POLL(;CK 1-8-49 r.;:" 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine /
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
EODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
vol. xxxi. — leto xxxl
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 22, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 185
DomaČe vesti Zedinjene države podpirajo
načrt pokojnega Bernadotta
Poroka
V soboto 25. septembra se bosta poročila ob 10. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete v Geneva, Ohio, Miss Elsie Mavko in Mr. William Glavač. Nevesta,
je zadnji dve leti bila zaposlena v uradu zobozdravnika A. L. Garbas v Slovenskem narod-nem domu na St. Clair Ave., je hči poznane družine Mr. in Mrs. Matt Mavko iz Dock Rd. vMadi-sonu, Ohio, ženin je pa sin po-znane družine Mr. in Mrs. Jerry Glavač ter dela s svojim očetom y kleparski obrti. Po kratkem zenitovanjskem potovanju, si bo >iiladi par ustanovil svoj dom v Majerjevem. poslopju na St. Glair Ave. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Palestinsko vprašanje je prva točka zasedanja Generalne skupščine Z.N.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Joe Gabrowshek, 19102 Shawnee •^ve., so se zglasile vile rojeni-ce in pustile v spomin zalo hčerkico - prvorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Mary Martinčič, in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Tako so postali stari oče in .stara ma-^a Mr. in Mrs. Jacob Martin-v Strabane, Pa., ter Mr. in ^^s. Joe Gabrovyshek iz 488 E. ^02 St. Naše čestitke!
Pobiranje asesmenia
Tajnike in članstvo društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu St. Clair Ave., obvešča taj-^•k Doma, da se bo mesečni ^sesment za september pobira-v petek zvečer, 24. sept. na-Jnesto v soboto 25., ker se bo ^ soboto vršila svatba v spod-dvorani. Prosi se vse, da Upoštevajo to opozorilo.
Jugoslovanski komunisti polemizirajo s sovjetskimi glede Marksizma-leninizma
Beograd, 20. sept. — jugoslovanski komunisti so danes P^ič kritizirali sovjetske marksistične teoretičarje v zvezi s '"itiko Kominforme. Uradno glasilo jugoslovanske Komunistične stranke "Borba" je ob-Js^vilo članek, v katerem pravi, ^ so sovjetski marksisti pod ^Plivom "jalove dogmatike," ki ^ želi najti zavetje v preteklo-®ti in obrača hrbet življenski stvarnosti sodobnih skušenj, članek v "Borbi" je bil zelo
obseži
en, podpisan pa z začetni-
izpopolnili marksistično-lenini-stično tehniko o proletarski diktaturi z razširjenjem števila masovnih organizacij, na katerih in skozi katere je slonela, od-nosno delovala diktatura prole-tariata.
V današnjem članku pravi Pi-jade, da so sovjetski marksisti ostali paralizirani v skušnjah svoje lastne revolucije iz preteklosti, brez da bi se ozirali na današnje probleme.
Pijade je svojo analizo podal na osnovi dveh člankov sovjet-
črkami M. p. Ker je napisan I ske publikacije "Boljševik", ki spretno in z mojstrskim po.' je teoretično glasijo sovjetske-^avanjem dialektičnega mate-' ga Centralnega odbora.
fJalizma, se veruje, da ga je! Danes je tudi bila objavljena ^ogel napisati le Moša Pijade, ^ izjava polkovnika gen. Peko ^3-jboljši jugoslovanski pozna- j Dapčeviča, ki je 15. septembra I' 3-1 e c marksistično-leninistične rekel:
"Jačanje naše armade bo najboljši odgovor našim obre-kovalcem. Naši sovražniki in Ljudske demokracije se ne bi smele veseliti radi posameznih j i z d a j s te v Arse Jovanoviča, I Branka Petričeviča, Vlade Dap-I čeviča in Pere Popivode. Njiho-! vo izadjstvo ne bo vneslo zme-' do v vrste naše armade. ! Vlado Dapčevič je brat Peke. i Poskušal je zbežati v Romunijo I skupaj z Jovanovičem in Petri-! čevičem, toda dva tedna po umo-[ ru Jovanoviča je bil ulovljen na madžarski meji.
I Gen. Peko Dapčevič je izja-I vil, da dejanja teh častnikov i lahko samo ojačijo moralo ju-I goslovanske armade in njeno j vdanost vrhovnemu poveljniku Moša Pijade je napisal tudi ■ maršalu Titu. Rekel je, da so ti članek takoj po kritiki j častniki stopili na pota, na katera so jih zvabili "obrekovalci ljudstva," med katere je uvrstil rumunsko zunanjo ministrko Anno Pauker.
moša pijade
jugoslovanske komuni ® ične stranke s strani Komin-orme. Takrat je zagotavljal, a so jugoslovanski komunisti
ubitega posredovalca Združenih narodov grofa Bernadotta.. Delegati in francoski voditelji so oddali poslednjo počastitev spominu grofa, krajši nagovor pa je imel glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie.
Zunanji ministri treh zapad-nih sil se še vedno niso sporazumeli glede vprašanja Berlina. Obstojajo možnosti, da bodo celo zadevo naložili na Generalno skupščino.
PARIZ, 21. sept.—Zedinjene države so v celoti podprle načrt pokojnega grofa Folke Bernadotta glede Palestine na današnji prvi seji Generalne skupščine organizacije Združenih narodov.
Tekoče zasedanje skupščine je tretje.
Ameriško stališče je naznanil državni tajnik George Marshall,
ki pa je takoj naletel na opozicijo Arabcev. Predstavniki arabskih držav so izjavili, da bodo na skupščini ponovno otvo-rili celo vprašanje Palestine.
Na prvi seji je bil izvoljen za predsednika skupščine delegat Avstralije dr. Herbert Evatt, za predsednika važnega pblitičnega odbora pa belgijski premier Paul-Henry Spaak.
Evatt je znan zagovornik malih in srednjih držav ter je bil predsednik odbora skupščine, ki je lanske jeseni sprejel sklep za delitev Svete dežele.
Trije zapadni ministri nadaljujejo pogovore
Zunanji ministri Zedinjenih držav, Anglije in Francije, pa so se danes zopet sestali v zvezi s sporom glede Berlina. Vprašanje nesoglasja med zapadom in vzhodom povzroča največjo preglavico delegatom zbranim na skupščini.
Nekaj ur pred otvoritvijo prve seje Generalne skupščine je bilo v Pariz pripeljano truplo
Eernadotte je pred umorom poročal Z. N.
PARIZ, 20. sept.—Tik pred svojo smrtjo je posredovalec Združenih narodov v vojni v Palestini švedski grof Berna-dotte zaprosil organizacijo, naj ga zamenja kot posredovalca.
Svojo prošnjo je vključil v zadnje poročilo, ki ga je poslal Združenim narodom.
V svojem poročilu je Berna-dotte svetoval, naj se ustanovi mednarodna vlada za Jeruzalem in popravi meje, ki so bile določene soglasno z načrtom organizacije za delitev Palestine.
Bernadotte je v poročilu dejal, da bi Združeni narodi in arabske države morale priznati, da v Palestini obstoja židovska država Izrael.
Posredovalec Z. N. pa je med ostalim svetoval, da se Negev, ki je bil določen Zidom, vrne Arabcem, Galilejo pa da Židom. Dalje je priporočil, naj se Haifo radi oljnih cevi proglasi za svobodno pristanišče, Lydo pa za svobodno letališče. Soglasno z njegovim zadnjim priporočilo bi sami Arabci v Palestini odločili, ako se želijo priključiti sosednjemu Transjordanu ali pa ustanoviti neodvisno državo.
Bernadotte se je zavzel tiidi za program, s katerim bi se pomagalo palestinskim beguncem.
Uradniki Združenih narodov poudarjajo, da so to le nekatera priporočila, da pa bo celotno poročilo objavljeno pozneje.
INDONEZIJA ZAVRGLA POMOČ NIZOZEMSKE
BATAVIJA, 21. sept. — In-doneška vlada, ki se pripravlja na vojaški pohod proti upornim levičarjem, ki so na Javi ustanovili neodvisno Ljudsko republiko, je danes zavrgla po nudbo Nizozemske, ki ji je hotela poslati vojaško pomoč.
Indoneška časnikarska agen cija pravi, da smatra upor le vičarjev za popolnoma notranjo zadevo in da ne želi "nizozemskega vmešan ja."
DVA AMERICANA UfelTA IZ ZASEDE NA FILIPINIH
MANILA, 20. sept. — Severno od Manile so filipinski geril-ci včeraj iz zasede napadli neki ameriški jeep in ubili dva vojaka.
Napad na ameriški jeep je v zvezi z uporom, ki je izbruhnil proti sedanji filipinski vladi.
DVE OSEBI UBITI V VIHARJU v FLORIDI
MIAMI, 22. ^pt. _ Tro-pični orkan je danes zajel Florido in jo bo verjetno presekal od Everglades City-ja do Dayton Beach-a. Miami se je snoči izognil polni sili orkana za le kakšnih 50 milj.
Najbolj hudo je orkan razsajal v ribi^eni mestu Everglades City, na katero je udaril s silo 100 milj na uro.
Dv e osebi sta bili žrtvi viharja. V Predmestju Miami-ja je bila ubita neka ženska^ ko je poskušala odstraniti v dvorišču električno žico z visokim naponom. S strehe miamskega hotela Tatuma pa je Vihar vrgel nekega inženirja. Večje število oseb je bilo ranjenih na področju širšega Miami-ja radi letečih drobcev stekla.
