berta je priszto-pila k angelszkomi sztoli, aldüvala szvéto obhajilo za szvo-jega bratänca z nakanenjom da bi njemi Bog podelo re-szno iti k szpovedi. Tüdi je pravila szvoje molitvi szpod-vojenov pobozsnosztjov, szamo, da bi bilo njeno szrcsno zselenje poszlühnjeno. Zänjo szoboto szrecsa Cirila vu szvoje näj vékse veszélje na cerkvenom pragi, gda je so rävno z trgovine. Zarudelega obräza pozdravi szesztrano aZtopi v cérkev, i ide zdräven k szpovednici. Goszpod zsupnik szpove nato mladénca, sterih je pälik adnok po pretecseni teliko let opravo potrto szpoved. Vesz potrti poklekne pred vélki oltär i opravi po-bozsno zahvälno molitev. Malo je bilo lüsztva v cérkvi i med njimi je bila tüdi Berta, ki je Cirila szkrivoma gledala. Gda je priseo domo, so je z dräven vu szvojo hizso i tiszti vecsér sze ne vecs prikäzao zsnjé. Dugo vnocs je molo, i sze tak pripravlao za drügi dén. Drügi dén je prijao z najvéksov pobozsnosztjov szvéto obhajilo. Pride domo, szrécsa vogradi szesztrano, njoj prävi : „Hväla ti Berta ; kak szrecsen szam dnesz ! — O, Berta ka bi bilo z menov csi nebi ti knäm prišla!" Ona zasepecse: „Hvala Bogi!" vecs ne mogla szpregovoriti. I gda pride k Alojziji v hizso, jokali szta sze szamoga veszélja, Szesztrana Berta je nato odisla njeno delo je bilo szijajno dovršeno. Ne minolo" scse leto i Ciril je mro, o — Med dugim betegom je pogoszto prijemao szv. zakramente i tak mirno i potrto v Goszpodi zäszpao. Scse v betegi je hvalo bozse szmilenje, da ga je pripelalo k szpreobrmenji. S. J. Drobiš. Goszpon Nathan je csemeren. Jeli, ka ne vete, sto je to ? To je Rim värosa pörgarmester. Na taljänszkom je zdaj zse tak, ka Rim värosa pörgarmester zsidov ino szlo-bodnozidärec — tisztoga täla värosa, kde taljänszki kräl vläda. Taljänje szo novo bojno lädjo napravili pa szo pro-szili ednoga kardinälisa, naj te hajov blagoszlovijo. Kardinäl szo pa csiili, ka de Näthan tüdi tam pa scsé tam proti päpi govor drzsati, za to szo brodärom naznänje. däli, naj szi kaksega kaplana poiscsejo za to delo. Krälove kapele kaplän je na to obecsao, ka de on so, csi goszpon Näthana ne bode tam. Pa je goszpon Näthan mogeo lepo domä osztanoti, za to je zdaj te csemeren. Da pa sto v päpo vjej, szi zob potere. Rimszki papa szo zdaj vödäli edno knigo, vu steroj •celomi szvejti racsun däjo od onih 7 million, stere szmo vküpnäbrali za tiszte neszrecsne, ki szo vu velkom potrszi v Messzini lani vsze szvoje imänje zgübili. Taljäuszka vläda je 20 million dobila od szveta na pomocs pa je escse ne znäla racsuna dati, kama je djäla peneze, tak ka escse neverni i drüge vere ltìdjé prävijo, ka drügocs, csi de sze kaj taksiga nabiralo, oni tüdi v päpove roké däjo, ka namenijo dati. F -159- V Aurillachi sze je zgodilo, ka je Francuszka vlada Jordan kapitana poszlala z vojszkov barate i nüne preganjat z klostrov. Jordan kapitan vidivsi sztanovitnoszt ino pobozsnoszt imenüvänih szamosztäncov je ne pelao vojszke proti klostrom, nego je lepo dolidajo szvojo vojaško csäszt i obleko ino je szäm vu szemeniscse sztopo, kde sze zdaj za duhovnika vcsi. — Tak kak da bi sztarinszki csaszi nazäjprisli vu to neszrecsno drzsänje, kda szo z nepri-jätelov krscsenikov glaszovitni mantrnicje gracsüvali. Csüdno liisztvo je to Francuszko. V Lyon värosi je vu cerkvi szv. Petra szlednja bozsa szlüzsba bila. Cérkev puna liidih, plebänos szlobod vzemejo od cérkve, stero je drzsänje vzalo ino za muzeum (za szkladiscse sztarin) odlocsilo. Vszi z szkuznimi ocsmi poszlüsajo ino jemléjo szlobod od sztäre njim poszili vzéte cérkve pa vcsaszi je-zere däjo na ineszti vküper na zidanje nove cérkve. Nej je to csüdno lüsztvo? Kda bi sze trbelo gordrzsati za szvoje pravice, te sze odä pa kda njemi vsze vzemejo, te znova zida, ka do njemi za 10 let pä meli kaj vkrajvzéti, za krscsänszke poglaväre sze pa ne szkrbi ! Posta reditela. P. I. V. Za stamparle szamo na edno szträn papira szlobodno pise. To znova prepiszati je zsmecse, kak z scsiszta novi artikulus napraviti. S. I. Ljubljana. Nikaj szte mi ne duzsni, escse jasz szam väm. Vsze bode! P. J. Zakaj od zebiranja ne pišemo? Zàto, är nas-liszt ne szme politike delati, k tomi je 5000 koron kaucie potrebno. Pošteni krscsenik tak znä, kde je njegovo meszto, bozsnim bi pa nase piszanje malo vaialo. Egyhäzmegyei könyvnyomda, Szombathely. Milodari na novo bogojanszko cérkev z Filovec. K K Nemecz Ivan 2 Berdén Martin 6. Berdén Jüri 10 Tornar Martin 5 Osläj Jozsef 6 Ivanics Balazs 5 Lovrencséc Ivan Osläj Mihäl rezsonjov 10 i Toplak Ana 20 Traibarics Mihäl 10 Puhan Jänos 6 Osläj Martin 12 Horväth Stevan 10 Berdén Matjas 5 Berdén Ferenc 6 Berdén Martin 6 Puhan Stevan 5 Yarga Martin 5 Csernela Jozsef 4 Ivanics Matjas 5 Lovrencsécz Martin 10 Varga Ivan 3 Berdén Marko 10 Rozsman Ferenc 10 Osläj Jozsef 2 Berdén Mihäl 10 Osläj Stevan 4 Bojnéc Jozsef 6 Sban Stevan 4 Meszarics Klära 10 Nemecz Jozsef 5 Horväth Stevan 5 Varga Martina Horväth Stevan 2 szin Martin ò Mericsnjäk Ferenc 6 Vogrinec Treza 4 Koter Ana 5-10 Vogrinec Bära 6 Csernela Matjas 10 Berdén Ferenc 10 Kapele interes 53-84 Rozsman Klära 10 Sban Mihäl 10 Osläj Stevan 10 Rozsman Jozsef 43-20 Horväth Jozsef 4 Lovrencséc Magda 10 Rozsman Jiirja dovica 20 Mericsnjäk Ferenc 10 Osläj Ivan 5 Osläj Stevan 10 Lovrencsécz Jozsef 4 Berdén Stev. z Amerike 100 Berdén Jozsef toplakov 5 f Berdén Ferenc 80 Berdén Mihäl 6 Csernela Ferenc Berdén Martin 5 i Osläj Ana 30 Lovrencséc Stevan 8 Felbar Jula 10 Cservék Miklos 6 Osläj Jozsef 12 Berdén Anton 20 Nemec Ivan 2 Felbar Ivan 5 Vküp 744-54