Ameriška Domovina Ml- E it I GPk imi— HO /W F. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 151 National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, AUGUST 8, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Naserjeve rakete so uspeh nemškega dela! ^delane so bile v Nemčiji, v Egiptu pa sestavljene. Pra ve vojaške vrednosti nimajo. KAIRO, Egipt. — Ko je Na-Ser zvedel, da bo Izrael delal Sx°je rakete, je sklenil, da jih bo tudi on, seveda ne z domačimi silami. Kot Zatekel Egipt ki so ne z je navajen, se je v tujino, toda ne v Ru-ali Ameriko, ampak v Nem-1°; že takoj po koncu vojne St Je namreč zateklo v ■Polno nemških nacistov, ‘li navadno tudi dobro podkovani v svojih strokah. Malo je Pa primer znano, da so Naserje-C PtopagandO'V arabskem svetu organizirali nemški nacijonali-'cnt strokovnjaki. Imeli so ^ £‘Vn° besedo tudi pri organizi-Ptju časopisne Nemške Ijivo politično preteklostjo naj-demo tudi hah. propagande, strokovnjake z dvom čno preteki v egiptovskih tovar- ser"3*0 ni niP čudnega, da je Na-najel nemške strokovnjake ^rakete in jih drago plačal, sa-° da napraviii načrte za ete. Ker sestavnih delov ra-ne znajo delati v Egiptu, so roU.|jih nemški strokovnjaki na-n^V- nern®l da SO njiho-da'je ig iCl zguhili okoli 150 mož, ^itih 1 ° med njimi nad 100 u-tudi>'d0Stali Pa ranjeni- Dodaja orožig 9 So gverilci zgubili dosti lopov' ^Pinije in celo nekaj 8veri]S!, rivdo na poraz vali na Pis° Poveljnike, češ da se Novi grobovi Frances Debelak Včeraj zjutraj je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici Frances Debelak, rojena Sternen, s 17119 Invermere Ave., doma v Idriji, od koder je prišla ko je bila komaj nekaj mesecev stara. — Tukaj zapušča moža Matta, mater Frances Sternen, sestre Gladys NAACP hoče izsilili integracijo v unijah! AFL-CIO se je načelno že izjavila za integracijo, toda jo ne izvaja. NAACP jo hoče k temu prisiliti preko sodnije. , WASHINGTON D. C. — Nosse, Margaret Inman, Helen GJavni odbor NA^cp (Narodna Sirna, Josephine Lappin in bra-'zveza za napredek č.rncev); ki ta Edwarda Sternen. Umrli sojvečkrat dolžijo> da simpatizira s ji oče Robert in brata Robert (komunizmom) je sldenil> da bo in Albin. Pogreb bo v petek zju- sodnim potom izsilil integracijo traj ob devetih iz Zakrajškove-jv delavskih unijah. Vrhovno ga pogrebnega zavoda v cerkev vodstvo delavskih sv. Vida ob 9:30, nato na pokopa- |CIO lišče Kalvarija. Truplo bo polo- hav( hje ” R, odii preskušenih načel in gverilsko vojskova- Vj Oprvv * i 0beni° rde^e radio postaje kohmni tmv tudl dokaz, da proti-drZavlia 1(ina Poučila o bojih v ^išljj,- * vojni niso samo do- ' paaprotkrdi traij° Diem°' Vremenski prerok pravi: Vg£i Najvig: 0ma sončno in soparno. Ja temperatura 80. ženo na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. John Ducic Včeraj popoldan je preminul v St. Alexis bolnici 74 let stari John Ducic z 8915 Booth Ave., doma iz vasi Ducic, fara Sv. Nedelja pri žum-berku, od koder je prišel sem pred 55 leti. Bil je član društva tZrinjski-Frankopan št. 403 H.B.Z. Pokojni je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. do leta 1954, ko je šel v pokoj. Tukaj zapušča soprogo Heleno, roj. Reba, hčere Martho Zuanaich, Diano, Heleno Trionfante ter Dorothy Dudwarski, sinova Nicholasa in Georgea in vnuke, v starem kraju pa sestro Marijo Smiljanič. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Nikole na Superior Ave. in E. 36 St. ob devetih, potem na Kalvarijo. Louise Vidic Sinoči je umrla v Euclid Glen-ville bolnišnici 55 let stara Louise Vidic z 1103 E. 68 St., rojena v Barbertonu. Pokojna je svojo zgodnjo mladost preživela na Igu pri Ljubljani. — Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogreb, zavod. Podrobnosti bodo objavljene jutri. -----o—-— Egiptovski Naser bi rad zopet segel po Siriji BAGDAD, Irak. — Naser zopet plete za kulisami zveze z vsem, kar je nezadovoljno s sedanjo sirsko vlado, da bi po novi poti dosegel združenje Egipta in Sirije. O njegovi politiki krožijo v Orijentu najrazličnejše novice, ki so največ plod domišljije, nekaj bo pa verjetno unij AFL- I'-j.vj je sicer za integracijo in jo svojim unijam stalno priporoča, toda nasveti vodstva naletijo na gluha ušesa pri večini unij. NAACP očita zato že od 1. 1959 naprej, da premalo pritiska na unije> da bi se odpovedale segregaciji. Sedaj ji je zmanjkalo potrpežljivosti in hoče sodnim potom prisiliti unije na integracijo, torej nekako tako, kot se je to zgodilo v javnih šolah. Sodni spor se bo vrtil okoli vprašanja, ali so unije res zasebne prostovoljne organizacije, ki lahko delajo, kar hočejo, torej tudi uganjajo segregacijo. Unije trdijo, da so zasebne organizacije, ki svobodno odločajo o svojem članstvu. NAACP pa trdi, da to ni res, kajti zakon daje unijam pod gotovimi pogoji monopol na zastopanje delavcev pri mezdnih pogajanjih. U-nije torej izvršujejo funkcije javne uprave in zanje morajo veljati glede integracije ista načela kot za vse agencije javne upravč. Ako in kadar pride spor pred sodnijo, bo gotovo sprožil o vsem problemu še več javnega zanimanja, kot ga je integracija v šolah. žetev v Kazakstanu je bila slabo pripravljena MOSKVA, ZSSR. — Kako malo zaležejo besede Hruščeva tudi pri njem doma, lahko vidimo na usodi letošnje žetve v Kazakstanu. Kazakstan je tista ruska republika za Kaspiškim jezerom in ob zapadni kitajski meji, ki jo je Hruščev hotel spremeniti v novo rusko žitnico. Na milijone akrov, kjer j;e preje rastla trava, je dal posejati z žiti, posebno s pšenico. Leta 1956 je mož imel srečo, letina je bila tam obilna. Vsa poznejša leta je imel smolo. Suša in vetrovi so leto za letom uničevali pridelek. Letos je kazalo bolje, vreme ni nagajalo, toda vse drugo ni šlo po programu. Na kazakstanskih traktorskih postajah je ležalo na tisoče traktorjev in poljedelskih strojev, ki so bili potrebni popravila. Nihče se zato ni menil, dokler ni prišla sila. Šele ob začetku žetve so jih začeli popravljati, pa še tu se jim je vse po-kazilo. Poslali so na traktorske postaje premalo izvežbanih strojnikov in popravila so se zakasnila. Ko so pa bili stroji popravljeni, se je pokazalo, da manjka nad 70,000 traktoristov. Morali so jih loviti po vsej evropski Rusiji, da so jih vsaj za silo nabrali v zadostnem številu. Med tem je seveda pšenica na kol-hoznih in sovhozniji poljih propadala. Ako bi šlo vse v fedu,- letošnji pridelek v Kazakstanu ne bi bil ravno slab. Hruščev bo torej zopet imel povod, da se jezi nad svojimi delovnimi množicami in seveda tudi nad svojimi tovariši. ------o----- Newyorški senator, republikanec J. Javits je v Senatu predložil znižanje davkov v skupni vsoti 5.5 bilijonov dolarjev in obdolžil predsednika neodločnosti v tem pogledu. Predstavnik demokratske večine Humphrey iz Minnesote mu je odgovoril, da to ni vprašanje predsednika, ampak Kongresa. “Vprašanje je sporočilo s Kapi-tola, da bo to zavrnjeno!” je dejal Humphrey. Pri tem prevladuje v vladnih krogih in v Kongresu mnenje, da bo nemara znižanje davkov potrebno prihodnje leto, ko nameravajo izvesti prenovo celotne davčne zakonodaje. -----o------ Rdeča Kitajska dobi novo “okno na Zahod” PHNOM PENH, Kam. — Rdeča Kitajska je imela do nedavnega z zahodnim svetom edino letalsko zvezo preko Sovjetske .zveze. Ko je prišlo do napetosti med Moskvo in Peipingom, je skušal ta najti novo okno na Zahod. V ta namen se je posluževal angleškega Hongkonga, portugalskega Macaaa, Ranguna v Burmi, pa tudi Djakarta v Indo-bilo pripravljeno, ako bi v Siriji pride do sodelovanja, bo imela Jneziji. Sedaj izgleda da bo do-izbruhnili resnejši nemiri. Sir- Evropa koncem tega desetletja bii novo letalsko zvezo iz Kan- ZNIŽANJE DAVKOV JE ZA LETOS ZE PADLO V VODO Odbor Predstavniškega doma za načine in sredstva je prišel do zaključka, da nagla uzakonitev znižanja davkov ni mogoča. Vse kaže, da se je predsednik Kennedy odločil na osnovi tega, da letos ne bo pritiskal za takojšnje znižanje davkov. WASHINGTON, D. C. — Po večmesečnem pregovarjanju o znižanju davkov kot sredstvu za nov zagon v gospodarstvu postaja očitno, da s tem letos ne bo nič. Predsednik Kennedy se je včeraj posvetoval o tem vprašanju z 21-članskim svetom, ki ga sestavljajo zastopniki delavstva in podjetij, ne da bi objavil kake sklepe. Odbor Predstavniškega doma za načine, in sredstva je med tem prišel do zaključka, da nagla uzakonitev znižanja davkov letos ni možna zaradi razpoloženja v Kongresu. Včeraj je razpravljal le še o tem, kako naj bi to dejstvo spravil v javnost, da ne bi imela premočnega vpliva na borzo in na gos-' podarstvo splošno. Angleži ne zmorejo