LETO XXII. — številka 86 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 12. 1!. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO soboto, 8. novembra, so se v dvorani občinske skupščine Kranj zbrali na vsakoletno pro-avo krvodajalci iz vse kranjske občine. Letos so razdelili 319 odlikovanj. Diplomi sta dobila ado čarman iz Kranja in Aleš Zlate iz Vogelj. Zlate značke je prejelo 62 krvodajalcev, ebrne pa 253. Posebni diplomi republiškega odbora rdečega križa Slovenije sta dobila !jaski dom in pa gimnazija Kranj za uspehe v organiziranju krvodajalstva med dijaki. — *°to: F. Perdan Električna kriza Ponedeljkovo radijsko obvestilo, da slovenska distribucijska podjetja do nadaljnega preklicujejo sklep o omejeni porabi oziroma varčevanju električne energije, je vsem prineslo precejšnje olajšanje. Nesporna je torej ugotovitev, da nas je le zadnji, čeprav ne preveč izdaten dež, rešil najhujše katastrofe. Zdaj bi še težko ocenje vali, kolikšno škodo je Imelo gospodarstvo zaradi nedavnih omejenih porab. Vsekakor je res. d» Skoda, če jo že tako imenujemo, nI bila povsod enaka. Najbolj je bila vsekakor prizadeta težka industrija. In zna no Je, da sta železarni Štor« In Jesenice največ Pripomogli, da ni preostali del lahke Industrije omejenih omejitev bolj občutil. Pa tudi odklapljanja širših področij šl roke potrošnje "so pripo "»ogla, da je proizvodnja v konicah kolikor toliko nemoteno potekala. Eno k drugim torej lahko ugotovimo, da smo prvo električno krizo dokaj »rečno prestali. Prvo zato, ^er preklic o omejeni po-rabl nI dokončen. Trije vzroki nas namreč lahko Povrnejo v položaj, ki bi Dl1 po mnenju nekaterih še kritičnejši od prejšnjega. To so nadaljevanje suhega vremena oziroma če ne bo že čez nekaj dni padlo vsaj nekaj desetin milimetrov dežja, druga nesreča, ki nas lahko doleti, je morebitna okvara na eni od termo ali hidroelektrarn in tretja, če dobavitelji iz tujine zmanjšajo izvoz električne energije v našo državo. Če bi se torej električna kriza ponovila, bi bilo prav, da bi nam bil pravkaršnji težak položaj temeljita šola. Zakaj? Ob nedavnih omejitvah električne energije niso bila ravno redka podjetja, ki niso upoštevala dogovorov o zmanjšani uporabi. Bili so tudi primeri, ko so odgovorni posamezniki v podjetjih izjavili: »Če bo že prišlo do razpada energetskega sistema, bomo takrat prav toliko na škodi, kot če danes omejimo porabo. Zato porabe električne energije ne bomo zmanjšali.« Na srečo se sedaj to ni zgodilo. Velja pa za prihodnje, da bi ob podob nili krizah bili prav oni tisti, ki bi bili najbolj od govorni za težave, ki si jih pravzaprav niti ne znamo predstavljati. A. 7 mešemicakav VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA { Naročniki — izžrebanci Glasa ne pozabite na sobotni izlet KRANJ Razstava in prodaja pohištva v Delavskem domu v Kranju od 12.—23. novembra 1969 Vabimo vas na ogled prvovrstnih izdelkov tovarn pohištva: % MEBLO — Nova Gorica % MARLES — Maribor % BREST — Cerknica % STIL — Koper % JAVOR — Pivka % POHIŠTVENA INDUSTRIJA — Idrija % MOBILIA — Osijek % IZTOK — Miren pri Novi Gorici % 8. OKTOBAR — Bečej % GARANT — Polzela % NOVA OPREMA — Slovenj Gradec % TAPO — Ljubljana % DRVNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT — Otočac in drugih Bogata izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinjske opreme, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz in raznovrstne druge stanovanjske opreme. ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA BREZPLAČNA MONTAŽA DOSTAVA NA DOM KONKURENČNE CENE Za obisk in nakup se priporoča KOKRA — DEKOR, Kranj, Koroška 35 Jesen in zima na naših cestah Zadnji čas za obvezno opremo vozil Ameriški fi kovnjak na Kranj, Bled, 11. novembra — Po dopoldanskih pogovorih s predstavniki Kreditne banke in hranilnice Ljubljana je nekaj po 10. uri do-polde obiskal kranjsko Iskro gospod Anthony Solomon, ameriški finančni strokovnjak in bodoči predsednik Mednarodne investicijske družbe (korporacije) za Ju- Zadnji pregled gum, ki ga je izvedla postaja prometne milice v Kranju, ni bil tako porazen kot lanski. Miličniki so pregledali 1225 motornih vozil. Od tega je Imelo izrabljene gume, to je prerez je bil manjši od enega milimetra, 125 motornih vozil. Polovica lastnikov motornih vozil z izrabljenimi gumami je nančni stro-Gorenjskem goslavijo. Po ogledu tovarne in filmov o podjetju Iskra se je s predstavniki podjetja odpeljal na Bled. Popoldne se je na Bledu pogovarjal z direktorji Iskre, Save in Elana ter predstavniki jeseniške železarne. Srečal pa se je tudi s predsedniki jeseniške, kranjske in radovljiške skupščine. A. Z takoj zamenjalo izrabljene gume z novimi, druga polovica — med njimi so predvsem vozila gospodarskih organizacij — pa tega v določenem roku niso storila, tako da so jih morali prijaviti sodniku za prekrške. Čeprav je imelo le kakih deset odstotkov pregledanih motornih vozil izrabljene gume, to še ne pomeni, da se vsi vozniki zavedajo nevarne vožnje s takimi gumami. Po vsej verjetnosti se bodo zato delavci milice odločili še za en pregled gum. čeprav so na primer gume na motornem vozilu v redu, to še ne pomeni, da bo lahko voznik brez nezgode »preživel« jesen in zimo, ki sta za voznike motornih vozil kaj neprijetna. Pred kratkim je izšel v 56.000 izvodih letak« ki so ga založile komisije za (Nadalj. na 16. str.) Zdravstvu se obeta težavnejše leto Po znanem priporočilu republiških organov, naj bi v prihodnjem letu ne obreme- ; njevali več gospodarstva, to Je, da bo ostala prispevna stopnja za zdravstvo v Sloveniji enaka kot letos — 5,2 odstotka — se v prihodnjem letu obeta zdravstveni sluz-bi na Gorenjskem vsekakor j težji položaj. Vsaj tako je : Izzvenelo področno posveto- , vanje o financiranju zdrav-stva, ki so se ga poleg pred- I siavnikov zdravstvene službe na Gorenjskem, predstavnikov občin in drugih udeležili predstavniki slovenskih sin- j dikatov ter predstavnik izvrš- | nega sveta Slovenije Vinko Hafner. Po predvidevanjih naj bi osebni dohodki na Gorenj- \ •kem v prihodnjem letu na- j rasli za 11 odstotkov, prav to-liko pa naj bi se povečali . tudi dohodki sklada zdrav-stvenega zavarovanja. Vendar ' pa so predatavniki gorenj- ! skih občin menili, da so taka, ' predvidevanja preoptimistič- j na. če upoštevamo še, da je | plan izdatkov sklada zdrav- j stver.ega zavarovanja za dru- i go leto tudi večji kot za de- j setino, potem se po letos- J nem uspešnem poslovanju skladu spet obeta izguba. Zdravstveni delavci bodo torej v skrajni nuji prisiljeni delati z denarjem, ki bo prihodnje leto na razpolago. Nedvomno bo na njihovih ramenih odgovornost ne zmanjšati nivo zdravstvenega standarda kljub stanju, v katerem so že dve, tri leta. Osebni dohodki v zdravstvu namreč stagnirajo že dve leti in občutno zaostajajo za dohodki v gospodarstvu, razen teya pa bodo morali odložiti tudi načrte za obnovo že zastarele opreme. Ob vsem tem so nekateri zdravstveni delavci izrazili resno zaskrbljenost za bodoče stanje v zdravstvu glede nove opreme In glede na to, da nekaterih oblik zdravstvenega Vsebina — odsev konferenc organizacij ZK Po vseh gorenjskih občinah so te dni priprave na seje občinskih konferenc ZK, ki bodo novembra oziroma decembra letos. Kot ena od priprav pa v vseh občinah potekajo konference organizacij ZK v delovnih organizacijah in na terenu. Na njih razpravljajo predvsem o stališčih osme seje zveze komunistov in o stališčih predsedstva zveze komunistov Jugoslavije. Vendar pa so ta •tališča in nekateri drugi dokumenti le okvir za razpravo o notranjih problemih in odnosih organizacij ZK. Razen toga pai na teh konferencah volijo tudi člane občinskih konferenc zveze komunistov. V Skofji Loki bo jutri (če- trtek) še zadnja, 10. seja občinske konference v starem sestavu, le sedaj pa lahko mapo\iemo, da bo vsebina bodočih sej občinskih konferenc predvsem odsev razprav na konferencah orga-nizaoij ZK v delovnih organizacijah in na terenu. Pričakovati, da bodo na sejah razpravljali o že sprejetih stališčih republiških in zveznih organov zveze komunistov, bi bilo namreč nesmiselno. Tako se povsod pripravljajo, da bi v okviru sprejetih stališč pregledali in ocenili položaj v občini oziroma v organizacijah ZK. Te ugotovitve bodo potem rabile kot naloga zveze komunistov oziroma članov v prihodnje. A. ž. Živahna dejavnost SZDL Med družbenopolitičnimi organizacijami v kranjski občini bo ta teden prav gotovo najbolj živahna dejavnost občinske konference SZDI. oziroma njenih organov. Tako se je v ponedeljek sestala komisija za proslave pri občinski konferenci SZDL, ki je razpravljala o programu proslavljanja 29. novembra. Včeraj (torek) so predstavniki SZDL in zveze kulturno-" prosvetnih organizacij razpravljali o ustanovitvi kulturne skupnosti. Na seji so govorih o stališčih nedavnih javnih raz-prav v občini, o problemih in virih financiranja ter o kadrovskih vprašanjih. Popoldne pa se je sestal odbor konten n ce za družbeno aktivnost žensk, kjer so govorili o delovnem programu odbora. Za danes (sreda) popoldne pa sta občinska konferenca SZDL in občinski svet ljudske tehnike v Kranju sklicala posvet o vlogi in nalogah Ljudske tehnike. Jutri dopoldne bosta SZDL in svet za obrt pri kranjski občinski skupščini razpravljala o nekaterih vprašanjih obrti v občini, za popoldne pa je sklicana prva seja sekretariata sekcije za komunalni sistem pri občinski konferenci SZDL. Na tej seji bodo razpravljal) «> delovnem programu lekcije in o posvetovanju o problematiki krajevne samouprave. Za petek dopoldne pa je sklicana še seja regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko. Razpravljali bodo o osnutku programa regionalnega kluba poslancev, o nekaterih Izbndiičih za sestavo resolucije o osnovah « konomske politike v prihodnjem letu in o stališčih oziroma vprašanjih v zvezi z gOtpodai je njem z gozdovi. A. Ž. varstva še sploh nimamo, sedanje otroško varstvo na primer je slabo in podobno. Za delno izboljšanje v zdravstvu bodo predvidoma morale občinske skupščine svoj prispevek zdrastvu za preventivo povišati od sedanjih poprečnih 4 din na prebivalca vsaj na 6 din. Na posvetovanju smo slišali še en predlog, ki so ga z zadovoljstvom sprejeli posebno zdravstveni delavci: v prihodnjem letu naj bi vsaj delno prešli na plačevanje po storitvah, ostali denar pa bi dodelili kot do sedaj — pavšalno. L. M. Razprava o SZDL danes Izvršni odbor republiške konference SZDL je v petek razpravljal o SZDL danes. Gradivo je bilo že spomladi poslano vsem organizacijam v razpravo, zdaj pa bodo poslali v razpravo prečiščeno besedilo, ki naj ne bi bil samo predmet razprave občinskih in krajevnih organizacij socialistične zveze, temveč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij in Institucij. Dosedanja javna razprava je potrdila, da se v socialistični zvezi vedno bolj uveljavlja občan. Socialistična zveza delovnih ljudi Slovenije postaja čedalje pomembnejša povezovalka teženj ljudi, skupin, teženj družbenopolitičnih skupnosti, področij in narodne skupnosti, je zapisano v gradivu. V dosedanji razpravi je bilo največ pripomb, da je gradivo preveč načelno, pretežko. Nekateri menijo, naj bi iz gradiva izločili vse tujke In jih zamenjali z domaČimi izrazi. V javni razpravi, ki bo trajala vse do konca decembra, naj se ne bi izrekali samo za ali proti, tem več naj bi vsaka organizacija, institucija, posameznik skušal najti v njej svoje mesto za dejavnost v okviru socialistične zveze. Le tako bomo oblikovali socialistično zvezo in našli v njej svoje mesto In naloge. J. Vldlc Boroveljčani v Tržiču V Tržiču bo v sobe. t >, 15. novembra, zvečer prireditev v okviru medmestnega sodelovanja meti Tržlčem In Borovljami. Prireditev, ki so Jo Imenovali BorovciJskI večer, bo v Cankarjevem domu. Nastopili I m nI o instrumentalni kvintet Rosental. pevski zbor Slahloklang, razen tega pa bodo predstavili Boroveljčani svoje mesto tudi v sliki. L. M. Sindikati v prometu se premalo povezujemo To je ena pomembnejših ugotovitev na delovni konferenci sindikalne organizacije v turistično prometnem podjetju Crei-na v Kranju. V skrbno pripravljenem poročilu za konferenco se je pokazalo, da je sindikat v tej delovni organizaciji uspešno deloval na različnih področjih. Ugotovili pa so, da je na področju prometa oziroma dejavnosti, kot jo ima to podjetje, na Gorenjskem pa tudi v Sloveniji prevelika razdrobljenost, ki jo potem najbolj občutijo posamezni vozniki in celotni kolektiv zaradi drobljenja sredstev. Zato so predlagali, da bi tako na občnem zboru sindikata prometa in zvez, kakor na ustanovnem občnem zboru tega strokovnega sindikata za področje Gorenjske morali predvsem načeti ta vprašanja in jih vnesti v nadaljnji delovni program. Na delovni konferenci so razen izvolitve delegatov za občni zbor občinskega sindikalnega sveta sprejeli tudi delovni program sindikalne organizacije za prihodnje leto. Iz programa je razvidno, da se bo sindikat oziroma njegovo vodstvo v Creini tudi v prihodnje zavzemalo za reševanje vseh pomembnih vprašanj, ki zadevajo zaposlene — člane sindikata — v podjetju. A. Ž. MEDVODE — V počastitev 25 letnice smrti narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta je bila v nedeljo (9. novembra), pred spomenikom padlih borcev v Pirničah žalna komemoracija, številnim občanom in borcem je o življenju narodnega heroja Staneta govoril generalpodpolkovnik Stante Petcr-Skala. V programu so sodelovali recitatorji in pevci osnovnih šol, invalidski pevski zbor iz Ljubljane, pihalna godba iz Medvod, igralec Janez Rohaeck, gojenci strokovne šole za NZ iz Tacna in vojaki garnizije Šentvid. Delegacije zveze združenj borcev NOV pa so položile vence k spomeniku, na grobnico narodnih herojev v Ljubljani in k Stanetovi rojstni hiši. F. Rozman G ŽELITE ZASTONJ I 1 OSEBNA AVTOMOBILA FIAT «50 R ali eno od 200 nagrad ■ I N POTEM VARCUJTE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov: • VEZANIH HRANILNIH VLOG • DEVIZNIH RAČUNOV _ # IN VARČEVALCEV (ZA STANOVANJE) s POGOJ: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok dveh let ali vloga 2000 din vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dveh let dalje za stanovanjske varčevalce. Prvo žrebanje Je bilo 13. avgusta 1969 v Tržiču. :J6')SXBBH| Drugo žrebanje bo n. Februai |a 1>70 v Kranju. W A m BLED — JESENICE — KRANJ — TR2IC — RADOVLJICA — SK. LOKA IKREDIT N *. BANKA ZDRUŽENO PODJETJE »TRANSTURIST« ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta delovna mesta: L PRAVNIKA — delo v pravni službi, 2. VODJE FINANČNO ANALITSKEGA ODDELKA in 3. VODJE ORGANIZACIJSKO TEHNIČNEGA ODDELKA — za delo v direkciji hotelirstva 4. OBRATOVODJE ŽIČNIC v izgradnji na Starem vrhu Pogoji: Pod točko 1 diplomirani pravnik Pod točko 2 višja izobrazba ter vsaj 10 let prakse v finančni stroki. Pod točko 3 visoka strokovna izobrazba in organizacijska sposobnost z 10-letno prakso ter znanjem tujega jezika, Pod točko 4 VK delavec kovinske stroke. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba do vključno 27. 11. 1969. Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije, Škof ja Loka razpisuje zaradi poteka štiriletnega roka po prvem odstavku 33. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih DELOVNO MESTO SEKRETARJA. Za razpisano delovno mesto se poleg splošnih zahtevajo še naslednji posebni pogoji: 1. pravna ali ekonomska fakulteta I. stopnje in 3 leta prakse, ali ekonomska srednja šola in 5 let prakse ali popolna srednja šola in 8 let prakse 2. da zoper kandidata ni uveden preiskovalni postopek 3- da kandidat ni obsojen za kazniva dejanja, ki so našteta v 55. členu temeljnega zakona o podjetjih in v 43. členu temeljnega zakona o zavodih. Poleg vloge s kratkim življenjepisom mora kandidat predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, o dosedanji zaposlitvi v obliki izpiska iz delovne knjižice, Potrdilo o nckaznovanju, potrdilo, da ni v kazen skem postopku, navede pa naj tudi čas, ko bi lahko nastopil delo. Kandidati uaj vložijo prijave v roku 15 dni od ob-i;,ve te^a razpisa. Na ovitku naj bo oznaka »Za ia/ Pisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh od izteka razpisnega roka. Stanovanje ni na voljo. Ločiti slabe in dobre gozdove Ocena javne razprave o gospodarjenju z gozdovi, ki se je pretekli mesec končala tudi v jeseniški občini, je pozitivna, saj so lastniki gozdov in drugi, ki so sodelovali v razpravi, zastopali realna stališča, takšna, kakršna je predlagal tudi republiški izvršni svet. Poudarili so, naj se politika gospodarjenja z gozdovi uskladi z interesi družbe, kar je obenem tudi znamenje, da je udeležencem razprave dosedanja problematika gospodarjenja z gozdovi dobro poznana. Večina udeležencev razprave je menila, da je prosta prodaja lesa perspektiva le za nekatere, za večino pa bi bila udarec. Nekateri so res pričakovali, da bo razprava krenila v nasprotno smer, vendar se ta predvidevanja niso uresničila. Ko so na razpravah obravnavali problem financiranja enostavne in razširjane reprodukcije v gozdovih, so udeleženci predlagali, naj bi se slabi in neperspektivni gozdovi izločili iz novega zakona o gospodarjenju z gozdovi. S tem bi odpadla bojazen, da bi se srodstva za iazširjeno reprodukcijo zlivala tudi v podtočja, kjer gozdarstvo nima prihodnosti niti ob največjih vlaganjih. Odpadle bi nerentabilne investicije, v zakonu predpisana gozdarska in nadzorniška služba, kar bi gozdnim gospodarstvom znižalo režijske stroške. V novih predpisih je treba natančno določiti način zbiranja in trošenja sredstev za razširjeno reprodukcijo. Gozdovi so bogastvo celote družbe, zato naj bi v sklad za razširjeno repro-dukcijo vlagala tudi (lesnopredelovalna podjetja, v skrajnem primeru pa celotno gospodarstvo. Polovica gozdov, s katerimi upravlja GG, je last zasebnih kmetov, ki pa imajo v samoupravnih organih go zdarskih organizacij premalo besede. V primeru odločanja o ceni lesa pa to ugotovitev lahko posplošimo na samoupravne organe Gozdnih gospodarstev, saj je cena še vedno preveč odvisna od povpraševanja na trgu. Prav tu bi morali imeti samoupravni organi večji vpliv. Udeleženci javne razprave so zagovarjali sprostitev trgovine z lesom, vendar ne do take mere, da bi se na trgu pojavila anarhija. Prodaja mora biti organizirana. Les naj še vedno odkupujejo Gozdna gospodarstva, le-ta pa naj bi ga prodajala najboljšemu ponudniku! O zakonodaji, ki naj bi urejala gospodarjenje z gozdovi, je imela razprava v jeseniški občini naslednje mnenje: zveza naj sprejme načelna določila, podrobnosti pa naj urejujejo republiški zakoni. J. Košnjek Pred razpletom Vse kaže, da se bo nič kaj prijetna zadeva glede cen mesa, mleka in sladkorja, ki je Tržičane razburjala ves pretekli teden ali dva, uredila po 15. novembru. Odborniki > bodo na seji občinske skupščine skušali najti rešitev, kako ugoditi zahtevam po zvišanju cen, ne da bi bili — vsaj tako kot je bilo nekaj dni z mesom — prizadeti i potrošniki. L. M. O sanaciji tovarne Runo V četrtek se bodo v Tržiču zbrali predstavniki tovarne Sava in tovarne Runo, da se bodo dokončno odločili o načinu sanacije tovarne. Sestanku bosta prisostvovala tudi predsednika občinskih skupščin Tržiča in Kranja, vabili pa so tudi direktorja gorenjske kreditne banke ter člana republiškega izvršnega sveta Rina Simonettija. L. M. Pred združitvijo blejskih hotelov V ponedeljek je bila na Bledu skupna seja delavskih svetov hotelov Toplice, Jelovica, Krim in Lovec. Na seji so v živahni razpravi ugotovili, da bi