V pasu, v katerem razsaja vihar, se nahajajo bogati nasadi florijskih citro-nov. Prihajajo tudi prva poročila o materiahii škodi, posebno na hišah, katerim je vihar odnesel strehe.
Predno je orkan udaril srednjo Florido,, je povzročil veliko materialno škodo na Cubi, kjer je poškodovanih ali pa uničenih kakih 400 stavb. Vsled poplav, ki so spremljale vihar, pa je bila povzročena tudi ogromna škoda rafinerijam sladkorja. Oblasti poročajo, da je bilo kakih oseb ra-' njenih.
Izraelska vlada uničuje Sternovce
TEL AVIV, 21. sept.—Teroristična židovska organizacija Stern se baje pripravlja na samovoljno likvidacijo, da bi se izognila pritisku in zatretju s strani izraelske vlade.
Organizacija je bila obtožena, da je odgovorna za umor posredovalca Združenih narodov grofa Bernadotta in jo je v zvezi s tem vlada proglasila za "proti-postavno teroristično organizacijo."
Poročila pravijo, da je že prenehalo izhajati glasilo Stemov-cev "Mivrak" in da je poslopje organizacije bilo zaplenjeno.
Število aretiranih Stemovcev pa se je medtem zvišalo na 300. Toda smatra se, da so glavni teroristi še vedno na prostem.
Vlada je objavila tudi ukaz razpustitve bivše voja,ške podtalne organiz^^acije Irgun Zvai Leumi. Ni pa verjetno, da bo prišlo do nadaljnih ukrepov proti Irgunistom, ki so naznanili, da se bodo pokorili ukazu vlade.
Wallace bo v petek v Clevelandu
V petek bo prišel v Cleveland predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace.
Včerajšnje ulično petje slovitega zamorskega baritona Paul Robesona je bilo v zvezi s pripravami z.a prihod Wallace, ki bo osebno nastopil v mnogih ohijskih mestih, da podpre 25 elektorskih kandidatov, čeprav njegovega imena ne bo na glasovnici v Ohiju.
Wallace bo v petek priredil časnikarsko konferenco v hotelu Hollenden, potem pa se bo sestal z voditelji lokalnih unij.
Wallace bo jutri govoril v To-ledu, toda glavni govor, ki bo oddajan potom radia, bo imel na velikem shodu v Young-stownu v petek ob 10.\uri zvečer.
Sovjetska zveza zahteva, da se vse okupacgske čete umakne iz Nemčije
TROCKIST PREROKUJE PORAZ TRUMANA
Predsedniški kandidat Socialistične delavske stranke Farrel Dobbs je danes izjavil, da bo Truman poražen na volitvah v novembru.
Dobbs je izjavil, da sta obe stari stranki bankrotirani, da pa bi lahko Walter P. Reuther, predsednik CIO unije avtnih delavcev, s pomočjo Henry A. Wal-lace-a zbral po volitvah ostanke Demokratske stranke.
ŽETEV V EVROPI SE JE OBNESLA
WASHINGTON, 21. sept. — Poljedelski oddeljek je danes naznanil, da bodo pridelki žita v Evropi znašali 37 odstotkov več kot pa lani.
Rumunija aretirala ameriška ^saboterja'
BUDIMPEŠTA, 21. sept. — Madžarsko notranje ministrstvo je danes naznanilo, da je bilo aretiranih šest uradnikov ';^(Jžacskq .- apiepške .oljne družbe, ki "še bodo zagovarjali radi sabotaže.
Med aretiranimi se nahajata dva Američana, predsednik in podpredsednik družbe Paul Rue-deman ter George Bennentine.
Naznanilo pravi, da sta oba Američana bila predstavnika Standard Oil Co. iz New Jer-seya. Baje sta priznala, da sta od svojih delodajalcev dobila politična navodila, naj znižajo madžarsko produkcijo olja."
Madžarsko notranje ministrstvo pravi, da je začelo s preiskavo že avgusta meseca, ker je hotelo ugotoviti vzroke za naglo znižanje produkcije olja pri Madžarsko-ameriški oljni druž bi.
"Preiskava je ugotovila industrijsko sabotažo in poskus političnega značaja, da se prepreči ekonomski razvoj demokratične Madžarske," pravi uradno naznanilo notranjega ministrstva.
Grško-angleški spor radi Kipra
ATENE, 20. sept. Grški nacionalisti so ponovno začeli zahtevati otok Kiper, ki ga drži Anglija kot svojo bazo.
Zahteve Grkov, da se jim izroči Kiper, prihajajo istočasno z ostrimi protesti proti izjavi londonskega časopisa "The Economist," ki je pisal, da bo radi angleškega pritiska kralj Paul zgubil krono, če ne bo prenehal z zahtevami glede otoka.
Atenski časopisi so soglasno obsodili stališče londonskega ča. sopisa. Na en ali pa drugi način so iz'javili, da ima kralj Paul pravico "izraziti čustva vseh Grkov."
V nedavnih pogovorih s poročevalcem "New York Timesa" je kralj Paul izjavil, da bi se lahko priključilo Kiper Grčiji, brez da bi se s tem ogrozilo anglo-ameriško varnost v Sredozemlju. Kralj pa je bil pripravljen izročiti "zapadnim de mokracijam" važne grške baze na drugih krajih.
Obtožila je Zedinjene države, da želijo spremeniti zapadno Nemčijo in južno Korejo v svoje "kolonije"
BERLIN, 21. sept.—Sovjetska zveza je danes zahtevala, da vse okupacijske sile takoj umaknejo svoje čete iz Nemčije in blokiranega Berlina.
Zahteva Sovjetov je bila objavljena v uradnem glasilu sovjetske armade "Taegliche Rundschau," istočasno ko je ameriški vojaški governer gen. Lucius D. Clay odpotoval v Pariz, da se s tremi zapadnimi diplomati iz Moskve udeleži konference glede tako zvane "berlinske krize."
Presenečeni zapadni opazo-*-
valci pravijo, da je to zopet^ mer dosledne politike." V tem
"nova sovjetska propagandna kampanja, katere cilj je, da dobijo Nemce na svojo stran in zmedejo zapadne sile."
Sovjetska izjava je podobna predvčerajšnjemu naznanilu sklepa Vrhovnega sovjeta, da se bo do 1. januarja prihodnjega leta umaknilo vse čete s severne Koreje in izraženim upom, da bodo Zedinjene države storile isto s svojimi četami na južni Koreji.
V "Taegliche Rundschau" je vest bila objavljena na način, da je storila vtis, kot da gre za takojšnji umik vseh čet. Berlinski radio pa je naznanil, da bi se sovjetske čete umaknile eno leto po sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo.
Sovjetski časopis primerja Korejo z Nemčijo
Stališče Sovjetske zveze glede umika vseh čet iz Nemčije je bilo objavljeno v "Taegliche
članku je primerjana sovjetska politika na Koreji s politiko v Nemčiji.
Članek pravi, da cela sovjetska zunanja politika sloni na miru i n priznanju nacionalne neodvisnosti za vse države.
Toda članek obenem kritično obravnava ameriško politiko, ko pravi, da poskušajo Zedinjene države tako v Nemčiji kot na Koreji spremeniti svoje okupacijske zone v kolonije, ki da jih hočejo rabiti kot operacijske baze proti Sovjetski zvezi.
Zapadni opazovalci pravijo, da sovjetska zahteva za umik čet iz Nemčije verjetno sloni na domnevi, da bi "komunistični oddelki" in po "sovjetih izvež-bana nemška milicija" lahko takoj zavzeli Berlin, ko bi se zapadne sile umaknile. Dalje pravijo, da je ta sovjetska zahteva bila pripravljena v zvezi z otvoritvijo zasedanja Generalne
Runschau" pod naslovom "Pri- skupščine Z. N. v Parizu.
NOVI GROBOVI
JOSEPH MARINCIC
V Charity bolnišnici je umrl včeraj zjutraj Joseph Marinčič, star 63 let, stanujoč na 3552 E. 82 St. Doma je bil iz vasi Kamin je, fara Dobrnič na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član društva sv. Antona, sv. Alojzija in sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ.
Poleg žalujoče soproge Anne, rojene Hočevar, zapušča hčeri Mrs. Frances Stefe in Anno, vnuke, brata Franka in sestro Mrs. Mary Barle, v stari domovini pa zapušča brata in sestro. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Ferfoliatove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in nato na pokopališče (Calvary.
*
Pfc. JOSEPH F. DEBELAK
Iz Italije je dospelo truplo pokojnega Pfc. Joseph F. Debelak, ki je zgubil svoje življenje v bitki 12. maja 1944. Ob času smrti je bil star 21 let. Rojen je bil v Clevelandu in je pohajal šolo sv. Vida, Willson Jr. High šolo in East Tech High šolo. Delal je pri Bethlehem Steel Co. ko je bil vpoklican k vojakom 10. decembra 1942. Dodeljen je bil k 338. infante-riji, Co. "A" ter je dobil odlikovanje "Modrega srca."
Družina Debelak živi na 5408 Homer Ave., preje pa je več let živela na 1368 E. 43 St. Pokoj-n i zapušča starše Franka i n Frances, rojena Mraz, brata Franka ml., sestre: Mrs. Frances Segulin, Mrs. Mary Janezic in Josephine ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zju-
traj ob 7:30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 8. uri in nato na veteranski oddelek pokopališča Calvary. Pogrebni obredi z vojaškimi častmi bodo pod vodstvom Euclid Veterans Club. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek zvečer ob 7. uri.