več LONDON, Vel. Brit. — An-vendarle resnice na njih. gleška vlada je odločila, da je Iraški diktator Kasem, ki mu gradnja lastnih vojaških raket je že svoje dni delala zveza med različnih vrst predraga. Odlo-Egiptom in Sirijo dosti težav in čila je dati vse angleške skuš-skrbi, je poslal na sirsko mejo nje in znanje na razpolago za-precej svojega vojaštva, da bi veznikom v NATO v Evropi. Če ski ministrski predsednik je iz- lastno raketno vojaško silo. javil, da je poučen o premikih] V Angliji izdelujejo sedaj še iraških čet, da pa ni zanje pro- rakete Blue Water, Bloodhound sila njegova vlada. Vsekakor je in Seaslug, ki imajo vse krajši tona v Hanoi v Sev. Vietnamu, v Vientiane v Laosu in v Phnom Penh, glavno mesto Kambodže, kjer se ustavljajo letala Air iz previdnosti predlagal, naj se domet. Svoje lastne oborožene France in Pan American, čim preje sestane Svet arabske sile bodo v kratkem opremili z| Zvezo med Kantonom in Lige, da bo Sirija tam poročala, v Združenih državah izdelanimi Phnom Penhom bodo vzdrževa-kaj vse plete Naser proti njeni raketami, ki so popolnejše od la letala DC-4 Kraljeve kambod- notranji politiki. domačih. jžanske letalske družbe. Pogajanja med Skupnim trgom in Anglijo zopet zastala Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je včeraj podelil dr. F. O. Kelsey najvišje civilno odlikovanje za njeno zavračanje dovoljenja za prodajo pomirjevalnega sredstva thalidomide, ki povzroča rojstvo pohabljenih otrok, dokler ni bilo na razpolago dokazov, da ni škodljivo zdravju. CHICAGO, 111. — Zvezno sodišče je odklonilo vmešavanje v spor med železniškimi družbami in unijami železničarjev. Železniške družbe so napovedale uvedbo novih, trdih delovnih pravil, na osnovi katerih bo izgubilo kakih 40,000 kurjačev svojo zaposlitev. Železničarji so odgovorili na to z grožnjo s štrajkom. Tega more vsaj za 60 dni odložiti Bela hiša. MIAMI. Fla. — Po poročilu postaje WMIE naj bi se koncem julija izkrcalo na Kubi okoli 4000 ruskih vojakov, ker da se Castro “boji ljudskega upora”. Poročilo iz drugih virov ni potrjeno. ALŽIR, Al. — Vlada predsednika Ben Khedde je odstopila pravice voditi deželo sedemčlanskemu političnemu svetu, v katerem ima absolutno večino levičarski Ben Bella. Volitve v ustavodajno narodno skupščino Alžirije so bile odložene na 2. september. NEW YORK, N. Y. — Jacqueline Kennedy in njena hčerka Caroline sta sinoči odleteli od tod na počitnice v Italijo v bližino Amalfija. -----o----- Marokancem je žal za dolarji RABAT, Maroko. — Vlada Maroka je pritiskala na Združene države, naj bi čim preje spra- CLEVELAND, O. — Niso pr- Zato je Anglija skušala s svojo predmeta, ki bi pomenil finan- vsi ministrski predsedniki nje- vič, pa tudi ne zadnjič. Vendar]znano potrpežljivostjo počasi iz- čno obremenitev ne samo Angli- nih članic, ki so delno vsi pro- je sedanji zastoj važnejši od biti iz Evropske gospodarske'je, ampak tudi večine sedanjih ti vstopu Anglije v Evropsko prejšnjih in bo verjetno imel j skupnosti čim več ugodnosti za članov Skupnosti, dočim bi ime- gospodarsko skupnost. Macmil-, večje politične posledice, kot so člane britanske Skupnosti. Ta'le korist v glavnem samo Fran-1 lan je upal, da jim bo lahko !znila letališča, ki so jih zgradile jih imeli prejšnji zastoji. Zato cilj je dosegla za svoje nekdanje ^cija in Italija. Tu se je stvar J predložil sporazum s Skupnost-j^red v Maroku za svoje zasluži sedanji zastoj nekaj več kolonije Ceylon, Pakistan in In-[zataknila in pogajanja so bila jo, sedaj jim bo pa mogel samo dijo. Pogajanja za koncesije preložena na jesen. Niso se to- poročati o težavah, ki jih ima s Kanadi, Avstraliji in Novi Ze- rej razbila. Dosegla so pa ven-[pogajanji v belgijski prestolici. glijo, da se čim preje vključi v landiji so pa pretekli teden za-|darle nekaj: Francija je opustila Ta konferenca se bo predvido-Evropsko gospodarsko skupnost, stala. svoje načelno negativno stališče ma začela 10. septembra. Njen Skupnost sama se novega člana j Pogajanja so bila najdaljša in in hoče svoj pristanek le dra- potek bo zelo vplival tudi na de- iz Anglije ne veseli posebno, najbolj napeta. Zadnja seja je go prodati. Ibate na oktobrski strankini kon- Francija je pa naravnot sovra-na primer trajala nad 22 ur. | Vkljub temu bo zastoj imel ftrenci. žna ideji, naj se v evropske gos-|Udeležil se jo je ne samo poobla- politične posledice vsaj za An-j Kritikom Macmillanove vlade podarske in politične kombinaci- ščeni član angleškega kabineta, glijo. Angleški vladi bo pripra- se tako nudi prilika, da lahko pozornosti. Gospodarski oziri silijo An- je vključuje tudi Anglija. Ne glede na tako razpoloženje na evropskem kontinentu Anglija ne želi samo stopiti v skup. ampak tudi delegirani ministri vil hude skrbi, morda celo vlad- neprestano govorijo, da je an-vseh dosedanjih članic Skupno- no krizo. V Angliji niso nam-‘gleška konservativna vlada de-sti. Anglija je prosila, naj ti reč vsi navdušeni za gospodar- jansko v krizi, akoravno ima var-,trije nekdanji dominioni dobijo sko povezavo z Evropo. Proti no večino v parlamentu. Delo-nost, ampak si priboriti od nje'posebne privilegije za izvoz svo- niso samo pristaši delavske ]ma je to res, toda treznejši poli-tudi nekaj gospodarskih koncesij jih deželnih pridelkov in indu-stranke, ampak tudi cela vrsta [tični opazovalci' mislijo da čas strategično letalstvo. Washington je obljubil, da bodo ameriška letala in letalci leta 1963 Maroko zapustili. V vladnih krogih so sedaj začeli premišljati, če je nagel umik ameriških letalskih sil Maroku le koristen ali ne. Nič več ne priganjajo Washingtona k opu-jstitvi letalskih oporišč v Maroku, toda ta izgleda trenutno ni več na njih posebno zainteresi. ran. za svoje prijatelje v britanski strijskih surovin. Pri tem je nu-]vodilnih in odločilnih konserva- za Z resno vladno krizo še ni pri- Skupnosti, ki bodo hudo udarje.dila celo vrsto koncesij, ki bi šle tivcev. Z njimi se bo moral šel. Počemu naj bi bil v takem ni, ako izgubijo angleški trg za samo na njen račun. Mislili in ministrski predsednik Macmil- slučaju Macmillan še pred krat-svoje deželne pridelke in indu- upali so, da bo kompromis do- lan boriti na strankini konferen-1 kim tako temeljito prerešetal strijske produkte. Angleške tež- sežen, zadnji trenutek je pa'ci v oktobru. Še preje bo pa [svojo vlado? Ako bi računal s nje so naletele v Evropi na razu- Francija stavila nov finančni pot potil na konferenci britan- krizo, tega gotovo ne bi bil sto-imevanje, toda ne na simpatije, predlog za rešitev spornega |ske Skupnosti, kjer bodo zbrani |ril. Kubanski rum in cigare potujejo v diplomatskih vrečah ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — S Castrom res nimamo nobenih diplomatskih zvez, toda Castrovi diplomatje so še zmeraj pri Združenih narodih in kot taki uživajo vse diplomatske Iz Clevelanda in okolice Nobenih prijav več— Josephine Trunk, tajnica Our Lady of Fatima Society No. 225 KSKJ, sporoča, da je avtobus, ki bo vozil delegate na konvencijo KSKJ v Harrisburg, poln in da ne sprejema več prijav. Avtobus se bo ustavil ob 6. uri pri šoli Sv. Vida, ob 6.30 pred Slov. domom na Holmes Ave in ob 7:15 pri Sv. Lovrencu. Vsi prijavljene! so prošeni, da bodo ob času na mestu. Rojstni dan— Mrs. Rose Eckert z 21931 West-port Ave. praznuje jutri, 9. avgusta, svoj 71. rojstni dan. Čestitamo! K molitvi— Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 7:30 v Zeletov pogreb, zavod na E. 152. St. k molitvi za pok. Johna Nachtigala. Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene jutri, v četrtek, ob sedmih v Zeletov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Marijo Malečkar. Priznanje— State Liquor Store na 6127 St. Clair Ave. je bil izbran za “TRGOVINO MESECA” kot priznanje za čistočo, vljudnost in po-strežljivost osobja. Trgovino vodi Raymond Van Vliet. Kulturni vrtovi na TV— Pretekli ponedeljek je bilo na programu “Worth Knowing” na WEWS-TV, kanal 5, prikazano kulturno življenje Slovakov v Clevelandu, 20. avgusta bodo na istem sporedu ob 7:15 zv. nasto-oili Slovenci. Zadušnica— Jutri ob 6:30 zjutraj bo v cerkvi Sv. Lovrenca sv. maša za pok. Bridget Marie Resnik ob 10. obletnici smrti. Še nekaj mest— V avtobusu, ki pelje v petek 17. avgusta članice Oltarnih društev slovenskih fara v Clevelandu k Mariji Pomagaj v Lemont, je še nekaj praznih mest. Katera bi se želela romancam pridružiti, naj kliče po šesti zvečer Mary Marinko, HE 1-9108. Nehru ne mara videti razlogov proti nakupu sovjetskih jel letal NEW DELHI, Ind. — Ameriški poslanik J. Kenneth Galbraith je v zadnjih tednih vedno znova skušal prepričati predsednika vlade J. Nehruja, da Indiji ne kaže kupovati sovjetskih jet letal, da stori veliko pametnejše, če kupi letala za svoje vojaške potrebe na zahodu. Vsi njegovi napori Indijca ne ganejo, on je še vedno na stališču, da so sovjetska jet lovska letala vrste MIG-21 za Indijo pripravnejša in boljša od vsega, kar more nuditi zahod. — Nesreče v ameriški industriji stanejo vsako leto okoli 600 milijonov dolarjev. privilegije. Mednje spada trenutno tudi prevažanje kubanskih likerjev in cigar v diplomatskih vrečah. Po diplomatskih običajih je to dovoljeno in naša carina ne more zavreti te vrste prevažanja. Kubanska delegacija je radi tega v ZN v primernih časteh, vsaj pri nekaterih delegacijah. “Rum, cigare si, Castro no” bi lahko skandirali po hodnikih palače ZN v New Yorku. AMERIŠKA DOMOVINA AUGUST 8, 1962 Ameriška Domovina T VI I I/ I <- v— 11O V11 6117 St. Clalr Ave. i— HEoderson 1-0628 — Cleveland 3, OWo National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t &*, Zedinjene države: |14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 «a S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for I months. Panada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Oblo jazni. To bo storila tem lažje, ker bo imela vajeti v rokah': ako se vojaki ne bodo držali sporazuma, lahko vsak trenutek ustavi podpiranje v okviru “Zveze za napredek.” Generali se bodo seveda morali odpovedati tudi taktiki, da izrabljajo komuniste kot pomagače v boju proti stranki APRA. Zadnji generalni štrajk je na primer propadel samo zato, ker so bili komunisti kot zavezniki diktature proti njemu. Pozicija naše diplomacije napram vojaški diktaturi v Peruju ni torej ravno slaba. Ako jo izrabi, da sklene sporazum z diktaturo, ne bo nič slabega. Nasprotniki administracije bodo seveda vpili, da jo je zopet polomila, toda dokazov za svojo trditev jim bo hitro zmanjkalo. Glavno pa je dejstvo, da je Kennedy prvič hitro in odločno nastopil proti diktaturi v tuji državi in da je nova diktatura začela oklevati pod ameriškim pritiskom. Ta skušnja je več vredna, kot se vidi na prvi pogled. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) No. 151 Wed. Aug. 8, 1962 Peru - nov mejnik v naši zunanji politiki? Zadnja revolucija v Peruju se je odvijala po odičajni formuli: vojaški krogi so nasilno vrgli civilno vlado ravno takrat, ko bi bil moral biti izvoljen v Kongresu nov predsednik, ki je slučajno voditelj stranke APRA. Te generali ne morejo trpeti že dve desetletji. Povod za revolucijo ni bil torej strah pred komunizmom. Ta povod s0 rabili generali samo tako dolgo, dokler se niso dokopali do oblasti. Ko so sestavili vlado, so takoj pozabili nanj. Kar je revolucijo porinilo v ospredje mednarodnega zanimanja, je ameriška reakcija nanjo. Predsednik Kennedy je takoj pretrgal vse diplomatske zveze z novim režimom, kar ni presenetilo samo mednarodne javnosti, ampak tudi novi vojaški režim v Peruju. Storil je torej nekaj podobnega kot svoj čas v domači politiki, ko je precej brezobzirno preprečil dvig cen za jeklo. Zato mu njegovi politih čni nasprotniki napovedujejo, da bo tudi ta svoj korak v zunanji politiki ravno tako moral obžalovati, kot je skušal v domači politiki popraviti svoj poseg v cene za jeklo. Mislimo, da se Kennedyevi nasprotniki prezgodaj veselijo, čeprav bodo vsaj deloma imeli prav. Sedanja administracija bo verjetno prej ali slej preklicala svoj sklep, toda ne bo ji treba pri tem kapitulirati. Preklic si bo dala primerno plačati s političnimi koncesijami, ki jih bo dobila od novega vojaškega režima v Peruju. Postopek predsednika Kennedya je v resnici nenavaden. Naša zunanja politika se je dolge rodove držala pravila, da prizna vsako vlado, ki vzdržujejo mednarodne obveze. To načelo je v tem stoletju samo načel Wilson, skušal ga je kršiti Roosevelt, navdušen je bil zanj Eisenhow-erjev državni tajnik Dulles, toda tako jasno in očitno ga v tej dobi ni kršil noben predsednik do Kennedya. Kenne-dvev postopek pomeni “vmešavanje v notranje zadeve” republike Peru. To se ne da tajiti. Vkljub temu ni žel splošne obsodbe niti pri tistih, ki mislijo, da se je Kennedy prenaglil. Dobro sliko daje o tem stališče posameznih republik v Latinski Ameriki. Med njimi je cela vrsta, ki misli priznati ali je že priznala novi vojaški režim, jih je nekaj, ki so se postavile na stališče naše administracije, jih je pa tudi nekaj, ki oklevajo in čakajo, kaj vse bodo še sklenili v Wash-ingtonu. Vsakdo med njimi pa priznava naši diplomaciji pravico, da si lahko ogleda pot, ki je po njej prišla nova vlada na krmilo, in da lahko protestira proti njej v obliki, ki se ji zdi primerna. Kennedyev korak, ki je res nekaj novega za našo trenutno zunanjo politiko, si je torej treba ogledati od vseh strani. Peru je republika, ki smo bili z njo že od nekdaj v prijateljskih zvezah. Kot dokaz služi lahko izredno visoka vsota podpor, ki so letno tekle v to republiko. T0 politiko je naša administracija hotela nadaljevati tudi v okviru “Zveze za napredek,” kajti Peru je bil med prvimi državami, ki je načelo Zveze za napredek priznal in z našo administracijo sklenil že nekaj pogodb v duhu Zveze. Naša admini-i stracija in peruvanska vlada sta pri tem smatrali kot samo ob sebi umevno, da bo v Peruju izvajala vse sklenjene pogodbe demokratično izvoljena civilna vlada. Res je, da peruvanska demokracija ni bila na višku, da je imela celo vrsto pomanjkljivosti, vendar je bila med najboljšimi v Latinski Ameriki in je ravno radi tega uživala v Washingtonu dosti ugleda. Naša administracija je torej čisto upravičeno smatrala in še smatra, da ta demokracija ne bi smela postati žrtev vojaške diktature samo radi tega, ker je največja politična stranka sprta z vojaškimi krogi. S tem stališčem se ne strinjajo samo nekatere republike v Latinski Ameriki, nasprotujejo mu tudi nekateri ameriški gospodarski krogi, ki se bojijo za svoje investicije v Peruju, ki so menda vredne okoli 800 milijonov. Tem je seveda nova vojaška diktatura ljubša kot morebitna levičarska vlada pod vodstvom dr, H. Torrea. Za vojaški režim so seveda nekateri ameriški konservativci, ki v domači politiki niso brez pomena. Razumljivo je, da bodo vsi ti pritiskali na Kennedya, naj se spravi z vojaško diktaturo. Na drugi strani je zaskrbljena tudi vojaška diktatura v Peruju. Smatra kot madež na svojem ugledu, ako jo Amerika ne prizna. Boli jo seveda tudi pomanjkanje ameriške podpore. Zato je nepričakovano hitro preokrenila svojo notranjo politiko. Ne nastopa na diktatorski način proti svojim političnim nasprotnikom. Skuša se celo sporazumeti s svojim glavnim političnim nasprotnikom, stranko APRA. Menda do sporazuma ni več daleč. APRA zahteva zase politično svobodo in garancije, da bo lahko nastopila pri predsedniških volitvah, ki jih je režim napovedal za prihodnje poletje. Pridržuje si tudi pravico do svobodne kritike sedanjega režima, zato se pa obvezuje, da se bo borila proti komunistični javni in podtalni napadalnosti. Notranja politika nove peruvanske vojaške diktature nudi torej naši diplomaciji celo vrsto prilik, da se z njo spri- La Salle, 111. — Okrog nas in pota, novo to in ono, vse gre na-pri nas je vedno dosti novic. Seveda mnogo takih, ki za širšo našo slovensko javnost niso tako važne, kakor one novice, ki se tičejo direktno naših slovenskih zadev in bodočnosti istih. So pa važne v toliko, kolikor se iste tičejo tudi naših slovenskih ljudi, ki tod žive. Med temi zadevami so razne mestne, občinske, okrajne in državne zadeve, kakor tudi zadeve, katerih poslug so naši ljudje deležni, to je takih javnih poslug, kot je elektrika, plin, telefon, vodovodi in druge take zadeve, ki jih mora v teh sedanjih časih imeti vsaka družina, kakor tudi posamezniki. Zato je na mestu, da se piše in razpravlja tudi o teh zadevah in to v našem slovenskem tisku, ker mnogo je še med nami takih, ki našo slovensko besedo bolje razumejo, kakor pa angleško. In ti mnogi med nami (naši ljudje) niso brezpomembni. Mnogi so lastniki zemljišč, domov in hiš, plačujejo davke, imajo kot državljani volivno pravico in to jim daje tudi ne-oporekljivo pravico, da se jim razloži, zakaj plačujejo davke za to in ono, ki je vključeno v davč-račune, ki jim jih oblasti predpišejo in zahtevajo, da jih plačajo. Državljani in davkoplačevalci niso na svetu samo za to, da bi kimali in pritrjevali drugim. Državljani imajo dolžnosti in teh je zelo veliko, pa imajo s temi vred tudi nekaj pravic, v prvi vrsti: pravico vedeti, zakaj imajo dolžnosti in kaj jim gre za te dolžnosti, če iste pošteno in prav izvršujejo. Kot