Kotlje. Nesrečen, kdor pogor-i, posebno nesrečen pa je tiati, ki pogori po zimi. Taka nesreča je zadela tukajšnjega posestnika Alojzija Lesjaka, po domače Pavla v Brdinjah. V noči od 4. do 5. t. m. mu je pogorela hiša. Goreti je zacelo ravno o polnoči., ko so vsi v hiši trdno spali in so s_ prebuclili šele, ko je bila hiša že v ognju. Na gašenje ni bilo misliti, ker je bila hiša lesena in je moral vsak gledati, da si reši vsaj življenje. Zgorela je vsa hišna oprava, razno orodje, obleka, kuhinjska posoda, jestvine in vse žito, ki je bilo spravljeno v hiši. Komaj so še oteli grozne smrti v ognju^SO let starega, na smrt bolanega očeta, ki je ležal v podstrešni sobici in je bil ravno na predvečer sprevideu s sv. zakramenti. Zglo močno se je opekla ter pri padcu čez stopnice hudo poškodovala gospodinja, tako da leži sedaj bolana v postelji. Na pomoč prihitelira gasilcem iz Kotelz in Guštanja se je posrečilo, obvarovati vsaj gospodarsko poslopje, hiša je pa pogorela popolnoma do tal. Bila je hiša sicer zavarovana, vendar zavarovalnina daleč ne dosega škode, ki jo gospodar utrpi. Kot zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« in reden plačevalec naročnine ima vsaj upanje, da prejme od uprave »Slovenskega gospodarja« določeno zavarovalnino 1000 Din. Misiinjska dolina. Veselo novico iz Mislinjske doline vam imamo poročati. V nedeljo dne 17. t. m., popoldne po večernieah, bomo tukaj v župniji Št. Ilj pod Turjakom na prijaznem takozvanem Šartelovem griču slovesno blagoslovili nad 12 m visoki, veličastni spominski križ v zahvalo Kristusu Gospodu za odrešenje pred 1900 leti. Priprave se vršijo z vsestranskim veseljem. Na predvečer bode kres gorel pod križem na hribu in v nedeljo popoldan ob dveh bo šla slovesna procesija k Gospodovemu jubilejnemu križu, ki se bo videl po celi Mislinjski dolini do Slovenjgradca. Ta spomenik bo še potomcem po celi starotrški dekaniji, razen v treh župnijah, dajal živo pričevanje o trdni veri sedanjih dobrih šentiljskih župljanov. Glejmo tedaj vsi; da križanega Zveličarja in obletnico njegove mučeniške smrti dne 17. decemb'ra slovesno proslavimo. Sv. Marjeta niže Ptuja. V veseli lovski družbi, zbrani na Miklavžev večer v gostoljubni hiši Mikl, se je nabralo za najbolj potrebne brezposelne siromake znesek 100 dinarjev. — Bog plačaj! Središče ob Dravi. Resni adventni čas je, ko se vsi pripravljamo na najljubkejši in naj skrivnostnejši praznik, na Božič. V ta namen so se vršile pri nas petdnevne duhovne vaje za žene in dekleta, katere je vodil kapucin č..g. pater Ivan Reberc iz Varaždina. Uspeh, ki so ga imele duhovne vaje, je bil viden na praznik Brezmadežne, ko se je vsa cerkev zgi'nila k mizi Gospodovi. Bilo je ganljivo videti, ko je zvonček vabil, kako so se zgrinjale vrste deklet in žena, da prejmejo Najsvetejše. Naj bi kraljevala Ona Najčistejša. s svojim Ijubim Sinom vedno v naših srcih! — Tiho in žalostno je bilo letos v našem društvenem domu na Miklavžev večer. Bog ve. zakaj toliko željeni sv. Miklavž ni smel priti, ko so ga vendar naši malčki tako željno vsako leto pričakovali. Morda pa so letos bili bolj poredni, ker je svetnik s parkeljnom šel kar od hiše do hiše in pobiral poredneže v koš. Sv. Lenait pri Veliki Nedelji. Letošnji predadvent, ko so nekateri fantje in dekleta si naložili zakonski jarem, smo mi iz naše župnije zgubili fanta, ki si je izbral nevesto tam preko Urave pri naših bratih Hrvatih. Spremljali smo ga sorodniki in priče najprej na nevestin dom in od tamkaj k poroki v lepo cerkev sv. Križa v Križovljanah. Toda ta ni napravil tako, kakor pred leti tisti Tomašek, ki je pustil nevesto na poti v cerkev in jo pobrisal, ampak stopili smo pred oltar, kjer sta se ženin in nevesta zavezala za večno. Pri gostiji nas je g. starešina neveste, oskrbnik grada Križovljan, povabil k sebi na dom in nas počastil z žlahtno kapljico, ki človeka pogreje. Na domu g. starešine je bilo zbranih nekaj članov cerkvenega pevskega zbora. Na prošnjo g. slarešine so nam zapeli nekaj cerkvenih in