Dinamika svetovne industrije maziv - vpliv tehnoloških sprememb na tržne trende, regije in skupine izdelkov Lutz LINDEMANN, Apu GOSALIA ■ Uvod Svetovna industrija maziv se je v zadnjem desetletju glede velikosti tržišča, trendov količine in kvalitete glavnih skupin izdelkov in značilnih regionalnih vzorcev porabe izredno spremenila. Regionalni razvoj tržišča je odvisen od številnih faktorjev, kot so motori-zacija, prevoženi kilometri, konstrukcijski podatki, industrijska proizvodnja, vendar tudi splošna ekonomska aktivnost ter tehnični napredek in vedenje potrošnikov. Učinkovitost maziva bo tudi naprej imela velik vpliv. Vse vrste naprednih kvalitetnih maziv bodo v prihodnosti spremenile svetovno porabo maziv -s pomembnimi razlikami med regijami in specifičnimi izdelki. Glavni namen prispevka je podrobnejši pregled razvoja porabe maziv na svetovnem in regionalnem tržišču v zadnjem desetletju. Poudarjen bo dosedanji in prihodnji vpliv tehnoloških sprememb in spremenjenega vedenja potrošnikov na smer in obseg Dr. Lutz Lindemann, Apu Gosa- lia, FUCHS PETROLUB AG, Mannheim, Nemčija 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 200S 2006 2007 2008 Poraba v mio. t: 36.2 Odstopanje v %: 35.8 36.4 35.6 35.7 35.4 36.1 36.5 36.9 37.1 -0.9 1.5 -2.2 0.5 -0.8 1.9 1.0 1.2 0.5 Slika 1. Razvoj svetovne porabe maziv (brez olj za ladje) Globalna poraba maziv 2008: 36.3 Mio. t Srednji Vzhod Latinska 5.1% Zahodna Evropa 12.1 Azija-Pacifik 34.3% Centraina in vzhodna Evropa 14.0% Slika 2. Globalna poraba maziv po regijah ZDA: 21.0 kg na prebivalca Kitajska: 3.5 kg na prebivalca Nemčija: 13.1 kg na prebivalca IliiafiBFi Slika 3. Vodilnih 20 porabnikov maziv Svetovna poraba maziv v letu 2008: 36.3 Mio. ton HMS/KZ 5.3% Slika 4. Svetovna poraba maziv po skupinah izdelkov porabe glavnih skupin izdelkov, na primer olj in tekočin za motorna vozila, industrijskih maziv, tekočin za obdelavo kovin (vključno s sredstvi za korozijsko zaščito) in masti. ■ Svetovno tržišče maziv Razvoj svetovne porabe maziv, ne upoštevajoč olj za ladje, priča o jasnem kontinuiranem okrevanju med leti 2003 in 2007. Zanimivo je, da je bilo leta 2008 zmanjšanje porabe za 2,2 %, enako kot tudi ob zadnji svetovni ekonomski recesiji leta 2001 (po napadih 11. septembra). Regionalna razčlenitev povpraševanja po mazivih v letu 2008 kaže, da je Azija - Pacifik največji regionalni trg in že zdaj predstavlja 1/3 svetovnih količin, sledi pa Severna Amerika. V svetovni razvrstitvi držav so ZDA še vedno največje svetovno tržišče maziv, ki mu sledita Kitajska in Japonska, vodilnih 20 držav pa je v letu 2008 zabeležilo blizu 75 % svetovne porabe maziv. Če bi porabnike maziv razvrstili po porabi na prebivalca, bi samo za ZDA veljalo, da imajo kot največji porabnik tudi največjo porabo maziv na prebivalca. Zanimivo, druga največja porabnica maziv na svetu, to je Kitajska, ima s 3,5 kg med vodilnimi 20 državami drugo najnižjo porabo maziv na prebivalca, tako da je jasno, kaj to pomeni glede potenciala rasti v prihodnosti. Pri razčlenitvi svetovne porabe maziv glede na skupine izdelkov prevladujejo avtomotivi, ki predstavljajo kar 56-odstotni delež v skupni porabi. Industrijska olja (vključno s procesnimi olji), hladilno-mazalna sredstva za obdelavo kovin (vključno s sredstvi za korozijsko zaščito) in masti predstavljajo preostalih 44 % svetovne porabe maziv. Seveda se navedeni deleži med posameznimi regijami močno razlikujejo. Najnižji delež av-tomotivov je s 43 % v Zahodni Evropi, medtem ko je najvišji na Bližnjem vzhodu, kjer predstavlja približno 