državljani pa je njih dolžnost, da so tudi zavedni, da razumejo j koliko težo sme prevažati na zakaj imajo dolžnosti in zakaj Jtrukih. Zato imamo na raznih imajo njim pripadajoče pravice. I križiščih tiste carinske tehtni-Nekdo je že pred več leti pouda- jCe, ki tehtajo tovorne truke, če ril, da za nepoštene politike, ki imajo pravilno težo, ali previš-gledajo le kje bi kaj izkorišče-(no. Kdor prekrši predpise, je prej po potih in tirih napredka. Kakor se svet drugod spreminja, se spreminja tudi pri nas in dobiva od dneva do dneva novo lice. Od dneva do dneva stopamo v novo dobo in nove čase. “ALI JE PRAVE POŠTENOSTI ŠE KAJ NA SVETU?” — To vprašanje mi je zastavil pred par dnevi na mojem vrtu sosed Jože, katerega večkrat omenjam v mojih dopisih. Z resnim pogledom sem ga premeril od nog do glave in spoznal, da Jože resno misli z njegovim vprašanjem. In resno vprašanje zasluži tudi resen odgovor. Well, ni dvoma, da je poštenosti še vedno na svetu precejšnje količine, ampak njena kvaliteta je različna. Tu taka, tam taka. Nekje bolj resna, nekje bolj neka mešanica poštenosti, kakor vino pri kakih birtih, ki ga nekateri prodajajo dobrega, pristnega, nekateri ga po svojih ‘kan-galilejskih manirah’ mešajo in ga predstavljajo za vino. Prav tako ravnajo s poštenostjo, posebno razni javni organi, ki so jim poverjene važne oblastne službe in dolžnosti. “Well, moj ljubi Matevž, pri pravem predmetu si”, je hitro vsekal vmes Jože: “Vidiš, v mislih imam škandal državne policije v naši državi, v katerem in radi katerega je suspendiranih okrog 20 državnih policistov, ki so, kakor pravijo obtožbe, prejemali podkupnino od raznih tvrdk, ki obratujejo motorni prevoz s truki po državi. Prevoz s truki ima predpise, kako in vali, ni boljšega pašnika, kakor nezavedni državljani. Torej to je en razlog, ki nas glasno prepričava, da se imamo zanimati za vse zadeve, ki se tičejo širše javnosti, katere del smo tudi mi. En tak javni projekt (načrt), ki ga že grade in izvršujejo, je napeljava, ki jo gradi Illinois Power Company, ki zalaga naravni plin tod in po drugih de- doiočena kazen. Pa kakor zgle da, so mnogi morali kršiti predpise. In ko je tehtnica pokazala, da je tovor pretežak, so si menda uradniki, policisti in vozniki in drugi med seboj pomežiknili, kar v takih slučajih taka pomi-žikovalna “Špraha” pomeni, fant zamiži malo, mi pa bomo “podmazali” in vse bo prav. In zgleda, da tako so nekateri obratovali ta business in to ne samo voril: “Postenjakovičev ni kod naše kompanije!” To je na eni strani šaljivo, na drugi pa žalostno! Svet dandanes vsepovsod hudo trpi na pomanjkanju pošten j akovičev! * CAST IN PRIZNANJE, KOMUR CiAST IN PRIZNANJE GRE! — Kongresnik (poslanec v zveznem kongresu), ki zastopa naš kongresni okraj Noah Mason, po politični pripadnosti republikanec, je mož, ki je vreden in zasluži da hlače nosi vsaj v tej zadevi, ki jo bo tale novica povedala. Kakšna novica je to? Ta-le, berite! Ko je eden izmed naših vrhovnih zveznih sodnikov pred nedolgim razsodil in objavil njegovo razsodbo, da molitev ne spada v naše šole, da je to protiustavno, itd., je dne 30. junija 1.1. naš kongresnik Noah Mason prijavil predsedniku kongresne zbornice v Washingtonu, da želi eno minuto časa za izraz njegovega mnenja o razsodbi o molitvi v naših šolah. Tista minuta časa mu je bila dovoljena in kongresnik Mason je v isti minuti to-le izrazil: “Moje ime je Noah. Moja bogaboječa welška mati je dala večini njenim trinajstim otrokom imena, ki so biblijskega izvora. Obenem je nas dobro vzgojila v biblijskem duhu in kaj ta duh pomeni za človeka. “Radi tega sem vedno vzrado-ščen, ko slišim in čujem našega kaplana naše zbornice, ki v njegovi molitvi omenja Boga in kaj Bog pomeni za naš narod in kako naj se mu zaupamo v bodočnosti. Jaz sem mu čestital in poklonil moje spoštovanje glede tega, ker se zavedam, da če kdaj je bil čas v zgodovini našega naroda in naše dežele, da je ista potrebovala božjega vodstva, je ta čas zdaj! “Večina članov našega Najvišjega sodišča zgleda da je pozabila — ali pa morda zavestno prezira dejstvo, da so našo deželo ustanovili in postavili na noge bogaboječi ljudje, ki so gledali in iskali prostor na tem svetu, kjer bi mogli služiti Bogu, po diktatih njihove vesti.” To je vsekakor krasna možata izjava ljudskega zastopnika, ki je več desetletij zastopal in še zastopa v zveznem kongresu v Washingtonu naš kongresni distrikt. V tem slučaju Noahu Masonu vsa čast in priznanje! Mož, ki zasluži in je vreden, da se mu vsak odkrije! Koliko je celo med nami raznih mož, ki se postavljajo, da so katoličani, itd., ampak, da bi se takole javno postavili za svoje prepričanje, takrat jih je pa malo, da bi srce ostalo v prsih, ampak jim navadno pade v hlače in taki slučaji pokažejo, da so mevže in da niso vredni, da nosijo hlače in še dobrih kikelj ne. Oprostite tem precej trdim besedam — ampak tako je! — Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj drugega in o čem drugem. Vsem pa iskren slovenski pozdrav in vse najboljše! Matevž. lih države. Pod dnom reke lili- ene ‘kvatre’, pač pa kakor zgleda nois polagajo in to še nadalju-1 nekaj let in morda precej let. jejo osem palčne cevi, po kate- Ampak vsaka reč ima svoj dan rih bodo napeljane plinske ce- j in svoj god, so rekli včasih stari vi za razne dele pokrajin. Vse bo slovenski očanci. Pa ga je doži-napeljano pod dnom reke, od vela tudi ta reč in prišel je de-napeljali. Zanimivo je bilo gle- kret, ki čuvarje reda in miru THovci razpustiti svojo stranko in svetovali: “Slovenci, vpišite se v italijanske stranke!” Upokojenci v Kalinvudu tam pa v kraje, kamor bodo plin dati to delo. Na reki imajo kar celo plavajočo tovarno, v kateri je delavnica, kjer opravljajo to delo razni mehaniki, ki to gradnjo vršijo in vodijo. Naj prvo čistijo črto na dnu reke, ko blato in razno navlako odstranijo, zarežejo ali zaorjejo še potrebno globino, v katero potem polože cevi, po katerih se bo raztakal naravni plin v mesta in vasi in v istih v posamezne domove in hiše, kjer ga bodo uporabljali ljudje, ki po takih krajih žive in bivajo. Tako gre napredek vsega naprej in naprej tudi pri nas in tod okrog. Nove širše ceste in poženite iz njihovih služb in položajev. Ljudje iz drugih delov Združenih držav pa gledajo na našo državo, kakor so gledali včasih v starih nekdanjih časih na naše “rokovnjače” in za tem pa doli po Balkanu na razne hajduke. In kdo jim naj zameri za to. Človek misli,# da so čuvarji reda in miru “postenjakoviči”, pa zgleda, da jih je v njihovih kadrih prav tako rnhld, kakbr kadrih nekdanjih Aleksandrovih vojščakov v Srbiji, ko so imeli poimensko klicanje pri jutranjem nastopu. Navzoči so bili borci vseh raznih imen, a nikogar ni bilo med njimi z imenom “poštenjakovič”. Nekdo je odgo- Cleveland, O. — Seja kluba upokojencev bo v torek, 14. avgusta, ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Naš klub po številu še ni posebne močan, saj smo ga komaj prde nekaj meseci ustanovili, vendar pa sem prepričan; da so vsi člani zadovoljni z njegovim delovanjem. Doslej smo napravili dva izleta v naravo, imeli pa smo tudi eno prometno predavanje. Zadnjega izleta se je udeležilo tudi več članov Kluba upokojencev iz Euclida. Upamo, da jim ni žal tega obiska. , Mi smo jim za sodelovanje hvaležni. Naše delovanje moramo usmeriti za prihodnje volitve, podpreti moramo predsednika Kennedya pri njegovenj naporu sa uzakonitev zdravniškega in V Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” piše v svoji številki 2. avgusta q tem čudnem ukazu titovcev tole: V nedeljo, 29. julija, so v Trstu uradno razpustili Neodvisno socialistično zvezo. Razpust je bil ukazan od zgoraj in članstvu ni preostalo drugo, kot da ga sprejme. Za razpust so se odločili po normalizaciji odnosov med jugoslovanskimi in sovjetskimi komunisti, ki so imeli po izključitvi Jugoslavije iz Komin-forma močan odmev tudi na odnose med jugoslovanskimi ter italijanskimi komunisti. Ko je minila napetost na eni strani, se je omilila tudi na drugi. In da bi slovenski komunisti na Tržaškem ne delali preglavic tržaškim komunistom, so po raznih potovanjih italijanskih in jugoslovanskih komunističnih veljakov sklenili, da mora neodvisna socialistična zveza umreti. Sprva je bilo dogovorjeno, da bo celotna NSZ prešla v italijansko komunistično partijo. Nekateri člani so se temu uprli. Zaradi tega je vodstvo NSZ ob razpustu svetovalo svojemu članstvu, naj se pridruži italijanskim levičarskim strankam, to je predvsem italijanski partiji ter italijanski socialistični stranki. Gotovo ni zgolj po naključju pozabilo, da je v Trstu še nekaj slovenskih demokratičnih političnih skupin, med katerimi se je začela močno uveljavljati Slovenska katoliška skupnost. Nekaj zgodovine Neodvisna socialistična zveza je dejansko nastala leta 1948, ko je bil Tito izključen iz Komin-forma. Do takrat so italijanski in slovenski komunisti sodelovali v skupni stranki in v drugih organizacijah v znamenju znane fratelančne politike, ki je bila prva vzrok upadanja otrok slovenskih šolah. V vodstvu je bil Branko Babič. Ob prelomu je prišel na površje Vidali, ki je začel slovenske komuniste napadati z izrazi, katere težko najdemo v slovarju omikanih ljudi Dovolj je brati takratne številke “Dela”. Titovci so mu vračali milo za drago. Čez nekaj časa so Babiča odpoklicali v Ljubljano in vodstvo sta prevzela Dr. Jože Dekleva ter Eugenio Laurenti. Šele 1. 1952 je Neodvisna socialistična zveza dobila ime, s katerim je v nedeljo legla v grob. Pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu je dobila 4574 glasov, pri pokrajinskih volitvah na Tržaškem pa 5907 glasov. , Kaj bo zdaj? Vodstvo je zares svetovalo svojim volivcem, naj se priključijo italijanski komunistični partiji in italijanski socialistični stranki, toda vprašanje je, koliko ljudi ga bo ubogalo. Nekateri voditelji bivše NSZ so že sklenili, da pojdejo k italijanskim komunistom, drugi, posebno mlajši, se pogajajo za pristop k italijanskim socialistom. Ostane pa več tisoč ljudi, večinoma zavednih narodnjakov, ki so volili NSZ, ker so videli v njej slovenske voditelje. Zdaj so se ti voditelji razkropili v italijan- ske stranke. Znaten del volivcev jim je to zameril. Takole pravijo: nekoč so fašisti razpuščali naše organizacije in nas silili v svoje. Zdaj smo prišli na slabše, ko naši lastni voditelji razpuščajo slovenske organizacije in nas silijo med italijanske komuniste in socialiste. Kdor kaj da na svojo čast, jih ne bo ubogal. Vabilo zavednim rojakom Slovenska katoliška skupnost, d postaja močna slovenska stranka z modernim socialnim programom, vabi vse poštene in zavedne Slovence na Tržaškem k edinosti. V svoje demokratično okrilje vabi vse poštene in jzaJvpdne rojake, ki hočejo živeti. Prepričana je, da bodo glasovali za njene in druge kandidate na skupnih slovenskih listah v tržaški ter okoliških občinah tudi tisti, ki so doslej vodili NSZ, kajti sicer njihov glas ne bi bil več slovenski glas. Komunisti in socialisti sicer pravijo, da podpirajo zahteve slovenske manjšine, a le na papirju in z besedami. Prav prejšnje dni so komunistični in socialistični poslanci v rimskem parlamentu umaknili svoje popravke k zakonu o deželi Furlanija — Julijska Benečija, in ti popravki so vsebovali nekaj slovenskih zahtev. V bodoče bodo šteli slovensko manjšino po glasovih, ki jih bodo dobile slovenske liste. To morajo dobro premisliti tisti, ki ne želijo, da bi bila slika o našem številčnem stanju popačena. V našem življenju je nastala važna prelomnica. Slovenska katoliška skupnost se obvezuje, da bo šla s podvojeno silo na delo za izvajanje narodnega, krščanskega, socialnega in demokratičnega programa za izboljšanje življenjskih pogojev naše narodne manjšine v okviru italijanske demokratične ustave. Stoletnica bazoviške cerkve Pretekli mesec so praznovali v Bazovici na Tržaškem stoletnico posvetitve cerkve z veliko slovesnostjo. Škof je za priložnost vernike pozdravil v posebnem pismu in jih pozval, naj ohranijo zvestobo Bogu. Begunsko naselje v Štandrežu O gradnji begunskih naselij v občini Devin-Nabrežina je v jav" nosti več znanega, ker je prišlo obakrat do spora med o'3' čino in italijanskimi višjimi oblastmi v Trstu. Manj je znano, da grade Italijani begunska naselja tudi drugod po slovenski zemlji v Italiji. Tako ima be' gunsko naselje Štandrež v okolici Gorice, sedaj pa se pripraV' Ijajo na graditev še novega. N3 Goriškem so istrskim beguncem zgradili doslej 526 stanovanji drugih 500 pa je še v gradnji' Iz področij, ki so pripadla Ju' goslaviji po drugi svetovni voj' ni, je zbežalo skupno okoli 200,000 italijanskih državljanovi med njimi tudi več tisoč Hrva' tov in Slovencev. bolniškega zavarovanja za ostarele. Vsak upokojenec bi moral biti v tem vprašanju vnet delavec . . . Ne pozabite na 14. avgust in pripeljite na sejo tudi svoje upokojene prijatelje, in znance! Joseph Malečkar. Raztegnjivost volframa Iz pet čevljev dolge in svinčnik debele palice volfra' vna (tungsten) je mogoče izde' lati žico, ki bi po potegnili l^k' ko od New Yorka do Mont' reala, 470 milj daleč. KH1EISKA DOMOVINA ‘vaa Pregelj: Božji mejniki POVEST IZ ISTRE Mrak je vzel beročemu pis-1I10, župnik Giacomini ga je 2val k večerji... 14. Mate, žejice naša! ^ Kar sem izvedel od umira-J0^e> je božje, kar doznam od je moje. In s tem bom otel človeka, ki trpi po ne- ^olžnem.” Jasneje kot na poti od umikajoče Mare v Ježenj se je za-'edel šime Križmanič trenut-110 svojega tedanjega dogna-n)a, stopil pred oltar, maševal ^nv. s| vest in dušo v vdanosti eistil tegobe in nepokoja. ‘ 0pil je izpred oltarja, pomo-v Podpisane molitve in šel v 2uPmšče. Povedal je župniku, ajnisli z doma. . spet?” je vzkliknil ne-6v°ljno Giacomini. “Dovoli, dragi! Ampak silno rad ,0 uješ. Kam, kam no si bla-|°volii nameniti se danes? ey domine, idi! Da le vem, 6 M, in bom brez skrbi, da tož- grem zasmehljivost, ki župnikovih besed, »e ti ne pripeti kaj. To veš, da č ^.^e zdravega obljubil pre-žj3 Keuiu v Trstu. Pozdravi mi v Pnika Kalca. Reci, da mu j?8 jKim. Manzonija (Manzo-le laški pisatelj. Njegove P°ve«t ‘‘Zaročenca’ Pozn je svetovan .ana•) je prevel izborno. . Cl mu? Veselilo ga bo, dasi skromen.” bj .rjZrnanič se je dvignil, da držaj Oiacomini ga je še pri- j® ve^eK “Ali ne 2a^e^.°dložiti? Vso noč nisem eCstrat6?- T?k0 me ie V; zUnaj 5, asna Južna mora biti Vick!^nian'č je stopil k oknu. zagt l®’ da je res vse nebo kj p° z uizkimi, sivimi obla- Pote remišllal Je za trenutje, , P1 Pa se je hitro odločil: “ rem vendarle!” hladnok°v hočeš>” je 8a»>, se *"Pnik- K° je dil- Je se je bilo vzelo vanj. Kakor da gre na žalostno božjo pot, mu je postajalo bridko in sladko, obenem v tišinah ceste in globoke Drage, ki je bila še vsa suha, a je že nekako vonjala po vlagah, ki so se gnale vetrovito visoko nad njo v oblakih. Duhovniku so se začele misli odločno usmerjati. “Ali grem na očetov grob, ali pa me je gnalo videti dom nesrečnega Mateja?” se je vprašal. “Ali bo odgovorila gomila in pričala za nedolžnega? Pa kaj vendar mislim! To sem moral kje v kaki povesti brati, da grobovi pričajo. In vendar, zakaj ne bi moglo biti? Saj je tako resnično, da naj si bo še tako skrito, nekoč bo vendar očito.” 'Mora biti, pa kmalu,” se je ves razbolel, predočivši si živo trpljenje po nedolžnem zaprtega Mateja in peklensko zoprnost onega zločinca iz Juršičev. “Mora biti! Le kako vendar mogli biti sodniki tako kratkovidni, da so tako glupo sodili. Pa Gregorič! Ali ni prav nič mislil, kako bi zagovarjal nesrečnega obdolženca? Nemogoče! Gregorič je gotovo vse storil, kar je bilo moči storiti. Nekake nepojmljivo zapletene okoliščine so morale upropastiti Mateja. Kako da se sam' ni mogel kar nič opravičiti? Dokazati, da on vendar ni mogel moriti!” Tesno je postalo duhovniku. “In zdaj, po dvajsetih letih, ko je lilo že sto povodnji čez ono mesto, kjer je prelil moj oče svojo kri, naj jaz dokažem, da je morilec nekdo drugi? Kaj pa imam? S čim naj dokažem? Z očetno knjigo? Ali morem dokazati, da jo je kdaj imel Martin v rokah? S čim naj sicer pričam? Vem, kar vem1, a to je le za Boga, za sodnike ni. Mara bi mogla pričati, a Mara je mrtva. Moj Bog! Gomila očetova, če bi hotela ti pričati! Vida-lice-čaralice, oglasite se!” Že je mislil samo. na očetov grob, na Sestanove nič več. Kako neki? Žena in otrok sta umrla Mateju, to je vedel od Gregoriča. Da bi mu roditelja še živela, kdo bi to mislil. “Niti imena Sestanovih najbrže ne bodo v Bermu več poznali. Dom je razpadel v grobljo in kopriva in robida ga je pre-rastla ...” Sredi Levallois,Perreta, tik Pariza; domovine najmodernejših avtomobilskih, letalskih in drugih tovaren . . . sredi med kinematografi in truščem težkih kamijonov se dviga na Gidovi cesti št. 45, otok tišine, zavetišče malih sester ubogih. Obsežno zidovje( na pogled bogato, kajti prvotno ni bilo postavljeno zanje, toda obloženo s težkimi bremeni, s preluknjanimi strehami, z velikimi dnevnimi izdatki in z brezobzirnimi davki. Plemenita in vitežka Francija je edina država na svetu, ki ne dovoljuje malim sestram ubogih nobenih davčnih popustov. Tako so odločile framazonske lože, ki slej kot prej gospodarijo pri nas. * Pierre PErmite: Čeber sestre Germane Male sestre ubogih! . . . Ime, polno ponižnosti in nežnosti. Pri njih se drug za drugim nabirajo prave množice ubožcev, preden prestopijo strašno mejo, ubožcev, ki nimajo več ne družine ne pohištva ne doma in ki bi umirali od mraza in lakote na cesti! če bi ne posvečale preblage: redovnice, živeče dobesedno le iz dneva v dan, svojih življenj in svojih src njih bedi. Po svetu je okoli 6000 takih malih sester ubogih, ki skrbe za okoli 47,000 hiralcev. * Vsekakor pa je treba priznati, da dobe mnoge nekako zadoščenje že same v sebi. Ni brez zadoščenja skrbeti za otroke, za odrasle, za ranjence. Prav zanimivo je slediti boju med mikrobom in znanostjo na telesuj ki je za to občutljivo. Jetični so večkrat ognjeviti. .. pesniški . . . mladeniči dvajsetih let . . . Svetla vrata upanja jim ostajajo vedno bolj ali manj odprta. Kujejo načrte prav do samega praga večnosti. Poznal sem teke, ki so se celo zaročili na predvečer svoje smrti. Toda živeti noč in dan sredi starcev, ki jih je življenje že premagalo, ki so jih zagrenile osamljenost, razne nezgode, neprestane bolezni, pomanjkanje lastnega ognjišča ... ki nimajo upati na prav ničesar drugega več kot le še na smrt . . ., da z?, to pa ni menda nobenega človeškega povračila. Gre vsekakor za čisto zlato nadnaravnosti. In v tem poklicu je njih uboga človeška narava tako potlačena, da prepovedujejo redovna pravila malim sestram celo naj-bednejši harmonij v njih kapeli, naj višjem pribežališču v stiskah. * Vendar obstajajo celo v tem ugonabljanju vse človeške tolažbe neke stopnje . . . Tudi tu je kapela, bolniška soba, kuhinja, spalnice. Toda je tudi pralnica . . .’ umazano perilo teh starcev! Tu je zadnje dno . . . Mali sestri, ki je živela tu, v tej pralnici — sestri Germani — se je približala smrt. Zgrudila se je tam od izčrpanosti pred svojim čebrom, ki ga je ona sama popravljala že sedem in dvajset let. Berite dobro: sedem in dvajset let! * Ah! ... Ta čeber ... ta previsoki in zastareli, čeber ... in njegov križ pod njim ... na katerega je stopala tolikokrat vsak dan! S. Germana ga je ljubila, kajti ta čeber je zvesto služil svojemu namenu že preko verjetnosti. “Ta teden je majhen teden . . . Nisem oprala več kot 140 rjuh in 30 srajc . . .” “In v običajnih tednih, sestra moja, koliko jih imate. . .?” “Štiri storjuh . . .’ pet sto srajc in potem seveda še pletene ko-se; flanelaste ter dnevni drobiž.” “In vi vzdržite? . . .” “Ej, treba je! Kaj bi bilo s starci in starkami, če bi ne imeli čistega perila? Najtežje je ob menjavi letnih časov.” * Toda mala sestra Germana je vzdržala, ni pa vzdržal več čeber, čeprav je bil iz rdečkastega bakra. Popravljanje tega čebra je bilo zadnja leta največja skrb male sestre iz pralnice. Po vsaki žehti ga je pregledovala in vselej je prihajala od bolj žalostnih zaključkov. . . Pokal je tu . . . Puščal je tam . . . Voda, ki je hudomušna, zna-najti najmanjšo luknjico, da uhaja, in voda je curljala iz njega zgoraj, je curljala v sredini, je curljala spodaj, je curljala povsod . . . Tedaj je poklicala s. Germana na pomoč sv. Jožefa, velikega zaščitnika malih sester. In po navdihu njega, kot očeta revne družine, ki je prišla v stiske, je iznašla sestra posebno lepilo, s katerim je mašila luknje ... in poseben kitj s katerim je polnila razpoke! * Toda to je bilo treba ponavljati vedno iznova . . .” Žeblji so se majali v luknjicah i. . . Dno se je luščilo . . . Ce dejal ostal po človeško razja- ‘‘H škof r.VatyKa betica, ti, tvoj §me£ ln beramski Kalac! prev.'10' na^e£a Manzonija daj d,a' Kakor bi se Manzoni KferiP reSa')'a^ v barbarščino. ^fasce11^1101 Niso biseri za srce° S* župnik tako olajšal ^C;,1 boljši in je ne-iasno - z mladim svojim "agacem. hiorem ^ Pa Je’M umel> “ne tud} s. ^a ^rajati» in skromen he, VjtlJ Se Komaj jedi dotak- hočem^v .?a sploh ne PD6- Ce ten, reV. Pravičen, ne mo-kovju e.C1’ Ka bi bil jaz v nje- Odkrit etih boljši- Nisem bil-vMen ° P°Vern> ker sem pra-treba'i0ln b* rekel, če bi hi ba tudi njegov škof sinjoj-j 81 m‘m0 naj višjih mon-tte. AtJ v cerkvi svetega Pc-Mp en‘" spel ^Ubovnik je medtem v6sti pr r urn'mi koraki po žalosti jfl Kermu. šel je brez 8m°ter. Je ledou ne da bi jasno videl ekako mešano obču-mnega hrepenenja “Speta, žejice moja!” se je oglasila tegobno v duhovnikovo dušo neskončno ganotje. Težka deževna kaplja mu je padla na lice. Tedaj pa je videl, da se je Draga odprla, in stopil je v beramščino ... * * * Slikovito je zrastla vas pred njim na nizkem holmu, ki je bil starodavno gradišče, vas, s kamenitim in golim cerkvenim stolpom, prijetno potisnjena kakor v zatišje pred severnimi vetrovi za loge na Kamusovem bregu. Ne da bi bil duhovnik pazil, je prešel žalostno mesto, kjer so mu našli očeta ubitega, šele onstran nizkega mosta čez Beramšico se je domislil in ozrl. Kratko molitev je šepetnil, potem se je začel vzpenjati navkreber ... Našel je župnika Kalca. Skupno sta šla na grobišče. Beramski je pokazal na ople-to gomilo in dejal po svoji naravi skrivnostno, mehko: “Tukaj pleveta dan za dnem.” “Pa kako?” j e vprašal Križmanič. “Tu ne počiva moj oče.” Kalac je stegnil roko in pokazal še eno oplete gomilo. fcissiiižss* AMERIŠKI ZAHOD V SRCU PARIZA — Ameriški “kravarji” so si pridobili prijatelje tudi vied gledalci francoske televizije. Na njej nastopaju v programu “Postanek malega vlaka.” Na sliki vidimo skupino s tega sporeda, ki jo sestavljajo seveda sami domačini, ob praznovanju dvoletnice sredi Pariza. mafe:.....S .......... ...... ZASTAVA NOVE DRŽAVE V AFRIKI — Z začetkom tega meseca sta ozemlji Ruanda in Urundi v Afriki, ki ju je v imenu Združenih narodov upravljala Belgija, postali^neodvisni državi. Na sliki vidimo stražarja, ki sta razpela in si ogledujeta novo zastavo države Gurundi nekdanjega Urundija. je popravila na enem kraju, je počilo na drugem . . . Oh, kakšne nadloge! . . . Toda s. Germana ni vrgla puške v koruzo. “Sv. Jožef, tako vendar ne gre več sam vidiš . . . Kar prepričaj se! Ti moraš popravljati tudi čeber presvete Device! Torej popravi še mojega nekoliko! Moja žehta teče na vseh koncih in krajih ... To sploh ni več noben čeber, temveč že pravo rešeto . . . Kar poglej, sv. Jožef Pokaži še tu nekoliko dobre volje!” Sv. Jožef ima male sestre oči-vidno prav rad, toda prosijo ga toliko, tega dobrega sv. Jožefa, da večkrat niti do sape ne pride .. . Pogosto ga je treba čakati in tedaj je velik križ. “Mati moja . . . Nov čeber . . . Kaj pravite . . . .? Ali bo predrag . . .?” “Nov čeber . . . .? Danes! . . . Hčerka moja, niti misliti ne moremo na to!” “Naš bo kmalu brez dna.” “Prosite torej sv. Jožefa!. . .” “Saj ga prosim že neprestano! Toda noče niti slišati o tem. Pušča me na cedilu . . . hladnokrvno.” Kaj pravite . . . ? * Sedaj se je pa končno zgrudila mala sestra Germana sama, tako blaga, tako delavna. Pralnica je torej zmagala, čeprav je bila sestra kakor iz železa. Padla je na svojem bojnem polju) pred svojim čebrom, nekega večera velike žehte, v senci cele gore rjuh. Zgrudila se je in ni več vstala. Toda še umirajoča je pomignila svoji materi prednici: “Mati moja . . . končano je! . To je bila moja zadnja žehta .. . Molite za mojo ubogo dušo ... in tudi za moj čeber, ki gre isto pot kot jaz.” Potem je zbrala s. Germana še nekaj sape in dostavila: “Toda prišedši tja gori, ko bom opravila svojo žehto, bom šla in napadla sv. Jožefa ... In videli bodete! . . . Kmalu dobite jmmoč. . .” “Vi bodete napadli sv. Jožefa! . . .” je tarnala častita mati sklepala roke od zgražanja. “Da, šla bom in ga pošteno zdelala . . .” “Gospod, odpusti ji . . . saj ne ve več, kaj govori. . .” bodo one, ki zakrive izgrede na tekmah, kar na samem igrišču sodila ljudska sodišča. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe, vključno vroča voda, oddajo v neposredni bližini Sv. Vida, za $40.00 mesečno. Kličite UT 1-2226 ali FA 1-3204. (153) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. V najem 5 sob, kopalnica, plinski fur-nez, oddajo na 1415 E. 55 St. (151) Pohištvo naprodaj Oprema za spalnico, televizor, hladilnik in še več drugega. Zaradi selitve. Zglasite se na 1167 E. 58 St. Apt. 3’ —(153) Naprodaj dohodninsko posestvo na Route 20, R. D. 2, Geneva, Ohio. Dve enodružinski hiši na enem lotu. Ena hiša ima pet sob spodaj, IVz kopalnice, preproge, vse udobnosti. Druga hiša ima tri opremljene sobe, stranišče, prho, plinski ogrev. Dosti sadnega drevja in jagod, 2 akra zemlje. H. Stumph, telefon Geneva 466-2370. —(153) Naprodaj Dvodružinska hiša in enodružinska naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204. (154) Lastnik prodaja 6-sobna Colonial hiša naprodaj blizu E. 140 St., globok lot, več posebnosti. Kličite GL 1-7781. (154) Sobe oddajo 4 neopremljene sobe in kopalnico oddajo zakonskemu paru. Cjlglasite se na 1045 E. 61 St. (151) In mala sestra je ta napad o-čividno tudi res izvršila. Mene obsipajo vsak dan ' z vsemi mogočimi posli, prav zanimivimi. žal sem tudi jaz kakor sv. Jožef prisiljen, da marsikaterega prezrem. Toda nekega dne zaslišim naravnost ukazujoč glas, ki mi je govoril: “Pojdi k malim sestram ... Poromaj k čebru s. Germane. ..” “Kdo je to, s. Germana?” “Pojdi, ti pravim! ...” “Imam že čez glavo teh sestankov! ...” “Toliko slabše zanje ... Pojdi tja ... ne jutri... še danes! In obrnil se boš na prijatelje malih sester...” “Za denar?” “Seveda! ... Mnogo denarja za njih čeber ... in tudi za njih streho, ki se že podira... Predvsem si pa dobro zapomni njih naslov: Gidova cesta, št. 45.” ♦ Tako torej! Odšel sem v Le-vallois ... in stopil sem tudi v slavno pralnico ... In ta je dobila svoj kotel! .. . Toda očividno je morala spraviti mala sestra Germana tam gori pokonci vse ... Poslopje naprodaj Lake Shore Blvd., 6 stanovanj. Dohodek čez $8700. Nič agentov. Kličite HI 2-3020. (153) Mr. G. K. iz Pittsburgha, Penna., piše: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES me je pa kar oživela. Zato vas prosim, da ml jih pošljete še sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kajti vsakemu bodo pomagale. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsodI 25 za $1.95. 50 za 100 za *6.49 Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. Lastnik prodaja 41/2 sobni bungalow, komaj 5 let star, lot 100 x 400, aluminijasta vetrna okna, preproge, pregrajena klet, zgoraj za razširjenje, breezeway, 1 Va garaža. Na 26310 White Rd., blizu Richmond Rd. telefon WH 3-6037. (6, 8, 10 avg) Sobe se odda Oddajo se 4 zelo čiste sobe in kopalnica, plinski furnez, samo odraslim. $55 mesečno. Kličite EN 1-0823. (3, 8, 10 avg.) Sodišče kar na mestu! CARIGRADj Tur. — Po sem došlih vesteh je prišlo med nogometnimi * tekmami 'V Sovjetski zvezi ponovno do ostrih izgredov. Tako naj bi vzelo policiji pri neki tekmi med armenskim moštvom in moštvom iz Leningrada več kot pol ure za pomiritev razgrajačev. Sobe oddajo V najem oddajo 4 sobe zgoraj, plinski furnez, porč spredaj, veliko podstrešje, vse lepo urejeno. Oddajo mirnim starejšim zakoncem; preproga v stanovanjski sobi, kuhinjska peč dobro ohranjena. Na 1134 E. 76 St. (153) Blizu Richmond Rd. Zidan veneer bungalow naprodaj, 3 spalnice, velika kuhinja, sončna soba, garaža za dve kare, delavnica, krasno zasajen lot, nekaj sadja, 100x400. Ta bila se lahko kupi za pravo ceno. John Knifio Sr. Realty 820 E. 185 St. IV 1-9980 Sobe oddajo Opremljeno sobo in kuhinjo oddajo na Ulj E. 63 St. Tele- Oblasti so sedaj odločile, dalfon EX 1-1796 — (153) W*1 AMERIŠKA DOMOVINA K l ■ m m m m : s ■ »Ti RENE BAZIN: IZ VSE SVOJE DUŠE ROMAN Pol dveh. Stekla zatrepetajo, ker pripelje mimo voz. Več konj se ustavi na ulici. Videti jih ni. Vojaki poslušajo korake častnikov, ki poskačejo s konj. Bržčas je sablja udarila na granit hodnika. Splošna tišina je sedaj zavladala v dvorani, kjer še ni občinstva. Vojaki so vstali in se postavili v vrsto s čelom obrnjenim proti prihajajočim. Dva častnika vstopita z aktovko pod pazduho: mlad pehotni poročnik, ves rožnat in plavolas, ki mu takoj uganeš ljubeznivost in dobrovoljnost, ter upravni častnik, ki bo vodil zapisnik. Svoje papirje razložita na manjšo izmed miz in čakata sodnikov. Štirinajst ljudi je v dvorani in niti ena misel se ne mudi pri usodi Antoina Madiotja. Niti enega pogleda ne bo deležen ob vstopu, ki ne bi bil sovražen ali pa brezbrižen. Zagovornik prebira njegove prve in njegove zadnje izjave, ki si jih je bil zapisal. Zapisnikar ureja spise. Vojaki Madiotja ne poznajo. V tem je črno oblečena in zagrnjena ženska neslišno zdrsnila obotavljaje se v prazni prostor za občinstvo. Sede nasproti ograji v kot. Videti je mrak njenih oči skozi kopreno. Ona misli na Antoinea mesto vseh teh, ki nanj ne mislijo. “K nogi! V pozdrav!”- Sedem častnikov sodnega zbora vstopi pri vratih na koncu dvorane. Vsi so v paradi. Najmlajši so skoraj da toliko stari kot Antoine. Mladeniške brke imajo in lase, ki si jih razrahljajo z eno roko brž ko se odkrije- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LISLE — BY OWNER — 3 bedrm. mid-level ranch, 1 % baths. Fin. bsmt; att. gar., landscaped corner lot. Softener, Storms, gas heat. — Close to everything. — $19,550. — WO 9-7780. (151) WHEATON — BRICK front bi-level. 5 yrs. old. 3 bdrms. 1% baths, fam. rm. gar., alum, strms., scrns., water softner, dish w. washer-dryer, drapes, cptg. Lot 65x135. fine for chldrn. nr. schls.. across park. 4Vfe% GI loan. $21,900. MO 8-3732. (151) WESTCHESTER — MARTINDALE ESTATES — 2413 W. Martindale. De Luxe 3 bdrm. ranch. Full bsmt. Gas ht. 2 car gar. Built-in copperton refr., stove, dishwshr. — Close to schools. Priced for immediate sale by owner. (152) EVANSTON — BY OWNER 6 rm. brk. ranch. 3 bdrms. Lot 50 x 170. 2 car gar.; side drive, crptg., drapes, all appliances. Nr. schls., shops, transp. Immed. occup. Low $20’s. DAvis 8-8626. (152) ' ADDISON TOWNSHIP — LARGE 2 bedrm. Ranch home on Vi A. — Fenced-in yard. Take over owner’s mortgage payments. $82. mo. plus small equity $14,000. — Nr. schls. shops, Cong. Expwy. 1 mile N. of North av. % Blk. W. of Hwy 83. TE 3-8987. (152) TINLEY PARK — BY OWNER 3 bdrm. ranch, gas heat, part air- eond.; 2 car gar.; crptg.; washer, dryer, Ige. lot. nr. parks, pool. Reduced for quick sale to $13,990. — KE 2-1621. (152) BROADVIEW — BY OWNER. 2 Bedrm. brick Georgian. Paneled rec. rm. Living & diningrm. Garage. Patio. W/W crptg. Walk to school, shopping, pool. $17,900. 24*33 Sj. 20th St. — FI 5-8556. (151) SKOKIE — BY OWNER 3 Bedrm. brick, full bsmt., large panld. recr. rm., cer. tile bath., gas ht.; 2 car gar., liv. rm. crptg. plus drapes. Fenced yard. Other extras. $27,900. OR 5-4541. (152) jo, bele rokavice, ki jih polože na skrajni rob mize poleg čepice z našivi ali poleg čelade, katere čop pada naravnost na modro blago. Dolgočasili se bodo pri teh zadevah, ki so vedno enake in ki jih sodijo po navadi in iz dolžnosti. Kaj pa to bitje, ki čepi ob opažu in vztrajno zre proti vratom, ki skoznje vstopajo obtoženci, proti vratom, ki vodijo na dvorišče jetnišnice in jih straži star upokojen narednik? Dekle iz ljudstva je, ki ima samo dokaj čedne oči. Potem pa se zazro na vrsto vojakov v nasprotno steno. Sedli so na levo ali desno od stotnika, ki predseduje, vsak na svoje mesto kot ga določa prednost: pehotni, topniški, konjeniški častniki, poveljniki, dva kapetana, poročniki. Marija, skrčena v svojem kotu, jih je bila pogledala le za hip. 'Sltrmela je v eno edino stvar: v odprtino, ki se je oblikovala v senci in prahu in je oc zgoraj bila videti kot odprtina vrat. Tam bo vstopila njena sramota, njeno življenje in edina njena ljubezen, joj njej! Zavaljen človek v črni togi je prisopihal. Skoraj bi bil zamudil. Sedel je za nekakšno kletko, namenjeno obtožencu. Ni se brigala za to. Nekdo mu je sledil: stari Madiot v svoji pražnji suknji, zasramljen in dostojanstven s svojim trdim klobukom v roki. Ni si upal stopiti naprej. Narednik mu je velel sesti na ono stran ograje modri mizi nasproti. Marija ga je spoznala po koraku. Skrivaj je gledala v tegobno svetlobo vrat in poslušala, kdaj se bo zaobrnila kljuka. In nenadoma se je črna odprtina razsvetlila, se odprla kakor ognjen meč, se razširila in spustila skozi človeka med dvema oborožencema. Marija je napol vstala in pokleknila z enim kolenom na klop. Pokazala je iznad lesene pregra-je samo gornji del obraza in klo-bučinasti klobuk s perutjo, ki je z njega bila odstranila rdeče rože. Antoine je tako morda ne bo spoznal. Stopal je naprej sklonjene glave in ves droban v pre- CHJCAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — 6 room cor. brk. Georgian. 3 Ige. bdrms. crptg., liv., din. rms. o. h. sewer; rump, rm., extra knotty pine rm., att. gar. Other extras. Near schls., transp. Mid 20’s. LI 4-4803. (151) BUSINESS OPPORTUNITY TRUCK AND AUTO REPAIR. Established business. S. W. Side. Stock and tools. Priced for immediate sale. PR 8-9896 for details. (151) RESTAURANT and Delicatessen — By Owner. Est. 17 years. Includes bldg. 3200 W. Devon. ORchard 3-4822. (152) DEPARTMENT STORE Infants and Children’s wear, dry goods and notions. Men’s haberdashery, lingerie, dolls, toys. Living qtrs. Fast growing western, sub. I Priced to sell. Retiring. Call WO1 9-0340. (152) i BOATS FOR SALE 35 FT. CONSTELLATION — 1959. I Fully equipped. By owner. Reasonable. ESsex 5-1163. (151) majhnem suknjiču, Mariji se je zdel manjši, ožjih ramen kot svoj čas in kakor človek druge vrste nego tisti, ki so ga sodili. Med njegovo hojo so ga častniki spremljali z očmi, nekoliko priprtih vek in zaničljivo, dokler ni prišel do svoje kletke, kjer je sedel. Lahen drget je obšel vse in naznačil jedva zaznavno soglašanje v mnenju: “Zadeva Madiot, — najtežja današnja zadeva. Nemaren tip ...” Antoine je še sklanjal glavo. Bil je izmučen in dozdevalo se je, kot da mu ni za to, da bi si sodnike ogledal ali pregledal občinstvo, če ga je kaj, ali pa se ozrl po dvorani, ki so ga bili vanjo pripeljali. Stotnik spregovori: “Vstanite!” Glas je bil osoren in rezek. Veliki in močni mož, ki je bil prepasan v svoji halji, je bil rdeče polti, modrih oči in sivi brki so mu padali preko ustnic. Bil je eden izmed onih običajnih sodnikov, ki ne dvomijo o krivdi obtoženca, katerega so privedli prednje. Vedel je, da se je bila izvršila preiskava z največjo skrbnostjo. Sam bi bil zdrdral vojaški zakonik kakor oče-naš. S prvim pogledom je določil tipe obtožencev po njihovem temperamentu; eden mu je bil lažnivec, drugi potuhnjenec, tretjega je poznal, da rad grozi, — ^ in brž je reveža, ki ga je imel pred sabo, spravil v protislovja. Z enakim glasom je vprašal: “Saj se imenujete Antoine-Ju-les Madiot, ste rojeni v Nantesu, ste delavec, sedaj v vojaški službi v 93. pehotnem polku v garniziji La Roche-sur-Yon?” Preden je še končal, je val iz-nenadenja vzravnal glave vseh poslušalvec. Antoine Madiot je bil dvignil oči. Ves drugačen človek se je pokazal v njem. Med častniki in med vojaki se je nenadoma pojavilo zanimanje kakor med množico, ko se odpro vrata bikove celice in se bik zdrzne ter se z nastavljenimi rogovi, pripravljen na boj in silen pokaže v areno. Te oči, namerjene v stotnika, so imele siv kovinski sij. Bile so negibne in niti sledu preplašenosti ni bilo v njih. Pričale so o nezlomljivi volji, o ponosu, ki ga niti kričanje, niti zlati našivi, niti sigurna kazen ne bodo omajali. Razlike med življenjem in drznostjo, ki so ga odražale te oči in med otroškim telesom, ki ga je življenje izčrpalo, preden se je utegnilo razcvesti, je bila neverjetna. Spet enkrat se je pokazal v njem Bretonec s svojim naličjem, ki odraža molčečo in pasivno silo. Skozi naličje ni bilo dano pogledati nikomur. Na oni strani so morda tekle solze, a ostale so skrite za vedno in za vsakogar. dilo!” Niti besedice odgovora. Antoine je vzravnan srepo zrl v stotnika. “Nočete govoriti?.... Prav, govorile bodo priče. Narednik, privedite prvo pričo.” Prva priča je bila korporal Magnier. Docela kmetiški, dobro rejen človek, ki je bil vesel, le da so ga višji radi videli. Približal se je z upognjeno roko, pozdravil, prisegel in rekel: “Vstopil sem bil prvi v sobo, ko smo se vrnili s strelskih vaj. Položim puško, da bi jo očistil, na svojo posteljo. Slišim nekoga za sabo, se ozrem in vidim prostaka Madiotja, ki vrže svojo puško k moji. Pa mu rečem: “Odnesite svojo puško, to ni vaša soba.” “Pač”, mi pravi. “Ne”, pravim, “in pojdite, pa brž! Vaša soba je zgoraj!” Ker me ni slušal, sem ga prijel za ramo. Odgovoril je, ne da bi glas j Ustavljal se je, a šel je vendar-ojačil, in brez vsakega drgeta:)le. Seveda ni šlo brez hrupa. In “Da, gospod stotnik, jaz sem.”|baš takrat je poročnik Lemarie Mlada usta so ostala napol od- (šel po stopnicah ter slišal ropot, prta. Razločiti je bilo njegove “Kaj pa je to? Spet Madiot?” bele zobe. Veke se niso spustile. Častniki so razmišljali: “Nasilje mu gleda iz pogleda.” Marija je mislila le eno: “Samo da me ne spozna. Odvzela bi mu pogum.” “Slabo ste zapisani. Vaši predstojniki vidijo v Vas nediscipli-niranca, trmoglavca. Čeprav ste v polku šele od novembra minulega leta, ste imeli že petnajst dni zapora in deset dni ječe pred usodnim večerom 25. januarja, ko ste udarili dva izmed svojih višjih, rezervnega poročnika Lemarie j a in korporala Magnier-ja. Pripovedujte, kaj se je zgo- htič več ni utegnil reči, gospod stotnik, ko se Madiot zakadi vanj in vame, mu da dve brci v trebuh, tretjo meni v nogo in zakriči: “Temu pa že posvetim!” Vojaki so ga zgrabili. Stvar je bila končana.” “Ali je bil pijan?” “Precej, gospod stotnik. Pil je na strelišču. Njemu ni treba mnogo.” “Priznate dejstva, Madiot?” Glas je brez vznemirjenosti odgovoril: “Da.” “In na koga se je nanašala grožnja: ‘Mu že posveti!’ Na kor- GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 4- POJDITE VOLIT — OPOZORITE SOSEDE NA VOLITEV POJDITE VOLIT Lastniki! Stanovalci! Davkoplačevalci! Glasujte “NO” proti $5,400,000 LETNEGA POVIŠANJA DAVKOV WASHINGTON skuša znižati davke . . . CLEVELANDSKI politiki bi radi zvišali davke TO DAVČNO ZVIŠANJE SO CLEVELANDSKI VOLIVCI ZAVRGLI 8. MAJA 1962. POMAGAJTE GA SPET ZAVREČI! “Ni potrebno” . “Ni pravično”. “Ni modro” KER; 1. Cleveland je izgubil 4.7% prebivalstva, vendar politiki v mestni hiši hočejo 580 več mestnih uslužbencev (5%). 2. Županovo poročilo kaže, da je letališče imelo $1,148,000 prebitka, vendar hoče več denarja za podvizetja! (Zakaj ne rabiti dela prebitka!!!) 3. V Clevelandu niti ne sneži 120 dni ... Vendar župan hoče več denarja za odvažanje snega z avtomobilskih cest in InnerbePta za 120 dni! 4. Življenjska cena se je zvišala za samo .8% od zadnjega povišanja plače mestnim uslužbencem, vendar jim župan hoče petkrat toliko povišati! (Ali je župan pozabil na jeklarsko načelo, da se mora zviševanje cen ustaviti?) 5. Mnogo naših meščanov je brez dela in na podpori... vendar župan najema ljudi, ki stanujejo »zven Clevelanda (ki ne plačujejo davkov v podporo mestu). 6. Davki so že dosegli največjo višino v zgodovini Clevelanda. Glasujte “No”, da ne bodo še nadalje rastli. “Ni potrebno” “Ni pravično” “Ni modro” Glasujte “NO” v torek 14. avgusta 1962 Cleveland Assn, of Building Owners and Managers Drake Area Street Club Apartment and Home Owners Association Liga Ochrony Gospodarczej Forest City Park Civic Association, Inc. Tax Payers Protective League, Inc. Harvard-Scott-Lee Association Buckeye Home Owners Improvement Assn. KARL DULDNER, Chairman, 691 The Arcade (Plačan oglas) YES X NO porala ali na častnika?” “Na častnika”, je rekel korporal. “Ali ste prepričani o tem?” “Popolnoma, saj je pri tem gledal vanj.” NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je mirno v Gospodu zaspal moj ljubljeni soprog in naš oče Louis Perhavec ki je po dolgi in mučni bolezni odšel v nebeški dom dne 8. julija 1962. Dušo smo izročili Bogu, trupio pa materi zemlji 11. julija 1962 na pokopališče Kalvarija. Prav iskreno se zahvalimo vsem, ki so ga obiskovali v času dolge bolezni. Prav lepa hvala Father Slapšaku za večkrat prineseno sv. obhajilo na dom. Najlepša hvala Father Baragi za opravljene cerkvene obrede, Father Slapšaku in Father Lekanu pa za asistenco pri pogrebni maši. Hvala vsem, ki so blagega pokojnika kropili, moli’i za njegovo dušo in ga priporočali božji milosti. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so ob krsti položili vence in šopke ter tako lepo okrasili njegov zadnji dom na zemlji. Prav lepa hvala članom dr. sv. Imena za molitve rožnega venca v cerkvi in v pogrebnem zavodu. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše, in ga spremili do groba. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno avtomobile na razpolago. Hvala vsem, ki so nam v času žalosti bili v pomoč in nas tolažili. Vsem naj bo Bog plačnik. Hvala nosilcem krste. Hvala Joseph Fortuna nogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za vso naklonjenost. Moj ljubljeni soprog! Naš dobri oče! Veliko si trpel v času dolge bolezni. Sedaj si rešen trpljenja in skrbi. Bog naj Ti plačilo deli. Saj kdor veliko zasluži na zemlji za nebesa, ima tudi veliko plačilo od Boga. Res je težko, ko Te več med nami ni. Tolažimo se, da se vidimo nad zvezdami. Naj Ti bo lahka blagoslovljena zemlja, v kateri sedaj počivaš! Žalujoči ostali: PAULINE, soproga LOUIS, sin AMELIA, por. WODA, hči JOSEPHINE LEKAN, PAULINE WARGO, VICTORIA KELLEY, HERMINA KORACIN, FRANK KOVAČIČ, ALFRED KOVAČIČ, pastorki. Cleveland, O., 8. avgusta 1962. TUDI NJEMU NE PRIJA VROČINA — Beli medved v živalskem vrtu v Londonu, dolgočasno zdeha, ko Da mibči poletna vročina. UJETNIK — Nizozemski vojak straži indonezijskega padalca, ki so ga nizozemske čete zajele v bližini Merauke v Novi Gvineji. Indonezija skuša še vedno zaseči nizozemsko Novo Gvinejo z vojaško silo, čeprav ji za, uspešnost takega podvzetja manjka tehničnih sredstev, predvsem ladjevja.