#
T/5 FRANK A. KANTZ
Pogreb pokojnega T/5 Frank A. Kantz se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in nato na pokopališče Calvary. Pogrebni obredi z vojaškimi častmi bodo pod vodstvom Euclid Post American Legion.
Pokojni je pred vpoklicom k vojakom delal p r i Cleveland Tractor Co. Dodeljen je bil k H. & S. oddelku 48. inženirskega polka. Njegova mati Agnes je umrla v aprilu 1947.
AMERIKA BO POSLALA TURČIJI BOJNE LADJE
WASHINGTON, 21. sept.— Diplomatični uradniki so danes izjavili, da bo turška mornarica verjetno kmalu ojačana z novimi in modernimi ameriškimi ru-šilci. Pogajanja za izročitev ameriških bojnih ladij Turčiji se bližajo zaključku.
Lani so Zedinjene države izročile Turčiji več modernih ladij in letal.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. »231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION R^TES—(CENE NAROČNINI)
By Carri^ and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) ---
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) --——_
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) —---
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
SOVJETSKI KOMENTAR O BIVŠIH ITALIJANSKIH KOLONIJAH
Vprašanje usode bivših italijanskih kolonij je po neuspehu konference predstavnikov štirih velikih sil bilo izročeno organizaciji Z.N, O iem vprašanju bo razmotrivala Generalna skupščina Z,Nw ki je včeraj v Parizu začela svoje zasedanje.
Ameriško stališče v zvezi z bivšimi italijanskimi kolonijami je precej znano^ Nasi časopisi so poročali, da je ameriški pred-stavnik na pariški konferenci predlagal, da se od treh bivših italijanskih kolonij—Libije, Eritreje in Somalije—izroči pod va-rustvo Italije le Somalijo. Manj jasno pa je iz ameriških poročil bilo stahsce, ki ga je zavzela Sovjetska zveza. Zato priobčamo zgolj v informativne svrhe skrajšani članek komentatorja P. Jahlakova, ki se glasi:
Vprašanje, kakšna bo usoda bivših italijanskih kolonij Libije, Sonjalije in Eritreje, še vedno budi pozornost svetovne javnosti. Kakor znano, je vprašanje teh italijanskih afriških posesti ostalo odprto, ko je bila sklenjena mirovna pogodba z Italijo. Sovjetski predlog, naj bi Libijo, Eritrejo in Italijansko Somalijo izročili za določen rok pod varuštvo Italije in pod kontrolo OZN, ni našel podpore pri drugih partnerjih "velikih štirih."
V 23. členu mirovne pogodbe je rečeno, da se Italija odpoveduje vsem pravicam in pravnim osnovam do posesti v Afriki in da bodo te posesti ostale do končnega sklepa o njihovi usodi pod sedanjo (t. j. angleško) upravo. Prav tako je rečeno, da bodo o končni usodi teh posesti odločile skupno vlade ZSSR, Anglije, ZDA in Francije najpozneje leto dni po uveljavi j en ju mirovne pogodbe (t. j. najpozneje septembra 1948).
Ameriški monopoli niso imeli pred drugo svetovno vojno svojih kolonij in oporišč na afriški celini. Zdaj pa si ameriški monopoli prizadevajo, da bi prodrli čim globlje v gospodarstvo afriških dežel in si tako zavoj evali vedno več postojank. Wall Street je z miloščino po "Marshallo-vem načrtu" prisilil Anglijo, Francijo in Belgijo, da so se umaknile s poti močnejšemu partnerju.
Američani so dosegli udeležbo v raznih francoskih družbah za izkoriščanje svinca in nafte v Maroku. Pri izvozu uranove rude iz Belgijskega Konga nimajo konkurenta. Raziskujejo ležišča nafte v Severni in Vzhodni Afriki. Svoje blago prodajajo na afriških tržiščih in zlasti na trgih bivših italijanskih posesti.
Po separatnem sporazumu Anglije in ZDA ne ostanejo na ozemlju Libije, Somalije in Eritreje le vojaška pomorska in letalska oporišča, ki so jih zgradili med vojno, temveč projektirajo še nova.
Z zgraditvijo vojaškega letalskega oporišča v Melahi (Libija) so Američani prekršili mirovno pogodbo, na kar je sovjetska vlada opozorila vladi ZDA in Velike Britanije.
Na oporišču v Melahi (blizu Tripolisa} morejo pristajati najtežja sodobna letala. Garnizija v Melahi šteje okrog 450 mož. V premeru 150 km od Melahe so Rim, Beograd, Tirana, Atene in Sofija. Velikega pomena je prav tako ameriško oporišče v Asmari (Italijanska Eritreja), kakor tudi letališče Častil Benito, Tripolis, Bengasi, Tobrud, itd.
Komentator lista "Daily Telegraph and Morning Post" je pisal "Libijska letališča niso koristna le kot postaje na letalskih poteh od ■Zapadne Evrope proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu. Pomembna so s stratešekga stališča, da se zagotovi letalska premoč na področju Sredozemskega morja."
Angloameriški vladajoči krogi so v želji, da bi se utrdili v italijanskih kolonijah, zavladali nad njihovim? naravnimi zakladi in tržišči in kar je poglavitno—da bi afriško severno ter vzhodno obalno področje spremenili v svoja strateška oporišča, na vse mogoče načine prizadevajo zavle-či rešitev usode teh posesti.
Posledica petletnega angleškega gospodarjenja na ozemlju, ki so ga Angleži zasedli med vojno je, da so gospodarstvo, promet in trgovina v bivših italijanskih kolonijah v popolnem propadanju. Angleški imperialist! vlačijo iz teh kolonij vse, kar je mogoče izvleči, predvsem živino. V Libiji grozi lakota pol milijona Arabcem. Nekdaj živahno pristanišče v Tripolisu je zdaj mrtvo. Prav tako je v Eritreji in Somaliji. Tudi tam vladata nezaposlenost in huda beda. Angleži so popolnoma dezorganizrali promet v Somaliji. Eno izmed dveh železniških prog Mogadiscio— Villaggio—Degli Abruzzi so demontirali in vse naprave te proge zdaj rjavijo v Mogadisciu.
Angleškim kolonizatorjem je treba pripisati, da imata zdaj zatiranje in diskriminacija Arabcev, Somalijcev in drugih prebivalcev kolonije takšno obliko tako da domačini smejo uporabljati le najslabše studence.
Takšna "uprava" seveda budi silno nezadovoljnost
ZGODBA O DANICI MRDJEN
Leta 1882 se je rodilo pri Za-dru dekletce, ki so ji dali ime Danica. Ko je doraslo v dekle, ki ji skoraj ni bilo para v njenih krajih, je njeno srce ujel mladenič Mrdjen. Lepo sta živela in rada sta se imela in Danica je dala življenje dvema fantoma. Eden je postal inženir keifiije, drugi strojni inženir. Danica je vdovela, sinova, ki sta bila med vojno v ječah, internacijah in v partizanih,, sta danes graditelja socializma.
Danica Mrdjen je v Ljubljani. Že leta 1941 so jo poznale vse naše lekarne. Danica je uro za uro hodila po njih, kupovala zdravila in ovoje. S "kanglico" za mleko je hodila skozi fašistične in belogardistične bloke in oddajala na dogovorjenih mestih v prave roke nabrano bogastvo. Nihče je ni zalotil. Sin— kemik, ji je izdelal tako dovolilnico, kakor da bi jo podpisal sam Grazioli. Pa je prišla svoboda, o kateri ni naša Danica nikdar dvomila. Z zdravnico Divja-kovo je pohitela na ulico in dala partizanom tistih sto in sto cigaret in keksov, ki jih je zanje hranila. Njeno srce je vriskalo, kakor vriska danes, ko jo gledamo na naših gradiliščih.
Danico sem spoznal na gradišču v Mostah, kjer grade ljudski dom, takrat, ko so dosegli obveznost dveh medkongresnih dni. Po besedah sekretarja rajona Moste, tovariša Ožbolta, je tudi Danica dala besedo. Rekli so ji, naj nekaj pove. Od sonca zarjavela ženska, z nazaj zavezano ruto je nerodno stopila k ograji odra in rekla:
"Volim domovinu. Šta želite više? Zdravo!"
Ne bi rekel, da je imela solze v očeh, svetile so si ji pa oči tako, da bi sonce zatemnile. šest besed je izrekla, ki so me tako priklenile, da sem sklenil, da jo
bom obiskal na domu. Ko sem jo pozneje iskal na domu, so mi rekli, da je na gradišču Poliklinike. šel sera in jo že od daleč videl, kako meša malto. Sama med moškimi je delala kar se da moško.
"Danica, pojdiva za minuto v vinotoč!"
Šla sva in pri dobri postrežbi z mrzlim pivom povedala vsak svoje. Povedal sem ji, da bi njenih 1,545 ur prostovoljnega dela na gradišču Poliklinike spoznal rad malo globlje. Razumela me je in povedala:
"Veš, zjutraj ob treh vsta-nem. Grem na gradišče, kjer krivim do sedme ure zjutraj železo za beton. Te ure so mi najljubše. Svet se prebuja. Delam in ptički mi pojo. Mislim na svoja dva sina, katerih me ni sram, mislim na svojo mamo, ki je stara 101 leto. Če bi ti" vedel, kakšno pismo mi je pisala predvčerajšnjim!"