73 % celotne porabe maziv. ■ Razvoj po regijah in skupinah izdelkov Svetovna poraba maziv med letoma 1998 in 2008 miruje na ravni 36 □ Evropa ■ S in J Amerika ■ Azija-Pacifik in ostalo Stagnacija tržišča maziv ■ Preselitev proizvodnih lokacij ■ Dviga tržiščih 3 kvalitete na razvitih ■ Naraščajoča industrializacija razvijajočih se tržišč Trend(2009) ■ Padec okoli -13% ■ Evropa -17% ■ S in J Amerika -13% ■Azija-Pacifik-10% Trend (5-10 let) ■ Stagnacija/rahla rast zaradi naraščajočih kvalitetnih standardov, ki kompenzirajo rast na razvijajočih se tržiščih 1998 2003 2008 Slika 5. Regionalni razvoj svetovnega tržišča maziv 20.5 Mio. t 20.3 Mio. t m Evropa ■ S in J Amerika ■ Azija-Pacifik 1998 2003 Slika 6. Regionalni razvoj avtomotivov 2008 • Zmanjšanje porabe ■ Pred ekonomsko krizo -> Naraščanje • Dvig kvalitete zaradi podaljševanja intervala menjave • Naraščanje mobilizacije v Aziji-Pacifiku je kompenziralo zmanjšanje porabe zaradi dviga kvalitete maziv • Trend (2009) • Padec med -5% in -10%, najmočnejši v Evropi in ZDA • Trend (naslednjih 5-10 let) • Stagnacija zaradi —I naraščajočih kvalitetnih zahtev v Aziji-Pacifiku sicer med 18 in 22 %, zlasti zaradi velikega zmanjšanja v Evropi. Na svetovnem tržišču industrijskih maziv se bodo količine v naslednjih 5-10 letih le zmerno povečale, morda zaradi podaljšanih intervalov menjave olja celo nekoliko zmanjšale. Na svetovnem tržišču hladilno-ma-zalnih sredstev za obdelavo kovin in sredstev za korozijsko zaščito so se količine v zadnjih desetih letih najbolj zmanjšale. To je večinoma posledica velikega napredka v kvaliteti, iz tega izhajajočih manjših količin pa niso mogle nadomestiti niti naraščajoče potrebe v Aziji in Pacifiku. milijonov ton. Vendar podrobnejši pregled dinamike porabe maziv na regionalnih tržiščih v zadnjem desetletju kaže, da količinsko Evropa in obe Ameriki izgubljajo, področja Azije in Pacifika ter preostanka sveta pa pridobivajo in imajo danes 45-od-stotni delež svetovne porabe. Glavni poudarki razvoja svetovne porabe maziv v zadnjem desetletju so premestitev proizvodnih lokacij, dvig kvalitete maziv na razvitih tržiščih in naraščanje industrializacije na nastajajočih tržiščih. Za leto 2009 predvidevamo znižanje svetovne porabe maziv za 12 do 13 %, pri čemer naj bi bil padec v Evropi 17 %, v obeh Amerikah 10 % in v Aziji in Pacifiku 10 %. Zaradi tega v letu 2009 pričakujemo neproporcionalno zmanjšanje svetovne porabe avtomotivov med 5 in 10 % (večinoma v Evropi in ZDA). Dolgoročno bo tržišče avtomotivov stagniralo zaradi počasi naraščajočih kvalitetnih zahtev tudi v Aziji in Pacifiku ter preostanku sveta. Industrijska olja so edina skupina, kjer se je poraba v zadnjih desetih letih povečala, večinoma zaradi tehnologije pogonskih koles (na primer energija vetra), potreb po hidravličnih sistemih (na primer v rudarstvu) in hladilnih sistemov (na primer klima-tizacija). Zato bo v letu 2009 prav v tej skupini izdelkov največji padec porabe, in V letu 2009 je pričakovan padec med 15 do 20 %, večinoma zaradi Evrope, pri čemer je padec večji pri hladilno-mazalnih sredstvih za obdelavo kovin (močna povezava z avtomobilsko industrijo) kot pri sredstvih za korozijsko zaščito (ekonomska kriza se odraža v podaljšanju časa skladiščenja izdelkov, to pa pomeni večjo potrebo po sredstvih za korozijsko zaščito). Dolgoročno bo poraba hladilno-ma-zalnih sredstev za obdelavo kovin in sredstev za korozijsko zaščito na svetovnem tržišču stagnirala ali se bo v najboljšem primeru celo zmerno povečala zaradi nominalne rasti v državah BRIC, kar