bila le enotna oziroma večja gostinska organizacija lahko deloma kos nekaterim investicijam za hitrejši turistični razvoj Bleda. Zato so se sporazumeli, in imenovali komisijo, ki bo pripravila osnutek statuta novega podjetja, v katerem bi bili združeni omenjeni štirje hoteli. Predvideno je, da bi bil referendum o združitvi že letos in da bi novo podjetje začelo poslovati že s 1. januarjem. Na seji so tudi menili, da bi šolo v hole« u Krim morali izvzeti iz te združitve in jo preimenovati v samostojen zavod. A. 2. NOVO ZNIŽANO Brezobvezno vas Pletenin, perila, že 8a drobnega tekst "»'vikiuIi cenah '''eseinova 11. V ELITA KRANJ, V POSLOVALNICI MAJA, PREŠERNOVA 11: ženski moher puloverji v osmih barvah, ženski in moški puloverji, šetland. V POSLOVALNICI MAJA, PREŠERNOVA 11: ženski ln moški elastični pullji od 39 din dalje. vabimo na ogled velike zaloge nskih blu/. rokavie, rut in ostale- iin iga blaga po najnižjih In kofl v poslovalnici MAJA. Kranj, Kranj £0* Na Češnjicl v Selški dolini gradi Petrol novo bencinsko črpalko, ki bo v primeru lepega vremena končana do dneva republike, 29. novembra. Izvajalec gradbenih del je SGP Tehnik iz škofje Loke. — Foto: F. Perdan Težko breme napak v preteklosti V tržiški kmetijski zadrugi računajo, da bodo letošnje poslovno leto končali brez izgube Tržaška kmetijska zadruga Je pred letom zašla v težave. Posledica tega je bila prisilna uprava, ki jo je tržiška občinska skupščina uvedla na začetku novembra lani. Novemu vodstvu zadruge je uspelo, da so ustanovo v enem letu vsaj za silo izkopali iz težav ter nadoknadili tisto, kar je bilo v preteklosti zamujeno. Dokaz za to je ugotovitev, da bodo letošnje poslovno leto kljub pomanjkljivostim v preteklosti končali brez izgube. To je obenem tudi rešitev pred likvidacijo. 1 Zadruga obsega področje tržiške občine, na katerem je okrog 300 kmetov, od teh jih je 50 v kooperacijskem odnosu z zadrugo. Kooperacij ske pogodbe se v večini nanašajo na pridelovanje in odkup zelenjave ter proizvodnjo in prodajo mleka. Le redki so tisti kmetje, ki v kooperaciji redijo pitano živino. Za to je več vzrokov. Področje tržiške zadruge je živinorejsko ekstenzivno. Vzreja živine ni velika in tudi mleka je manj. Včasih so v zadružnih zbiralnicah zbrali toliko mleka, da so pokrili 30 odstotkov tržiške potrošnje, sedaj pa komaj 10. V občini sta dve zbiralnici, v Kovorju in v Krizah, ki ne Ustrezata predpisom o urejenosti zbiralnic. Posebno po J. aprilu letos, ko bodo za- čeli veljati novi, še bolj ostri predpisi o opremljenosti zbiralnic. Stroški za zahtevano opremo ene zbiralnice znašajo skoraj 30.000 dinarjev, ki bi jih zadruga iz svojih stroškov le stežka pokrila. Da bi povečali proizvodnjo mleka, je vodstvo zadruge sklenilo v zimskem času organizirati posebna predavanja o sodobni živinoreji in ' proizvodnji mleka. Obiskali bodo tudi vse kmete in jih seznanili z dosežki na tem področju doma in v svetu. I Pri tem jim bodo pomagali i strokovnjaki, ki jih na Go- I renjskem ni malo. Pridelek, ki je zadrugi omogočil, da bodo letošnje j leto končali brez izgub in se ' s tem rešili likvidacije, je ze-! lenjava, za katero so na področju tržiške kmetijske za-I druge izredni klimatski pogoji in tudi kmetje imajo z gojenjem tega pridelka že precej izkušenj. Letos so jo od kmetov odkupili za 35 odstotkov več kakor lani, nekaj pa so jo pridelali na svojih površinah. Drugo leto jo bodo še več, saj so pogodbe s kmeti kooperanti že sklenjene, prav tako tudi s trgovskimi podjetji. Zadruga ima okrog 90 hektarjev lastnih njivskih površin. Razen zelenjave pridelujejo še ribez, pivovarniški ječmen, katerega so zaradi Kmetijski nasveti Zaostajanje moiznosti 1 Ponekod v kmetijsko razvitih deželah računajo, da je reja krave-molznice donosna le, če ima najmanj 4.000 litrov mleka na leto in če da vsako leto po enega teleta. Koliko je pri nas še krav, ki dosegajo mnogo manjšo mlečnost? Vzroki za tO so razen v pomanjkljivi odbiri primernih pasem in donosnih živali tudi v zunanjih okolnostih: od nepravilnega krmljenja pa do površne molže, najbolj zahtevnega opravila v hlevu. O Velja pravilo: čimveč |a molznost — temvečja donosnost. Žival porabi približno enako količino vzdrževalne krme, rej-skega dela in nekaterih drugih izdatkov, ne glede na to, če ima malo ali veliko mleka. Rejci vedo, da ima žival največ mleka nekako mesec dni po telitvi in da je treba narediti vse, da bi visoko mlečnost žival tudi zadržala. Govorimo o mlečni vztrajnosti, ki je odvisna od lastnosti živali, še bolj pa od krmljenja in zdravstvenega varstva. Prav pogubno je vplivalo na mlečnost v marsikaterem družbenem hlevu vnetje vimena (mast it is), zaradi katerega je mlečnost nagloma padala. K. i je mnogih obolenj kriva nestrokovno opravljena strojna molža, še nekaj besed o tem. Zagotovo je, da bo vslcd vse dražje delovne sile tehnično vse bolj popoln molzni stroj zamenjal roke tudi v kmečki reji, pa četudi ima Stroj nekatere pomanjkljivosti. Bolje bi bilo reči, da imajo pomanjkljivosti ljudje, ker premorejo premalo znanja in so premalo vestni pri delu. 0 Prav zaradi nepravilne molže se mlečnost lahko zmanjša celo za tretjino in še več. Neizurjeni molzačl, ki ne upoštevajo, da traja izločanje mleka le nekaj minut (6—7), puščajo sesalne gume predolgo na seskih vimena in s tem Izzovejo vnetja. To je celo bolj nevarno, kot puščanje mleka v vimenu, ki je i a/en nehigienc v hlevu eden izmed pomembnih povzroči teliev mastitisa. i m prav nič preveč pri tem delu — molži in oskrbi molznic ponoviti, da je človekovo znanje ter njegov odnos do živali odlik ilne i šega pomena od same tehnike. Tudi najboljši ; troji lahko v rokah neustreznega človeka naredijo več Škode kot koristi, saj delajo z živimi bitji in ne mrtvimi stv-rmL OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli * postrvmi In speclallteta-mi na žaru. Lep pozdrav In nasvldenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzinl N. 7/5, telefon N. 37-636 Rudnine In I iza vos i goveda kvalitete prodali po ugodni ceni laški pivovarni, pšenico in krompir. V prostorih bivše vojašnice v Križah pitajo tudi piščance za agrokombi-nat Emona v Ljubljani. Letos so jih vzgojili in prodali veliko več kot lani, tako da pri tem »artiklu« ne bo izgube. Pridelek krompirja je bil srednje dober, saj se na izčrpanih in zatravljenih njivskih površinah pridelati več ni dalo. Edino področje, kjer se bo poslovno leto tržiške kmetijske zadruge končalo z izgubo, so planine. Imajo jih sedem: na pobočju Košute, na Javom iku in Korošici. Ob tri-četrtletnem obračunu so zabeležili 17.000 dinarjev ugube zaradi visokih stroškov vzdrževanja planin in objektov na njih ter nizkih pristojbin kmetov, ki pasejo živino v teh planinah. Skušali bodo najti ustrezne rešitve, približne takšne, za kakršne so se odločile sosednje občine: s j planinami naj upravljajo vaški sveti kmetov, ki planine j uporabljajo. Vedo pa, da I takšen predlog pri prizade-j tih kmetih ne bi našel ugodnega odmeva. Izdelani so že ureditveni načrti za planine in gozdove, ki spadajo v ; njihov sklop. Seveda so bili ' vezani s precejšnjimi denar- I nimj izdatki. I Kmetijska zadruga v Trži- ! i ču se je izkopala iz težav kljub nelepi dediščini iz preteklosti, dolgovom in spo- | roni. V enem letu trdega dela pa se seveda ne da popraviti vsega. i J. Košnjek Rudnin ne potrebuje organizem kot neposreden vir energije, vendar so za normalno presnovo osnovnega pomena in njihovo pomanjkanje lahko bistveno zmanjša proizvodnjo ali pa, celo privede do težkih bolezenskih stanj. V živem organizmu je vsaj 29 elementov. Glede na to, ali potrebuje organizem večjo količino določenega elementa, govorimo o makro-elementu (kalcij, magnezij, natrij, kalij, fosfor, žveplo, klor in železo), rudnine, ki jih potrebuje organizem le v zelo majhnih količinah ali sledovih, pa imenujemo mikroelementi ali sledovne rudnine (baker, kobalt, mangan, cink in jod). Vloga teh snovi je v organizmu praviloma mnogostranska, vendar pa so soli kalcija in fosforja potrebne predvsem za izgradnjo okostja in zob, natrij, kalij in klor pri uravnavanju ozmotskega tlaka in pri umerjanju acidobazičnega ravnotežja telesnih tekočin, medtem ko so soli kalcija, kalija, magnezija in natrija potrebne tudi za normalno vzdražljivost in ritmiko srca, gladke in skletne mišičnine ter živčevja itn. Pomanjkanje železa pa vodi v slabokrvnost. Organizem potrebuje rudnine predvsem v času intenzivne rasti, v gravidnosti in v laktaciji, tj. v kritičnih obdobjih živinoreje. Do pomanjkanja rudnin pride najčešće konec zime in v zgodnji pomladi, ko je krma revna tudi z vitamini. Na pomanjkanje omenjenih snovi reagira organizem lahko v nekaterih primerih specifična in zboli za določeno boleznijo, lahko pa so bolezenska znamenja manj značilna In so bolj splošna, kažejo pa se v neješčnosti (ob eventualnem pohlepnem lizanju raznih predmetov), apatičnosti, v padu produkcije (zaostajanje v rasti, pidlc mk,nosti) in reproduktivnih sposobnosti. Razmeroma pogosto zbolijo krave visoko proizvodnih kvalitet, z znaki bolezenskega pohlepa po različnih * no veh, za katere še zdrave in ustrezno krmljene živali ne zmenijo. Pojav imenujemo lizavost ali alotriofagia, eden najpogostejših vzrokov lizavosti pa je pomanjkanje natrija, ki je sicer v organizmu v ravnotežju s kalijem. Dejstvo, da je mineralna sestava krme na Slovenskem zelo j revna glede na natrij (je pa v njej obilo kalija), nas sili i na razmišljanje o tem problemu. Odvečni kalij se namreč izleča iz organizma, s seboj j pa potegne še natrij in tako i ima nepravilno razmerje ka-I lija in natrija v krmi dvakratno neugoden učinek: Organizem prejme premalo natrija na kilogram zaužite krme, poleg tega pa se natrij prekomerno izloča iz organizma. Na