"Draga Danica. Cula sam, da si vt-edna. Sretna sam. I uniči su na mestu. Ja sam dobro, šijem i pišem još uvijek bez naočara. I ti?"
Daničina mama "šije i piše bez naočara." Zato ni čudno, če Danica na gradilišču Polklinike spravlja v zadrego inženirja Pusta, ki ji od srca tad daje potrdilo, kakršnega nima nobena žena v Sloveniji.
Ko odbije v zvoniku sv. Petra cerkve sedma ura, naša Danica menja delo. Prišli so zidarji. Malka mora biti pri rokah. Da-'lica vzame lopato v roko in dela. Devet in petdesetletna žena Danica meša malto. Pa jo ne meša tja v en dan. Ona dobro ve za kaj jo meša. Ve pomen poliklinike, ve pomen naše poti v dobro in zdravo bodočnost.
"Ali so 46 zadele v srce, Danica, klevete, ki jih v teh dneh slišiš?"
med prebivalstvom. Nezadovoljnost se pogosto kaže v javnih nemirih, ki jih zateo z najokrutnejšim policijskim nasiljem z orožjem in solzljivim plinom. Splošno znane so množične ustrelitve letos januarja v Mogadisciu itd.
Položaj prebivalstva v bivših italijanskih kolonijah se skoraj prav nič ne razlikuje od položaja na sosednem ozemlju—v Taganjiki, ki je pod angleškim varuštvom. Angleški guverner te kolonije Lame sam priznava, da nerad zapira domačine, ker "bi Afričani v zaporu bolje živeli kakor doma." Zato pa kulturni mister Lame misli, da sta pretepanje in streljanje najprimernejša oblika za te ljudi.
V luči daljnosežnih smotrov Anglije in ZDA glede bivših italijanskih kolonij postane jasen sistem, da bi zavlekli rešitev vprašanja, kakšna naj bo usoda teh kolonij. Zastopniki zapadnih držav se oprijemljejo tega sistema tudi na konferenci naniestnikov zunanjih ministrov v Londonu, kjer razpravljajo o tem vprašanju. Hkrati pa za kulisami londonske konference (kakor kažejo dejstva) pripravljajo separatni sporazum med angleškimi, ameriškimi in francoskimi zastopniki—o razdelitvi italijanskih kolonij. Anglija pretendira na ohranitev svqje kontrole nad Cire-najko, Somalijo in Eritrejo in Francija na bogata ležišča nafte na področju Fecana južno od Tripolitanije. Anglija skuša tudi doseči sporazum o priključitvi Francoske Somalije in dela Etiopije.
Kot prispevek za izpolnitev tega načrta so za lase privlekli množično "gibanje" za ohranitev angleške nadob-lasti v Libiji. Ob koncu junija se je pojavilo v tisku poročilo, da je poglavar sekte senuitov v Cirenjaki Saed Idris es Senussi pod pokroviteljstvom angleških vojaških oblasti proglasil "neodvisnost" Cirenajke in si podelil naslov vladarja. Ta "veliki Senussi" je že od zdavnaj v službi angleškega obveščevalca generala Claytona in kot njegovega agenta so ga Angleži leta 1944 poslali v Cirenajko.
Stališče Sovjetske zveze o vprašanju angleških kolonij je dosledno. Na londonski in pariški konferenci zunanjih ministrov, ko so razpravljali o mirovni pogodbi z Italijo, si je sovjetska delegacija prizadevala doseči takšno rešitev, ki bi ustrezala interesom narodov na tem ozemlju. Sovjetska zveza je mnenja, da morajo Libija, Somalija in Eritreja dobiti pravo narodno neodvisnost. Njihovo izročitev pod varuštvo Italije šteje samo kot, potreben začasni ukrep, zvezan z določenim sprejemljivim rokom, da bi se te dežele pripravilo na popolno narodno neodvisnost. To varuštvo se predlaga pod pogojem, da bo pod kontrolo OZN.
Sovjetska vlada je v svojem odgovoru 14. februarja letos na, vprašanje italijanskega poslanika ponovno potrdila, da ostane v veljavi njeno stališče o izročitvi Libije Eritreje in Somalije pod italijansko varuštvo za določen rok.
Danica je obstala. Lopata ji je padla iz rok.
"Veš da so me zadele. Ne razumem ljudi, ki morejo tako nepremišljeno blatiti ljudstvo, kakršno je naše. Ne bo prevelik greh v teh dneh. Mi ne moremo biti drugo, kar smo, Borci.
"Tako nepomljivo se mi zdi vse skupaj. Ko so začele padati na nas klevete, sem še bolj zagrabila za delo. Vem, da nas voditelji vodijo po pravi poti. Z delom bom potrdila moje veliko zaupanje v njih."
Sedem in petdesetletni Ko-privec, ki meša malto z Danico, ji da z očmi prav. Ura odbije svoj čas, ki da ostalim delavcem oddih. Tudi Danica je skočila domov in pojedla, kar si je že pred tretjo uro zjutraj pripravila. Ni slaba jed. Le pogreti jo mora. Potem pa nazaj in v času, ko ni zidarjev, seže pesek, da bo čim lepši in boljši šel v malto.
Zidarski vajenec Jože Muhvič jo pozdravi.
"Jutri grem na dopust!" "Po delu pridi, pa ti bom dala denar."
Danica Mrdjen čuva denar zidarskih vajencev z gradišča poliklinike. Ona dobro ve, kdaj jim je najbolj potreben. Zaupanje stalnih delavcev na tem gradišču v Danico je res veliko. Vajenci je pravijo mama. Od inženirja Srečka Pusta do vajenca, spoštovana je Danica, kar se da močno.
"Danes bom napravila samo štirinajst ur."
Te besede so me spremljale, ko sem šel v pisarno gradišča k inženirju Pustu. Povedal sem mu, zakaj sem prišel. Nasmejal se je in je bil zadovoljen. Tako se mi je zdelo.
"Danica Mrdjen . . ." "Da, Danica Mrdjen . . ." Inženir Pust ni gostobeseden človek. Rekel pa je nekaj, kar odkriva še bolj bogato Daničino delovno srce. Rekel je;
"Vi se čudite Daničnim 1,545 prostovoljnim uram. Zapomnite pa si tole; to so njene efektivne ure brez vsakega pribitka na normi. Če bi pa njeno delo računali na gradišču po normah, ki jih presega v primeru z ostalimi delavci na gradišču za 80 do 100%, bi imela Danica Mrdjen danes svojih 3,000 prostovoljnih ur dela. Prav zaradi tega ji je naše gradišče dalo 17. t. m. ime udarnice. Veseli smo je in škoda," da ji še drugi ne sledijo."
Danica Mrdjenova je odložila lopato. Poslovila se je od sodelavcev in še enkrat premerila z očmi delo, ki so ga v tem dnevu opravili, šla je proti domu s to-varišico Pepco Trkajevo z Bi-zeljskega, ki ima v žuljih na rokah svojih 457 ur prostovoljnega dela. Malo truden korak, je odpeljal Danico na dom.
Doma se je pred zasluženim počitkom še enkrat spomnila svojih dveh sinov, svoje mame z 101 letom v Zadru, se zleknila na postelji in s smehom pričakovala novo jutro, ko ji bodo ptički znova zapeli in tovariši znova pozdravili na gradišču poliklinike, kjer bo ostalo njeno ime za Vedno zapisano z najsvetlejšimi črkami.
"Danica iz Zadra. Slovenci Ljubljane so ponosni nate in ti od srca čestitajo v teh dneh, ko si sprejela tako potrdilo, kakršnega je malokdo v državi. Zdravo, Danica!"	J. B.
Celo Turčija ne mara bankrotirane politike iz dežel vzhodne Evrope
CARIGRAD, 19. sept. — Turški vladni komunikej, ki ga je nocoj objavila uradna agencija Anatonial, je danes obsodil aktivnosti bankrotiranih begunskih politikov iz dežel vzhodne Evrope.
Vladni komunikej je bil objavljen ob priliki prihoda znanega madžarskega političnega begunca dr. Ferenc Nagy-ja. Komunikej pravi, da so pristojne oblasti dobile navodila, naj onemogočijo aktivnosti tem beguncem in iz Turčije izobčijo vsako osebo, ki bi se ukvarjala s političnimi aktivnostmi proti drugim državam.
Ta objava turške vlade je baje "presenetila" begunce, ki rovarijo proti deželam, s katerimi Turčija ne želi nobenih za-pletkov. Položaj se je poslabšal s prihodom dr. Nagy-ja, ki je prišel tja baje kot "časnikarski poročevalec." Sovjetska zveza je že protestirala proti priso-stvu tega madžarskega renega-ta na turškem ozemlju.
Tudi neki ameriški državljan je izjavil, da je dr. Nagy prišel v Turčijo z ameriškim potnim listom kot "časnikarski poročevalec" in "privatna oseba."
Toda pred tem so iz same Na-gy-jeve skupine izjavili, da se begunski politik nahaja na potovanju, ker je to potovanje ameriški državni oddelek organiziral z namenom, da bi Nagy ustanovil nekakšen "Narodni odbor" raznih pobeglih politikov z Balkana.
Nagy je prišel v Carigrad iz Aten, kjer je imel posvetovanja z albanskimi, bolgarskimi, romunskimi, poljskimi in jugoslovanskimi begunci. Baje se je sestal tudi s turškimi uradniki-
Iz Londona pa poročajo, da je moskovski radio izjavil, da je bivanje dr. Nagy-ja v Carigradu v zvezi z namenom ameriškega "urada za strateško informacijo" (vohunstvo), da se v Carigradu ustanovi "urad za vzhodne zadeve."