pa bo potekalo v manjši razsežnosti kot v preteklosti, kajti količina maziv na enoto se bo zaradi vpliva kvalitete zmanjševala. Dolgoročno, to je v naslednjih 5-10 letih, bo na svetovni ravni poraba maziv še naprej stagnirala ali pa le minimalno naraščala, kar bo posledica naraščajočih kvalitetnih zahtev, ki bodo bolj ali manj izravnavale naraščanje količin na nastajajočih tržiščih. Podobno kot skupni razvoj porabe v zadnjih desetih letih je tudi količina avtomotivov med leti 2003-2007 naraščala (in se zmanjšala le leta 2008), saj je bila manjša poraba kot posledica podaljšanih intervalov menjave olja (predvsem v Evropi) nadomeščena z naraščajočo mobilizacijo in motorizacijo (predvsem v Aziji in Pacifiku). 12.7Mio.t 12.9 Mio. t □ Evropa ■ S in J Amerika ■ Azija-Pacifik in ostalo 1998 2003 2008 Dvig porabe industrijskih olj • Tehnologija pogonskih koles, na primervetrnice • Hidravlični sistemi, na primervrudnikih • Hladilni sistemi, na primer klimatizacija Trend (2009) • Nazadovanje med -18% in -22%, največje znižanje v Evropi Trend (naslednjih5-10 let) • Rahla rast/stagnacija zaradi daljših intervalov menjave olja Slika 7. Regionalni razvoj industrijskih olj 2.2 Mio. t 2.0 Mio. t 1.9Mio.t □ Evropa ■ S in J Amerika ■ Azija-Pacifik in ostalo ■ Zmanjšanje HMS/KZ* ■ Boljša kvaliteta, ki se ne more izravnati v Aziji-Pacifiku ■ Preselitev proizvodnih lokacij Trend (2009) ■Zmanjšanje med -15 % in -20 %, največji padecv Evropi Trend (naslednjih 5-10 let) ■ Stagnacija/rahlo povečanje zaradi nominalne rasti v državah BRIC, količine na enoto pa se bodo znižale 1.1 Mio. t 1.1 Mio. t Slika 8. Regionalni razvoj sredstev za obdelavo kovin (vključno s korozijsko zaščito) Poraba masti na svetovnem tržišču je ostala na točno enakem količinskem nivoju, začenši z letom 1998, preko leta 2003 do leta 2008, zlasti ker je poraba na visoko kvalitetnih tržiščih (kar pomeni nižje količine) na eni strani popolnoma kompenzirala naraščanje količin masti nižje kvalitete. Za leto 2009 je na svetovnem tržišču pričakovano zmanjšanje porabe masti med 5 % in 10 %, pri čemer bo največji padec v ZDA. V naslednjih 5-10 letih se bomo morda soočili z nadaljnjo stagnacijo, morda z rahlim naraščanjem količin, ko se bo industrija rešila iz krize. ■ Trendi na tržišču BRIC in N-11 (= Next-11, naslednjih 11) BRIC je danes dobro poznana okrajšava, ki se nanaša na štiri države: Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko, in je bila prvič vidno uporabljena v investicijskih tezah Goldman Sachs (GS) leta 2003. Države BRIC so bile imenovane kot najbolj hitro razvijajoče se države z največjim ekonomskim potencialom do leta 2050. Celo v letu 2008 se je predpostavka izkazala za pravilno, saj so vse države BRIC kljub svetovni ekonomski recesiji objavile ekonomsko rast, podobno kot leta 2001/2002. V letu 2005 je GS razpravljal o naslednikih držav BRIC, poznanih tudi -1.1 Mio. t- □ Evropa ■ S in J Amerika ■ Azija-Pacifik in ostalo Stagnacija masti ■ Selitev proizvodnih lokacij ■ Visoko kvalitetno tržišče kompenzira rast nizko kvalitetnih izdelkov Trend (2009) ■ Zmanjšanje med -5 % in -10, največji padecvZDA Trend (naslednjih5-10 let) ■ Stagnacija/rahla rast zaradi okrevanja industrije 1998 2003 2008 Slika 9. Regionalni razvoj masti Slika 10. Nastajajoča tržišča, BRIC in Next- II (naslednjih II) Ventil 16 /2010/ 1 kot N-11. Čeprav se razlikujejo tako geografsko kot ekonomsko, ima teh 11 držav skupne odlike, ki pričajo o njihovem ekonomskem potencialu, saj združujejo značilnosti hitro naraščajočega prebivalstva s pomembno