izgubo natrijevega klorida pa je vezana še izguba vode. Lizavost ni huda bolezen in mine razmeroma hitro ob pravi prehrani. Vendar pa privede lahko pohlep po tujkih do tega, da živali požro trde in koničaste predmete (žeblje), ki se zabodejo v steno kapice, kar običajno privede do omejenega ali pa splošnega vnetja potrebu^ni-ce. Bolezen zdravimo glede na vzrok, vsekakor pa je treba bistveno spremeniti obrok hrane in pokladati primerne soli. V ta namen se lahko dobi mineralne zmesi (npr Bovisal). ki imajo vse pomembnejše makro- in mikroelemente, pogosto pa pomaga že kuhinjska sol (30— 50 g na dan) ali pa mešanica Tho-masove žlindre in kuhinjske soli v razmerju 2:1 (60—100 g dnevno). Vsekakor je treba skrbeti tudi za pravilno gnojenje travniških površin in ne smemo pretiravati s kalijevimi gnojili. Ugotovitve kažejo, da gnojenje s čilskim solitrom, ki ima 25 % natrija (400 do 500 kg na hektar), deloma popravi stanje. Živinorejski obrati pa naj skrbe za vsakodnevno pokladanjc mineralne mešanice, kar velja še posebno za zasebni' kmetovalce. dr. Havdek S. wm V kranjskem zimskem bazenu se lahko kopljemo v sredo OO 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v četrtek in petek od 15. < ° 19. ure, v soboto od 9. do 13.30 in od 15. do 19. ure hi v nedeljo od 7. do 19. ure. GLAS * 5. STRAN Na platno preneseni motivi iz starih ljudskih pripovedk V katailogu, ki so ga pred letom ob otvoritvi prve samostojne razstave likovnice Grete Pečnik izdali v Piranu, piše, da bodo prizadevnost, neposrednost in talent umetnice gotovo kmalu zapaženi — čeprav sta popularnost ter kvaliteta jugoslovanskega naivnega podobarstva dosegli zavidljivo visok nivo. Danes lahko ugotovimo, da se pisec omenjenih vrstic ni motil. Slikarka je že postala znana. Njena dela, ki so trenutno razstavljena v galeriji Prešernove hiše Kranj, odlikuje izreden čut za risbo in barvo. Gosta pritegne tudi samosvoj, nevsakdanji izbor mo- tivov. LLkovnica — sprva veren opisovalec rodne Štajerske m tamkajšnjih prebivalcev — je namreč sčasoma začela upodabljati prizore iz ljudskih pripovedk ter pregovorov. Uporabna olje, slika pa na steklo, lesonit in platno. Greto Pečnik so letos povabili v Trebnje, slovenski center naivne umetnosti, kjer je bil — po vzoru slikarskih kolonij — desetnevni tabor samoukov Ln kjer si je nabrala novih izkušenj. Pečnikova, rojena v Oplot-nici pri Slovenskih Konjicah, že 15 let živi in dela v Pira- Nova posebna šola Posebna osnovna šola iz Škofje Loke bo dobila nove prostore. 340 m- koristne površine bo omogočalo uporabo sodobnih metod pri njihovem delu. t V preteklem šolskem letu je bilo na šoli šestdeset učencev, razporejenih v pet oddelkom Nekateri izmed njih so opravljali tudi 14-dnevmo prakso v loških podjetjih. Pedagoški delavci, ki ugotovijo do'> ive pri posameznih učencih, pa večkrat naletijo na precejšnje nerazumevanje pri starših teh otrok. Roditelji se boje, da bo njihov otrok, ki bo obiskoval posebno šolo, deležen posmeha in zaničevanja okolice. Takšno stališče pa ni utemeljeno, saj se na spričevalu sploh ne vidi, kakšno šolo je učenec obiskoval in je mjegov končni izkaz enakovreden osnovnošolskemu. Gojenec pa je deležen posebne pozornosti, ki mu omogoči samostojtnost v poznejšem življenju in uspešnost zlasti v praktičnih poklicih. A. Igličar _ *RAJMJSKI »HLAPCI« V RADOVLJICI IN NA BLEDU °kviru rednega abonmajskega sporeda gledaliških in sobot priivdi,cv v Radovljici in na Bledu bo v petek in Kn P V lcn dveh krajih gostovalo Prešernovo gledališče iz aSar«A dlamo Ivana Cankarja HLAPCI. Tako b0 tudi to Občini .razcn poklicnih, ki redno gostujejo v radovljiški prograrn^1 'S*>cva'° po cno predstavo v letošnji abonmajski alj^ania Hlapci že dolgo ni bila na programu v Radovljici Posch^- lI' zato k° zanjo nedvomno precej zanimanja. Pred t Pa V Uvedbi kranjskih gledališčnikov, ki so s to nern's avo dosegli velik uspeh pri domačem občinstvu, obc-lestiv ^J3 S° z nJ° zascdli prvo mesto na jugoslovanskem ob oalu amaterskih dramskih skupin. V petek. 14. novembra. Venib 0Smin zvCcer bodo igrali v Radovljici, v soboto, 15. nora, v istem času pa na Bledu v festivalni dvorani. B. Je St?VTP0VAN,E KUI TlJRA — TURNEM - V Radencih turi ° Irnmi'' teden zanimivo republiško posvetovanje o kul-s p ' turizmu. Pripravila ga je turistična zveza Slovenije V/Postam|Znim' kulturnimi ustanovami z namenom, da bi mom - V ^ar najboljše sodelovanje med kulturo m turiz-fievabl^islu,r,no korist obeh panog, predvsem pa za vklju- Jc kulturnih objektov v turistično ponudbo, logov* v?^yetu Je b''° izrečenih tudi vrsto spodbudnih pred-kultUr ^ct' drugim naj bi občasno srećavanje turističnih in in sv. delavcev postala stalna oblika izmenjave izkušenj rc*eva J?06?8 sodelovanja v turističnem progi amiranju in bj c ' m ^e'vilnih vprašanj, ki zanimajo obe strani. Le tako čili ustvariti kar najboljše osnove za razmah kul- Pet desetletij skupnega življenfa Franc in Frančiška Golja iz Cešnjice v Selški dolini sta v soboto sredi številne družine praznovala zlato poroko t u m c2a turizma. , TRilc Pred kratkim je na Delavski oniverti J Trtfcu *a^la delati dopisna ekonomska srednta sola v okvM f;n'sne delavske univerze v Ljubljani. Za vp*i Je VladMO l/redno zanimanje,, saj je letošnji vpis prv. po štn.h icim . Z "ovim šolskim letom se je laćali tud, del.,x,rtUka sola ^»ko-strojne stroke. Za telo, ki je letos ^»UjgJJ u.;,,,,,,, |e ^ velHco ^upanje. V'»^J™^ £ največ poudarka na organizaciji dela. Na,vec »nlmanj? ^/»'»enjen.....i„ ,, i„|.. v podjetju Avtopromota, kj« sj I* V,,|salo v šolo 6 slušateljev. Franc in Frančiška Golja sta se drugič poročila. Drugič, petdeset let po prvi, uradni poroki. V soboto sta na loški občinski skupščini drug drugemu nadela zlata prstana. Sredi številne družine, sredi vnukov, prijateljev, pred istimi pričami, kakor pred petdesetimi leti. Franc pri 78 letih, Frančiška pri 75. Tudi svatovali so. V Sorici, prav tam, kjer so pred petdesetimi leti plesaii in vriskali. Tudi »ženin in nevesta« sta zaplesala svoj »solo«. Bolj počasi seveda, a šlo je. »Bolehen sem, mi je pripovedoval oče Franc. Nekaj dni pred zlato poroko me je prijelo, tako da sem že mislil, da s poroko ne bo nič. Pa sem se popravil, vsaj toliko, da ženitovanja ni bilo treba prelagati. Mama je boljšega zdravja. Rada kuha in k^je-kljp, če pa ima čas, pa najraje posedi pri kavici. Jaz pa berem časopise. Od prve do zadnje strani jih preberem.« Do kruha sta spravila sedem otrok. Rodilo se jima je sicer deset otrok, a so trije umrli. Hčerka takoj po rojstvu, prvi sin je padel, drugi pa se smrtno ponesrečil. Zlatoporočenca sta mi pripovedovala o prehojeni skupni poti. Oče je vsa leta de- j il na žagi in preživljal šte- j vilno družino. Med prvo svetovno vojno je bil štiri leta j vojak in je bil na »vseh frontah, kar jih je imela stara AvstrVa.« Mati je negovala ognjišče in dom ter vzgajala otroke. Se danes se najraje spomni dneva, ko so stanovali še v Davčti. Za njihovo hišo je tekla hudourni- j ška struga. Med nekim nalivom je prihrumela voda in dobesedno zalila hišo. Družina se je rešila skozi strelio. Sin Janko je bU takrat še ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 13. noveml^ra. ob 16. uri za gimnazijo Kranj, ob 19.30 za red KO-I I KM VI I. E. Albec: VRT, gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane PETEK — 14. novembre, ob 16. uri za red DIJAŠKI II, ob 19.30 za red KOLEKTIVI II. E. Albec: VRT, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, ob 19.30 I. Cankar: HLAPCI, gostovanje v Radovljici majhen in ga je mati v predpasniku odnesla na piano in tako rešila pred valovi. Ob slovesu smo zlatoporočenca vprašali, kaj bi svetovala mladoporočencem. »Samo eno. Skromno in pošteno življenje.« Tudi mi imamo samo eno željo: Franc iin Frančiška Golja, obilo zdravja in še veliko let! J. Košnjek Kranj CENTER 12. novembra angl. barv. CS film VRNITEV IVANA HOA ob 15. uri, premiera amer. barv. CS filma KOMEDIJANTI ob 17. in 19.30 13. novembra amer. barv. CS film CHABASCO ob 15. uri, amer. barv. CS film KOMEDIJANTI ob 17. in 19.30 14. novembra sov j. barvni film ANA KARENINA ob 17.20 in 19.40. Film se predvaja po sistemu TODD-AO SUPER PANORAMA 70 mm. Kranj STORŽIĆ 12. novembra amer. barv. film VROČA NOC ob 16. uri, angl. barv. CS film VRNITEV IVANA HOA ob 18. in 20. uri 13. novembra amer. barv. film VROČA NOC ob 16. uri, amer. barv. CS film CHABASCO ob 18. in 20. uri 14. novembra švedski barv. film FREDDIE — ROKE KVIŠKU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 14. novembra amer. barv. film TOBRUK ob 17. in 19.30 Kamnik DOM 13. novembra amer. barv. CS film ZLATA PUŠČICA ob 17.30 in 19.30 14. novembra amer. barv. 03 lil m ZLATA PUŠČICA ob 17.80 in 19.30 Radovljica 12. novembra i tali j.-špan.-rem. film OPERACIJA SAN-GONNARO ob 18. uri italij. barv. CS film ŽELEZNI KAPETAN ob 20. uri 13. novembra amer. barv. CS film VERA CRUZ ob 20. uri 14. novembra italij. barv. Hm ŽELEZNI KAPETAN ob 20. uri škof ja Loka SORA 12. novembra angl. barv. film NIHČE NE MORE POBEGNITI ob 18. in 20. uri 13. novembra amer. film STEZE SLAVE ob 20. uri 14. novembra amer. film STEZE SLAVE ob 18. in 20. uri Bled 12. novembra franc. barv. film VELIKI MOLN ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 12. novembra franc. barv. film MANON 70 13. novembra amer. barv. film TARZAN NA VELIKI REKI 14. novembra italij.