Moskovsko poročilo pravi, da je Washington že preteklega meseca odločil, da bo "obnovil" evropsko centralo "Biro-ja za strateško informacijo" v Švici in otvoril podružnice v Berlinu in Carigradu.
Moskovski radio pristavlja, da se je dr. Nagy podal v Turčijo kot časnikar, v resnici P& se ukvarja z vohunstvom. Kot pravi poročilo iz Moskve, je dr. Nagy ustvaril načrt za organiziranje in razvoj terorističnih in sabotažnih aktivnosti v vzhodni Evropi.
V zvezi s temi poročili je tudi ameriški državni oddelek podal svojo izjavo. Izjavil je, da dr. Nagy potuje na svojo pobudo in da mu je državni oddelek olajšal potovanje le s tem, da mu je odobril ameriški potni list. Toda tiskovni tajnik državnega oddelka je zanikal, da je dr. Nagy pooblaščen, da nastopa v imenu Zedinjenih držav.
Urednikova posfa
Vrina veselica zbora "Triglav"
Cleveland, Ohio — Prihodnjo nedeljo 26. septembra priredi pevski zbor "Triglav" domačo zabavo s petjem in plesom na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Začetek bo ob 3. uri popoldne.
Pevci zbora vljudno vabijo vse od blizu in daleč, da se pridružite in se skupno pozabavamo. V slučaju dežja se piknik vrši znotraj v dvorani, kjer se lahko vsi spravimo pod streho. Za lačne želodce in suha grla bodo pa skrbeli posebni odborniki, tako da bo za vse dovolj.
Vabi se sosednje pevske zbore, da nas posetijo in pomagajo k dobri zabavi. Dnevi se krajšajo, tu imamo v navadi, da pridemo pozno na ples in gremo pozno domov, zato opozarjam posebno bližnje, da pridete zgodaj, kajti petje bo okrog 5. ure. Tudi drugi zbori, kot Slovan, itd. bodo zapeli par pesmi. Zato pridite preje, ne čakajte do noči, ker zabava se bo že preje pričela.
Torej na veselo svidenje pri pevcih in pevkah "Trigalava."
Anna Jesenko.
"Svetovna zgodovina" v 35 knjigah
Akademjja znanosti ZSSR je pričela izdajati velikansko delo "Svetovna zgodovina", ki bo imela 35 knjig in bo obsegala zgodovino vseh svetovnih držav in narodov od najstarejše dobe do današnjega časa. Pri tej knjigi so sodelovali najznamenitejši sovjetski zgodovinarji-akademiki Boris Grekov, Vja-česlav ,Volgin, Evgenij Tarle, dopisni člani Akademije znanosti ZSSR Nikolaj Družinin, Ana Panizatova, Sergej Bakrušin in drugi.
OHIJSKI PROGRESIVCI NADALJUJEJO BORBO
COLUMBUS, O., 21 sept. — Ohijska Progresivna stranka je danes storila še eden poskus, da bo na glasovnico- postavila Henry A. Wallace kot svojega predsedniškega kandidata.
Stranka je zaprosila gover-nerja, naj skliče izredno sejo zakonodajne zbqrnice, ki bi sprejela ukrepe, da bi se lahko dalo na glasovnico Wallace-a, namesto 25 elektoralnih kandidatov, ki qo označeni kot "neodvisni kandidati."
Gov. Herbert je za posebno zasedanje zbornice julija meseca pripravil neke določbe v prid progresivcem, toda med tem je že ohijska Višja sodnija odločila, da se na glasovnico lahko postavi elektorske kandidate, za katere se bo volilo posamezno.
Ni verjetno, da bodo ohijski progresivci uspeli s svojim apelom na Herberta.
Kratke vesti
ŠPANIJA BO POSLALA OPAZOVALCE V PARIZ
MADRID, 17. sept. — Iz obveščenih virov poročajo, da bo vlada španskega fašističnega diktatorja Franca poslala na Generalno skupščino Z. N. ^ Pariz skupino opazovalcev.
Na čelu skupine se bo baj® nahajal zunanji podtajnik Carlos Miranda, prisoten pa bo tudi bivši španski ambasador Washingtonu Juan Cardenas.
AVSTRALIJA NE ŽELI AMERIŠKEGA KAPITALA
CANBERRA, 19. sept. — Avstralija je zavrgla prošnje nekaterih ameriških družb, ki sO hotele vložiti kapital v Avstraliji.
DVA TRGOVCA REDNO TRGUJETA Z RUSIJO
MOSKVA, 21. sept. — Dva ameriška trgovca z bombažen® sta sklenila s Sovjetsko zvezo trgovinski sporazum, po katerem je Rusija dobila za okrog $8,000,000 braziljskega bombaža.
Trgovca iz Philadelphije sta redno trgovala s sovjetskim trgovinskim ministrstvom. Bombaž je že bil poslan v poljska pristanišča.
5 OSEB UBITIH V KANSAS CITY
KANSAS CITY, 21. sept.-^ Danes je v nekem stanovanju bilo ubitih pet oseb, ranjeni dve.
Do streljanja je prišlo, ko J® nekdo poklical policijo radi druščine, ki se je zbrala v stanovanju na tretjem nadstropju in ^ svojim razgrajanjem motila ostale stanovalce. Med ubitim' se nahajajo trije policaji.
Industrija Stalingrada
Industrija Stalingrada je presegla za več kot 50 odstot. lanskoletno proizvodnjo strojev, kovin ter gradbenega materiala-Zlasti je uspešen traktorski zavod, ki presega v primeri z m*' nulim letom proizvodnjo za 9^ odstot. Kovina tovarna "Rde^' oktober" daje za 50 odstot. ve" jekla in za 70 odstot. več litega železa kot minulo leto.
r
i
22. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
STRA2A IN OPORA DR2AVE
(Nadaljevanje in konec.)
Ta duh je pa spet specifičen izraz splošnega revolucionarnega ustvarjalnega elana jugoslovanskih narodov, specifičen iz-^az splošnega komunističnega sloga pri delu. Zaradi vsega tega Basa služba državne varnosti tudi uživa tako veliko vdanost in občudovanje delovnega ljudstva Jugoslavije, zaradi vsega tega postaja vprašanje podpore organom državne varnosti liied vsemi našimi naprednimi ljudmi—zadeva njihove dolžnosti in osebne potrebe.
Aretacija Draže Mihajloviča Je pomenila, da so izvojevali zadoščenje vsemu našemu izmuče-fiemu ljudstvu, da so omogočili ^udski pravici in zgodovini, da ^eusmiljena kaznuje in ožigosa izdajalca ter izdajo. Toda aretacija Draže Mihajloviča je pome-iiila tudi veliko preizkušnjo, veliko zmago Ozne in njenega vodstva, predvsem tovariša Ranko-
viča in njegovih najbližjih sodelavcev J preizkiišn j o in zmago njihovega sloga in njihovih delovnih metod, njihove vztrajnosti, .pogumnosti in iznajdljivosti, kar pa je bil, kakor tudi samo dejstvo, da so prijeli izdajalca, razlog za neizmerno radost in ponos delovnega človeka.
Vdanost in hvaležnost narodov Jugoslavije je naša državna varnost zaslužila v največji meri in najneposredneje s tremi svojimi največjimi dejanji: s tem, da je prijela Dražo Mihajloviča, odkrila skupino vojnih zločincev in tujih vohunov Presterla ter pajdašev in da je ujela usta-ško teroristično organizacijo, ki jo zdaj sodijo v Zagrebu. Aretacijo Draže Mihajloviča, vrhovnega četniškega zločinca, agenta tako nemškofašističnih kakor angloameriških imperiali-stov, glavnega izdajalca domo-
ne.
Odkritje Presterlove skupine
Ziljska narodna noša
dvojnih (tako hitlerjevskih kakor angloameriških imperialističnih vohunov in velikih vojnih zločincev, ki so se vtihotapili v naš državni aparat ter celo v vrste Komunistične partije, da bi od tam opravljali diverzantsko in vohunsko službo—je pomenilo smrten udarec proti vsem njihovim udarcem, ki so bili že izvršeni ali so jih pripravljali; pomenilo je maščevanje vseh tistih, ki so jih zločinci umorili, moralno zadoščenje za vse tiste, ki so jim na ta ali oni način prizadejali bolečino, sramoto ali žalitev.
Toda to odkritje je pomenilo tudi, da Uprava državne varnosti nenehno raste ter se razvija ter da je sposobna pravočasno odkriti sfeherni taktični manever sovražnika, da je pravočasno razvozljala njegovo taktiko vtihotapljanja v državne, upravne in gospodarske ustanove zaradi izpodkopavanja teh ustanov od znotraj, ko sovražnik ni bil več sposoben, da bi se boril odkrito s prsi ob prsi.
Zato je tudi ta uspeh prinesel državni varnosti in zlasti tovarišu Borisu Kraigherju toliko hvaležnosti delovnega ljudstva Jugoslavije in vseh drugih dežel, katerih interniranci so trpeli in umirali po nemških koncentracijskih taboriščih, kjer so Presterl in njegovi soobtoženci opravljali krvniško službo.
