LETO XIV PONEDELJEK, 10. DECEMBER 1984 ŠT. 12 Združimo se! Delavski svet delovne organizacije je na seji dne 22.11.1984 razpisal referendum o združitvi delovne organizacije FILBO Boh. Bistrica v DO LIP Bled. O tem bomo pri nas glasovali v petek, 14. dec. 1984, v FILBU pa so že glasovali 19.11.1984 in se z lepo večino odločili za združitev z LIP Bled. S tem referendumom bomo zaključili petletno obdobje priprav na združitev. Prvi program, ki je bil izdelan leta 1979, je nakazal osnovne cilje združevanja, leta 1982 in letos je bil ta program noveliran v novih pogojih gospodarjenja. V tem času smo prehodili razvojno pot tudi v proizvodnji strojev in naprav, organizirali kooperacijsko proizvodnjo s SPRINGERJEM iz Avstrije, sedaj pa pripravljamo še kooperacijo za proizvodnjo strojev za dolžinsko spajanje lesa z vodilno zapadnonemško firmo na tem področju. Marsikdo se seveda sprašuje, kaj bomo imeli od tega združevanja in ali je smotrno razvijati strojegradnjo v lesni industriji. Odgovor na ta vprašanja sicer ni enostaven in lahek, vendar je treba vedeti, da kovinarje imamo, da jih je potrebno organizacijsko ločiti od lesne proizvodnje ter investirati v njihov razvoj v sredstva za delo in kadre. Z združitvijo FILBA in kovinskega obrata TO »Tomaž Godec« v novo temeljno organizacijo LIP Bled za proizvodnjo strojev in naprav za lesno industrijo se nam bodo odprle možnosti za še hitrejši razvoj na tem področju in veliko večje možnosti za uvajanje novih proizvodnih programov, ki bodo zahtevali večjo strokovnost. Z združitvijo ter po zgraditvi novih proizvodnih prostorov se bo odprla nova možnost večjega zaposlovanja v Bohinju, kar v predelavi lesa ni več računati, zaradi zelo omejene količine lesa in že dosežene stopnje predelave tega lesa. Poleg tega nam združitev prinaša še nekatere druge prednosti, kot je večja kapaciteta in s tem večje možnosti na tržišču, ekonomičnejše vlaganje družbenih sredstev, manjša investicijska vlaganja na zaposlenega, možnost racionalnejše organizacije poslovanja in posameznih služb, združitev opreme in repro-materialov, boljše možnosti za izvajanje generalnih remontov strojev in naprav v naših lesnih obratih itd. Ta integracija je gotovo temelj za nadaljnji intenzivni razvoj kovinske dejavnosti v LIP in Bohinju, podobno kot jo razvijajo v »Javorju« v Pivki, v »Novolesu«, v »Kombinatu lesne industrije« v Logatcu, v »Alplesu« in podobno in so že znana podjetja za proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev v svetu. Po uspešno izvedenem referendumu bo seveda potrebno skrbno pristopiti k realizaciji skupnega razvojno investicijskega programa nove TO in k čim hitrejšemu integriranju v poslovno organizacijski proces LIP tako, da bomo lahko kmalu doživeli in videli realizacijo enega od razvojnih ciljev našega dolgoročnega plana. Prepričan sem, da se vsi zavedamo, da uspešen gospodarski razvoj lahko zagotavlja le dobro organizirano združevanje dela in sredstev in da se ne bomo izrekli proti temu, ker bi se s tem izrekli proti sebi. Direktor DO France Bajt Izteka se težko leto, v katerem smo sé odkrito spopadli z resnimi gospodarskimi težavami. To je že tretje leto boja za gospodarsko stabilizacijo, v katerem so se pokazali nekateri pozitivni rezultati, zlasti rast industrijske proizvodnje in izvoza, botrovalo pa je še precej negativnih trendov kot je velika stopnja inflacije, zmanjševanje življenjskega standarda, zmanjševanje akumulativne sposobnosti gospodarstva itd. Kot vsako leto tako tudi letos v tem času že oblikujemo načrte, kako naj bi potekalo delo in življenje v prihodnjem letu. Sočasno pa kritično ocenjujemo, kaj smo opravili in česa nismo, ugotavljamo, kaj je bilo marsikaj drugače speljano kot smo predvidevali. Nemogoče je strniti in na kratko zapisati vsa tista dogajanja v delovni organizaciji, ki ob koncu leta ostanejo v naši zavesti kot najpomembnejša. Nedvomno pa je, da smo tudi v letošnjem letu kljub pogojem, kakršni so, uspešno gospodarili. Fizični obseg proizvodnje bo v letošnjem letu za 5 do 7 % večji kot v letu 1983 in približno na planiranem obsegu. Izvoz bo večji kot leta 1983, vendar planirane količine ne bodo dosežene. Zaradi višje inflacije kot je bila pričakovana in planirana, bo tudi nominalna rast celotnega prihodka in dohodka višja od načrtovane. Tudi zaposlenost bo dosegla v letu 1984 planiran obseg, s tem da podobno kot pri fizičnem obsegu proizvodnje ne bo dosežena v Podnartu in Mojstrani. V letu 1985 gospodarska gibanja v širši družbenopolitični skupnosti ne bodo bistveno drugačna od letošnjih. Zato so tudi izhodišča za gospodarjenje v delovni organizaciji podobna lanskoletnemu kažipotu. Plan za leto 1985 bo vseboval elemente dolgoročnega stabilizacijskega programa z osnovnimi cilji povečane produktivnosti dela, boljšim izkoristkom delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti in materialov. V kolikor bo tudi v LIP 14. decembra uspešno izveden referendum o integraciji DO FILBO — LIP, bo formirana nova temeljna organizacija, ki jo bosta tvorila kovinski obrat TO Tomaž Godec in DO Filbo. Temu novemu kolektivu bomo morali pomagati, da se čimhi-treje integrira v poslovno-organizacijski proces LIP in ustvari boljše delovne pogoje za svoj in skupen razvoj naše delovne organizacije. Naslednje leto ne bo nič lažje kot letošnje, saj bodo potrebni veliki napori, da bomo uresničili to, kar načrtujemo in smo sprejeli s smernicami za leto 1985. Predvsem pričakujemo te napore v prvi vrsti od vseh poslovodnih kadrov, in tudi od vseh delavcev, ker bomo le tako še izboljšali naše gospodarjenje, si zagotovili boljše osebne dohodke in ustvarili sredstva za naš nadaljnji razvoj. Z željo, da bi uresničili te skupne cilje, želim vsem našim delavcem naše delovne organizacije, našim poslovnim partnerjem in prijateljem LIP veliko osebnega zadovoljstva in zdravja ter uspehov pri delu v letu 1985. France Bajt Nova furnirnica v TO Rečica V neki investicijski elaborat smo zapisali, da sprejeti dolgoročni proizvodni program predvideva stalno dopolnjevanje in modernizacijo opreme v proizvodnji vratnih kril in podbojev. Izvozna usmerjenost in poostreni tržni pogoji zahtevajo sprotno prilagajanje zahtevam trga, kar pa se lahko doseže le s sodobno in tehnološko sposobno opremo. Takrat v elaboratu! Sedaj pa lahko zapišemo, da smo z investicijo v nove proizvodne prostore in opremo na Rečici naredili nov korak na predvideni poti. Nova nadstrešnica in požarni rezervoar v TO Tomaž Godec ---------------------------- Planske usmeritve za leto 1985 Planiranje ob refleksni ekonomski politiki, ko v širši družbeno politični skupnosti poskušamo uravnavati nesorazmerja preteklih (zlasti sedemdesetih) let s podcenjenim kapitalom, podcenjeno energijo, podcenjenim transportom in precenjenim dinarjem, ni izključno stvar zdrave logike. Pogoji gospodarjenja so še vedno rebus z različnimi možnimi rešitvami, kljub temu da nas do koledarskega začetka novega leta loči le dober mesec. Variantne rešitve, ko je trgu vzeta funkcija in moč usmerjevalca v gospodarjenju, še vedno obsegajo socializacijo velikih izgub, ki so pod republiško ali državno ku-ratelo, sive cene, nerealno amortizacijo, devizna ugibanja. Zato je tudi planiranju delno vzeta njegova funkcija racionalnih odločitev o bodočem razvoju. Zato so naše smernice za izdelavo plana za leto 1985 bolj usmerjene v količinski del, ki je vsaj delno neodvisen od vrednostnih kazalcev. Planirani fizični obseg proizvodnje za leto 1984 predvidoma bo dosežen, kar pomeni, da bo 6 do 7 % večji od obsega v letu 1983. Tudi za prihodnje leto planiramo za delovno organizacijo 3 do 5 % večji obseg proizvodnje, predvsem zaradi investicijskih vlaganj tako v Bohinju kot na Rečici in v Mojstrani. Eden od bistvenih odmikov v dogovorjeni ekonomski politiki za leto 1984 je bilo zamaknjeno