posvetnih pesmi s tako skladno ubranimi glasovi, da še kaj takega nismo slišali. V našo čast so zapeli, tudi par slovenskih pesmi in sicer takšnih, ki jih pri nas ne slišimo. G. starešina, po rodu Hrvat, je nazdravil nam Slovencem, pevci so zapeli pesem: »Slovenec, Srbin i Hrvat«. Težko smo se ločili od naših bratov, kjer smo pre.iveli tako lepe urice, z obljubo, da še pndemo v Križovljane, da slišimo cerkveno petje celokupnega pevskega zbora. Precetinci-Krapje. Dne 25. novembra sta se poročila g. Janko Babič \z Sp. Krapja, in gdč. Marica Korošec iz Precetinec. Mlademu paru želimo ob;lo sreče in veselja v novem stanu! Na mnoga leta! Tepanje pri Konjicah. Izreden dogodek za lias Tepanjčane je tekom leta zdravniško prei iavanje; Tako se nas je letos spomnil konjiški zdravnik g. dr. Goričar m nam razumljivo predaval o nastanku, razvoju in zdravljenju bolezni raka, ki zahteva med narodoin vsako leto toliko predčasnih smrtnih žrtev. Predavanje je bilo zelo poučno. — LetoSnja vinska trgatev nam je prinesla v splošnem manj scrozdja in bolj kislasta vina, obilneje pa je obrodila škodljiva šmarnica. — Trgatvena veselica, ki bi se imela vršiti v prid novega gasilnega doma, je bila preložena na boljše čase. — Radi preobilnega dežja smo naše zadnje poljske pridelke zelo pozno pospravili na svoje domove. Želeli bi pač še ugodnega vremena za dobavo listja iz naših se-daj zasneženih gozdov. — Prišel je čas za obnovitev naročnine na »Slovenskega gOspodarja«, našega vernega prijatelja, kateremu hočemo ostati zvesti naročnrki tudi še v bodote. Sv. Jernej pii Ločah. Marsikdo misli, da pri nas ni nič nov-ega, ker se že dolgo ni nič slišalo od nas. V začetku novembra je bila pri nas otvoritev kmetijsko-nadaljevalna šole, za katero se je priglasilo 16 fantov. ki jo sedaj obiskujejo z veliko vnemo. — Po še eno bi povedal. Znano je, da nekateri l.jud.je tako zelo ljubijo meso puric in koknšk. Zato se mnogokrat zatečejo v tuje kurnike po pečenl.o. Pri posestivci Mariji Bračič so si. tatje privoš-ili leto starega ščetinca, kateri je bil ukraden iz svinjaka. Hvala Bogu, da so ti iz-* vežbani uzmoviči že padli v roke pravici. Kostrivnica. Praznik Brezmadežne slavijt* po vsem katoliškem svetu vsi zavedni krist« jani. Tem se je pridružila tudi Kostrivnica, ki ima za farno patroninjo Marijo. Dne 8. decembra je domači g. župnik slavil Brezmadežno ter vnemal poslušalce, da jo častijo kot božjo in našo mater. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje in spremljevanju orgel in godbe mladinske Marijine družbe. Med sv. mašo je bilo skupno sv. obhajilo Mnrijinega vrtca, mladeniške in chkliške družbe. Št. Vid nad Valdekom. Gosta megla pokriva hribe in doline. Zdi se, da vsa narava spi zimsko spanje. Le človeška srca bijejo neprestano. V njih se menjajo misli in želje, bosede in dejanja. Vsako srce se ogreva za go-> tove cilje, ideje in ideale. Naš ideal je v zimskem času »Slovenski gospodar«, ki ga radi čitamo, se po njem navdušujemo za dobre katoliške ideje, po tudi se radi v njem oglasimo z novicami iz domače župnije. — Dobra hi.ša Klančnikova v Zavrčah se je slovesno posvetila presv. Srcu Jez. Domači so za to slovesnost oskrbeli primerno podobo in ji dali odličen prostor v družinski hiši. Župna cerkev je dobila lepo podobo mlade svetnice sv. Terezije od Deteta Jez. Prva zasluga za to gre vrlemu mladeniču Jožefu Švab, po domače Mrzdovnik, ki je sliki kupil lep okvir s priniernim podstavkom. Za nov zelen mašr_i plašč pa zbiramo les po župniji, katerega so nekateri dobri župljani radi darovali. Tudi pevski zbor vrlo napredujč pod vodstvom g. organista Ivana Gaberja. ki se za cerkveno petje mnogo trudi. Za advent in božič se bodo slišale v naši cerkvi zopet nove pesmi. Za božič dobi naša cerkev tudi nove jaslice, ki jih dosedaj ni ihiela. Narodni praznik 1. dec. so šolski otroci proslavili v cerkvi z lepim petjem, v šoli pa z navduševalno prireditvijo za narodne ideje. — Job. Braslovče.' Pretečeni teden je umrla v Pafižljah po dnlgem trpljenju mati M. Bošnjak. BMa je vrln, krščanska gospodinja in zvesta bralka »Slovenskega gospodarja«. V Topovljah pa Franciska Serdovner; v Letušu Franc Kač, čevljar; v trgu pa za davico štiriletna deklica loni-arja. — Pred praznikom so se tukaj vi.ile duhovne vaje za dekleta cele fare in na praznik so imela skupno sv. obhajilo. Udeležl)ii je bila zelo velika. Polzela. Dne 1. decembra je pogorelo gospodarsko poslopje Franca Turnšeka v Založah. Na ponioč so prihitele Stiri požarne brambe in sicer: iz Polzele, Lofcice, Pariželj in Braslovi*. Škoda ni niti do polovice krita z zavarovalnino. - Nedeljski »Slovenec« se od sedaj nnprej dobi vsako nedeljo dopoldan pri gospej lleleni Cizelj. Segajle pridno po njem, ker vain iimli iimogo zabavnega in poučnega Celje. Diini duhovnih vaj pri Sv. Jožefu n. Celjeni. Tridnevne oddeljene duhovne vaje v domu bodo: za žene, začetek v soboto dne 16. decembra, ob šestih zveče/; zsi dekleta, začetek v torek dne 2(5. deceinbra, ob šestib. zvečer. \'z(liv.evii!n:'':' 7.") Din. Prijavi nriložite znnmko za odgovor. -_-• Ncvacezkev. v nedeljo dne 10. decembra, popoldne oli tivli snio polcžili k večnemu počitku Ivana Štruusa. niarljivega gojenca orglarske šole v Celju. Pcgrebne svečanosti je opravil e. g. l.anonil. Žagar 1'ngreba se je je udeležila korporativiio nieštnnska šola iz Vojnika z učiteljskim zborom. katere absolvent je bil rajni. Dal.je vsi učenci orglarske išole iz Celja. ki so niu peli nied sprevodom slovenski »Usniili se me Bog«. Pred hišo so niu zapeli Prelovčevo narodno liagrobnico, na pokopališču pa /.alosiinko g. Bervarja »Slovo«. Xa grobu je imel ganljivo govor č. g. Kimonik, nadalje ravnatelj meščanske šole iz Vo.jnika. V inieau orglars<kili ucencev se je poslovil njegov sošolec tov. Franc Grand. Na pokopali.šeu so niu zapeli še žalostinko otro5ki zbor meščnnske šole in doniači cerkveni pevski zbor. Sožalje sta.išem, ki so izgubili svojega sina edinca, ki jinj je bil nad vse ri-ijdražji. Sv. Lenait nad Laškim. Iz našega kraja se rnalokedaj oglasimo k besedi s kakim dopisoni. Lahko bi svet sklepal i/. teg^, da pri nas ni novic in gor.ja. Toda temu ni tako. Da smo redkobesedni, je iskati vzroke v tem, da nas je nemila usoda sedanjih pretežkih dni napravila sknrodane gluhe za vse dogodke okoli nas. Veselih novic itak ni, a jadikovati in tarnati o kriai, katera je postnla menda itak po eelem svetu predobro pnznana, ne pomaganič. Povsem zadovoljnega človeka danes najti je težko. Če bi že bil z vsem drugim zadovoljen, ga pa boli že izvršena združitev občin, katera se ni izvršila skladno z ljudsko željo. V tem oziiu toži tudi g. dopisnik od Sv. Rupe.ta nad Laškim v »Slov. gospodarju«. Prav ima, saj združitev občin tudi nas Šentlenarčane ni zadovoljila, torej tudi nismo mi krivi, da je delno prišla bivša obeina Sv. Ruperf v upravno občino Sv. Lenart, da se je po izrazu dopisnikovem: »Moral stari Sv. Rupert ukloniti mladeniu Sv. Lenartu«. Ko bi se bila združitev izvršila po naši želji, bi občina Sv. Lenart imela danes drugo obliko. Najrajši bi bili ostali taki, kot smo bili pred združitvijo. Št. Andraž pri Velenju. Kakor po drugih župnijah, smo tudi pri nas obhajali 19001etnico odrešenja Kristusovega in obenem 160letn-ico obstoja naše župnije s prekrasno tridnevnico in sicer v petek, dne 1. decembra, v soboto in v nedeljo, ko smo slovesno obhajali god farnega patrona sv. Andreja. V ta namen je prišel k nam stari znanec in prijatelj g. pater Vladimir Bobek iz Nazarij v Savinjski dolini. Prežet globoke apostolske vneme za blagor neumrjočih duš, je imel v teh dnevih sedem govorov, ki so pri.li iz srca in ki botlo, tako upamo, v srcih poslušalcev rodili obilo blagoslovljenega uspeha. Skozi vse tri dni je bila ucleležba prav lepa. Tudi možje _n fantje so prav pridno prihajali, za kar jim gre vsa hvala. V nedeljo zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo cele fare. Popoldne po sklepni pridigi smo imeli pete litanije Matere božje. Pela je vsa cerkev. Končno je bila Se posvetitev cele župnije presv. Srcu Jez.