Aretacija nad 100 strašnih ustaških vojnih zločincev, teroristov in vohunov (Ljuba Miloša, Josipa Tomljenoviča, Bože Kavrana, Ante' Vrbana, Mime Rosandiča, Ivice Gržete, Nikole Peharja, Ivana Ceraniča in njihovih sokoljačev), ki so v jase-novškem in starogradiškem ko-centririjskem taborišču pomorili več stotisoč antifašistov, zdaj so pa bili s papeževim blagoslovom in s tujo valuto vtihotap-Ijeni v našo državo, da bi klali, vršili diverzije in vohunili—to je še en velik, eden največjih uspehov Uprave državne varno-
sti, še en velik dokaz njene zvestobe delovnemu ljudstvu, borcem za svobodo in socializem, živim in mrtvim borcem za novo Jugoslavijo.
Ta uspeh je eden največjih povojnih udarcev po Vatikanu kot pribežališču in inspiratorju zločincev ter zločinov—udarec, ki je spravil v besnost imperialistični tisk, ki pa—čemur se silno čudimo—še vedno ne uživa podpore v nobenem komunističnem listu po svetu.
Ta uspeh je razbijal vse tiste plačanske legende reakcionarnih švicarskih, italijanskih, grških in tržaških listov o "hrvatskem narodnem odporu," o mačkovih "borbenih četah Seljačke stranke" o tisočih in tisočih "hostnikov in križarjev," o "čet-niških odredih" ter je pokazal, da so "komandanti," "poveljniki" in "vojvode" vseh teh "borbenih čet" in "odredov," vsi ti Vrbani, Miloši, Sudarji "zmaji iz Bosne" in "dandyji balkanskega odpora" četovali v naših zaporih prav v času, ko je reakcionarni evropski tisk proslavljal njihove "gozdne tabore," njihove križe, njihove brade in njihove "borbe."
Po tem uspehu bodo mrtveci Jesenovca mirneje počivali v blagoslovljeni zemlji, po njem se bodo rane živih še hitreje zacelile. Ta uspeh bo pripomogel, da bodo neutrudni uresničevale! sna o socializmu, sna naših živih in mrtvih borcev še zanesljiveje in jasneje gledali na svoje delo in svojo prihodnost ter se čutili bolj vedri in človeški, tako v svoji deželi, kakor tudi med naprednimi narodi in ljudmi na svetu.
Zato je ta uspeh zbudil toliko zadovoljnosti med našim ljudstvom, prinesel toliko močne in iskrene ljubezni ter hvaležnosti voditeljem in aktivistom državne varnosti, zlasti tovarišu Ste-vu Krainčicu in njegovim sodelavcem na Hrvatskem.
Takšna je naša služba držav-
ne varnosti, njena vloga, njena borba, njena zvestoba delovnemu ljudstvu in socializmu. S takšnimi dejknji, uspehi in vrlinami si je zagotovila zaupanje, ljubezen in vdanost delovnih ljudi Jugoslavije. To zaupanje, ljubezen in vdanost so pa spet vir njene sile, odločnosti, poguma in uspeliov. Takšna je in to pomeni zvezo med Upravo državne varnosti in ljudstvom ter dokler bo le-ta trajala, bo Uprava državne varnosti nepremagljiva. Dzerzinsky je govoril:
"Samo zaupanje delavcev in kmetov je vlilo VČCK in potem GrPU sile, da je izpolnila nalogo, ci jo ji je zastavila revolucija nalogo, razbiti notranjo kontrarevolucijo, odkriti vse zarote strmoglavljenih veleposestnikov, kapitalistov in njihovXi prisklednikov. To zaupanje si je morala zaslužiti z dolgo, vztrajno in požrtvovalno borbo, zvezano z mnogimi žrtvami. ,
Njegove besede so luč, ki osvetljuje tudi pot naše državne varnosti.
Primorske vesti
Dolenjski kmet
Kako živi naše ljudstvo
V	Doberdobu si zaman prizadevamo za ustanovitev otroškega vrtca, saj je tukaj mnogo družine, kjer dela oče v Tržiču, mati pa na polju. Oklonilno stališče oblasti nas ne bo odvrnilo od naših vztrajnih zahtev.
Štandrež je dobil svoj letni kino na Lutmanovem dvorišču. Ljudstvo ni zadovoljno z ameriško filmsko šaro, ki jo predvaja kino.
V	Podgori je uprizorila Dijaška matica iz Gorice giladinsko igro "Mucin dom."
Mnogo zanimanja je bilo za žensko kolesarsko dirko čez pe-srunski most. Zmago je odnesla krepka domačinka Maraževa Sazina.
V	Podbonescu v Slovenski Benečiji gradijo cesto na obroke. Značilno je, da dobijo zaposlitev pri tej gradnji ljudje, ki si-Cer niso v življenjski stiki. Zaradi tega so šli revni delavci
protestirat k prefektu v Vidmu. Podoben pojav smo opazili tudi v Zapotoku. Takšno ravnanje je huda krivica za delavce revnejših družin, ki zaman čakajo na izpolnitev predvolivnih obljub demokristjanskih, reakcionarnih politikov.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 2E drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravile na njih delu in ga nadomesti z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Zastopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76th Si. ^ *
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
i-
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of th« word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive t® increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For youi future, for yoxii security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
M
A/H£/^/CA'S SeCURfTY f$ YOt/R. SSCURfTY i
ENAKOPRAVNOST
Tbis is an official U. S, Treasery advertisemeot—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council,
SELIŠKAR:
fRžAšKA CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje)
Zame prav tako kakor za vas
' de Jože. "Vsi, kar nas je
g.' ^^0 prav za prav samo ubož-
^si bi potrebovali veš zem-
Več hoste, več travnikov. Le
°Slejte, razmislite ter preme-
g i:&šo občino! Ce bi bila vsa
^'^Ija, kar jo občina obsega,
kmetov, bi ne bilo treba no-
^Remu hoditi nikamor. 'Ozrite
^ po Krimu! Tam je gozdov, da
^ %eli/ vsi kmetje dovolj lesa
kurjavo, za zidavo in za na-
. ®^aj, pa ne samo mi, vsi bar-
3ani! nimaš, enega samega ]e ■-	' ■
in na tisoče klafter drv ^nije . Neizmernih gozdovih. Ce bi ^'fteli graščinske travnike lepo ^^■zdeljene, bi nobenemu kmetu Nikoli več huda iie predla za
krmo. Koliko pa je cerkvenega, to tudi eden sam pobaše! Za enkrat še ne pojdem, ker sem dal tako besedo, ki me veže sem, ne rečem pa, da ne bom šel kdaj. Saj bomo videli, kako bo Križnik tam opravil!"
"To, kar si zdajle povedal ni j napak," je dejal starejši sosed, I "le, da tu ne opraviš nič, ker je taka postava."
j "Seveda se lepo sliši, ampak bodi pameten, Jože, tako je že !v vseh cesarskih in cerkvenih bukvah za vse večne čase zapisano, da je sploh greh drugače govoriti!" de najstarejši. "Ne moreš, pa ne moreš ničesar več spremeniti! Bog je dal, Bog bo vzel, hvaljeno bodi njegovo ime! Kar vsak naj ostane na svojem,
tako rečem jaz. Včasih kdo ničem prične, pa konča kot mogočnež. Morda boš ti čez dvajset let najbolj trden kmet tod okoli, nič se ne ve."
"Toda če bom, bom na vaš račun, sosedje!" se upira Jože takim razlagam. "Svojo zemljo bom hotel na vsak način razširiti. Kje jo bom dobil, če ne od vas?"
vine v naši fari?" vpraša Jože togotno.
"Ker so pač župnik. Pravijo, da ima naš cesar toliko zemlje, da je ne bi prehodil nekaj tednov. Toda, ljudje božji, cesar je vendar od Boga postavljen in gospodar nas vseh, kaj hočeš govoriti proti njemu? Saj bi te nihče niti poslušati ne hotel, če bi poskusil. Bog je vsakemu od-
meril na zemlji svojo nalogo. Seveda, kdo se bo zadolžil, j Ta bo ostal revež v^e svoje dni, pa bo primoran prodati kak kos. ta bo oral do smrti, ta se bo
Drugi bo imel nekaj let smolo, pa bo prodal, da se uravnoteži v svojem gospodarstvu. Tretji bo
vozil na gnoju, drugi v kočiji ta bo obogatel, ta v cerkvi gospodaril, nekdo spet med voja-
presedel vse dni v krčmi—pa bo j ki. Kajpak, Bog tudi mogočne-prišel na boben. Četrti se bo to- i žu pošlje preizkušnjo, toda na žaril za prevžitek pa bo šla ži- j onem svetu bomo vsi enako! Ce vina iz hleva. Toda to so božji; bom tam srečal Radeckega, ki mlini, včasih vtakne najbolj pa-! nas je peljal v boje pri Kustoci, meten gospodar svojo bučo med mu bom lepo v roke segel in kamne. Naj teče stvar kakor te- j stopila bova na polič rozolije, čc, še najhitreje pa se bo uničil,, Icakor zdajle s teboj, Jože. Na kdor bo skušal plavati proti vo- to mora človek misliti, ne na Idi!"	j teh nekaj let, ki jih preživiš na
"Pa zakaj naj bi le župnik zemlji!"
imel najlepša polja in največ ži-' Bili so pa tudi že vsi nekoliko
okajeni, zato vsi bolj na veselo plat nagnjeni, ne k težkim mislim, ki so povrhu še tako čudne, da so jih komaj razvozljali. Prisedel je tudi Klobasar, ker ni bilo drugih gostov v izbi, in je prinesel nov bokal kar tako zaradi prijateljstva in dobre volje.