industrijsko kapaciteto. Verjamemo, da so glede potenciala rasti prodaje maziv v prihodnosti še zlasti obetavne Mehika, Egipt, Turčija, Iran in Vietnam. Če porabo maziv na izbranih nastajajočih tržiščih razvrstimo na osnovi nominalne porabe in porabe na prebivalca, je še veliko bolj očitno tisto, kar je bilo prej navedeno za svetovno tržišče: Kitajska je količinsko daleč Nominalna poraba 2008 (v KT) Poraba na prebivalca 2008 (in kg) ] Brazilija: 1,445 Rusija: 11.5 Iran: 9.8 ] Indija: 1,220 ^^^ Iran: 720 Mehika: 671 I Turčija: 356 I Egipt: 328 I Vietnam: 212 ■ BRIC ■ Naslednjih-11 Slika 11. Razvrstitev potreb po mazivih - nastajajoča tržišča največji porabnik maziv in ima trikrat večjo porabo kot druga na lestvici, to je Rusija. Vendar je Kitajska le na sredini spodnjega dela razvrstitve porabe maziv na prebivalca (s porabo 3,5 kg), kjer vodi Rusija (s porabo 11,5 kg na prebivalca). Največja razlika med obema razvrstitvama je pri Indiji, ki ima količinsko porabo 1,2 milijona ton, porabo na prebivalca pa le 1 kg. Lahko bi se odločili, da porabo 6 kg na prebivalca v Mehiki - novo industrializirani državi med N-11 - vzamemo kot referenčno točko im merilo za višino porabe. Turčija, Egipt, Kitajska, Vietnam in Indija - trenutno imajo vse nižjo porabo na prebivalca - lahko s časom dosežejo podobno porabo na prebivalca. V tem primeru bi bil njihov potencial rasti porabe maziv velikanski: Turčija: Egipt: Kitajska: Vietnam: Indija: + 30 % + 50 % + 75 % +150% +500 % ■ Pogled v prihodnost V zadnjih nekaj letih so globalizacija, stalna koncentracija in konsolidacija spremenile globalno strukturo in naravo industrije maziv - tako kot celotna kemična industrija je še vedno precej razdrobljena - število proizvajalcev maziv se je z okoli 1.700 sredi 90-ih let znižalo na le nekaj več kot 720 konec leta 2005. Če upoštevamo trenutne dogodke, bomo v prihodnosti nedvomno doživeli zaostreno konkurenco, več spre- □ Potencial □ Leto 2008 Predpostavka: Prioritetna poraba maziv na prebivaica 6 kg. 485 KT 356 KT 465 KT Kitajska +75% Slika 12. Potencial porabe maziv - nastajajoči trgi 68 memb in bistveno manj igralcev. V obetajočih N-11 in državah BRIC so v zadnjih letih dominantne lokalne multinacionalke v državni lasti začele pohod »na zahod« in delovati mednarodno (na primer PETROCHINA in SINOPEC vodita zelo agresivno strategijo M & A in odkupujeta pravice za izkoriščanje, naftna polja in pristanišča, zlasti na drugih manjših, razvijajočih se tržiščih). Po drugi strani so države BRIC in N-11 tudi same začele proces odpiranja svojih trgov za tujo mednarodno konkurenco. Zato se bodo razvrstitve v prihodnosti zagotovo spremenile in večje vertikalno povezane naftne družbe, pa tudi neodvisni proizvajalci maziv, bodo imeli priložnost za povečanje svojega deleža, kar bo ponovno izzvalo nadaljnjo tekmo za količine in kvalitetna maziva, ki jih bodo uporabljali v teh regijah. Literatura [1] Global Strategic Marketing, FUCHS PETROLUB AG, October 27, 2009. [2] "The N-11: More Than an Acronym" - Goldman Sachs study of N11 nations, Global Economics Paper No: 153, March 28, 2007. [3] "Dreaming with BRICs" / "How Solid Are the BRICs?" - Jim O'Neill, Head of Global Economic Research, Global Economics Paper No. 99, October 1, 2003/Global Economics Paper 134, December 1, 2005 [4] "The Impact of Recession on the Global Lubricants Industry" - KLINE & Company, August, 2009. HEVinnFLUIDNO 1EHNIK0. AVTOMAHZACIJOin MEHATRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http//^AWwv.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si