-franc. barv. film GLAVA DRUŽINE Jesenice PLAVŽ 12. novembra amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI 13. —14. novembra amer. barv. CS film POGUBA HIŠE USHER Žirovnica 12. novembra amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA Dovje-Mojstrana 13. novembra amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA Kranjska gora 13. novembra franc. barv. film MANON 70 Kamnik DUPLICA 12. novembra amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 19. uri 13. novembra amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 18. uri L. □ ... in potem sta se princ in princesa poročila ter živela dolgo nesrečno in nezadovoljno ... Premalo oddiha Po cenitvah mednarodne družbe za boj proti srčnemu infarktu je bilo od leta 1930 do danes po vsem svetu okoli 30 milijonov žrtev infarkta. Napad pa jih je preživelo okoli 20 milijonov. Pri infarktu namreč ne gre za bolezen, pač pa za proces, ki se postopoma razvija. Strokovnjaki menijo, da infarkta ne povzroča samo rejenost ali pretirano kajenje ali prevelika količina holestrina v krvi. Vzrok številka ena te civilizacijske bolezni naj bi bila preobremenjenost modernega čJoveka in pa pomanjkljiv oddih. Na drugi strani zemeljske oble Medtem ko se pri nas pripravljamo na zimo, je na drugi strani — v Braziliji — pravkar minila. Posebnega mraza ni bilo, saj je bila najnižja »zimska« temperatura le 22 stopinj nad ničlo. Na področju Rio de Janeira že poročajo o hudi vročini, čeprav pravega poletja še ni. Živo srebro se je namreč povzpelo že na 40 stopinj. Lahko je biti zapornik — na Švedskem Švedsko pravosodno minstrstvo je izdalo uredbo, da se smejo zaporniki udeleževati raznih nagradnih natečajev. Pri tem pa velja samo ena omejitev: kdor bi izžrebal brezplačno krožno potovanje, ne more na pot. Za zaščito voda Kanada pripravlja za drugo leto stroge kazni za vse, ki bi jezersko in rečno vedo zastrupljali z industrijsko odplako. Po predlogi! zakona, o katerem razpravlja parlament, bodo znašale denarne kazni od 5000 dolarjev navzgor. Predvidevajo tudi stalno kontrolo nad pralnimi praški in čistili v gospodinjstvu, saj je škoda zaradi i/liva detergentov v reke prav tako velika. anj zakonov brez otrok Statistični podatki /brani v zadnjih letih kažejo, da je posebno v evropskih deželah vse manj zakonov brez otrok. Ce bi prime jali podatke / 1911. letom, bi se pokazalo, da je bilo takrat v evropskih deželah kar 30 odstotkov zakoncev brez otrok, medtem ko je leta 1968 odstotek zakoncev brez naraščaja padel na 15. Kar pa je še bolj zanimivo; povečalo se je tudi itevilo zakOIIOV t več kot dvema otrokoma za deset odstotkov v petdesetih letih. Rešitev sobotne križanke 1. ALMIRA, 7. BRKINI. 13. TILNIK, 14.0IOKAR, 15. TRATO, 16 BRIGADA. 17.KACE, IS. NEON, 19. RAK, 20. RIJAVEC 23. ABA, 26. LETO, 27. EMIR 31. TODLOGA. 33. PLATO, 34. AKUTNO, 35 MOJCEJ, 36. CARDAS. 37. BREI1ME KRVOSES »Tako,« je dejala Geraldi-na, »zdaj pa kar naravnost. Povedala vam bom, kje bo treba ustaviti.« Vozila sta sredi gostega avtomobilskega prometa. Končno je po njenem navodilu krenil proti severu. »Zdaj pa vozite počasneje,« je rekla. Bedford je ubogal. »Ogledujte se zdaj po motelih. Dovolj daleč sva se peljala.« Medtem, ko je to rekla, sta se ravno peljala mimo motela, ki je bil že na prvi pogled videti precej umazan, zato je vozil Bedford dalje. Pol kilometra dalje sta naletela na drugega. »Kako pa bi bilo s temle?« je vprašal Bedford. »Ni slab. Zapeljite na dvor! Tu bova počakala.« »Kaj pa naj napišem na prijavnico?« Zmignila je z rameni. »To je vaša stvar. Jaz se moram brigati za vas, dokler ne bo zadeva urejena. Binnev je menil, da boste manj nervozni, če vam bom delala družbo.« »To Je vse lepo,« se Je nasmehnil Bedford,« toda jaz sem zakonski mož in se v take spletke ne spušč-tm.« »Kakor vam je drago. Saj bova samo čakala, v tem vendar ni nič hudega. Storite samo to, kar boste lahko zagovarjali pred svojo vestjo.« Bedford je stopil v poslopje. Lastnik motela se je smehljal in kazal pri tem svoje zlate zobe, rekel pa ni ničesar. Bedford se je prijavil kot S. G. VVilfred in pripisal kot bivališče San Diego. Med pisanjem je pripovedoval zgodbo, ki si Jo je v naglici izmislil. »Z nekaj prijatelji smo dogovorjeni, da se bomo tu srečali. PriSlI bodo Iz San Diega. Midva sva prišla nekoliko prezgodaj. Ali Imate prost dvojni bungalov?« »Seveda imamo. Pri nas se lahko nastanite, kakor želite.« »Rad bi imel dvojni bun-galovv z ločenima apartmajema.« »Potem morate plačati seveda dvojno ceno. Ce želite imeti samo en apartma, vam drugega rad rezerviram do šestih zvečer. Tega lahko potem najamejo vaši prijatelji.« »Ne, vzel bom vos bunga low« »To Je potem osemindvajset dolarjev.« Bedford Je že nameraval ugovarjati visoki eeni, potem pa Je zagledal v avtu plavo-lasko In si mislil, da Je pametneje ne spuščati se v dolge razprave. Položil Je osemindvajset dolarjev na mizo In prejel zato dvoje ključev. »Dvojni bungalov leži čisto zadaj. Poleg je tudi dvojna garaža. <>ba apartmaja pa povezujejo med seboj vrata,« i je dejal lastnik motela. Bedford se je zahvalil, Sel k avtu in ga zapeljal v garažo. »In kaj bo zdaj?« je vprašal. »Čakati morava tu,« je odvrnila Ge raj dina. Bedford je odklenil ena Izmed vrat bungalovva in spustil Gerry naprej. Bil je to ljubek, majhen apartma z dvojno posteljo, kotičkom za kuho, hladilnikom in zveznimi vrati, ki so vodila v prav tako urejen sosednji apartma. V obeh polovicah bungalovva je bila še toaleta in prha. »Bi radi imeli družbo?« Je vprašala Gerry. »Vi boste stanovali tu, jaz na oni strani,« je odvrnil Bedford. Očitajoče ga je pogledala in nato vprašala: »Ali imate potovalne čeke s seboj ?« Bedford je prikimal. Pokazala je na mizo in dejala: »Potem jih podpišite vdru-gič. kar je potrebno, če hočemo, da nam jih takoj izplačajo.« Bedford je odpri zadrgo na aktovki in segel po čekih. Za-giedal je revolver ob čekih. Popolnoma je bil pozabil nanj. Naglo je zasukal aktovko tako, da Gerrv ni mogla videti vanjo, in vzel iz nje čeke. Usedel se je za mizo in jih začel podpisovati. Gerrv je slekla jopico in se jela ogledovati v zrcalu. Končno si je ogledala noge in poravnala nogavice. S pogledom prek rame je rekla: »Nekoliko se bom osvežila.« Sla je skozi zvezna vrata v drugi apartma. Takoj nato je Bedford zaslišal pluskanje vode. Potem so se zaprla vrata, slišal je, kako se je odprl in zaprl predal in nato so se odprla zunanja vrata. Naenkrat je postal nezaupljiv. Odložil Je' nalivko in stopil v sosedni apartma. Gcraldina Je stala v modrčku, hlačkah hi nogavicah pred odprtim kovčkom. Ozrla se je, dvignila obrvi In vprašala: »Ste že podpisali?« »Ne!« Je dejal Jezno. »Slišal sem. kako so se odprla in zaprla vrata. Nisem bil prepričan, da se samo urejate.« Zasmejal.i se Je. »Sla sem samo po svoj kovček v avto. Bodite brez skrbi. Ne bom vam ušla. Toda podpišite raje svoje čeke do konca Mudi se!« Kazalo Je sicer, da se ga ne sramuje, vendar se nI vedla izzivalno. Samo vprašujoče ga je pogledala. Bedford Je zmeden ugotovil, da mu je njena postava izredno ugajala. Naglo se |e okrenil in odšel spet v svo jo sobo ter se posvetil podpisovanju čekov. Ko je končno vse opravil, je stopil k prislonjenim zveznim vratom: »Ali smem vstopiti?« »Ne bodite no tako boječi! Kar naprej!« Vstopil je v njeno sobo. Oblečena je bila sedaj v krilo iz gabardina, ki se je tesno prilegalo njenim čvrstim stegnom. Tenak, roza pulover je objemal njene polne prsi in širok pas je pod« črlaval njeno^vitko postavo. Bedford ji je izročil čeke. Natančno se je prepričala, če so vsi opremljeni z dvojnim podpisom, potem je pogledala na zapestno uro: »Za trenutek grem k avtomobilu. Ostanite tu!« Stopila je ven in zaklenila bungalovv od zunaj. Bedford je naglo potegnil iz žepa be-ležnico in napisal na listek tajno telefonsko številko svoje pisarne. Pogovore na tej številki je dosledno zmeraj sprejemala Elza Griffin. Pripisal je še: »Prosim, pokličite zgornjo številko in sporočite, da sem v hotelu »Miren počitek«. Potem je vzel iz denarnice bankovec za dvajset dolarjev, ga zganil, položil vanj listek, ga spet zganil in vse skupaj vtaknil v žep svojega telovnika. Nato je naglo stopil h Gerrvjinemu kovčku in se pripravil, da bi pregledal njegovo vsebino in tako morda ugotovil, kdo je pravzaprav ta ženska Toda kovček in popotna torbica s toaletnimi potrebščinami, vse je bilo popolnoma novo. V usnje so bile vtisnjene zlate črke G. C. Razen tega ni bilo ničesar, kar bi označevalo njeno poreklo. Zaslišal je njene korake na lesenih stopnicah pred bun-galovvom in se naglo odmaknil od kovčka na mizi. Takoj nato je odprla vrata »Iztaknila sem steklenico vvhiskvja, hočete požirek?« »Ob tem času nikoli ne pijem alkohola.« Prižgala si je cigareto, se pretegnila in sedla nato na posteljo. »Se precej dolgo bova morala čakati.« »Na kaj pa?« »Da bi se nič ne pokazilo. Brez mene tu ne smete ven.« »In kdaj se bom lahko spet posvetil svojim P°" slom?« »Ko bo vse končano. Ne bodite vendar tako nepotrp^ žljlvi!« Bedford je spet odšel v svojo sobo in se usedel v ne posebno pripraven naslonjač Minute so se vlekle kot ure. Vstal Je spet in šel k Ge-raldini. Ležala Je v naslanjaču in položila noge na stol. Kratko krilo Je po njenih lepih nogah zdrknilo daleč navzgor. »Ne vzdržim. da hi ves dan brez dela posedal tod okoli.« Je dejal nejevoljno. »Saj vem Je menda nit*'«" na tem, da bo vse v red«, ali ne?« »To že. saj bi se sicer ne bil spuščal v tO Kljub lemu pa mi ne pn«» na misel, potrpeti prav vse« »Ah, vi kisltca, čemu bi P ne krajšali nekoliko dolgega tata. Ostati morava tu K ntr Ka| časa Ali /nate Igra*1 kH ' le?« »Nekoliko« Kod Tomaža Godca iz Bohinfa (2) Mogoče bi se dalo celo ugotoviti, zakaj je leta Godec zapustil Bohinj. So ga k temu silile razmere - ali pa je bil vzrok v tedanjih nemirnih letih vojn, kmečkih uporov in turške nevarnosti? Z dokumentom, ki ga je napisal župnik Zupan v Le-skovici 11. 11. 1871, se je rod Godcev uradno zopet vrnil v Bohinj. Mogoče je prišel tja -* prej, vsekakor pa ne pred leti 1869—70. Izročilo pravi, da je bil Jurij vojak in da ie bil prijatelj starega Fer-kerja, ta pa ga je menda nagovorili k temu, da je vzel Zabregarjevo vdovo. Po letih sodeč sta bila Jurij Godec in stari Ferbar veterana iz dolgoletnih vojn na Laškem. Morala sta se videti tudi pozneje im ob eni izmed takšnih prilik je spravil Ferbar svojega prijatelja iz jaških vojn k Zabregarju, *jer se je pozneje poročil z vdovo. Iz papirjev je razvid-J*>i da je šlo ime »Jurij« pri Godcih iz roda v rod, zakaj tudi njegov oče je bil Jurij. Dokument iz Stare Oselice "i zanimiv le zaradi lepe pi-Save im pozdrava Mesarju, Qrnpak tudi zato, ker razkrila sorodstvo družin Guzelj in Godec. V njem sta še upo rabljeni stari besedi »novo-hišar« in »farnik«. Tretji dokument je verjetno iz nemirnih let in priprav na prvo svetovno vojno. Ker nisem imel druge možnosti, sem iskal med starimi knjigami, ki so se srečno ohranile skozi dve vojni. V roke sem vzel »Koledarček družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1872.« ki je bil tiskan leta 1871 v Celovcu. Iz seznama vdov je razvidno, da je bil v tistih časih na Bohinjski Bistrici za župnika Janez Mesar im Jerala Janez za duhovnega pomočnika. Jerala je vpisan ponovno pod št. 146 kot ustanovni član družbe. Župniji Stara Oseli-ca in Leskovica sta pod de-kanijo Loka. Kot člana sta vpisana tudi župnika Gogala Miha in Zupan Urh. V seznamu Leskovice je še Godec Jakob; verjetno je bil to Jur-jev brat. Iz knjig duš župnije Bohinjska Bistrica »Status ani-marum« 1849—59, 1860—70 iin 1885—96) je razvidno sledeče za hišo Bistrica št. 92 (Zabre-gar) in št. 117 (Zabregar, nova hiša, pozneje »Godec«): Rojstni mesec Jurija Godca v potrdilu župnije Lesko-vica je verjetno napačen, kajti povsod v knjigah je navedeno, da je bil Jurij Godec rojen 21. aprila (in ne julija) 1843. na Lazah št. 8 v župniji Leskovica. Jurij je vzel vdovo po umrlem Andreju Mencingerju (9. 12. 1813 — 1. 7. 1871) Uršulo Mencinger, rojeno Sodja (16. 9. 1835, Bo- SEINITA skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: 0 najkvalitetnejšo moko vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« @ vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni hinjska Bistrica No. 21. — 28. 6. 1890). Uršula se je še enkrat poročila, ker so jima umrli zapored vsi otroci, ki sta jih imela z Andrejem: Jože (18. 3. 1861 — 22. 6. 1865) Valentin (12. 2. 1866 — 30. 7. 1867) Janez (19. 8. 1868 — 2. 11. 1869) Tomaž (12. 10. 1870 — 18. 12. 1870) V tistih letih je bila tudi pri drugih družinah v Bohinju izredno velika umrljivost otrok in starih ljudi. Poroka med Jurijem Godcem in vdovo Uršulo Mencinger, roj. Sodja, je bila sklenjena 26. 1. 1873. Iz tega zakona sta bila dva sinova: Janez, rojen 20. 12. 1873 (pozneje duhovnik v Gorjah), in Franc, rojen 5. 10. 1875. Iz prejšnjega Zabregarjeve-ga rodu so v župnijski knjigi »Status animarum« vpisani še sestri in brat Andreja Mencinger: Tomaž Mencinger (21. 12. 1840—9. 6. 1867) Marija, rojena 1. 11. 1834, ki se je leta 1860 omožila na Kamnje št. 21 (k Martinov« cu), in Jožefa, roj. 2. 3. 1843, ki se je omožila na Bistrico št. 81 (h Karietu). Po Uršini smrti (28. 6. 1890) se je Jurij Godec oženil v drugo. Vzel je Nežo Rozman, ki je bila rojena 24. 12. 1864 na Lazih. Z njo je imel kar deset otrok, vendar jih je sedem zgodaj umrlo: Frančiška (roj. 26. 2. 1894) Gertruda (23. 2. 1895 do 26. 3. 1898) Julka (13. 2. 1896 do 11. 5. 1898) Jože (roj. 2. 3. 1897) ,' Blaž (roj 1. 2. 1899) Valentin (9. 2. 1900 do 21. 5. 1900). Joža Čop (Naprej prihodnjič) Gorenjski kroji in ljudje Razčestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZČESTJA) IV. DEL 50 vsc £ ° bi Pisal, ko pa je na Bavarskem bila bol^ ni'da'"^a taka zmeda. Morda bo zdaj repuhfL S° ana8a-' socialisti in oklicali svojo bodo Morda bo zdaj red. če se seveda DC Beri" Z°lH ' zap°dili nad Bavarsko z vojskami iz vi.iMiilrna -e čudno zbegana. Take Slavko še ni Vldel nikoli. »li *fau muim'* sc J' nuidi, potem pa se domi-leiie T ŠL pi,k,L/al 'P1 ifievala za drugo trime-»Odr- k° 83 Ji Slavko Pokaže, je navdušena: lja ' -'-opet odličen,« ga objema in poljub- --tkorV!u Pa M "-amino navdušenje zdi čudno, 1 da mami n.« r».-;i.-. ■» u,a -'U bogveodkod »Po »Ni mami ne prihaja i/ srca. »osim sem nate! Resnično ponosna!« "'Na za kaj, mama,« ostaja Slavko skromen. ra/v"^1.mai>">)a ladodarnost z denarjem ga ne dcnar/nni! Kupi si v -driji, kai ti pOafeBft. Ta K Uoj Samo tvoj.« **>tonj ,b°'n Ka P<>rabH. Za šolo bo. Šolanje ni »N«> I r, ,r8ovi /a ^'-"Me bom /e zaslužila, čeprav drag na gre tako, kakor bi si želela. Vse je * • *a ljudi predrago.« Va'i,"'v'Klls' l" Shuko pogleda. > llianiti mora- «e, '"'aniti,. pravi fttefl in gleda nekam pred jih i; C,Pa i,lla anuiceae in sklenjene, kakor da v'1 ok-epajo skih, ^sai Slavku se tako zdi. JU* na- b> vedel, kje so mamine misli, listo 2itaM1, Ktk> Pa jih danes nima,« mkili na *rb. ki muči danes večino ljudi nc samo na Breginjskem, marveč v vseh slovenskih krajih, ki si jih hočejo prilastiti Italijani... O tem bi govoril Slavko, da bi prikril svoje razočaranje in žalost, ker pisma, o katerem je vso pot razmišljal, ni pisal tata, marveč nekdo, ki je bil spomladi popolnoma po naključju tu, neki nemški vojak, ki jih, sam bog si ga vedi zakaj, ni pozabil. Toda o tem Slavko ne vprašuje, ker so ta hip že tu nono in babica, njim pa mora povedati, da se je vrnil RozLkin Andrej. »Andrej?« ga gledajo, kakor da ne verjamejo. »Ja, vrnil se je. Z vlakom se je pripeljal. 2e pri Luciji sva se srečala. Corriero mi je plačal.« »Andrej? Kakšna sreča za Roziko,« sklepa fiDii.i roke. »Naših pa še vedno ni,« vzdihne nono. Star je. Star. Od jeseni se je zelo postaral. Toda dan pred Veliko nočjo jih s svojo vrnitvijo preeeneti tudi Anton. Le Jakoba še ne izpuste. »Le zakaj ga drže, le vedno drže zaprtega?« sc vprašuje oče, doklez ne izve, da imajo Jakoba za 'boljševika'. Boljševikov pa se italijanska oblast boji. Tudi Italijo pretresajo delavski nemiri, podobno kakor vso Evropo. Pogovore o boljševikih, pravih boljševikih, posluša Slavko tudi pri Pahorjevih. ?.e ko se je vrnil v Idrijo z velikonočnih počitnic, so se Pa-horjevi prijatelji menili in se veselili, ker je bolj. šev %ka rdeča vojska zadala belogardistični Kol-čakovi vojski hud poraz onstran Volge, kamor je protiboljšoviški general hotel prodreti z ogromnimi vojskami, oboroženimi z orožjem in z vso podporo antantnih držav - zmagoval^. Rudarji so se radovali boljševiških zmag in se še vodno navdušujejo nad uspehi boljševiške vojske, ki tolče Kolčaka pa tudi antanto, ki se je zarotila, da uniči novo sovjetsko državo. »Ne vem, kako se morejo veselili,« se čudi Slavko, ker že od jeseni ne more biti prav vesel in ne bo mogel biti, dokler se bodo potikale po slovenskih krajih italijanske vojaške in kara- binjerske patrulje. Te pa kakor da rudarja Pahorja in njegovih prijateljev prav nič ne vznemirjajo, čeprav ne rudar Pahor ne njegovi prijatelji niso Tulovci', kakor pravijo v Idriji rudarjem, pravzaprav peščici rudarjev, zbranih okrog rudarja Ivana Eržena, po domače Fulove-ga, ki nagovarja rudarje, naj bi vzpostavili dobre odnose z italijansko zasedbeno oblastjo. Ne, rudar Pahor ni 'fulovec'. »Z nobeno sedanjo oblastjo ne bi smeli sodelovati,« kritizira tako rudarja in domačina Fulo, a še bolj socialdemokratske prvake v osvobojeni domovini', kakor pravijo v Idriji slovenskim deželam v kraljevini SHS. »Kristan in Prepeluh se nočeta odtrgati od ministrskih jasli,« se jezi prav te dni, ko se nad idrijsko kotlino razpenja nežno modro majsko nebo in ko je minilo že več kakor mesec dni, odkar se je večina članstva Jugoslovanske socialno demokratične stranke pod italijansko zasedbo odločila, da sprejema v boju za osvoboditev delavskega razreda načela in taktiko ruske oktobrske revolucije in da vidi rešitev vseh vprašanj, socialnih in narodnih, v prevzemu oblasti po delavstvu in uvedbi diktature proletariata za uresničitev delavskih in ljudskih demokratičnih stremljenj. Tudi v 'osvobojeni' domovini so že mnogi, premnogi slovenski socialisti že uvideli, da" jih sodelovanje z meščanskima strankama v narodni vladi Slovenije oddaljuje od proletarskih stremljenj. ?.e 13. aprila so na izredni konferenci stranke v Ljubljani zahtevali, naj se Kristan in Prepeluh umakneta iz deželne vlade za Slovenijo, pa se še do danes nista. Skupaj s svojimi somišljeniki sta preprečila združitev razredno zavednega slovenskega delavstva z razredno zavednim delavstvom drugih jugoslovanskih narodov v Socialistični delavski partiji-komunistov, ki so jo letos za veliko noč ustanovili v Beogradu. Baje Kristan javno izjavlja, da na Slovenskem boljševizma še ni in ga tudi ne bo. »Tak je ta vrag,« rudar Pahor obsoja Kristana, obsoja toliko bolj, ker se zaveda, da je tega človeka spravila v vrh slovenske socialne demokracije prav idrijska organizacija in se kot en mož postavila zanj, ko je pred kakimi šestnajstimi leti prišel v spor z vodstvom stranke. GLAS * 12. STRAN SREDA — 12. r*>vernbra 1969 Roparski zaklad 1p '■■ JULIUS MADER 50 Toda že leta 1949^50 je dosegel ta koncern, ki smo ga že omenili v zvezi s transakcijami z nacističnim zlatom in devizami, predvojni obseg. Medtem ko je nemška denarna reforma zmanjšala prihranke malih ljudi na eno desetino, so akcionarji Degusse že leta 1952 realizirali svoje vojne dobičke in svoje ogromno premoženje v razmerju 1:1! vsaka delnica za 1000 RM je bila zamenjana za 1 000 DM. Od leta 1950 do 1959 so dividende akcionarjev zrasle od 5 na 17 odstotkov. V devetih letih se je akcijski kapital Degusse povečal od 76,5 na 122,8 milijonov DM in dosegel leta 1964 celo 155 milijonov DM. Ta »gospodarski čudež« Degusse se je začel, ko je ta koncem spet vrgel v promet svoje skrite rezerve zlata in deviz. V zlate palice pretopljenim zlatim zobem pobitih jetnikov koncentracijskih taborišč se ni več poznalo njihovo poreklo. V letih 1944 in 1945 je znaten del nemškega državnega zaklada izginil v Švico. Po vojni je Degussa ustanovila v Zurichu svojo podružnico z nedolžnim imenom Leukon AG, ki naj bi v sodelovanju s švicarskimi bankami »zastopala interese Degusse«, dejansko pa prevzela nacistične milijone, ki so bili spravljeni v Švici. V večnadstropnem upravnem poslopju Degusse vedrijo in oblačijo ljudje, ki so bili svoj čas na zaupnih položajih Hitlerjeve državne uprave, oboroževalne industrije, obveščevalne službe (referat VI VVi) in člani družbe »Prijateljev državnega vodje SS« ali pa vodje subverzivnih oddelkov raznih bank in monopolov (esesovske Dresdener bank AG, IG Farben — biro \W7 za financiranje nacističnega gibanja itd.) — obenem pa zavzemajo še visoke položaje v bonski državni upravi ter v raznih bankah in zavarovalnicah po-principu medsebojnega zastopstva. Degussa se je med vojno pečala tudi s proizvodnjo sredstev za množično uničevanje ljudi. Degussa je npr. vložila 42,5 °b obratnega kapitala v svojo podružnico De^eseh (Gesell-sciiaft fiir Schadlingsbekampfung mbH) iz katere je izvlekla letno do 200 °o dobička. Degesch je imela monopol nad izdelavo in prodajo pruske kisline »Ciklon B«, s katero so samo v koncentracijskem taborišču Auschvvitz pokončali čez milijon ljudi. Končno je bila Degussa tudi med tistimi podjetji, ki jih je Hitler izbral za izdelavo atomske bombe. V ta namen je podjetje Roges Gmhh, ki je bilo podrejeno državnemu ministru za gospodarstvo VValtherju Funku, nabavilo že leta 1942 v okupiranih državah Evrope vse potrebne surovine za pridobivanje urana. O tajnem načrtu za izdelavo atomske bombe ni bilo po letu 1945 ničesar več slišati. Brez dvoma se je Degussa potrudila, da bi ohranila vse te načrte v tajnosti ter jih v tujini dalje razvijala. O tem pričajo sledeča dejstva: 1. Degussa je vzdrževala stike s krogom fašističnih jedrskih fizikov z dr. Decker jem na čelu, ki je po vojni zbežal z mnogimi načrti v Argentino, kjer sedaj dela v laboratoriju pri San Carlosu de Darnoche. V zamenjavo za razne stroje je dobila Degussa od argentinske atomske komisije več ton uranovega koncentrata. 2. še bolj uspešne so bile zveze Degusse s Španijo, ki so nastale že za časa vojne in ki so se s pomočjo skritega kapitala še poglobile. Degussa se je zvezala z vodečimi španskimi podjetji za uran. Zahodnonemški koncem si ni s tem zagotovil samo kontrole nad pridobivanjem uranske rude v Španiji, temveč tudi nad tamkajšnjo prozivodnjo urana. Tako je postala Španija surovinska baza za potencialno zaliodnonem-ško proizvodnjo atomskega orožja. Dodatno je španska komisija za atomsko energijo prodala Degussi za okrog 100 mlll-juov DM tehnološki postopek za cenejšo proizvodnjo urana 235 ki so ga izdelali nemški atomski fiziki. 3. Okrog profesorja dr. Paula Harlecka, ki se Je iz ameriškega ujetništva vrnil v Zahodno Nemčijo, je bil sklenjen pozornost vzbujajoči krog molka. Ta profesor je že leta 1939 spadal k skupini zagrizenih mladih kemikov, ki so predlagali nemškemu vojaškemu vodstvu Izdelavo uranske bombe. Med vojno je Hartcck delal intenzivne poizkuse s težko vodo za izdelavo atomske bombe In se končno specializiral na delitev urana 235 s pomočjo posebne centrifugacijske metode. Anonimnost dr. Hartecka so v Zahodni Nemčiji skrbno varovali, kajti on še vedno nadaljuje s svojimi raziskavami, prav tako kakor svoj čas šef znanstvenega oddelka vrhovne komande Hitlerjeve vojske generahnajor dr. Erich Schuiuann, ki je nekaj let nad zoroval na strelišču Kummerdorf pri Berlinu tajne raziskave z atomskim orožjem, po vojni pa pravočasno poskrbel, da so njegovi načrti izjginilL Oba sta Imela več ali manj tesne zveze K Degusso. Smrtna nesreča jeseniškega lovca 48-letnega Ivana Noča iz t Javorniškega rovta sem spoznal ko sem pred dvema letoma zbiral gradivo o smrti I petih kurirjev v Med jem dolu nad Javonniškimi rovti. Ivan je bil (kurir kurirske postaje G-22, ki je bila nad domačo vasjo. Bil je ljubitelj planin, strasten lovec, priden delavec, skrben oče. Zaposlen je bil kot delavec pri električni centrali železarne v Javorniškem rovtu. S TURISTI NA LOV Bilo je v nedeljo, 2. novembra. Lepa sončna nedelja je zvabila lovce na lov. Jeseniška lovska družina je dobila obisk. Na lov na gamsa so prišli dva Zagrebčana in trgovinski svetnik češkoslovaške ambasade v Beogradu. Lovci — turisti gredo vedno na Lov v spremstvu domačega lovca, Jože Tavčar, lovec s Koroške Bele, je spremljal Zagrebčana. Ivan Noč pa Čeha. O nesreči mi je pripovedoval Jaikob Praprotnik, delavec jeseniške železarne. »V nedeljo sem okrog pol pote ure zjutraj odšel z 19-let-nim sinom Mirkom na lov na gamsa. S Koroške Bele sva se napotila na Starnare pod planino Bevščico. V Medjem dolu nad Javorniški-mi rovti sem srečal Ivana in gosta iz Češkoslovaške. Lovca iz Zagreba sta bila še višje v gorah. »Ivan, ti imaš gosta, grom pa jaz domov, da vam ne bom v napoto,« sem dejal, ker je naša dolžnost gojiti lovski turizem. Tako lepa nedelja!' vzklikne Ivan, ,ne vračaj se, pojdi raje z nama.' In tako smo nadaljevali lov. Kmalu smo zagledali šest gamsov. Čeh je ustrelil in s tem uplenil prvega gamsa v svoji lovski karieri. Gostu smo čestitali. Ivan je gamsa iztrebil, nato pa obesil na neko vejo. Ivan je bil namreč z gosti iz Zagreba in lovcem Tavčarjem zmenjen, da se dobijo na Bevščici v Karavankah. Ivan in gost sta odšla brez gamsa naprej, jaz in siin pa sva se podala na lov na gamsa, vendar nisva nobenega več videla.« KAKO JE PRIŠLO DO NESREČE »Na Bevščici smo se dobili. Zagrebčana sta ostala brez plena. Ivan je bil zelo dobro razpoložen. Rekel je Čehu, da ga bodo še enkrat krstili, ker je uplenil dragoceno trofejo. Zagrebčana, Čeh in Tavčar so se vrnili po lepši poti v dolino, meni pa je Ivan dejal, ,Jaka, pojdi z mano, da mi pomagaš .nositi gamsa.' Ko smo se približali gamsu, sem dejal, .Dajva sinu puške,, da bova lažje nosila gamsa.' Bili smo samo še 150 m od gamsa, ko je Ivanu spodrsnilo in je začel drseti po plazu Zakričal sem: .Ivan, Ivan,' toda nobenega glasu ni bilo več. 200 m spodaj se je ustavil samo meter in pol od 20 metrov globokega prepada. Hitel sem za njim in kričal na pomoč. Spotoma sem pobiral Ivanovo opremo: palico, nahrbtnik, daljnogled, nož, pas z naboji za puško in klobuk. Ivan je bil v nezavesti. Ko je prišel sin s puškami, sem trikrat ustrelil in s tem oznanil nesrečo. Hitro sem mrt* Ivan Noč slekel majico, jo pretrgal in obvezal ponesrečenca, ter ga zavaroval, da ni zgrmel v prepad. Sin je odhitel po pomoč Prišli so Tavčar, Čeh in en Zagrebčan. Bili smo na tako nevarnem mestu, da sami nismo mogli ničesar storiti. Na pomoč so prihiteli štirje graničar j i, Ivanov sin Ja\or« 5268 KOVINOrr.lINA, veletrgovina s tehnič-n in blagom izvoz uvoz, < i Ji. Mariborska 17 objavlja prosti delovni mesti v delovni enoti JESENICE: 1 čuvaja s polnim delovnim časom 1 čuvaja s 4-urnim dnevnim delom. p 0semi tu Zascill),) delovnega mesta je končana Kaiuij\. in sPlošu.i zdravstvena sposobnost, go v CtUl /a /;,r>oslit,v naj se javijo s pismeno vlo-iiaik-, |nisU" :" 11 SI. NIC A11, Titova l/I, '*'' )iV'h,'' d" 1 ii i n,,dki)v V,'104"" P° Pravilniku o delitvi osebnih do-po mestu. Prihodnjo soboto In nedeljo se bo prvenstvo nada-Kvalo z nastopom najboljših ekip. JUDO — v republiški ligi |e Triglav dosegel nasledke rezultate: Maribor : Ti .glav 4:1. Šiška : Triglav 4:1. o četrtem kolu Triglav zavzema na lestvici 4. mesto. s }lu,i ekipa Alpine 12 /i rov je v obeh nedeljskih "panjih izgubila. Rezultata: Velenje : Alpina 2:1, n,k : Alpina 3:0. Ekipa Alpine trenutno zavzema na lest Vu"i Badnje i «to J. Javornik Jutri občni zbor smučarjev Triglava ran- "'^ *^uP**inald h I,,,!, ,n»iČai ikega kluba bod« - Na zborovanju v™* Pregledali ,Mo kill. »ekcli nia nitf»'«»v«h treh hkr-,,- V Iui""' a. letU, Pa ir,,,,» dal« i Pred **a*tvati sprejeli 'a sezono, pro ki )brav;:.,.V.!a,i- Ker bod° na zboru Jo kranjski smučarski šport, bo letošnji občni zbor zelo pomemben za nadaljnji razvoj in kvalitetni napredek smučar skega športa v Kranju. Upravni odbor SK lil glav zato na zborovanje vabi vse prijatelje sinu cunja ne glede na to, aH so člani kluba aH ne. J. J. Zimski bazen v Kranju vabi V Kranju imamo že več let odprt enega izmed štirih najmodernejših zimskih bazenov v Jugoslaviji. Čeprav obisk tega objekta iz leta v leto raste, upravljavci niso zadovoljni z obis'vcm. Sole podjetja in ostali so pokazali doslej še mnogo premalo zanimanja za zimski bazan, ki je nedvomno zelo pomemben za telesno krepitev otrok ozi- Novo mesto : Borec 3:5 V petem kolu slovenske šahovske lige so Kranjčani zabeležili pomembno zmago, ko so premagali ekipo Novega mesta s 5:3. Posamezini rezultati: Penko : Mali 0:1, Skerlj : Murovec remi, Sitar : Matjašič 1:0, Šporar : Djor-djevič 0:1, V. Istenič : Krek 1:0. Milic : štagar 0:1, Kapš : Naglic 0:1, A. Istenič : Pire remi. F. Stagar Slovan B prvi Tudi v ženski ljubljanski conski rokometni ligi, kjer nastopajo v glavnem samo gorenjske ekipe, so zaključili s tekmami v jesenskem delu prvenstva. Druga ekipa Slovana je zanesljivo osvojila prvo mesto, na drugo mesto pa se je uvrstil Kranj, ki ima tako spet lepo priložnost, da da se v novi sezoni uvrsti med republiške ligaše. Rezultati zadnjih dveh kol: Kamnik : Sešir 8:11, Kranjska gora : Sava 13:13, Borec : Kamnik 27:14, Sešir : Kranjska gora 5:7. Tudi v ženski ligi je lestvica še nepopolina in jo bomo zato objavili v eni izmed prihodnjih številk. J. Kuhar SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABIU1ACIJ0 IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH TEKOČI RAČUN: CENTER SLEPIH 5151740-284 m V pokrovitelj J stop Slovenija avto POSLOVALNICA KRANJ. CESTA JLA 10 ZA HLADILNIK vašega avta sredstva proti zmrzovanju: Glvsantln (Pazita, nagradni kuponil) ROLIN trenutno dovolj na zalogi. ZIMSKI AVTOPLASCl tudi žo v prodaji. roma naše mladine. Pred dvema letoma so v Kranju izvedli anketo, da b: ugotovili, koliko učencev in učenk osnovnih šol iz Kranja. Škofje Loke, Kamnika, Tržiča in Šenčurja zna plavati. Ugotovili so, da ta številka znaša 34% šoloobveznih otrok. Mnenja smo, da se ta številka v zadnjih dveh letih bistveno ni menjala. Zanimiv je tudi podatek, ki smo ga dobili na osnovni šoli Luci-jana Seljaka v Stražišču, ki ima vključeno v program telesne kulture tudi skozi vse leto plavanje. Na tej šoli so ugotovili, da je v četrtem razredu 95'»'o neplavalcev, v petih razredih 70%, v šestih razredih 22%, v sedmih razredih 11% in v osmih razredih 3 % neplavalcev. Žal moramo ugotoviti, da več šol iz Kranja zelo malo ali pa sploh nič ne uporablja bazena! V Kranju imamo vrsto šol, ki nimajo ustreznih telovadnic za vadbo v zimskih mesecih in bi lahko v mnogo večji meri uporabljala zimski bazen. To mislimo predvsem na tehnično tekstilno šolo, ekonomsko srednjo šolo, administrativno šolo,šolski center Iskra, šolski center za blagovni promet, mlekarsko šolo itd. P. Didić Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo Danes drugič objavljamo glasovalni listek za izbor najboljšega gorenjskega športnika oziroma za najboljšo gorenjsko ekipo. Kot smo že objavili v sobotni številki, so naši športni sodelavci izbrali v deseterico naslednje športnike in športnice: Peter Stefančič, Jože Turk, Albin Felc, Marjan Mesec, Franci Fister, Alojz Ker-štajn, Blaž Jakopič, Jože Rebolj, Ludvik Zaje, Breda Pečjak. V izboru najboljših petih ekip pa so dobile naslednje ekipe največ točk: HK Jesenice, PK Triglav (vaterpolo), SD Jesenice (vse tri smučarske discipline), HK Triglav (moška kegljaška ekipa), SK Triglav (vse tri smučarske discipline). Imenovan) vrstni red naj bo predvsem za pomoč bralcem, ki bodo sestavljali lestvice najboljših športnikov in ekip Gorenjske. Med posamezniki bo prvi na glasovalnem listku prejel 10 točk, drugi 9. tretji 8 itd. Prva ekipa na listku pa 5 točk, druga 4 itd. Športnik, ki bo dobil največ točk, bo osvojil letos pokal našega uredništva jfenrko '••',! eVpa), GLASOVALNI LISTEK NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIK Priimek in ime panoga 2. 3. 4. 6. 7. p, 8. ..... 9. _.. 10. NAJBOLJŠA GORENJSKA EKIPA Klub panoga 1. ._ ,_ ...................______............._____________ 5. ...„................................................................................................. Listek izpolnil Zadnji čas za obvezno ooremo vozil (Nadal j .s 1. strani) varnost v cestnem prometu Gorenjske. Letak, ki ga bodo razdeljevali voznikom po parkirnih prostorih ali na cestah, opozarja voznike na spremenjene pogoje vožnje v jesenskih in zimskih mesecih. V tem času je na naših cestah posebno veliko nesreč. Med najbolj »črne odseke« se je v zadnjem času vključil del ceste pred drugim predorom na cesti proti Ljubelju. Sam predor ni osvetljen, razen tega pa je cestni zavoj tudi neprimerno izpeljan in zato nevaren. Cesta v predoru je pogosto vlažna in tudi poledenela. Sam predor tudi ni po mnenju komandirja kranjske prometne postaje ustrezno označen. Na tem delu ceste se je lani in letos pripetilo 9 prometnih nesreč, vse s hudimi telesnimi poškodbami in veliko materialno škodo. V teh nesrečah so umrli trije ljudje. Nevarni odseki na Gorenjskem so tudi vse avtobusne postaje ob glavni cesti. Da bi preprečili naraščajoče število nesreč prav pred avtobusnimi postajami, bi morale biti le te vidno označene, opozarjati bi morale morda tudi na previdnejšo vožnjo, manjšo hitrost. Vse pa bi morale imeti označen prehod za pešce. Pogoste nesreče so tudi na cesti od Jesenic proti Kranjski gori ter od jeseniške bolnice do Javomika. Vozniki motornih vozil pa čaka pred novim letom še ena naloga (in izdatek), da bo njihovo vozilo varno opremljeno za vožnjo. Z novim letom nareč stopi v veljavo pravilnik o napravah in opremi za vozila. Ta določa, da mora imeti vozilo napravo za zavarovanje vozila pred tatvino ali drugače povedano — imeti mora ključavnico na volanu ali na menjalniku. Trgovine pa nimajo ključavnic za vse vrste avtomobilov, najpogosteje imajo ključavnice za fiat 750 (stane 157 novih dinarjev). Lastniki avtomobilov drugih znamk si pomagajo drugače: nakup v Italiji ali Avstriji ali pa verižica na menjalniku. Z ostalimi predmeti, ki jih zahteva pravilnik — to so vzvratna ogledala, ki jih morajo imeti avtomobili s petimi ali več sedeži ter zavesice iz primernega elastičnega materiala za pnevmatike — pa so trgovine dobro založene. Torej — dve vzvratni ogledali in blatniki nad zadnjimi kolesi. Voznika, ki od 31. 12. 1969 naprej ne bo vozil s tako opremljenim vozilom, čaka kazen 50 din. Razen tega pa pomanjkljivo opremljeno vozilo ne bo moč registrirati. V skladu s pravilnikom o napravah in opremi vozil bodo morala imeti omenjeno opremo tudi vsa nova vozila, ki bodo prišla v promet po novem letu. L. M. 3» decembra bo ustanovljena kulturna skupnost KRANJ, 11. novembra — Z današnjim posvetom, na katerem so predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine govorili o vlogi na novo ustanovljene kulturne skupnosti in predlogu njenega statuta, je bila končana javna razprava o pomenu kulturne skupnosti In predlogu njenega statuta, ki ga bo sprejela skupščina kulturne skupnosti 3. decembra letos, konec meseca pa potrdila tudi občinska skupščina. Kulturna skupnost v kranjski občini bo kot prva v Sloveniji začela delati v začetku prihodnjega leta — še pred sprejetjem republiškega zakona o kulturnih skupnostih. Značilno za pravkar končano javno razpravo je, da so občani z odobravanjem sprejeli ustanovitev skupnosti, ki bo vnesla tudi v kulturo samoupravne odnose in jo strokovno In vsebinsko obogatila. Prav tako so ugotovili, da se osnutek kranjskega statuta ne razlikuje od predloga republiškega zakona. Kulturno skupnost bo fln.ni cirala skupščina občine iz svojega proračuna, kamor sc stekajo prispevki, davki in takse. Seveda pa niso Izvzeti tudi drugi možni viri, ne nazadnje denar, zbran s kulturno dejavnostjo kulturnih ustanov. -jk Podjetje Veleželeznina Merkur iz Kranja gradi v Lescah novo skladišče in trgovino. Za t°" gradnjo, ki bo veljala okrog milijon dvesto tisoč novih dinarjev, so se odločili, ker na tern področju Gorenjske primanjkuje izdelkov, ki jih prodaja to kranjsko podjetje. Tako bodo v novi trgovini imeli na zalogi gradbeni in instalacijski material. Podjetje je v Lescah kupilo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje in si tako pridobilo lokacijsko dovoljenj za gradnjo oziroma preureditev. Novo skladišče in trgovino bodo odprli maja. — To je P1"^ Merkurjeva trgovina v radovljiški občini oziroma na zgornjem koncu Gorenjske. — A. Izmenjava izkušenj j naj bi koristila občinama Delegacija občinske skupščine Jesenice, ki je bila v petek na obisku v Beljaku na Koroškem, je s predstavniki tamkajšnje občine še zlasti pa z županom g. Jožefom Re-schem navezala tesnejše stike in izmenjala nekatere izkušnje in stališča s področja reševanja predvsem komunalnih problemov. Gostitelji so pripravili delegaciji z Jesenic prisrčen sprejem in jo za uvod seznanili z osnovnimi podatki razvoja mesta in njegovega prebivalstva. Po razgovoru na občini, si je delegacija ogledala novo veliko in sodobno klavnico, j boljaško pivovarno, novo alp sko cesto na Dobrač m ter- • majp.o zdravilišče Beljaške toplice. Občina Beljak meri dobrih 40 km2 in ima okrog 30.000 prebivalcev. V zadnjih sto letih se je število prebivalcev povečalo od šest tisoč na sedanj'h 36.000. V zadnji vojni je biilo mesto precej porušeno. Zgradili so nad 8000 novih stanovanj od tega 2500 v zasebni lasti. Zelo dobro imajo razširjeno in razvito šolstvo, skoraj rešeno otroško varstvo, saj imajo 7 lepih otroških vrtcev in dva zasebna. Trenutno gradijo nov otroški vrtec, ki bo eden najlepših v Avstriji. Sodobno urejone komunalne naprave kot so: plinarna, vodovod, mlekarn.i. klavnica JO več itd. bodo v glavnem zadoščale za prihodnjih 20 do 3° let. Razvili so tudi iindustrj-pri čemer pa imajo naj-.-_ težav zaradi pomanjkanja gradbenega prostora z?" njo. Seveda pa predstavlja turizem glavni vir dohodov mestu m okoLici. Samo v mestu so imeli v preteklem W tu nad 350.000 prenočitev-Tej panogi posvečajo vso skrb. Trenutno preurejaj0 Beljaške toplice, za kar bodo porabili nad 10 milijonov šilingov, v kratkem bo zač> lo obratovati novo uniet"° drsališče, si*>;nlad: bodo za* čeli graditi tretifco in sodobno kongresno dvorano, gra" dijo novo llektrarno, da «° omenjamo gradnjo cest ^ dmgih objektov. Proračun, ki ga p"i>'',vl,a' jo za priliodnje leto, bo ana- šal okrog 220 milijonov s« gov ali dobrih 110 ^J^gJ, gov N dn Od tega i>-' proračuna 140 milijonov lingov, ostalih 80 milnico P, je kredihu za kongresne dvorane, elektrarne in ceste. DO** Splošno gradbeno podjetje Gorenje In Stanovanjsko podjetje v Radovljici gradita tri stanovanjske objekte, v katerih bo 36 stanovanj. Trenutno so prosta le še tri stanovanja, vsa druga pa so že prodana. Poprečna vrednost enega stanovanja znaša 180 tisoč dinarjev. Vsa stanovanja pa bodo vseljiva decembra. Kazen teh stanovanj pa bo decembra vseljiv še en stanovanjski blok z osmimi stanovanji za upokojence v Lescah. Tako bo letos v družbeni gradnji v radovljiški občini zgrajenih 44 stanovanj. Za prihodnje leto pa nameravajo /raven sedanjih blokov v Radovljici zgraditi še sest stanovanjskih objektov, kjer bo 66 stanovanj. V Bohinjski Bistrici pa Je predviden blok zli stanovanji. — A. Z.. obiščite nas v ioo trgovin«111 V gorenj« ivi i—A