gibanje tečaja dinarja za gibanjem inflacije, kar je zmanjšalo konkurenčno sposobnost izvoznikov. Vendar izrazita izvozna usmerjenost naše proizvodnje in prodaje ostaja tudi v letu 1985, ko planiramo 6 % povečanje KONVERTIBILNEGA IZVOZA. ZAPOSLOVANJE bo predvidoma poraslo za 1,2 % za delovno organizacijo in različno rastjo po temeljnih organizacijah. Rast zaposlovanja je v pretežni meri vezano na INVESTICIJSKA VLAGANJA v bližnji preteklosti in v letu 1985. Za prihodnje leto je planiran začetek nekaterih večjih investicij, in sicer naj bi bila realizirana rekonstrukcija žagalnice v Bohinju, ki bo omogočala tudi vključitev drobnega lesa v predelavo; v Bohinju so predvidena tudi vlaganja v kovinski program — ob pozitivnem izidu referenduma skupaj s Filbom. Na Rečici predvidevamo investicijo za proizvodnjo nosilcev za opaže in v lakirnico ter pripravo na rekonstrukcijo žagalnice, v Podnartu izgradnjo kotlovnice in sušilnice, kar naj bi omogočalo tudi spremembo proizvodnega programa. V letu 1985 naj bi prišlo tudi do začetka vlaganj v širitev trgovine ali v Beogradu ali na Rečici. V skladu s sklepi samoupravnih organov bo v prihodnjem letu adaptiran še starejši del počitniškega doma v Seči in dograjena koča v Vratih in na ta način izboljšana možnost letovanja in rekreacije. Sredstva za reševanje stanovanjskih problemov bodo oblikovana na isti način kot v letošnjem letu in v istem realnem obsegu. Problem bo sorazmerno skromna gradnja družbenih stanovanj v letu 1985, ker je bilo večina gradenj in priprav na gradnje v letošnjem letu ustavljenih zaradi zapletov pri sprejemu družbenega plana v Skupščini občine Radovljica. ^__________________Slivnik j Nova prizvodna hala je zgrajena v sklopu hale tovarne vrat, ki je bila z vsemi potrebnimi soglasji zgrajena in tehnično sprejeta leta 1972. Ker gre za investicijo v dolgoročno načrtovano industrijsko cono na Rečici, s potrebnimi soglasji in dovoljenji ni bilo posebnih problemov. Z gradnjo hale smo pričeli konec februarja, v začetku septembra pa smo jo tehnično prevzeli. Celotna površina tipsko zgrajene hale znaša pribl. 2.500 m2, od tega je namenjeno skladišču furnirja 350 m2, sortiranju, krojenju in sestavljanju furnirja pa 1100 m2. Del površine, to je 150 m2 je namenjeno sanitarnim in pomožnim prostorom, del pa, to je 900 m2 pa TO trgovina, ki se je te dni tjakaj že preselila. S tem ko se je TO trgovina preselila, je sprostila prostor, ki ga je dosedaj zasedala v hali našega odpremnega skladišča. Pri dani usmeritvi v izvoz, ki zaradi oddaljenosti trga zahteva specialne palete z lesnimi zaščitami za robove, je obstoječ manipulativni prostor postal premajhen in v konicah že predstavljal ozko grlo. V novo pridobljenem prostoru bomo iz serijsko vnaprej izdelanih elementov lahko izdelali pribl. 4300 palet in tako od-premili v izvoz okrog 250 kamionov vlačilcev. Ozko grlo v pripravi in odpremi smo tako odpravili in zagotovili pravočasno izpolnjevanje razmeroma zelo kratkih izvoznih rokov. Novi proizvodni prostori, kamor smo ob pričetku oktobra preselili obstoječo tehnologijo ter nova modernejša oprema za pripravo furnirja, ki jo pričakujemo konec leta bodo omogočili realizacijo ciljev rekonstrukcije v obratu SM podbojev in vratnih kril, to je kakovostno in količinsko povečanje proizvodnje in prodaje predvsem v izvoz. Sedaj smo dobili tudi v Mojstrani ekranski terminal. Vse ostale TO v LIP BLED že uporabljajo dalj časa ekranske terminale, kar je vsekakor velikega pomena. Pred kratkim so tudi v TO PODNART namestili terminal. V TO REČICA in TO TOMAŽ GODEC - Bohinj, pa ga imajo že več kot 2 leti. Razlika od ostalih TO je pri nas v tem, da nimamo stalne povezave z računalnikom, temveč se povezujemo telefonsko s klicem. To je nastalo zaradi tega, ker so telefonske linije preobremenjene — zato se poslužujemo te variante. Kakšne so prednosti ekranskega terminala, ni treba posebej poudariti. Vse informacije, ki nas zanimajo, so nam v vsakem trenutku na razpolago. Sprotno V proizvodnji je furnir kot zelo občutljiv naravni izdelavni material, ki med drugim zaradi svoje cene in izredno velikih normalnih zalog veže ogromna obratna sredstva, zahteva specifičen način skladiščenja in priprave v aklimatiziranih prostorih. Občutno se je spremenil odnos do tega materiala tudi pri nas, medtem ko sama tehnologija priprave furnirja v zadnjem času ni naredila kakega prav velikega koraka. Posamezni principi priprave furnirja so znani že več desetletij, vendar pa so proizvajalci opreme dosegli visoko stopnjo izpopolnjenosti strojev, predvsem preciznost in avtomatizacijo. Obstoječa tehnologija priprave furnirja, to je skladišče, sortiranje, krojenje in spajanje s klasičnimi napravami danes že poteka v kontrolirani klimi. Dobava različnih vrst furnirja je občasna v različnih vremenskih pogojih, od različnih dobaviteljev in je tudi različno vlažen. Zato ga skladiščimo v posebnem aklimatiziranem prostoru, kjer ne bo prišlo do raznih poškodb in napak, ki nastajajo zaradi neustreznega skladiščenja in manipuliranja kot dosedaj. Za proizvodnjo, to je lepljenje in stiskanje pa mora imeti furnir določeno stopnjo vlage, zato ga tudi sortiramo v ločenem proizvodnem prostoru z avtomatsko regulacijo klime. Pričakujemo, da bomo izboljšali izkoristek za približno 5 % od celotne porabljene količine furnirja, kar pri naši letni porabi okrog 1,7 milijona ni malo. Pričakujemo, da bomo izkoristek dodatno izboljšali tudi z novo strojno opremo, to je s škarjami z dvojnim odrezom in s strojem za prečno spajanje, o katerih pa mogoče več v drugem članku. US vnešeni podatki so velika prednost od prejšnega načina dela, kajti podatki so ažurni in tekoči. Da pa je res vse tako, je treba poznati tudi določeno tehniko in biti pri vnašanju podatkov natančen. NOČ V osnutku Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za leto 1985 je zapisano, da bo prihodnje leto dokončno zgrajeno 34 stanovanj na Bledu, 32 stanovanj v Kropi, 31 stanovanj v Bohinjski Bistrici in 20 stanovanj v Radovljici (z obnovo obstoječih stanovanjskih objektov na Prešernovi cesti). Zaradi potreb po pokritem prostoru bomo tudi v letošnjem letu dobili novo nadstrešnico. Nova nadstrešnica, ki je podaljšek obstoječe, je armirano-betonske-mon-tažne izvedbe »Primorje« v izmeri 18,00 x 48,00 m, to je ravno tako, kot obstoječa. Gradbena dela (zemeljska in betonska) je izvajalo GP Bohinj, armiranobetonska-montažna dela pa »SGP Primorje« Ajdovščina. Omenim naj še gradnjo 250 m3 rezervoarja, ki je lociran na koncu skladišča izdel- Čimbolj se bliža konec leta, bolj zavzeto se urejajo in oblikujejo poročila o gospodarjenju v preteklem obdobju in smernice za prihodnje leto. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pri občinski skupščini Radovljica je v sodelovanju z drugimi upravnimi organi in službami že sredi novembra izdelal poročilo o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja občine Radovljica v letu 1984 in osnutek Resolucije o družbenem razvoju in gospodarjenju za leto 1985. Oba dokumenta je že obravnaval tudi občinski izvršni svet. Več dopolnil in pripomb kot na poročilo je imel na osnutek Resolucije, ki jo je dopolnil z V letu 1985 bodo po predhodni komunalni opremi stavbnih zemljišč pričeli tudi z novo gradnjo stanovanj. V Lescah — soseska Center bodo zgradili 102 stanovanji, v Begunjah — Poddobrava 56 in v Podnartu 10 stanovanj. V Podnartu pride gradnja stanovanj v poštev, če bodo sočasno začeli graditi tudi nov trgovski objekt. kov. Ob rezervoarju je izdelana tudi komora, ob kateri je nameščena črpalnica. V črpalnici je montiran cevovod za polnitev rezervoarja, praznitev in preliv, kot tudi črpalka z elektromotorjem. Za potrebe gašenja se aktivira črpalka z vklopom in se tlak v omrežju dvigne od 6 do 9 barov. Gradbena dela, je prevzelo GP Bohinj v mesecu novembru, predvidoma pa bodo gotova v mesecu juniju 1985. nekaterimi variantnimi predlogi. Oba dokumenta bo izvršni svet posredoval v obravnavo in potrditev kot osnutek občinski skupščini. Iz poročila je razvidno, da je radovljiško gospodarstvo letos razmeroma dobro poslovalo, kar je odraz večje produktivnosti in fizičnega obsega proizvodnje. V devetih mesecih je bil izvoz za 16,7 % večji od lanskega. Ugoden je tudi količnik pokrivanja uvoza z izvozom. Ta je znašal ob tričetrtletju 2,5, za industrijske delovne organizacije same pa 1,6, ker nekatere od teh ne pokrivajo z izvozom lastnega uvoza. Izvršni svet je presodil, da bo letošnji plan v celoti uresničen, kljub težavam, ki bre-mene celotno gospodarstvo. Tudi napovedi za prihodnje leto, ki so zapisane v osnutku Resolucije, so obetavne. Predvidevajo, da bo v letu 1985 družbeni proizvod večji za 3 % (v industriji 3,5, v kmetijstvu pa 2 %), izvoz bo večji za 12, od tega na konvertibilni trg za 17 % in uvoz za 10 %. Delež naložb v osnovna sredstva bo večji za 15 %, zaposlovanje za 1 %, produktivnost pa za 1,5 %. Osebna, skupna in splošna poraba v občini Radovljica naj bi rasla prihodnje leto 10 % počasneje od rasti dohodka. Tudi v Mojstrani terminal Koliko stanovanj bo zgrajenih v letu 1985 L. F. Razprave o planskih listinah Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (22.11.1984) 1. Ugotovil je, da so 9-mesečni obračun obravnavale vse samoupravne delovne skupine v DO LIP Bled. 2. Ugotovil je, da so smernice za plan 1985, smernice dolgoročnega razvoja LIP in terminski koledar za leto 1985 sprejele vse samoupravne delovne skupine v DO. 3. Sprejel je sklep o razpisu referenduma za združitev DO Filbo z DO LIP Bled, ki bo 14.12.1984. V javno obravnavo je dal tudi vse spremembe in dopolnitve naših samoupravnih splošnih aktov, ki so posledica organizacijske spremembe. 4. V javno obravnavo je posredoval predlog meril za leto 1985. 5. Sprejel je predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov, razporejanju skupnega dohodka in o združevanju v sklade Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj. 6. Pristopil je k samoupravnemu sporazumu o podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva v SRS v letu 1984 za leto 1985. 7. Ugotovil je, da so zbori delavcev v TO Rečica sprejeli ocene novosistemiziranih del in nalog v obratu vrata in spremembe ocen del in nalog na podlagi sprememb opisov v obratu vrata. Ugotovil je tudi, da so zbori delavcev v TO Tomaž Godec sprejeli spremembo ocene del in nalog v obratu opažnih plošč. Ocene veljajo do 1.11.1984 dalje. 8. Martino Sefman je imenoval v komisijo udeležencev samoupravnega sporazuma dejavnosti za lesarstvo. 9. Pregledal je stroške službenih potovanj v inozemstvo v času od 1.7.1984 do 30. 9. 1984 in jih potrdil. 10. Imenoval je inventurne komisije za popis osnovnih sredstev v posamezni TO in DSSS. 11. Potrdil je nove višine dnevnic za službena potovanja in stroškov prenočevanja ter višino kilometrine. Sprejel je tudi novo ceno uslug za prevoze s kombijem, kamione-tom oz. gasilskim avtom. 12. Obravnaval je prošnjo Alojza Kopavnika iz TO Mojstrana za dodatno povrnitev škode ob vlomu na službenem potovanju, ki pa je ni ugodno rešil. 13. Na osnovi delegatskih vprašanj je bil seznanjen o vsem postopku dobave kotla in gradnje kotlovnice v TO Tomaž Godec ter o gradnji ceste Boh. Bela—Soteska. Denarne pomoči ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesece I.—X. 1984 in primerjava z istim obdobjem lanskega leta 1983 DSSS T. Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DO LIP do 30 dni 1,89 5,51 4,97 4,50 6,04 1,33 4,91 nad 30 dni 0,85 3,23 2,49 3,36 2,76 0,18 2,70 Skupaj 2,74 8,74 7,46 7,86 8,80 1,51 7,61 Porodniška odsotnost 0,12 1,23 0,60 1,59 1,86 2,35 1,04 1984 do 30 dni 1,35 4,09 3,80 3,63 6,00 2,25 3,83 nad 30 dni 1,46 2,78 2,12 2,81 3,25 — 2,44 Skupaj 2,81 6,87 5,92 6,44 9,25 2,25 6,27 Porodniška odsotnost 0,73 1,06 2,27 1,29 1,81 0,05 1,45 ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesec oktober 1984 in primerjava z oktobrom lanskega leta 1983 DSSS T. Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DO LIP do 30 dni 1,50 3,90 3,87 5,92 5,18 1,85 3,86 nad 30 dni 1,07 2,58 2,25 3,55 3,69 — 2,43 Skupaj 2,57 6,48 6,12 9,47 8,87 1,85 6,29 Porodniška odsotnost — 1,63 1,20 1,45 2,62 4,07 1,48 1984 do 30 dni 0,69 4,46 3,31 4,65 5,47 3,00 3,83 nad 30 dni 2,02 3,13 3,00 4,60 4,90 — 3,16 Skupaj 2,71 7,59 6,31 9,25 10,37 3,00 6,99 Porodniška odsotnost — 0,42 1,54 - 1,14 - 0,72 Pri Skupnosti otroškega varstva občine Radovljica že nekaj let deluje komisija za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic. Program minimalnih denarnih pomoči je ovrednoten v skladu s sprejeto politiko in po osnovah in merilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Radovljica. Komisija dodeljuje denar- Komisija za dodeljevanje denarne pomoči je novejša oblika solidarnosti do naših otrok, kaže novo kvaliteto na področju socialnih kolekti- Naša dva v Iraku no pomoč glede na dohodkovni pogoj otrokom delavcev, upokojencev, otrokom samohranilcev, težje telesno ali duševno prizadetim otrokom. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Radovljica je na seji dne 23. 10. 1984 sprejela sklep o valorizaciji denarne pomoči otrokom. Po tem sklepu znaša denarna pomoč od 1. 9. 1984 dalje. Dohodkovni pogoj: Višina denarne pomoči za 1 otroka do 30. 8. 1984 Višina denarne pomoči za 1 otroka od 1. 9.. 84 4.900.— dinarjev 1.900 din 2.400 din 4.900.— do 5.600,— din 1.400 din 2.000 din 5.600,- do 6.000.- din 600 din 900 din samohranilcem 400 din 700 din povečana denarna pomoč za prizadete otroke 1.000 din 1.400 din za kmečke otroke: 1.000 din 1.400 din vov. Tudi na takšen način lahko veliko storimo za ljudi, ki nimajo dovolj sredstev za življenje. Vesna LIO Gradis Škofja Loka ter naša delovna organizacija (obe članici SOZD) sta se dogovorili, da tudi naši delavci sodelujejo pri gradnjah objektov v vzhodnih deželah. Tako so letos poleti v naši temeljni organizaciji na Rečici med osmimi kandidati izbrali dva delavcaj Rudija Eržena in Toneta Čopa, ki sta bila pripravljena za delo v Iraku. Oba opravljata delovne naloge mizarja. Preden sta odpotovala, sta morala opraviti natančne zdravniške preglede, posebno težke so bile injekcije proti najrazličnejšim tropskim boleznim. 21. julija sta naša fanta z brniškega letališča poletela proti Bližnjemu vzhodu. Prispela sta na čudovito urejeno letališče v Bagdadu, zgrajeno moderno in v črno-be-lem marmorju. Tam sta ju pričakala predstavnika LIO Gradis tov. Vodopivec in tov. Potočnik, jima zaželela dobrodošlico. Odpeljali so se proti gradbišču. Znašla sta se sredi najhujše vročine, čez dan je vladala temperatura tudi do 54 stopinj C. Za iraško podnebje so sploh značilne visoke temperature, nižinski kraji imajo vlažno zimo, padavine so povečini v mesecu januarju in februarju. V tej deželi so pretežno puščave. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom, ribištvom, seveda pa je Irak svetovno znan po izvozu naf- te, volne, datljev. Najbolj naseljeni so kraji v okolici Bagdada, ob rekah Evfrat in Tigris. Redka drevesa sestavljajo palme, vrbe in topoli. Gradbišče je okoli 100 km oddaljeno od mesta Bagdada. Za delavce imajo zelo dobro poskrbljeno. Poleg Mercatorjeve hrane jim nudijo tudi razne vrste športne dejavnosti. Rudi in Tone sta takoj ob prihodu opravila obvezen zdravstveni pregled, že naslednji dan pa začela z delom. Delovni urnik je od 6.30 do 12.00, po daljšem premoru od 15.30 do 20.00. Opravljala sta mizarska dela, mon- tirala stropne obloge. Popravljala sta naša vrata, katerim so površine precej razpokane. Ko smo sedeli pri Rudiju doma, sem ga vprašala, kako sta se vživela v novo okolje, se je nasmehnil in dejal: »Privadila sva se z delovno in dobro voljo. Veselilo naju je, da naše izdelke predstavljava tako daleč v tujih krajih. S Tonijem sva se dobro razumela, pa tudi z drugimi, saj je tod bilo dosti Slovencev.« Moramo zapisati, da sta opravila svoje delo zelo marljivo, ko sta v Iraku predstavljala našo delovno organizacijo. Vesna Marljivi čebelici Potrebe po varstvenih družinah V šolskem letu 1984/85 se jev vseh 56 oddelkih v desetih vrtcih v okviru Vzgojno varstvene organizacije Radovljica vpisalo 1235 otrok, kar je nekaj več kot lani. Opaža se zlasti zanimanje za varstvo otrok od 8 mesecev do 3 leta starosti, ki jih je letos vključenih v vrtce okoli deset odstotkov od vseh prijavljenih otrok. Gre pravzaprav še za dojenčke, ki pa jih zaradi nezadostnih zmogljivosti vrtcev lahko sprejmejo v omejenem številu. V zadnjem času se kaže vse večja potreba po t. i. varstvenih družinah, vendar pa je odziv med družinami za tovrstno varstvo otrok slab. Zazdaj sta na Bledu dve in na Posavcu ena varstvena družina, ki imajo v varstvu od šest do osem otrok. Zaradi velikega zanimanja staršev za varstvo otrok od 8 mesecev do 3 leta starosti, so v Vzgojno varstveni organizaciji Radovljica na osnovi sklepa skupščine Skupnosti otroškega varstva Radovljica že začeli s sklepnimi pripravami za gradnjo prizidka pri vrtcu v Lescah, kjer bodo pridobili dva od- delka za naj mlaj še varovance. Večji del denarja bo prispevala Vzgojno varstvena organizacija iz sredstev amortizacije, pričakujejo pa tudi delež Krajevne skupnosti Lesce in nekaterih delovnih organizacij. Upajo, da se bo akciji v drugih krajih za gradnjo takšnih oddelkov prav tako pridružilo še več krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, da bi postopoma odpravili problem varstva naj mlajših na celotnem območju občine. RJ V prejšnji številki Glasila se je predstavila marljiva čebelica in opisala, kako vestno nabira med, da s tem preživlja čebelji panj, med drugimi tudi trote. Ta čebelica je križana z osami, ki jo bom v nadaljevanju opisal. Uboga, utrujena čebelica naj v Glasilu na predzadnji strani pregleda, kako utrujene čebelice in troti odhajajo iz panja v zasluženi pokoj, ki so resnično marljivo dopri-našali svoj delež minulega dela in ga še doprinašajo, da ta čebelica lahko tako živi. Panj je že preživel svojo petintrideseto obletnico. Vsa leta je deloval mirno z namenom, da bi ostal panj rentabilen in doprinašal svoji matici uspeh in ugled v naravi. Res je, vse starejše čebelice še danes marljivo doprinašajo svoj delež v panj nesebično, ker se zavedajo, da je pred nekaj leti bilo prav v tem panju težje življenje in da je bilo težje priti do medu, ki ga imamo danes. Ni še dolgo tega, kar se je v naš panj utihotapila iz nekega osjega meha tudi osa. Nihče je ni prosil —- ne troti in tudi ne čebelice, sama se je urinila. Verjetno jo je v panj spravil kakšen trot. Ni še prišla do spoznanja, da je edina osa v čebelji družini. Večina čebel doprinaša s svojim trudom k uspehu našega panja, ne da bi se jim slišal glas peruti. Le osa dela šum, in vsepovsod je slišati samo ZZZZZ. Prav ta osa pa največ presedi pred panjem s cigareto v roki. Dela se pametno, ker je skoraj edina med čebelami... morda bi rada postala trot. Svetujem ji, naj še ona prileže svoje peruti ob svoje suho telo, da ne bo slišati samo ZZZZ. Osjega šuma se namreč vsakdo kaj kmalu naveliča in vsak se ga otepa. Osa ne razume, kaj pomeni združeno delo. Ta beseda nam pove, da vsak po svojih sposobnostih združuje svoje delo, s ciljem, da dosežemo uspeh panja. Cilj panja je letni plan, od katerega je odvisno tudi naše življenje. To dosežemo lahko samo z delom na pa z nenehnim ZZZZ. Le z marljivim delom se lahko preživimo troti in čebelice, med katerimi je tudi osa. Osa naj si zapomni, da poleg trotov tudi ona kaj hitro lahko odleti iz panja drugam ali pa vsaj v drugo satnico. _______ TOTA Druga faza rekonstrukcije počitniškega doma na Seči YU SKI POOL Yu ski pool pomeni Jugoslovanski smučarski sklad za zbiranje denarnih sredstev za priprave naših najboljših smučarjev. Pri smučarski zvezi Jugoslavije sta tako ločeno organizirana dva sklada: jugoslovanski smučarski sklad ALPINE — alpsko smučanje in jugoslovanski smučarski sklad NORDIC — skoki in teki. Združena lesna industrija Gorenjske GLG Bled je v lanskem letu podpisala pogodbo z YU SKI POOL — NORDIC. S tem smo podprli smučarje klasičnih disciplin — skokov in tekov. Naši skakalci so že v lanski sezoni dokazovali, da se njihova kvaliteta dviga k svetovnemu vrhu. Predvsem je to dokazal Primož Ulaga, saj je dvakrat zmagal, ob koncu sezone za svetovni pokal pa obtičal na 6. mestu. Njemu sledijo Tepeš, Lotrič, Dolar, Debelak, Kavčič, Peljhan, Urbančič in drugi; tekači: Čarman, Djuričič, Klemenčič, Kršinar, Verovšek, Grof, Kustec in drugi mlajši tekači; kombinatorci: Ko- štrun, Jošt, Fajfar, Demšar in drugi. Za sezono 1984/85 so njihove priprave še bolj intenzivne, saj bo to zimska sezona, ki bo najpomembnejša za naše klasične smučarje. Za nas je najpomembnejši trenutek praznovanje 50-le-tnice Planice, ki bo od 15. do 17. marca 1985. Ob tej priložnosti bo Planica organizator svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Druga velika prireditev te sezone je svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Seefeldu, preko vse sezone se bodo tekmovalci borili v svetovnem pokalu. Vsa ta tekmovanja bo prenašala tudi RTV Ljubljana. Predstavniki YU SKI POOL NORDIC ter predstavniki RTV Ljubljana so se dogovorili za skupno zbiranje sredstev za omogočanje teh prenosov. Za upravičenost naše pomoči v SKTPOOLU naj omenim tudi izredno dobro organiziranost mlajših tekmovalcev po klubih — od cicibanov do članskih ekip. Ti tekmovalci tekmujejo v pokalu COCTA in glede na udeležbo se ni bati, da bi ta šport zamrl. Na Bledu deluje Smučarski klub Bled, v katerem je sekcija za skoke in teke. Tre- nutno deluje in tekmuje 13 mladih skakalcev. V Boh. Bistrici je močna tekaška sekcija, saj so v pretekli sezoni bohinjski tekači in tekačice mlajših kategorij dokazali, da sodijo v sam vrh jugoslovanskega smučarskega teka. Kljub organizacijskim problemom ne moremo mimo tekaških Gorij, ki so še danes pojem jugoslovanske- Primož Ulaga Konec letošnjega leta bodo gradbeni stroji ponovno zabrneli v naši Seči. Pričeli bomo z adaptacijo drugega dela doma. Ta faza adaptacije obsega dva dela, in sicer: — temeljito obnovo preostalega dela doma — zunanja ureditev. Obnova drugega dela doma predvideva v pritličju popolnoma preurejeno, povečano in modernizirano kuhinjo z vsemi potrebnimi shrambami. Nekaj opreme bo nove, medtem ko bomo staro opremo tudi uporabili. Večja bo tudi jedilnica, v kateri bo približno 100 sedežev. Poleg jedilnice pa načrtujemo televizijsko sobo z novim »šan-kom«. Preurejena bo tudi terasa. V nadstropju bo 12 sob s sanitarijami (tako kot v obnovljenem spalnem delu), od teh bo 5 sob z galerijami. Vsaka soba bo imela svojo teraso. S popolno preureditvijo doma bomo imeli poleg velike jedilnice in moderne kuhinje 18 4-posteljnih sob, 4 3-posteljne in devet dvoposteljnih sob s skupno kapaciteto 102 ležišči. Poleg tega je vsa sanitarna voda ogrevana s sončno energijo. Nujno je treba urediti tudi okolico doma, če hočemo ustvariti prijeten ambient, zato bomo s temi deli začeli tudi že konec leta, tako da bodo vse površine spremenjene v lepe zelenice. Debelak Spominska svečanost Organizacijski odbor za izvedbo proslave »Zmaga mrtvega bataljona« pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica je na novembrski seji sklenil, da bo vsakoletna spominska svečanost v počastitev spomina padlih borcev III. bataljona Prešernove brigade, v soboto, 15. decembra. Ivo Čarman ga smučarskega teka. S smrtjo Lovra Žemve, legendarnega tekmovalca in nato organizatorja v Gorjah ni več tistega pravega zanosa. Kljub temu upajmo, da se bodo tudi v Gorjah smučarski organizatorji znašli tako kot nekoč. Jugoslovanski smučarski sklad NORDIC in SOZD GLG Bled sta podpisala pogodbo o sofinanciranju priprav naših najboljših tekmovalcev — smučarjev skakalcev in tekačev. Pogodba velja za dobo štirih let. Skupni znesek (za vsa 4 leta) je 400 milijonov din, za vse članice SOZD je določen enak delež. Tako je za sezono 1983/84 vsaka DO v SOZD GLG Bled prispevala 93.750,00 din. V zamenjavo pa nam SKI POOL Nordic daje najrazličnejše možnosti reklamiranja naših izdelkov. Kraigher Svečanost se bo začela ob 12. uri pri grobišču in spomeniku na Goreljeku z govorom predsednika OK ZSMS Radovljica, polaganjem vencev k spomenikom NOB in kulturnim programom, ki ga bo pripravila Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Na svečanosti bodo razglasili izid razpisa za najboljši spis o junaškem boju Prešernov-cev leta 1943 na Goreljeku, ki so ga pisali učenci vseh osnovnih šol Gorenjske. Prvonagrajeni spis bodo prebrali, desetim avtorjem najbolje ocenjenih spisov pa bodo ob tej priložnosti podelili knjižne nagrade. Organizatorji bodo poskrbeli za pluženje ceste na Pokljuko in za avtobusne prevoze določenih skupin šolske mladine, borcev in občanov. Občinska konferenca ZSMS Radovljica bo na dan proslave organizirala mladinske enote, ki bodo izvedle pohod iz doline na prizorišče svečanosti. Zanje bodo zagotovili tudi topli obrok. TVD Partizan Gorje, ki vsako leto prireja sočasno smučarska tekmovanja, bo v soboto, 15. decembra organiziral tekmovanje v biatlonu s štartom ob 9. uri, po proslavi ob 13. uri pa tekaško tekmo »TV-15« z udeležbo borcev NOV Slovenije. V nedeljo, 16. decembra pa bo na Pokljuki ob 10. uri štart množičnega rekreacijskega tekmovanja v smučarskih tekih za vse starostne skupine. Proslava in spominska svečanost »Zmaga mrtvega bataljona« bo v vsakem vremenu, zato organizacijski odbor opozarja vse udeležence na primerno obutev in obleko. ^Sindikalno prvenstvo LIP^ Bled v namiznem tenisu Vabimo vse člane sindikata DO LIP Bled, da se v čim večjem številu udeležijo sindikalnega prvenstva LIP Bled v namiznem tenisu, ki se bo odvijalo 16. decembra 1984 od 8.30 dalje v veliki telovadnici Osnovne šole Bled. Vsi zainteresirani naj se prijavijo športnim referentom v okviru TOZD do srede, 12. decembra 1984. Uporaba športnih copat je obvezna, tako za nastopajoče kakor za gledalce! Vabljeni! R- Predlog PRAVILNIKA za izbiro športnika in športnice leta pri LIP Bled I. KOOS LIP Bled pripravi za vsako leto posebej razpis za športnika — športnico leta po kriterijih, ki so navedeni v tem pravilniku. II. Prireditve bodo organizirali: Svet za šport in rekreacijo pri KOOS LIP Bled, Občinska zveza sindikatov in republiški sindikat lesarjev, gozdarjev in lovcev. Teh prireditev oz. tekmovanj se lahko udeleži vsak član osnovne organizacije sindikata. III. Za pridobitev naslova športnika oziroma športnice leta bomo upoštevali naslednje prireditve: 1. Vsa sindikalna prvenstva v organizaciji sveta za šport in rekreacijo KOOS LIP Bled. 2. Občinska sindikalna prvenstva. — smučarski teki, VSL, kegljanje borbenih partij, odbojka, NT, mali nogomet, plavanje, streljanje, kolesarjenje, kegljanje posamično in ekipno. 3. Letne in zimske igre SOZD GLG 4. Lesarijada 5. Organizirani planinski pohodi s pomočjo sveta za šport in rekreacijo ali množični pohod, organiziran s pomočjo republiške zveze za množično rekreacijo. 6. Organizirano trimsko kolesarjenje v organizaciji sveta za šport in rekreacijo ali množično kolesarjenje v organizaciji na ravni republike. TOČKOVANJE I. POSAMIČNO: A) Sindikalna prvenstva LIP 1. mesto — 6 točk, 2. mesto — 5 točk, 3. mesto — 4 točke, 4. mesto — 3 točke, 5. mesto — 2 točki, 6. mesto — 1 točka; Vsa naslednja mesta so točkovana z 1 točko. B) Zimske igre SOZD GLG 1. mesto — 12 točk, 2. mesto — 11 točk, 3. mesto — 10 točk, 4. mesto — 9 točk, 5. mesto — 8 točk, 6. mesto — 7 točk, 7. mesto — 8 točk, 8. mesto — 5 točk, 9. mesto — 4 točke, 10. mesto — 3 točke, II. mesto — 2 točki, 12. mesto — 1 točka; C) Lesarijada 1. mesto — 18 točk, 2. mesto — 17 točk, 3. mesto — 16 točk, 4. mesto —■ 15 točk, 5. mesto — 14 točk, 6. mesto — 13 točk, 7. mesto — 12 točk, 8. mesto — 11 točk, 9. mesto — 10 točk, 10. mesto — 9 točk, 11. mesto — 8 točk, 12. mesto — 7 točk, 13. mesto — 6 točk, 14. mesto — 5 točk, 15. mesto — 4 točke, 16. mesto — 3 točke, 17. mesto — 2 točki. 18. mesto — 1 točka; D) Občinska sindikalna prvenstva 1. mesto — 24 točk, 2. mesto — 23 točk, 3. mesto — 22 točk, 4. mesto — 21 točk, 5. mesto — 20 točk, 6. mesto — 19 točk, 7. mesto — 18 točk, 8. mesto — 17 točk, 9. mesto — 16 točk, 10. mesto — 15 točk, 11. mesto — 14 točk, 12. mesto — 13 točk, 13. mesto — 12 točk, 14. mesto — 11 točk, 15. mesto — 10 točk, 16. mesto — 9 točk, 17. mesto — 8 točk, 18. mesto — 7 točk, 19. mesto — 6 točk, 20. mesto — 5 točk, 21. mesto — 4 točke, 22. mesto — 3 točke, 23. mesto — 2 točki, 24. mesto — 1 točka; Za vsa ostala mesta od 24 navzdol vsak sodelujoči prejme 1 točko. E) Organizirani planinski pohodi: 1. pohod — 1 točka, 2. pohod — 3 točke, 3. pohod — 5 točk, 4. pohod — 10 točk, 5. pohod — 15 točk; F) Organizirano trimsko kolesarjenje ali maratoni 1. udeležba — 1 točka, 2. udeležba — 3 točke, 3. udeležba — 5 točk, 4. udeležba — 10 točk, 5. udeležba — 15 točk; II. EKIPNO TOČKOVANJE bomo izvedli na naslednjih tekmovanjih: A) Letne in zimske igre SOZD — GLG Točke prejme vsak nastopajoči, ki bo neposredno prispeval k uvrstivi ekipe oziroma bo član ekipe. 1. mesto ekipno — članu ekipe pripada 10 točk 2. mesto ekipno — članu ekipe pripada 8 točk 3. mesto ekipno — članu ekipe pripada 6 točk 4. mesto ekipno — članu ekipe pripada 4 točke 5. mesto ekipno — članu ekipe pripada 2 točki B Lesarijada 1. mesto ekipno — članu ekipe pripada 15 točk 2. mesto ekipno — članu ekipe pripada 13 točk 3. mesto ekipno — članu ekipe pripada 11 točk 4. mesto ekipno — članu ekipe pripada 9 točk 5. mesto ekipno — članu ekipe pripada 7 točk 6. mesto ekipno — članu ekipe pripada 5 točk 7. mesto ekipno — članu ekipe pripada 3 točke 8. mesto ekipno — članu ekipe pripada 1 točka C) Občinska sindikalna prvenstva 1. mesto ekipno — članu ekipe pripada 20 točk 2. mesto ekipno — članu ekipe pripada 18 točk 3. mesto ekipno — članu ekipe pripada 16 točk 4. mesto ekipno — članu ekipe pripada 14 točk 5. mesto ekipno — članu ekipe pripada 12 točk 6. mesto ekipno — članu ekipe pripada 10 točk 7. mesto ekipno — članu ekipe pripada 8 točk 8. mesto ekipno — članu ekipe pripada 6 točk 9. mesto ekipno — članu ekipe pripada 4 točke 10. mesto ekipno — članu ekipe pripada 2 točki Za letne in zimske igre SOZD — GLG, lesarijado, občinska sindikalna prvenstva, katera se izvajajo samo ekipno oziroma v omejenem številu, bo za sestavo ekipe pristojen svet za šport in rekreacijo v sestavi predsednik in referenti po TOZD. Točkovanje bo izvedeno po kategorijah, kakor bodo razpisana za posamezna tekmovanja. Nagrade: Nagrade bodo spominske in bodo podeljene petim najbolje uvrščenim v konkurenci moških in žensk. Ta pravilnik dajemo v javno obravnavo. Pripombe bodo sprejemali referenti za šport po posameznih temeljnih organizacijah do 25. decembra 1984. Svet za šport in rekreacijo Občinsko sindikalno i Lebar Meta keglìe89 - 1 • • 2. Cerkovnik Nada 167 prvenstvo v kegljanju iSzk,Polona IS LIP Bled zasedel v skupnem seštevku 3. mesto V dneh od 5. do 20. novembra se je na kegljišču doma upokojencev v Radovljici odvijalo občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju, katerega se je udeležilo tudi dosti številno predstavništvo naše delovne organizacije. Od prijavljenih 58 se je tekmovanja udeležilo 42 tekmovalcev, kateri so pokazali dosti borbenosti in bi z malo več športne sreče osvojili tudi boljše mesto, čeprav moramo biti s skupno uvrstitvijo na 3. mesto vsekakor zadovoljni, saj sta pred nami samo ekipi Elana in Verige, katera imata v svojih vrstah veliko tekmovalcev, ki se aktivno ukvarjajo s kegljanjem in so člani kegljaških ekip. Rezultati: 1. Moški do 40 let: V tej kategoriji nismo imeli predstavnika, uvrščenega med prvih 10 uvrščenih. 