Kaj je storila Kmefska Zweza Ijudska sf panka za izobrazbo v kmetijsf wi. JV rdgovor .,Kmetijskemu listu" št. 8 z dne 19. februarja 1920.) V ,,Kmetijskem listu" št. 8 z dne 15. febr. t. 1. piše nek agrarec: ,,Ravno SLS (to je: Slov. Ljudska Stranka, na Stajerskem Kmetska zveza, op. cr.) se je jiajmanj brigala za napredek kmetijskega šolstva, oe- prar je iraela vso mo6 v rokah." Ta trditev je laž, zapisana ali iz hudobije ali iz ¦eTodnosti. 1. KiBetijska šola t St. Jurju ob juž. žel. V šfajerskem deželnem zboru je bila slovenska krščanska stranka, Kmetska zveza, *v manjšini. 12 poslanoev Kmetske zveze je stalo nasproti 70 nemš kim poslancem. In vendar je skoro šestkrat manjše Slevijo poslancev Slorenske kmetske zveze z obštrukcijo izsililo prvo slovensko kmetijsko šolo v St. Jurju ob južni železnici! Ni je izposloval samostojnež Drofenik, ampak Slovenska kmetska zveza! 2. Kmetijska šola na Grmu. iV kranjskem deželnem zboru so do leta 1908 goBpodovali nemški veleposestniki in liberalci. Imeli so 20 poslancev, kmetske občiine pa samo 1C. V tej nemgko-liberalni dobi je dežela dolgo vrsto let res z velikimi strožki vzdrževala kmetijsko šolo na Grmu. Toda kmetivsfvo ni imelo od te šole pravzaprav nobene koristi. Veliko število učencev, ki so zapustili šolo, so ni posvetilo kraetijstvu, marvefi so šli služit kruh v kak dfug poklic, n. pr. pri liuančni straži ali pa kot dacarji. Temn je bil kriv ustroj kmetijske šole. UčenOi so se morali skoro ves čas izven učnih ur ubijati z učenjem šolskih predavanj in se. niso skoro nikdar uporabljali pri delu v gospodarstvu. Vsled tega so se - idelu t hlevu, na polju in v vinogradu popolnoma od-¦ivadili. Ko so se vrnili na svoj dom, so si domišljali, fla so znanstveno izobraženi dijaki, za katere je ročno kmetsko delo nečastno. Kmetijska šola na Grrnn , " k) bi morala v kmetskih sinovih vzbujati l]ubezen do Dbdeiovanja domaže grude. jitn ie tako veselje do doraačega kmetskega dela še jemaia! Vsled tega se je število učencev od leta do leta krčilo in boljši kmetski posestniki svojih sinov niso hoteli več pošiljati v Solo, ki bi jih odtujila njiliovemu poklicu. Leta 1908 so dobili v kranjskem deželnem zboru večino zastopniki kmetskega prebivalstva, poslanci Slovenske ljudske stranke. ISaši poslanci so takoj zahtevali, da se šola predrugači. Deželni zbor je ustregel tej zahtevi. Namesto dveletne šole, ki je vsled pomanjkanja kmetskih delavcev niso mogli mnogi obiskovati, se je naredila petmesečna zimska in šestinesečna poletna šola. Na šoli so se začeli prirejati daljSi in krajši tečaji, da so se gospodarji, mladeniči in dekleta poučevala o napredku posameznih kmetijskih panog, o pospeševanju živinoreje, o pridelovanju krme, o mlekarstvu, vinogradništvu, kletarstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Za kmetska dekleta so se začela prirejati pod vodstvom sester Notre Dame celoletni gospodinjski teeaji. Razun tega je prirejala šola po U)valne tefiaje in popotni pouk. Od tistega časa je šola imela polno udencev in je zelo uspešno delovala. 3. Zivlnorejski tečaji. Ko je dobila Slovenska ljudska stranka v kranjskem deželnem zboru večino, so njeni poslanci v soglasju z vsem kmetskim prebivalstvom zalitevali, naj se uvedejo živinorejski in živinozdravniški tečaji, na Katerih bi se kmetski mladeniči izučili, kaj in kako je deba za prvo silo pomagati bolni živini. 2ivinozdravnikov je premalo in koliko živine pogine, ker ni pri iokah vešče pomoči. Deželni odbor je hotel po vzgledu Tirolske ustanoviti živinorejski tečaj in je iskal živinozdravnika. Dobili so ga in že je zaeel trimesečni tečaj. Toda že 6ez nekaj tednov je odložil ta pouk. Zakaj? Liberalni živinozdravniki, ki so se bali za .svoj kruh, so začeli proti njemu in proti živinorejs kim tečajem strašno gonjo in divji lirup. Niso privoščili ljudstvu niti toliko izobrazbe v žiVinoreji, da bi si lahko pomagali v prvi sili, če ,iim živina zboli. In to samo zaradi tega, ker so se bali, da potem pri ljudeh ne bodo nio zaslužili! Tudi liberalni poslanec Ribnikar je govoril takrat proti živinozdravniškim te- uajera. In vendar je tako jasno, kako korartifti ao taki <e6aji. Na Tirolskem jih imajo in aaliteTaii so jih v  tckdanji Avstriji kmetje iz Nižjeavstrijsk«, Koroške,  Stajerske in Galicije. Kljub nasprofovacj' HberalceT, in liberalnih živinozdravnikov je deželni odbor na za hc,evo Slovenske ljudske stranke nastavil r«S6ega, iz kušenega živinozdravnika, ki je vodil tefeajj z veli tim uspehom. Ljudstvo je bilo za to ustanoro t res  nici hvaležno in v kratkem so se pokazali od žtTia®- rejskih tečajev najugodnejši uspehi. ^  G. agrarec! V ,,Kmetijskem listu" »eitateSlo?. {judski stranki, da se ni brigala za napredek kmetijbkega šolstva. Kdo je bil v tem slučaju proti napredkv in izobrazbi Ijudstva v kmetijstvu? Ali ne liberal-' ni živinozdravniki, ki bi naj po misli liberalnega poslanca Ribnikarja tudi delovali kot kmetijski strokoTojaki ? 4. Gospodln]sld tečaji. Kdo je sprožil prvo misel gospodinjskih točajeT!1, Luhovnik in poslanec Slovcnske ljudske stranke, dr. Krek! Kako ga je bolelo, ker naše gospodinje tu na kmetih in med^delavstvom niso imele mnogo prilike, da se naučijo gospodinjstva. Med učiteljicami je iskal I ožrtvovaluili src, ki bi se posvetile pouku t gospo dlnjstvu. Dobil jih je. Ni miroval prej, da so se pri eeli prirejati po deželi in v mestih gospodinjski teča ji. In vesel jih je bil, dasi je moral seči sam v žep,  da je omogožil pouk v kmetijstvu. Na Kranjskem je sklenil deželni zbor leta 1909, ko je že imela naša siranka večino, na predlog dr. Lampeta, da se prič i e.io prirejati gospodinjski tefiaji in je v ta namen dovoiil 15.000 K. V mnogih krajih so se Tršili osemte denski gospodinjski tečaji, ki so se prar dobro izkazali. Ljudstvo je bilo hvaležno in vedno toč prošonj je prihajalo zanje. 5. Sadjarski in žlvinorejskl nadzornik. Na predlog dr. Krekov je sklenil kranjski dež. zLor lcta ;:.u ,, nnj (ieželni odbor nastavi posebnega sadjarskega nadzornika, ki bo s svetom in deianjem i'a razpolago sadjarjem. Mož, ki je prevzel to nalogo himek), je bil kljub izredni marljivosti z delom pre obložen. Zato pa so se tudi kmalu pokazali uspehi  irjegovega dela. Za pomoč in svet živinorejcem je d& ^elni zbor na predlog dr. Kreka imenoval živinoreiskega nadzornika. Poleg tega je podpiral našo Za družno zvezo, da je mogla zlasti za živinorejske zadruge vzdrževati živinorejskega inštruktorja. To je delo, ki ga' je izvršila za kmetijske šole i;i pouk Slovenska kmetska zveza na Stajerskem in Slovenska ljudska stranka an Kranjskem. Vprašamo g. agrarca v ,,Kmetijskem listu": Kaj pa je v tem 0ziru storila liberalna stranka? Kaj je že glede pouka v kmetijstvu storila ,,Samostojna kmetijska stranka?." Ce vam je ljubo, vam o priliki še lahko sporočimo , kaj je Slovenska kmetska zveza, oziroma Slovenska ljudska stranka še storila za gospodarsko povzdigo imelskega ljudstva, zlasti s posojilnicami-Railieisenovkami in z zadružnim delom sploh! . , „