"Na tvojo srečo, Jože!" je dejal, je postavljal vino na mizo, "in ker boš moj mejaš! Pove-selimo se tudi možje, zakaj bi se samo mladina! Blaž, tu ostaneš, stara se ne bo cmerila, če boš eno uro prej ali eno uro pozneje legel k nji!"
Zakrohotali so se sosedje, trčili, pa še katero razdrli za smeh in kratek čas. Klobasar jih je znal, takšne je pravil, da so se dedci kar za trebuhe držali, hvala Bogu, da so bili sami med sabo, babe bi cvilile in ušle. Ko je v kuhinji vse opravila, je prisedla tudi Klobasarica, mogočna, debela in dobrodušna ženska, pred vsakega je postavila mastno, veliko krvavico, ka-
kršne je imela pripravljene za nedeljo, ko bodo prišli Ljubljančani na koline.
To pa vse na rovaš Jožetove fantovščine in da se zaveže soseščina. Kdor daje—jemlje! Bokal vina, ki ti ga krčmar zastonj postavi na mizo, bo privabil dvajset dobro plačanih bokalov. Krvavica, ki jo podariš gbstu, mu bo razvezala jezik, da bo hvalil krčmo, kamor koli bo prišel. Človek je kakor testo: če mu dodaš vasa na ta ali oni način, bo vzkipelo na tisto stran, kamor si želiš, da vzkipi.
Mar so bili sosedje malo ganjeni, ko so gledali te dobrote na mizi, vino, klobase, hlebec soržičnega kruha, in to kar tako prednje položeno, ko niti v bo-triji niso! Saj se je iz tega pustega novembrskega dne naredila pravcata svatba in holadri, hudika, dedci bi zdaj, ko so se ! najedli in napili, celo zaplesali I in udarjali s peto ob tla, če bi .bila muzika. Eh, koliko pa je takih veselih ur na barju ? Malo,
presneto malo, toliko bolj se okleneš take vesele urice kakor otrok igrače.
Kdo bi jim tudi zameril to be-tvico veselosti in radosti, ko je okoli mize zbranih toliko različnih človeških usod in značajev in toliko priložnosti, drugi se poslavlja, to so vendar veliki dogodki, hardun, to je treba vendar zapečatiti, da ostane v spominu.
"Tako vam rečem, možjp, da ni lepšega kakor dobra soseščina!" je oznanjal Klobasar. "Ali ni prijetno, da smo tako veselo Izbrani na toplem in da v veseli druščini pozabimo težave in tegobe tega sveta? Pozno da je že—? Eh, saj nas ni ura rodila! Kar mahnimo ga, saj niina kosti, s Trške gore je, pravi dole-njec in še prav nič krščen. Dajmo, sablje stare, tisto, ki smo jo prepevali na moji svatbi!"
(Nadaljevanje)
Naročajte, širite in -čitajte Enakopravnost!"

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Grigorij je sedel. Nekdanja žalitev mu je segla do srca z volčjaškim prijemom. Ni občutil nekdanje silne jeze na sovražnika, toda vedel je, da bi pod pogoji začenjajoče se državljanske vojske, če bi se srečal z njim zdaj, tekla med njima kri. Nepričakovano je zvedel za Listnickega in doumel da mu čas ni zacelil stare? rane: samo dotaknil se je z nepazljivo besedo, pa že zakrvavi. Grigorij bi se z naslado maščeval za preteklo, za to, da mu je po krivdi tega prekletega človeka odcve-telo življenje in mu ostala namesto nekdanje polnokrvne, silne radosti glodajoča, lakotna bridkost, obledela ovenelost.
Malo je pomolčal, čuteč, da mu beži z obraza rahla rdečica, in vprašal:
—	Ali se je sem pripeljal — ne veš?
—	Težko. Verjetno je namenjen v Čerkask.
—	A-a-a . . .
Atamanec je poklepetal še o zborovanju, o polkovnik novicah in odšel. Vse naslednje dni je Grigorij hotel po vsej sili pogasiti v duši mu tlečo bolečino, a ni mogel. Hodil je kakor omamljen in se že pogosteje.
MLADA DVOJICA
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita najraje v st. clairskem okrožju, od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5311.
Se lahko vselite takoj
Hiša se proda; eno leto stara; lota 100x400, ena garaža. V slovenski naselbini na
25555 Chardon Rd.
tri minute hoda do busa
F o R N E z I
. Novi fornezi na premog, olje plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorino slovenpko
ZARADI SELITVE IZ MESTA
SE PRODA LEPO POSESTVO
2 hiši na eni loti. Prednja hiša ima 6 sob in vse udobnosti. Zadaj je hiša s 3 sobami z vsemi udobnostmi. Lepa lota, sadno drevje in veliko rož. Nahaja se na 19148 ABBY AVE., OD E. 185 ST.
STREŽAJKA
za delo od 4. do 8. zv. Vpraša se pri SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave., EN 5214
kakor po navadi spominjal Ak-sinje; v ustih se mu je nabirala grenčina, ^srce mu je kamenelo. Premišljeval je o Nataliji, o otrocih, toda veselje nad tem se je sčasoma zalizalo, preteklost ga je zabrisala. Srce je živelo za Aksinjo, k njej ga je kakor nekoč potegnilo željno in odločno.
bilo že čutiti sledove vzvišenosti in nekakšnega napuha. Oblast je stopila po naravi preprostemu kozaku v glavo kakor vino.
Grigorij je zavihal ovratnik plašča in stopil s hitrejšim korakom. Noč je obetala biti mrzla. Pihalo je od kirkiške strani. Nebo se je brisalo. Vidoma je zmrzovalo. Sneg je hrustaje škripal. Mesec je vzšel tiho in po strani kakor invalid po stop nicah. Za hišami se je v somrač-ni lilasti sinjini kadila stepa. Bil je tisti čas pred nočjo, ko se zabrišejo črte, poteze, barve, ad-daljenost; ko se dnevna svetloba že meša v nerazdružljivem prepletu z nočno in je vse videti nestvarno, pravljično, nestalno; in še vonji ta čas izgubijo ostrino in imajo svoje posebne, zabrisane odtenke.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popr&vila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players
Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Ko je navalil Černecov, se je bilo treba naglo umikati iz Ka-menske. Razbiti odredi donske-ga revolucionarnega odbora, po polu zdesetkovane kozaške stot-nije so se brez reda natovarja-le na vlake, odhajale v pehotnih pohodih in ometavale vse nepri pravno in težko. Opazljivo je bilo čutiti pomanjkanje ureje nosti, odločnega človeka, ki bi zbral in razpostavil vse te v bistvu pomembne sile.
Izmed števila izvoljenih poveljnikov se je v zadnjih dneh odlikoval kdo ve od kod prišedši kozaški starešina Golubov. Prevzel je poveljstvo nad najboje vitejšim 27. kozaškim polkom in pri priči s strogostjo upostavil red. Kozaki so se mu brezpogojno podrejali, ko so videli v njem tisto, česar ni bilo v polku; znal je urediti organizacijo, razdeliti dolžnosti voditi. Golubov, ta re jeni, napetolici, drznogledi častnik, je bil, ki je zamahovaje s sabljo vpil na postaji na kozake, ki so se obotavljali pri natovarjanju :
—	Kaj pa vi? Se igrate skrivalnice?! . . . Hudič vas potresi! ... V vozove. V imenu revo lucije vam ukazujem, da se ne mudoma pokorite! . . . Ka-aaj? . . . Kdo je ta kričač? Ustrelim te, lopov! , . . Molči! . . . Sabo-tažnikom in prikritim kontrare volucionarjem nisem tovariš!
In kozaki so se uklanjali. Po starem je mnogim to še prijalo — niso se še mogli posloviti od nekdanjega. Prejšnje čase pa je bilo tako, kdor se je najbolj drl, ta je bU v kozaških očeh naj boljši poveljnik. O takih, kakor je bil Gk)lubov, so pravili: "Če si kriv, ti kožo odre, če pa je milosten, ti drugo našije."
Edinice donskega revolucio narnega odbora so se umaknile in preplavile Gluboko. V bistvu je prevzel poveljstvo nad vsemi oddelki Golubov. V teku dveh dni je združil razmetane edinice in podvzel vse ukrepe, da bi utr dil zase Gluboko. Grigorij Mele hov je na njegov pritisk pove 1 jeval diviziji iz dveh stotni; drugega rezervnega polka in ene stotnije atamancev.
Ob somraku 20. januarja je odšel Grigorij iz svojega stanovanja pregledovat za črto razpostavljene postojanke atamancev in ravno na pragu naletel na Podtelkova. Ta ga je spoznal.
—	Ti, Melehov?
—	Da.
—	Kam greš?
—	Pregledovat straže. Si že davno iz Čerkaska? No, kako
je?
Podtelkov se je namrgodil.
S krvnimi sovražniki ljudstva ne opraviš zlepa. Si videl, kak šno so ti uganili? Pogajanja . medtem so pa Cernecova nahuj-skali. Kaledin — kakšen capin? Nu, ne utegnem dosti, moram na poveljstvo.
Kmalu se je poslovil od Gri-gorija in naglo stopil proti središču.
Še preden so ga izbrali za predsednika r e v o 1 ucionamega odbora, jd zelo spremenil svoje razmerje do Grigorija in drugih znanih kozakov, v glasu mu je
Ko je Grigorij pregledal straže, se je vrnil na stanovanje. Gospodar, železničarski uslužbenec, kozavega in navihanega obraza, je pristavil samovar in sedel za mizo.