2. Moški nad 40 let: 1. mesto: Trojar Srečo LIP — TOB — 215 podrtih kegljev Ženske do 40 let: 1. Jambrovčič — OŠ Bled — 192 kegljev 2. Lebar Meta — LIP TOR -189 kegljev Ženske nad 40 let: Nimamo uvrščenih med prvih 10. Tekmovalni razred — ženske: 1. mesto — Zore Marjana — ISKRA Otoče — 220 kegljev 5. mesto — Cerkovnik Polona — DSSS LIP — 149 kegljev Med moškimi v tekmovalnem razredu nismo imeli predstavnika. Ekipno: ženske: 1. mesto — ELAN Begunje 2. mesto — ISKRA Otoče 3. mesto — LIP Bled Za tretje mesto v ekipni uvr-stitivi so podrte keglje prispevale naslednje tekmovalke (4): Moški: 1. mesto — ELAN 2. mesto — obrtniki 3. mesto — Veriga 4. mesto — LIP Bled Za 4. mesto so podrte keglje prispevali naslednji tekmovalci: kegljev 1. Trojar Srečo 215 2. Stare Zdravko 199 3. Hikel Bruno 198 4. Dolenc Matjaž 198 5. Kitič Zdravko 194 6. Černe Albin 190 Skupna uvrstitev moški in ženske: 1. mesto — ELAN Begunje 2. mesto — VERIGA Lesce 3. mesto — LIP BLED Z ozirom na to, da kompletne rezultate še nimamo na razpolago, bomo vse ostale rezultate objavili v prihodnji številki Glasila. Po dolini reke Radovne Dolina reke Radovne je mirna, idilična in pripravna za izlete. Nekoč so se tod vrtela kolesa številnih mlinov. Kmetje so žagali les za svoje potrebe, pozneje pa je voda gnala turbine, da so pridobivali elektriko za potrebe KID, danes jeseniške Železarne. Odkrili so kredo in ob tej mirni reki postavili industrijski obrat. V zgornjem delu so se utaborili lovci, v spodnjem je vabljivo gostišče. V zadnjem času bo Rado- v letu 1825: 61 mlinov, v letu vna dajala najboljšo vodo 1875: 77 mlinov, v letu 1902: 99 mlinov, v letu 1927: 64 mlinov. Po vojnem času je število mlinov začelo upadati, kmetje so se usmerjali drugam, kapacitete mlinov so bile večje. V obrtnem registru radovljiške občine so bili v medvojnem času vpisani le še mlini sedemnajstih lastnikov. Žalostno je, da je obrt izumrla, v radovljiški in jeseniški občini obratuje en sam mlin na Mišci na Bledu — last Burja Jožefa, upokojenca. Preglejmo zgodovino oz. kako so nastajali prvi mlini ob reki Radovni: Prva mlinska kolesa so se začela vrteti pri P’stnaku (danes Alojzu Lipovcu) in verjetno so kupili ta mlin od sosednje Kosmačeve kmetije. Tam naj bi bila žaga iz časa Marije Terezije in v istem obdobju tudi mlin. V tem mlinu so prenehali mleti v povojnem času. Med vojno so dosti mleli za našo vojsko. Ob Radovni je Klemenjakov mlin — last Zupan Zdravka, nekoč je bil to P’stnakov mlin, ki ga je pozneje Klemen odkupil. Mlin je bil kamnita zgradba, voda je tekla po leseni rakvi. Podatki kažejo, da je začel obratovati v letu 1824, delal je vse do zadnje vojne. Zupan se sedaj ukvarja s kmetijstvom. Sir pripravlja s posebno domačo stiskalnico v kosih po 3 kg. Mlin pa same- vsej radovljiški dolini. V zgornji Krmi je Radovna pravi hudournik, njena pot se zaključi s slapom Šum, na koncu prelepe soteske Vintgar. Radovna se pretaka kot podtalnica od Zgornje Krme v globini od 6 do 12 m, odvisno od letnega časa in padavin. Zaradi taljenja snega je vodostaj največji v spomladanskem času, v jesenskem času pa zopet privre na gladino. V svojo strugo priteče pri plazu, Gogalu. Zanimivo je prisluhniti zgodbam o preteklih desetletjih v dolini te reke. Majda Žontar pripoveduje v študiji »Mlini na Gorenjskem«, da je bilo ob Radovni šest obrtnih in trije kmečki mlini in to pred dvesto leti. Po podatkih iz leta 1770 ni bilo potrebno imeti obrtnega dovoljenja za postavitev mlinov na Radovni, toda v letu 1814 je začel veljati nov predpis in to je bilo potrebno. Lahko trdimo, da so tedaj obstajali kaj trdni predpisi o postavljanju in obratovanju mlinov. Mlini so služili kmetom, ljudem, ki so žito prinašali v mletje. Kmetje so po dolini reke sadili največ ajdo (tudi do 60 mernikov) in rž. Zanimivo je, da je bilo kar 6 obrtnih mlinov, čeprav je bilo le malo kmetov, pridelki tod niso bili kaj preveč obilni. Majda Žontar navaja v študiji, da so bili mlini v Vintgarju, Podhomu, Mevkušu, v Grab-čah kar dva in en v Krnici. Vemo, da so bili mlini tudi v srednji Radovni, a teh ne omenja. Lahko ugotavljamo, da so mlinarji mleli za dalj-njo okolico in ne samo za domačine. Po podatkih o blejskem gospodarstvu je bilo na vsem območju 76 mlinov. Vpisani so v urbarjih, dohodek so si tudi lastili gospodarji blejskega gradu. Mline so delili na stalne in nestalne. Statistika obrti je v radovljiškem okraju zabeležila naslednje število mlinov: va v ruševinah in je medli odsev zgodovine. Naslednji mlin ob Radovni je bil pri Fužinskih hišah. Tu so stanovali rudarji-fužinar-ji, kasneje so bili lastniki KID, Železarna. Toda o mlinu ni več sledu. V Krnici št. 16 je nekoč stal Mlinarjev mlin, kakih 50 m od mostu. Ob prvi hiši je žaga veneci-janka na ^4 liste, s katero upravlja Čop Jože. Mlin ne obratuje že kakih 20 let. V bližini je stara hiša, last dr. Josipa Poklukarja, nekdanjega deželnega glavarja. Premoženje je zapustil sestrama. Mlin pa je pozneje prevzel Jože Zajct bivši župan v Gorjah. Čeprav je kmečka hiša revnega izgle-da, vendar je lepa kmečka stavba, z železnimi kovanimi mrežami, okna so kamnita. V Grabčah je obratoval mlin pred 80 leti, last Pogačarja (Joža in Janeza), imenovan Pajkov mlin. Kasneje so tam postavili hišo ter žago. Pravijo, da je gospodar mlel dneve in noči, in da je zelo mlad umrl, star komaj 49 let. Danes je lastnik Roman Pogačar, vendar so tu le mlinski kamni, 12 let že ne obratuje več. V tej vasi je bil nekoč še Strojev — Mihov mlin, nehal je obratovati pred 15 leti. V Mevkšu je bil mlin Iva- ne Komar (danes Jožeta), ob hiši je stala žaga. 1862. leta je tu začel Janez Komar, za njim Franc in Ivana Komar. V letu 1962 pa je prevzel Jože Komar, danes s premoženjem upravlja Frančiška Komar. V Spodnjem Grabnu št. 28 je v letu 1903 mlel Rokov mlin, ki ga je 1855. leta kupil Janez Jan, 1890. leta pa Rok Brajec. Benedik (se nadaljuje) Ustanavljamo planinsko sekcijo Svet za šport in rekreacijo pri KOOS LIP Bled je na svoji zadnji seji sklenil, da svojo dejavnost razširi tudi na planinsko področje. V tem smislu vabimo vse člane sindikata oziroma delavce LIP Bled ter upokojence, ki imajo veselje do pohodništva v gorah, da se prijavijo pri športnih referentih v okviru TOZD ali Petru Debelaku v DSSS, LIP, Ljubljanska 32 na Bledu. Prijava naj vsebuje rojstne podatke, stanovanje in podatek o tem, če je prijavljeni že član PD in če je, ka-terega. R M Učinkovito ali neučinkovito delovanje KK SZDL! Za družbeni napredek Bohinja in Bohinjske Bistrice same je nujno potrebno usklajeno delovanje tako vseh subjektivnih sil ali dejavnikov naše družbe, kot tudi vseh ostalih krajanov. To pa je tudi prvenstvena naloga KK SZDL. do imeli, kakšne stanovanjske probleme bodo imeli? Ali se bomo teh problemov res zavedli šele takrat, ko bo hči iskala stanovanje in sin lokacijo za stanovanjsko hišo ter bomo rekli: »Kdo je sprejemal take plane, da danes nimamo dovolj stanovanj, da ne morem graditi hiše? KK SZDL je v kraju samo zato, da enkrat letno pobere članarino!« Z melanholičnostjo in ravnodušnostjo krajanov do odločanja in sodelovanja v krajevni samoupravi bo KK SZDL resnično v kraju obstajala samo zato, ker mora biti, ker je taka DPO pač v vsakem kraju. Ob sodelovanju vseh krajanov, ob njihovi pomoči, ob njihovih plodnih razpravah na zborih krajanov, pa bo KK SZDL lahko realizirala svojo ustavno vlogo in bo to enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil naše samoupravne družbe in vseh delovnih ljudi in občanov. Zato si moramo vsi krajani kot člani SZDL za prihodnje leto zadati osnovno nalogo, da zavestno pristopimo k oblikovanju nadaljnjega razvoja tako Bohinjske Bistrice kot Bohinja v celoti. Le tako, ne bomo Bohinjci vedno znova V Ribnem Za Dan republike — 29. novembra letos so člani družbenopolitičnih organizacij v KS Ribnem pripravili proslavo, katere so se udeležili domačini v zelo velikem številu. Na začetku proslave ob 19.00 so pevci moškega zbora DPD Svoboda Zgornje Gorje z jugoslovansko himno počastili praznik republike. Zapeli so nekaj borbenih in partizanskih pesmi pod vodstvom Marjana Eržena. Recitatorji so v pesmih povedali, da se nikoli ne bomo tu- Vesna Bohinjski slikar Albin Polajnar razstavlja v Sivčevi hiši izpadli, da je v naši navadi, da se najprej nekaj dogovorimo, vendar že v štiirindvaj-setih urah na ves dogovor pozabimo in se začnemo dogovarjati nekaj čisto nasprotnega. Le tako nam ne bo treba čez nekaj let zopet ugotavljati, ali je bila KK SZDL učinkovita ali neučinkovita, ali se Bohinj res razvija tako kot si želimo Bohinjci, da bomo imeli zaslužek doma, pa naj si bo to v industriji, kmetijstvu ali v turizmu. Na javnih razpravah moramo slišati, kaj mislijo vsi krajani Bohinja in ne, kaj mislijo nekateri Bohinjci! Ko bomo to dosegli bomo lahko rekli, da je delovanje KK SZDL učinkovito in da opravičuje svojo, z ustavo določeno vlogo. Za zaključek bi rad povedal samo še to: Dolžnost vseh Bohinjcev mora biti, da bomo ob strokovni pomoči, katero nam morajo dati zato pristojne službe, sami usmerjali razvoj Bohinja. Vse to pa moramo doseči skupno z združenim delom, da se bodo tudi predstavniki ZD udeleževali javnih razprav, da bo med ZD in KS prišlo do pravega sodelovanja. Predsednik KK SZDL BOHINJSKA BISTRICA ODAR BOGOMIR jim gospodarjem pokorili, pa čeprav za ceno življenja. V drugem delu proslave so nastopili učenci ribenske osnovne šole pod vodstvom tovarišice Meri Avsenak. Na harmoniko jih je spremljal Gabrijel Skumavec. Seveda pa je bil najbolj slovesen trenutek, ko so 12 najmlajših cicibanov sprejeli med pionirje. Ganljivo je bilo videti naše najmlajše, ki so trdno obljubljali, da se bodo trudili kot pravi pionirji. diUk. hoticjJb Zgodbe kar tako Skoraj celoletno delovanje vseh DPO v Bohinju se je vrtelo okrog najbolj aktualnega vprašanja - gradnje. Gradnja da ali ne, gradnja tu ali tam, gradnja takšna ali drugačna, to so bile teme vseh posvetov, pa ne le tistih na sestankih, pač pa povsod, kamorkoli se je človek pač obrnil. Leteli so očitki, dokazovanja o forumskih odločanjih, o neupoštevanju mnenja krajanov, o neupoštevanju potreb krajanov. Vendar pa ravno tu že lahko ugotavljamo, da so te sporne načrte sprejemali prav krajani na svojih zborih, kakor tudi vse DPO. Ne bi se ustavljal na tem problemu sprejemanja in odločanja ter kasnejšega popravljanja sprejetih dokumentov, če ne bi to moral zaradi nadaljnjega pre-mišljanja, da smo zopet pred podobo ali bolje rečeno, pred podobnimi odločitvami. Pred nami je namreč naslednje srednjeročno obdobje. V interesu vseh krajanov krajevne skupnosti pa mora biti, da takoj pristopimo k dialogu in pričnemo razpravljati o smernicah in analizi razvoja za obdobje 1985—1990. Vendar ne tako, kot smo to delali doslej! Sprejemali brez zanimanja, z minimalno udeležbo na javnih razpravah, ali pa kvečjemu z molčečo prisotnostjo na teh razpravah. Ravno tako zopet ne sme priti do tega, da bomo rekli: »Pa kaj se me vse to tiče? Saj bodo tako ali tako vse po svoje naredili, ali sem tam ali nisem.« Zakaj, vse prevečkrat se kasneje zgodi, da se marsikdo ob realizaciji sprejetih dokumentov čuti za marsikaj prikrajšanega in potem se sliši: »Kdo je to sprejemal? JAZ NE! To je sprejeto forumsko! V Bohinju je pet ljudi, ki vodijo vso politiko, mi krajani nimamo besede! KK SZDL je neučinkovita, ne pozna in ne zagovarja potreb krajanov!« Ne bom se pretirano zmotil, če rečem, da sem v prvi polovici svojega mandata take izjave že slišal. Tu pa smo v bistvu problema učinkovitega ali neučinkovitega delovanja KK SZDL. Mnogi namreč še vedno zmotno mislijo, da je KK SZDL le predsednik in predsedstvo. Teh petnajst ljudi, z menoj vred, ne more poznati vseh potreb kraja in krajanov. Naša dolžnost je sklicati javno razpravo in tam prisluhniti ljudem ter njihovim problemom. Če ljudi na razpravo ni, potem lahko rečemo, da je KK SZDL nemočna. Ravno tako je nemočna, če pride na razpravo 20 ali pa tudi 120 ljudi. Tu prihaja do forumskega odločanja. Saj teh 120 ljudi pozna le nekaj problemov kraja, ali pa le tiste probleme, ki se tičejo samo teh 120 krajanov. Kaj pa ostalih 2800 prebivalcev KS Boh. Bistrica? Ali ti resnično nimajo nobenih problemov? Ali teh ljudi resnično ne zanima, kako se bo razvijal Bohinj? Ali nas res čisto nič ne zanima, v katero smer bo šel razvoj Bohinja, kakšno delo bodo lahko dobili naši otroci doma v Bohinju, kakšno okolje bo- Muzejsko galerijski odbor pri Kulturni skupnosti Radovljica je uvrstil v program galerijske dejavnosti v Sivčevi hiši v Radovljici ob Dnevu republike retrospektivno razstavo umetniških del akademskega slikarja Albina Polajnarja iz Bohinjske Bistrice. Razstava je postavljena ob njegovi šestdesetletnici, zategadelj so na ogled le nekatera dela, ki so nastala v zadnjih tridesetih letih. Ob tej priliki je Muzejsko galerijski odbor izdal tudi katalog s podrobno predstavitvijo slikarjeve osebnosti in z nekaterimi deli. Zanimivi so zlasti odlomki iz ocen najvid- nejših slovenskih likovnih kritikov, ki vsi po vrsti poudarjajo specifičnosti njegovih del, ki jih je začel graditi na temeljih realizma, danes pa izstopa kot značilni predstavnik fauizma in ekspresionizma. Najpogosteje upodablja bohinjske pejsaže s slikovito okolico s svojevrstno tehniko slikanja. Na razstavišču v Radovljici je bilo na ogled od 23. novembra do 10. decembra tudi nekaj risb in zelo prikupnih portretov. Obisk razstave, zlasti na otvoritvi, je pokazal, da ima Polajnar veliko prijateljev, ki znajo ceniti njegovo umetniško delo. 1. Boksar je napadel astronavta. Astronavt je bežal. Skoraj bi ga povozil avto. Astronavt je bežal dalje. Skočil je na balon. Počilo je. Zelo se je ustrašil. Bežal je naprej in padel na boben. Le-ta se je udrl in paličice so poskočile pokonci. Mahnile so ga po glavi. Hotel je naprej, toda spotaknil se je. Končno pa se je le izmotal iz bobna in šel dalje. Na poti je zagledal hišo z anteno. Na zidu je bila nekakšna ročica. Astronavt je pomislil: »Kakšna sreča, da je tu ročica. Splezal bom na streho.« Prijel se je zanjo. Mislil je, da je zdaj v redu, a se je motil. Bila je baterija. Hudo ga je streslo. Toda nekako je prišel na streho. Tam je bila antena. Rekel si je: »boksar me ne priganja več. A kako naj pridem dol?« Domislil si je. Izpulil je anteno in skočil. Antena se je ujela za dimnik buldožerja. Astronavt je bil tako rešen. 2. Nekje globoko v gozdu je živela čarovnica, ki je imela eno samo coklo. Nekega dne, ko je s cevjo zalivala vrt, se ji je stožilo po sestri, ki je imela na nogah le eno copato. Odločila se je, da jo bo obiskala. Zvečer je s čarobnim daljnogledom pogledala, kakšno bo vreme. Napovedovalo se je lepo. Zjutraj je pripravila darilo. Nato je sedla na dežnik in odletela k sestri. Lepo jo je pozdravila in ji izročila darilo. V njem je bila štiriperesna deteljica. Sestra se ji je lepo zahvalila in pripravila praženo čebulo. Jedli sta in se dolgo pogovarjali. Vsakdo ima prijatelja ali prijateljico. Med seboj se precej razlikujejo. Nekaj časa preteče, da spoznaš, kdo ti je res lahko prijatelj. To prijateljstvo se kaže v vsakdanjih odnosih. Iskrena pomoč pri reševanju problemov, je dokaz prijateljstva. Velikokrat se zgodi, da nekateri, ki se kažejo za prijatelja, pomagajo s hudobno željo, da bi s tem lahko zabredli še v večje težave. Taki prijatelji sploh niso prijatelji. Izmed svojih prijateljic sem izbrala prijateljico Natašo, s katero sva si bili naj-bližje. Znali sva si pomagati in premagati težave. Tako sva se pogovarjali: o ocenah, če sva bili doma kaznovani, kdaj in kateri film si bova ogledali, kateri fant nama je simpatičen in podobno. Vedno sva si govorili, da o najinih pogovorih ne zve nihče. Nisem pa vedela, da ima Nataša svojo prijateljico Tajo in ji pove vse najine pogovore. To sem šele zvedela iz pogovora, ko sva se s Tajo pogovarjali. Obljubila sem jim da Nataši ničesar ne povem. Le tako sem zvedela precej več. Nekaj časa sem samo strmela. Nisem mogla 3. Na severnem tečaju je živel Eskim. Rad je imel rože. Imel je tudi primerek encijana. Preživljal se je s tem, da je sosedu pasel gosko. Ko se mu je nabralo veliko denarja, je kupil fotoaparat in odšel v Ameriko. Ko je prišel tja, se je odpravil po deželi. Prišel je k šoli in ravno videl, ko je učitelj napisal v redovalnico oceno ena. Ker takšnih prizorov ni maral, je šel dalje. Zagledal je čudno rastlino, ki so ji Američani pravili grozdje. Poskusil ga je, pa mu ni bilo všeč. Odpravil se je naprej in videl rastlino, ki se je vzpenjala na palicah. Fotografiral jo je. Prišel je pred neko hišo. Zagledal je moža v čudni obleki. Vprašal ga je po poklicu. Odgovoril mu je, da je gasilec. Nekje na vrtu je naletel na grablje. Mislil je, da je to pošast. Ucvrl jo je naprej. Zagledal je gugalnico. Rekel si je, da je dovolj neumnosti in odpotoval domov. 4. Nekje v pragozdu je živel Indijanec. Imel je udomačenega ježa. Ko je nekega dne lovil, je v zraku zaslišal čuden šum. Bil je helikopter. Zelo se je ustrašil. Ucvrl jo je v gozd. Nenadoma se je spotaknil ob harmoniko. Zraven nje je stalo jabolko. Pojedel ga je, na harmoniko pa je zaigral. Začel je delati ladjo. Kar z izvijačem se jo je lotil. Ko je z delom zaključil, si je oblekel hlače in šel na ladjo. Tam je ležala hruška, vrgel jo je v morje in odplul v dalje. Beravs Simon, OŠ Ribno verjeti, da me je najboljša prijateljica izdala. Bilo mi je zelo hudo. Stekla sem domov, se zaprla v svojo sobo in premišljevala. Tudi kakšna solza je padla po licu in se na pisalni mizi razbila na tisoč manjših drobcenih delov. Zavedala sem se, da sem izgubila svojo najboljšo prijateljico. Spomnila sem se pregovora: »Varuj se psov, ki spredaj ližejo, zadaj pa grizejo.« Mojca POPOVIČ Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled Varuj se psov, ki spredaj ližejo, zadaj pa grizejo Novoletna nagradna križanka m m® STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1984 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec 471 5 TOZD Rečica 320 1 TOZD Mojstrana 82 TOZD Podnart 80 TOZD Trgovina 27 DSSS 88 10 Skupaj: 1068 16 ZAPOSLILI SO SE — v TOZD Rečica: JESENŠEK Rajko, 1966 - K — v TOZD Mojstrana: SVETINA Mitja, 1961 - SS, POZVEK Jože, 1963 - K — v TOZD Podnart: ČERNE Roman, 1941 - K ODŠLI IZ DO: — iz TOZD Tomaž Godec: BREGANT Slavko, VIS — sporazumno prenehanje, RIBARIČ Marjan, NK — sporazumno prenehanje — iz TOZD Rečica: MUŽAN Peter, K - odhod v JLA, JEKLER Igor, NK - odhod v JLA, TERPINC Terezija, PK — upokojitev, AMBROŽIČ Janez, PK — upokojitev — iz TOZD Mojstrana: BERGUŠ Stanislav, NK — sporazumno prenehanje — iz TOZD Podnart: KLEINDIENST Franc, K — sporazumno prenehanje POROČILI SO SE: DOBRAVEC Andrej (TOZD Rečica) V TO Mojstrana se je upokojil Justin MRAK Rodil se je 30. 7. 1929 v delavski družini v Mojstrani, kjer je bilo 9 otrok. Oče je delal v Železarni Jesenice, vendar doma za vse ni bilo dovolj kruha, zato se je Justin že kot 7-letni otrok podal v svet. Delal je kot pastir na Dovjem pri Erjavku, ki je imel veliko kmetijo. Po odsluženju vojaškega roka se je Justin zaposlil v Železarni Jesenice, od leta 1965 dalje pa je bil zaposlen v TO Mojstrana, na žagi Belca. Tam je opravljal razna dela na skladišču ter pri odpremi žaganega lesa. Leta 1971 je bila žaga na Belci ukinjena, zato se je vključil v proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani. Zadnja leta je bil upravljalec VKŽ Torwege. Ko smo se v sredo, 28. novembra poslovili od njega, mu je predsednik OOS TO Mojstrana, Janko Pintar izročil skromno darilo kot spomin na člane kolektiva, v katerem je bil zaposlen skoraj 20 let. Vsi smo mu zaželeli veliko zdravja v zasluženem pokoju. J Pismo iz Žirov Staro leto se nam izteka in življenje teče dalje Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Frane Mencinger, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kra- igher. kakor reka, mnogo se je sreč in nesreč pripetilo, vsakega po nekaj je kot ponavadi bilo. Kriza dalje nas pesti, a saj smo vsi žilavi in tudi dobre volje. Skupaj rešujemo težave in šlo nam bo na bolje. V novem letu — da bilo bi srečno in tudi uspešno — vam dopisnik iz Žirov želi. Rajko Primožič (uredila Vesna) $ Uravnava- nje zobovja Voščilo Rimski hišni bog Rimska štiri Dalma- tinska vprašal- nioa Morska riba 8 9 lo 3 Reka,ki teče skozi Maribor 14 2 6 6 Skandi- navski drobiž 4 12 2 čalplja črno- gorska luka Nada Černe 7 3 Slava ' Klavora Aluminij 8 1 Klada sa sekanje drv 5 7 6 9 4 lakraveo, ikrnik, jajčeveo 4 4 9 lo 5 Piavo Nurmi 7 Vegard Opaas Afriška' država 4 Qosdar 9 4 11 6 2 Gardner 6 6 Meato v Indiji Morski rak Priprava za odkrivanje objektov pod vodo 8 4 7 6 2 Delo tlačanov 5 9 6 1 6 Različna samo- glasnika lo 12 Oranje 4 2 Kutina X 5 Lojze Otrin 4 Anton Okrogar 6 4 Srebro 6 11 $ Osamo- svojitev Voščilo Pripadnik podložnega naroda v Atenah Uganka Mesto na Formozi Ljubitelj lepega 12 8 5 12 5 Sladko- vodna riba 2 12 7 6 Rimski državnik, ki je leta 451 premagal Atilo 6 12 5 lo Nada Černe 7 3 Gabi Novak 11 7 Christian NYBY 7 Mazurij 6 Iko Otrin lo 4 Ada Negri Radij' 6 7 Gostija lo 2 žarni veneo Rusko mesto Sumerska boginja plodnosti lo 7 6 7 6 Reed Zuehlke 2 15 ' Iridij Avstrija lo 2 Drugi predsednik ZDA (John) 6 14 6 8 Niko Rode 7 2 Barij Denarna enota 13 6 Teroristična orga-nizaoija v Pranoiji 4 6 8 Meter Gr.črka Priprava za stiskanje 8 4 2 6 Okrogla shramba za orodja in orožje v Grčiji 5 4 9 4 8 I l a ì i d° Ì l « u i 1 i 1 6 i i i i M i i i 4 li li 2 i li 40 i k Ce prenesemo s pomočjo številk črke v spodnji lik, dobimo nemški pregovor. Ista številka Je trdi ista črka. Mati O, mati, rodila si sina, enega, tudi več, strah zanj, za vse je bil boleč. Privihrala vojna je, nastalo strašno je gorje, vse bolj se materam je krčilo srce. Vse staro in mlado v hribe je odšlo, da se sovragu izognejo. Vzeli s sabo so sekire, krampe in lopate, nekateri tudi puške tri, da z njimi bi sovražnika premagali. Tudi žene, matere, dekleta so odšle in iz njih se naredila je močna četa. Iz zavednosti so šle v boj, da tudi one premagajo sovražni raj. Kar ostalo jih je doma, še vsaka za domovino delati je bila pripravljena. So pletle, prale, z raznimi deli pomagale. Zbirale so hrano in povoje, da partizanom bilo bi bolje. Štiri leta je vojna trajala, veliko zapustila je gorja. Žene so čakale može, dekleta pa fante svoje. Pri mnogih je bilo čakanje zaman, ostal je v hosti, morda še nepokopan. Ta strašen čas nikdar pozabljen ne bo, dokler slovenski rod živel bo. Zato pa vsak naj domovino ceni, naj jo spoštuje in naj jo rad ima, če bo treba, pa tudi zanjo življenje dà. Upokojenka LIP Bled Meta Zalokar Rešitev križanke pošljite uredništvu do 28.12.1984. Nagrade: 1. 1.000 din 2. 700 din 3. 500 din Pravilna rešitev nagradne križanke 29. november: GLOBUS, POR, ZEMLJA, ERA, M, SLAMA, LEP, OL, NEGA, TOGO, RENATO, TOPOR, JN, IA, REMONT, AION, KOT, N, INADEKVA-TEN, NA US, ZO, OKOSTNJAK, EP, CASTELLANE-TA, EN, RT, NASIP, A, SI, BOR, AKI, NATJE, LU, DAR, IKRA, NEDA, N, APA, RISI, ALDO MORO, KOC, VDIHAVANJE, A, E, VIRO-LOG, SV, MASA, ON ETE, BIRT, I, OLAV, LOKVANJ, O, TC, UMEA, NINIVE, FI, ADANA. Prispelo je 33 rešitev. Žreb je določil nagrade naslednjim: 1. nagrado Ireni Benčina, DSSS 2. nagrado Jožu Maroltu, DSSS 3. nagrado Jožici Bernard, TO Rečica Dopisujte v glasilo