—	Boste napadli?
—	Ni še gotovo.
—	Ali jih mislite pričakovati?
—	Bomo videli.
—	Čisto prav. Mislim, da nimate s kom napadati, zato je vsekakor bolje, da čakate. Braniti se je laže. Sam sem pretolkel nemško vojsko pri pionirjih, v taktični strategiji sem doma kakor tule . . . Moči vam primanjkuje, kaj ?
—	Ni sile, — se je Grigorij izmikal neljubemu pogovoru.
Toda gospodar je vsiljivo spraševal, se smukal okrog mize, si praskal pod suknenim telovnikom kakor oven mršavi život;
—	Topništva je pa dosti? Brzostrelk, brzostrelk?
—	Vojak si bil, pa službe ne poznaš! — je z mrzlo srditostjo dejal Grigorij in tako ustrelil z očmi, da je gospodarja kakor omedlevica vrglo po strani: — Vojak si bil in ne veš! . . Kakšno pravico pa imaš spraševati me o številčnosti naših oddelkov in o naših načrtih? Pri priči te bom odpeljal na zasliševanje .. .
—	Gospod . . . Častnik! . , Golob . . . golobček! ... — je sceloma požira je konce besed jecljal prebledeli gospodar in v na pol odprtih ustih so se mu črnile škrbine: — Iz neum . iz neumnosti! Oprostite! . , .
Po čaju je Grigorij nekako mimogrede dvignil pogled vanj in opazil, kako so mu kakor strela ostro zablisnile oči, ko pa so jih veke spet odkrile, je bil izraz drugačen, ljubezniv in skoraj obtožujoč., Gospodarjeva družina — žena in dve odrasli hčeri — so se šepetaje pogovarjali. Grigorij ni izpil druge skodelice, prej je odšel v svojo sobo.
Kmalu je prišlo od nekod šest kozakov četrte stotnije drugega rezervnega polka, ki so stanovali skupaj z Grigorijem. Hrupno so pili čaj, se pomenkovali in smejali. Grigorij je že v poludremavici slišal odlomke njihovega pogovora. Eden je pripovedoval (Grigorij je po glasu prepoznal vodnika Bah-mačeva, kozaka iz luganskega
okraja), drugi so poredkoma dodajali svoje pripombe.
—	Vpričo mene se je zgodilo. Prišli so trije rudarji iz gorlov-skega okrožja, iz rudnika številka enajst, in so rekli, pravim, tako in tako, v tako garnizacijo smo se zbrali, sila nam je pa za orožje, dajte nam, če nam kaj morete. Podtelkov pa... Vidite, sam sem to slišal! ... je dvignil glas in odgovoril na neko nerazumljivo opombo, — je dejal: "Obrnite se, tovariš, na Sablina, mi nimamo prav nič." Kaj se to pravi prav nič? Jaz pa vem, da so bile odvečne puš ke. Toda ni maral tega . . . Ljubosumen je bil, da bi se primešali kmetje . . ,
—	Saj ima prav! — je odvrnil drug. — Daj jim orožje, potlej se bodo pa morebiti vojskovali, morebiti pa ne. Pa se dotakni zemlje, vsi bodo stegnili roke!
je
do, so pa taki, ki imajo preveč zemlje.
—Pa kozaška zemlja?
—	Najlepša hvala! Svojo oddaj, potlej pa pri stricu berači? . . . Ej, to si jo uganil!
—	Kozakom je je samim treba.
—	Kaj bi še mlatili to.
—	Pohlep jih je prevzel!
—	Kakšen pohlep neki!
—	Navsezadnje bomo morali še svoje kozake z gorenjega konca preseljevati. Poznamo njihovo zemljo, sam rumen peščenem
—	Saj to je ravno tisto!
—	Ne bomo mi rezali, pa tudi šivali ne.
'— Brez žganja ne prideš do kraja.
—	Ej dečki! Zadnjič so vdrli tod v vinsko klet. Eden je utonil v žganju, zadušil se je,
—	Ej, zdajle bi ga srknil. Tako, da bi po rebrih zaščegeta-lo.
Na križišču ulic so postavljali' strojnico. V verigi se je poprek stegnilo okrog trideset mož. še ena gosja vrsta je pretekla ulico. Šklopocnili so zapirači in vklenili naboje. V sosedni četrti je dvignjen, zveneč glas poveljujoče vreščal:
— Tretja stotnija, urno! »Kdo
Lastniki radio aparatov!
Prinesite vaše aparate v popravilo k ekspertnemu popravljalcu v
WONDER RADIO STORE
5602 HARVARD AVE., DI 6030
Delo je jamčeno in damo v najem zvočnike.
tam lomi vrsto? . . . Mirno! Strojničarji na desno krilo! Pripravljeni? Stotnija . . .
(Dalje prihodnjič)
Posebna razprodaja
volnenih suits za šolska dekleta, bluz in nylon nogavic po 98c in o9p par. Samo en par vsaki odjemalk'' Vse po polovični ceni.
ANN'S DRESS STORE _2949 Woodhill Rd.
Delikatesno trgovino
z C 2 licenco se žrtvuje po nizk ceni. Nahaja se v neselbini z večjimi apartmenti. Poizve se na
7207 Wade Park Ave.
— Poznamo te tičke! —
zabasiral tretji.	i Grigorij je v poluspancu sli-
Bahmačov je zamišljeno po- šal, kako so si kozaki postiljali trkal s čajno žličko ob kozarec; j po tleh, zehali, se praskali in trkljal je z njo v poudarek svo-1 razpotegovali iste pomenke o
jiin besedam in počasi dejal:
— Ne, take stvari so napačne. Boljševiki gredo v napad za
zemlji, o delitvi.
Pred jutrom je pod oknom počil strel. Kozaki so planili po-
vse ljudstvo, a mi smo vražji j konci. Grigorij si je oblačil jo-boljševiki. Samo da Kaledina! pič, a ni našel rokava. Spotoma
pihnemo, potlej bomo že pokazali ; . .
—	Pa še kako, dragi moj! .— je prepričljivo vzkliknil nek krhek, skoraj deški glas; — Poglej, od kod naj pa vzamemo za dajanje! Dobre zemlje pade na glavo poldrugo desetino, drugo je pa peščenjek, kamenje, Mečeta. Kaj bomo neki dajali?
—	Tebi je sploh jemali ne bo-
se je obul, pograbil plašč. Zunaj so kakor kamenje drdra-li in se vžigali streli. Priropotal je težak voz. Nekdo je rezko in preplašeno vpil pri vratih;
— K orožju! ... K orožju! .
Črnecovi strelci so potisnili straže vstran in vkorakali v Gluboko. V sivi, mežavi temi so švigali jezdeci. Pešci so tekali, na drobno topotanje s škornji.
EarI Wrightson Gives
His Favorite Recipe
"A woman's place may be in the home," says Earl Wrightson, baritone star of CBS radio show, FAMILY HOUR, "but a man likes to get into the kitchen once in n while. This is a meat extender dish like those in the U. S. Department of Agriculture's free booklet on how to make healthful, economical dishes."
Ham Loaf

1% ppunds lean ground smoked ham % pound lean ground fresh pork 1% cups soft bread crumbs 1% tsp. Worcestershire sauce
% tsp. pepper 1 egg 1 cup milk
6 medium-sized potatoes flour
SLOVENCI, POZOR!
PRIJAZNO STE VABLJENI. DA OBIŠČETE
J. & W. ELECTRICAL APPLIANCES
ZANESLJIVA IN POŠTENA TRGOVINA NA
4540 WEST 35th ST.
Imamo popolno zalogo modernih električnih predmetov, ledenic, peči, pralnih strojev, električnih čistilcev za preproge, radio aparate, itd.
J. & W. ELECTRICAL APPLIANCES 4540 WEST 35th STREET	SH 4844
Opomba:—Tekom prihodnjih dveh tednov se bo dalo popust vsakemu, ki bo prišel v trgovino in prinesel s seboj ta oglas.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, fatvim, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Mix meats, crumbs, seasonings, egg and milk; shape in loaf, lay in greased roaster and sprinkle with flour. Place potatoes, par-boiled 10 minutes, around roast and bake in moderate oven (375°F.) about 1 hour, or until browned, turning potatoes several c I \w ■ L t times during baking. Approximate yield: Six portions, carl Wrigntson "When I take over in the kitchen," says Earl, "I see to it that all the rules of good kitchen economy are observed and one of the most important is fat salvage. It makes sense to be thrifty these days, and cash from your meat dealer for used fats adds up."
Training for on Excellent Career
OBLAK MOVER
Be priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
RPB>MV07a
ThaM lojdien ara learning th« names and functions of various parts of Ih« .30-eoliber carbine. This is part of their basic training which equipr them to become members of the U. S. Army team — o team with many opportunities for these young men who wont o career with a future.
Ostle in the Clouds'

Here's an "Angel's Eye" view of the most luxurious thing a-wing, the new Clipper America of Pan American World Airways' ever-growing fleet. A double-deck plane, it gives the passenger freedom of movement, which has never been available before. With lounge, bar, berths and chef-cdoked meals, there is a stability about it in the air that completely relaxes the passenger. Its first flight will be between San Francisco and Honolulu, and then between New York and London. Eventually the Boeing-built Clipper will also be used extensively on Pan American's proposed domestic routes.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani Iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio