16 T R.
o ' k rz o X
L ET O II. - Štev. 3
KOPER, 20. januar 1951
ČBTATELJU
Naročite se nà «ISTRSKI TEDNIK«
NAROČNINA: ZA VSE LETO 150 DIN ZA POL LETA 80 DIN ŠTIRIMESEČNO 50 DIN
NAROČILNICO POŠLJITE NA NOSLOV:
CENTER TISKA KOPER Telef. 128
Cena 3 din
Tržaško delavstvo bo na ustanovnemPREGLED mednarodnih
kongresu razrednih sindikatov POL,TIĆNIH DOGODKOV
razkrinkalo tiste, ki se udinjajo kapitalističnim gospodarjem in močno okrepilo svojo fronto
Po objavi resolucije informbi-roja so ljudje okoli Vidalija na mah pozabili na razredno borbo in v hipu se nam je usilila misel, da n®so bili ti ljudje nikdar iskreni revolucionarji. Prav v trenutkih, ko je začela reakcija ob pomoči vsega imperialističnega sveta s svojo silovito šovinistično gonjo zlasti proti tržaškim Slovencem in širjenjem najogabnejših laži na račun Jugoslavije ter ljudske oblasti v jugoslovanski coni STO, je pognal v akcijo svoje škvadre tudi Viđali. Glavna njegova parola je: Preč z ba-bSčevci, ki so v sldžbi fašista Tita, imperialističnega agénta! In od tega trenutka pa vse do danes trobi Viđali iste parole kakor vse ostale reakcionarne struje! Tako Je za nekaj časa v Trstu popolnoma prenehala vsaka enotna delavska razredna borba. Ta je postala za Vid'alija docela brezpomembna ter nevažna. Nekdanji Enotni Sindikati so pod vodstvom kominfor-mistov v kratkem času doživeli popolno razsulo. Temu se ne čudimo! Toda zopet in zopet se vprašamo: Zakaj je Viđali vse do tistega dne hvalil narodno osvobodilno borbo ter velik napredek socialistične Jugoslavije, po tistem dnevu pa iznašal trditve, da narodno osvobodilna borba ni bila nikakršna revolucija, da v Jugoslaviji vlad’ajo fašisti ter podobno. Očitno je postalo tu, da je Viđali .navadna figura v rokah neke tuje sile, da nima nobenega svojega prepričanja, da iznaša le tisto, kar mu narekujejo njegovi Službodajalci. Ta zlagani marksist se je spomnil na svojo 'preteklost in si zamislil, da bo morda uspel z nekimi boljše urejenimi škvadrami. Pošteni tržaški demokrati so ob tej priliki do. živelj teoretične napade, ki se v ničemur ne razlikujejo od nekdanjih fašističnih grozodejstev. V svojem pustolovstvu si je Viđali najbrže mislil, da bo s poštenimi demokrati lahko pometal že v nekaj dneh, toda temeljito se je zmotil. V jugoslovanski coni STO, kjer imamo ljudsko oblast, pa so bili kominformisti kaj plahi, večina je vrgla puško v koruzo ter se eno-
stavno zatekla k VidaHju, da bi jim poskrbel novo zaposlitev in z njimi pomnožil svoje škvadre.	'I
Tržaškim industrijalcem se je med tem ponudila sijajna prilika. Pritisnili so na delavca ter brez sleherne o-vire na njegov račun kopičili mastnè profite. S tem, da je Viđali pristal na sodelovanje z Delavsko zbornico ter likvidiral za tem še nekdanje glasilo Enotnih sindikatov, Delavsko enotnost (Unita operàia), je pahnil ves delavski razred v položaj, ki ga lahko primerjamo le z onim v dobi fašizma. Med tem, ko so dosledni borci nadaljevali svojo borbo v položaju, ki je bil izredno težak, se je del delavske množice pasivizira!. Tako stanje v Trstu pa je seveda trajalo le kratek čas. Delavci prav za prav niso stali križem rok! Cim bolj so razmišljali, čim bolj so se poglabljali v svoja izkustva iz revolucionarne borbe, tem bolj so prihajali do zaključka, da je treba vložiti vso trdno voljo, da si zopet vzpostavijo svoje razredne sindikate. Položaj je danes že tak, da tržaški delavci lahko polagajo trdne temelje sindikalni organizaciji, ki se bo dosledno borila za pravice delavskega razreda. To dejstvo je razveselilo slehernega delovnega človeka, zlasti v jugoslovanski coni STO, kar se je prav jasno pokazalo na vseh mestnih konferencah 7. I., ko so člani tukajšnjih ES izvolili svoje delegate za današnji ustanovni kongres razrednih sindikatov.
V svojem izdajstvu je šel Viđali zelo daleč. S svojo teorijo »Osramotil preteklosti« (in tu misli predvsem na naradno osvobodilno borbo ter uspele akcije, ki jih je svoj čas vodilo tržaško delovno ljurstvo!) ter akcijo za priključitev STO k madre patriji, je prišel popolnoma na linijo italijanske reakcije. Izvedel je unifikacijo svoje organizacije s KPI in tako popolnoma pogazil vsa preizkušena Leninova revolucionarna načela. Danes lahko ugotavlja, da razpolaga le s »partije« peščice dobro plačanih škva-dristov ter »funkcionarjev«, ki se zbi-
rajo ob praznih mizah in tudi teh je vedno manj. V svoji vnemi so začeli tržaški kominformisti groziti celo z vojno Jugoslaviji! Vprašanje miru naj bi postalo tako, kakor ga kdo vzame. Torej, gledano iz tega stališča, se prav tako ne bomo čudili, da doživljajo »komunistične partije« s svojimi ko-minformlstičnimi voditelji v svetu neprestane poraze.	!■
Vsi pošteni delavci na STO se vedno bolj zavedajo, da je treba napraviti konec breznačelni borbi, da je treba odločno na pozicije revolucionarne razredne borbe, odločno in jasno na linijo obrambe svetovnega miru, da se bo le tako ves položaj odločno izboljšal.
Ta sindikalni kongres razrednih sindikatov je prav posebno važen tudi
zaradi tega, ker bo v Trstu v vojnem vzdušju, ko se vsi pošteni ljudje trudijo, da bi se mir ohranil. Med tem pa je položaj v jugoslovanski coni STO popolnoma drugačen. V borbi za izgradnjo socializma, v poletu gospodarstva ter kulture, se tu vsak pošteu človek vedno bolj trud'i, da :»i dai čim več od sebe in prav nič ne misli na vojno. Vsa njegova dejanja so popolnoma na liniji ohranitve mirò. Tukajšnje delovno ljudstvo si želi še posebej, da bi istd duh popolnoma pnev-zel tudi slehernega delovnega človeka 7 T r,s t u, želi, da bi kongres razrednih sindikatov čim več doprinesel h ohranitvi miru, ki si ga po dolgi in krvav® vojni tako močno želi vsak pošten delovni človek v svetu. I
Ves pretekli teden so člani Organizacije Združenih narodov, zlasti pa zainteresirane države pričakovale odgovor ljudske republike Kitajske na predloge Organizacije Združenih narodov glede prenehanja sovražnosti na Koreji.
Končno je odgovor pekinške vlade prišel šele v sredo, ki pa prav za prav ni odgovor ampak postavljanje protipredlogov, ki se v ničemer ne razlikujejo od predlogov, ki jih je zunanji minister Ljudske republike Kitajske Cuenlaj poslal predsedniku glavne skupščine Organizacije Združenih narodov. Cuenlaj je spet predložil, naj bi se pogajanja med prizadetemi državami vodila na podlagi sporazuma za umik vseh tujih čet s Koreje. Notranja korejska vprašanja naj rešujejo Korejci sami. Cuenlaj je v svojem odgovoru zahteval umik ameriških čet s Formoze in ureditev drugih vprašanj, ki se tičejo Daljnega vzhoda. Tokrat je Cuenlaj zahteval, naj bi bila konfe-
NOYI UKREPI ZVEZNE VLADE FLRJ
Spremembe in dopolnitve o prosti prodaji in cenah blaga široke potrošnje
Zvezna vlada FLRJ je izdala uredbo za organiziranje blagovnega prometa katere namen je, da se promet blaga najbolje in najuspešnejše razvija in da se odstrani vse kar ovira pravilno uporabo načela o ponudbi in povpraševanju.
V preteklem letu se je zaradi visokega skoka cen kmetijskih proizvodov -in tudi zaradi velikega odtoka denarja iz rok delavcev v roke poedinih kmetijskih proizvajalcev, povečalo, čeprav je že prej obstojalo nesorazmerje med cenami industrijskega blaga in cenami kmetijskih proizvodov. To nesorazmerje je posebno veliko pri industijskih proizvodih (tobaku, vžigalicah, soli in petroleju), po katerih je povpraševanje izredno veliko. To je imelo za posledico, da je določeno število kmetijskih proiz-
v
Zivljenska raven našega ljudstva pred vojno in danes
V tesni gospodarski povezavi z socialistično Jugoslavije
bomo premagali vse težave na nasi poti v socializem
V našem okrožju se vrši kljub posledicam letošnje suše razdeljevanje živežnih potrebščin v garantirani preskrbi popolnoma redno in tudi obroki niso bili zmanjšani, temveč je bil obrok 'kruha v zadnjih šestih mesecih celo povečan. Cuti se pomanjkanje zelenjave, ziasti povrtnin, kar je pač posledica velike suše, ki je letos prizadela naše kmetijstvo. Zato je tudi cena zélenjave iprecej poskočila. Krompir, ki je bil lansko leto po 7 dinarjev za kg, je letos težje dobiti in stane 20 din.
Obroki moke tpa so visoki in ‘količina razdeljene make je znatno večja od normalne potrošnje pred vojno iv Istrskem okrožju. Se nikdar niso v 1st,reke okrožje uvozili 800 vagonov žitaric na leto iz Jugoslavije, kakor se to dogaja v zadnjih letih. Naše ljudstvo se dobro spominja, kako je moralo v preteklosti ob potnih trgovinah stradati. Isto velja glede mesa, ki je iracioniraino in se razdeljuje za ceno 54 din za kg. Samo v Izoli, Piranu in Kopru se porabi 13 tisoč kg vsak teden, V Kopru znaša tedenska poraba mesa okrog 6200 kg, medtem ko je dosegla pred vojno tudi za velike praznike komaj 2500 kg. Takih številk nismo poprej nikoli dosegli. Za časa Italije je imela neomejeno možnost 'nakupa le skupina izkoriščevalcev, medtem ko je delovno ljudstvo stradalo. Danes pa so pri nas živila racicnirana zato, da si lahko nabavi potrebno za dostoj-noi življenje sleherni član naše skupnosti. Nasi sovražniki, ki navajajo racioiniranje živil kot dokaz, la je pri nas v pogojih ljudske oblasti pomanjkanje 'in glad.^naj pridejo' vprašat naše delovne ljudi in jim bodo najlepše povedali, kako je bilo nekdaj,1, ko. so vladali tujci, in kako je danes.
Kako pa j« s kurivom? Iz uradnih
podatkov je razvidno,, da je bilo v Istrskem okrožju iz Jugoslavije uvoženo 18.000 kubičnih metrov drv Za kurjavo, kar presega količino uvoženih dirv v letu 1949, ko smo uvozili 17.500 kubičnih metrov. Razen tega so bile uvožene precejšnje količine premoga, tako da so potrebe prebivalstva popolnoma zadoščene. Kompetentni krogi poudarjajo, da ni naše okrožje nikdar uvažalo toliko kuriva kakor v zadnjih letih. Dejstvo
pa, da se opaža nekje pomanjkanje goriva, je vzrok slabo upravljanje lokalnih proizvodnih virov, zilasti glede lesnih odpadkov, kakor tudi povečanje povpraševanja po uvoženem lesu s strani kmetov, ki si niso pred. vajino smeli niti misliti, da bi kupovali drva, čeprav je naša dežela z gozdovi zelo revna, Ce danes inaši kmetje kupujejo drva, je to znak ugodnih cen in boljših gospodarskih razmer.
vajalcev se izogibalo izpopolnjevanju svojih obveznosti do države, in kazalo vse večjo težnjo po špekulaciji z živili na trgu, kar je poslabšalo življenje mestnega prebivalstva. Pri vsem tem so cene industrijskega blaga o*-stale iste. To vsekakor ni vspodbu-jalo kmetijskega proizvajalca k večji in kvalitetnejši proizvodnji, kajti že na majhne količine živil, ki jih je uspei prodati na trgu po visokih cenah, je lahko kril svoje potrebe po industrijskem blagu po nizkih cenah.
Glede prometa z industrijskem blagom, oz. monopolskimi predmeti je treba povdariti tole; vse industrijsko bla. go, ki je namenjeno široki potrošnji bo dano v prosto prodajo in se bo prodajalo po prosto formiranih cenah. Potrošniki v zagotovljeni preskrbi bodo kupovali lahko blago v prostem prometu z denarnimi kuponi, kmetje pa z boni. Pri takem nakupu bodo vživali potrošniki v zagotovljeni preskrbi 80%, kmetje na bone pa 65 % popust na prosto formirane cene. Na ta način so odstranjene, vs. omejitve pri prodaji blaga, oz. postane vse blago pristopno potrošnikom, bodisi na denarne kupone ali bone za gotovino.
Tobak in vžigalice, glede katerih so določene enotne cene za vso državo bo mogoče kupovati samo za gotovino, petrolej pa se bo lahko kupoval tudi š popustom.
Tako potrošnik ne bo več vezan na določene prodajalne, na določene vrste in količine blaga, kakor je bilo pri dosedanjih industrijskih nakaznicah, ampak bo lahko z denarnimi kuponi
in boni kupoval vsako blago na vsem ozemlju države.
Odpravlujene so vse vrste dodatne preskrbe z industrijskim blagom, razen preskrbe nosečih žena, novorojen, čkov in vojaških vojnih invalidov, ki nosijo ortopetično obutev.
Novi sistem blagovnega prometa o-mogoča uresničenje osebne zainteresiranosti delavca v trgovini. Tako se bo jugoslovanska trgovina osvobodila distributerstva, ki je doslej zahtevalo trdne cene in distribucijske plane.
To bo naredilo trgovino bolj ekspeditivno, kulturnejšo itd. Osvobodila se bo prevelikega in nepotrebnega števi. la ljudi, ki bodo potrebni drugim vejam proizvodnje, osvobodila se bo ne. rentabilnega poslovanja in vsakovrstne primitivnosti. To bo najnormal-nejša pot za reorganizacijo jugoslovanske trgovinske mreže ker se bo krepila tam kjer to zahtevajo ekonomske potrebe. Prav tako se bo krepila borba za znižanje stroškov ter za kulturnejšo in boljšo postrežbo.
Nov način prodaje industrijskega blaga, kakor tudi postavljanje nove. ga razmerja med cenami industrijskega blaga in kmetijskih proizvodov mora privesti do dviga kmetijske proizvodnje. Tako se bo dvignil standard i delavcev i delovnih kmetov. To naj bi v bližnji bodočnosti pripeljalo kmeta, da prodaje ne čuti več kot breme temveč, kot za njega edino pot za izmenjavo blaga.
To bo hkrati obstranilo vse one posledice, ki jih je dosedaj imel obvezni odkup za poljedelsko proizvodnjo in Omogočilo državi, obdržati v obveznem odkupu čedalje manjši število predmetov.
renca, ki bi razpravljala o daljnovzhodnih vprašanjih, na Kitajskem. Omenil je tudi sedem držav, ki bi sodelovale na konferenci.
Tako se v kratkih besedah glasi odgovor ljudske republike Kitajske, katerega so označili tako v Ameriki kakor tudi v Angliji za »nesprejemljivega«. V četrtek zvečer se je na zahtevo ameriške delegacije sestal tudi Politični odbor Organizacije Združenih narodov, da prouči odgovor pekinške vlade in da zavzame dokončno stališče. V ameriških krogih menijo, da bi bilo potrebno sprejeti resolucijo, s katero bi se označilo Ljudsko republiko Kitajsko kot napadalko. Toda istéga mnenja pa niso niti v Londonu, niti v Parizu in še vedno upajo, da so vrata za po. gajanja odprta.
Tudi predsednik indijske vlade Ne. hru ki se je vračal iz Londona s konference ministrskih predsednikov Britanske skupnosti, je na svojem povratku izjavil v Parizu na republiko Kitajsko in jo sprejeti v Organizacijo Zd—ruženih narodov. Indija je proti temu, da se Kitajsko proglasi za napadalko, ker bi to pomenilo zapreti pot za mirno rešitev spora na Daljnem vzhodu.
Na korejski fronti pa se ni dogodilo nič značilnega in pričakujejo v “kratkem novo ofenzivo. Nasprotna so se pa vneli spet srditi boji v Vjetnamu, kjer čete močno napadajo v neposredni bližini največjih mest Indokine, in sicer blizu Hanoja na severu in Saigona na jugu. Francozom torej kljub pomoči, ki so jo dobili od zunaj v tej azijski koloniji dobro. Mogoče je tudi v zvezi z pogajanjem v Indokini potovanje predsednika francoske vlade Plevena v Washington, kamor bo odpotoval 29. januarja na povabilo samega pred. sednika Trumana. Razumljivo je, da bodo na tem sestankui razpravljal tudi o Atlantskem paktu in predvsem o Nemčiji.
Kakor poročajo iz zapadnih prestolnic, bodo verjetno zahodne velesile še ta teden odgovorile na sovjetsko noto z dne 30. decembra gle-
ZADNJEGA TEDNA
de štiričlanske konference, n akateri bi morali razpravljati o Nemčiji in njeni razorožitvi. Pogajanja za odgovor Sovjetski zvezi so med zahodnimi velesilami trajala precej dolgo.
Istočasno so se pa v Bonnu spet sestali zahodni vojaški strokovnjaki s predstavniki zahodno-nemške vlade. Razpravljali so o tehnični plati nemške oborožitve. Vidimo torej, da zahodni zavezniki ne jemljejo preveč čakujejo mnogo od rezultatov, ki bi resno sovjetske note in da ne pri-jih imela konferenza štirih /v Nemčiji.
Tudi nemški kancler Adenauer je na demokristjanskem kongresu izjavil, da. dvomi v uspeh bližnje mednarodne konference, in da je danes mogoč samo en odgovor na sovjetsko politiko, in sicer, povečanje zahodne vojaške moči.
Verjetno je, da bo Eisenhower, ki še vedno potuje po evropskih prestolnicah, obiskal tudi Bonn in zapadne predele Berlina. Eisenhower-jevo potovanje izgleda, da ne poteka preveč gladko. Koliko je uspel prepričati vlade v Evropi o deležih, ki jih mora vsaka država dati v atlantske oborožene sile, bomo verjetno! zvedeli šele, ko se bo vrnil v A-meriko in poročal predsedniku Trumanu o rezultatih svojega potovanja, nja.	i i i j ti
Ne glede na poskuse iz raznih strani za mirno rešitev svetovnih vprašanj in konflikta na Daljnem vzhodu, je predsednik Truman predlo, žil ameriškemu kongresu proračun za finančno leto 1950-51, v katerem zahteva 16 miljonov dolarjev novih dav. kov od ameriških državljanov. Proračun, ki ga je Truman predložil, določa velikanske ; izdatke za oborožitev, kakršne v zgodovini Združenih držav Amerike še ne pomnijo v mirnem času.
To pomeni, da je predsednik Truman odločno sklenil zasledovati politiko, katero je obrazložil v svoji novoletni spomeni^. Videli bomo, če bo ta proračun v kongresu sprejet, oziroma, če bo naletel na odpor republikanskih poslancev in senatorjev.
Rmzoéstrsmi SS vračajo
Ne mine teden, da se ne vrne v našo cono nejcaj ljudi, ki so pred časom zapustili svoj dom ia šli is-skat »srečo« v anglo.ameriško cono STO. Ni jim šlo v račun življenje, ki se pri nas naglo razvija po poti sociaJiznma in terja od posamezni, ka, da z lastnim delom zasluži vsaj to kar potroši. Se vedno tu pa tam najdemo ljudi ki padejo pod vpliv reakcionarne šovinistične in kominfor. mistične propagande in se podajo, ne da bi se zavedali posledlic, pustolovstvu v naročje.
Značilen jo slučaj Buzza! Antona iz Krašice, ki je pred nekaj meseci, na vabilo nekaterih beguncev, zapustil
NOV REKORD
REŠKE6A PRISTANIŠČA
Lani je reška toka zabeležila nov rekord prometa. Celotni blagovni promet luke je v temi letu 'dosegel 2,282.700 ton proti 2,659.400 tonam v 'letu 1949 in 970.000 tonam v 4. 1947. V primeri s prejšnjim letom je bil luni promet za 9,4 odstotka večji, v primeri z letom 1948, ko je rešika luka že presegla rekordni premet pod Italijo pa za 43 odstotkov. '
V rešiko luko je lani prispelo 15 tisoč 348 .ladij, to je za okrog 500 iladij več kakor v prejšnjem; letu. Da je rešika luka zmogla tako velik promet, je v največji meri zasluga luških, delavcev, iki jim je uspelo povečati storilnost dela za okrog 30 odstotkov.
NOVA PROGA V ISTRI
Končana so pripravljalna dela na gradbišču istrske proge Vranja—Ma-tulje. Začela so se tudi dela prevrtanje predora skozi istrsko goro Učko. 'Predor bo dolg sedem kilometrov. Proga pa bo dolga 22 kilometrov. Na ta način bodo skrajšali železniško progo od Pulja do Reke za okoli 120 kilometrov.
V Londonu je ravnokar končala svoje delo konferenca ministrskih predsednikov britanske skupnosti, kakor se imenuje rahla organizacija, ki danes še druži nekdaj mogočni imperij. Ministrski predsedniki Anglije in njenih dominionov se sestanejo večkrat, kadar je treba rešiti neka pereča skupna vprašanja, toda sedanja konferenca ni imela takih smotrov. Dokaz zato je, da se tam ni reševalo kašmirsko vprašanje, čeprav predstavlja danes eno ■najbolj odprtih vprašanj v britanski državni zvezi, ki stalno zastruplja od-nošaje med največjima članoma te skupnosti Pakistanom in Indijo. Ker ria tej konferenci ni bilo stavljeno na dnevni red kašmirsko vprašanje, se je predsednik Pakistanske vlade kujal in od začetka sploh ni hotel priti na sestanek. Kasneje se je pa le posrečilo Atlleeju, da ga je pregovoril in tako so se končno zbrali vsi predstavni, ki britanske zveze, da se pogovorijo o zadevah, ki jih posebno pečejo, o vprašanju azijskega vzhodda, kjer že gori požar, ki grozi, da zagrabi ves ostali svet.
Razgovori so bili potrebni, ker vsi člani ' britanske skupnosti ne gledajo èriako na današnje svetovne probleme, marveč vladajo tozadevno med njimi čelo pomembna nasprotja. Tako si indijško ter' avstralsko in kanadsko stališče skoraj čisto nasprotujeta. Indijci so’prepričani, da se da današnji» zapleteni položaj na Koreji in na vzhodu sploh rešiti ft s popuščanjem napham 'Kitajski, pri čemer je šel indijski ministrski predsèdnik Neb. ru celo tako daleč, da je dejal, da bo samo nepriznanje LR Kitajske s strani zapada krivo, ako izbruhne tretja svetovna vojna.
Avstralci, katerim so Kitajci ravno-tako neprijetni in nevàrni sosedi, kakor šo jim bili svoj čas Japonci, pa zastopajo stališče, da jim je treba pokazati pest. Podobno mnenje zastopa tudi Kanada, ki' je svetovno politično sploh mnogo bližja Ameriki kot Angliji- Srednjo linijo med temi nasprotujočimi stališči pa je zavzela Anglija sama, ki je kakor znano tudi za popuščanje, ni se pa še izjavila do kod naj gre to popuščanje.
Ze ače Koma so zbrani politiki u-gotovili, da je naloga njih, kakor vseh ljudi, ki danes vodijo usodo človeštva, zastaviti vse sile, da se očuva mir. Zato je konferenca podprla predloge odlpora trojice, ki si je v OZN zadal nalogo posredovalca v sporu med Vzhodom in Zapadom, kako naj bi se doseglo premirje v Koreji. Angleški predstavniki "so se pri tem na vso moč trudili, da se ne porušijo mostovi s Kitajsko in da se ne ugodi ameriški zahtevi, naj-bi se Kitajska
Konferenca britanske skupnosti
/e popolnoma utonila morju današnjega svetovnega	političneg
jlroglasila za napadalca. Vendar se je le posrečilo Atlleeju prepričati uporne tovariše, da je ta pot, čeprav ne čisto dostojna, zaenkrat še najboljša, da se ne zaide v še večje stiske. To priliko je takoj porabil indijski delegat za dokazovanje, da bo nadalje najbolje, ako se usedejo s Kitajsko za zeleno mizo, če hočejo rešiti z njo svoj spor,, kar je sicer tudi prav razumljivo, ker je pač težko razgovarjati se z nekim, ki ga ni. In zopet se je pojavila težka križanka. Kako naj pa sedejo Skupaj s Kitajci, ko pa ti niso priznani od večine zapadnih držav, zlasti pa
od Amerike ter se z diplomatičnega vidika torej še sploh niso rodili. Razgovori z njimi vključujejo neposredno priznanje LR Kitajske po zapadnih silah, zlasti po Ameriki, na kar pa ta doslej še ni pristala in niti ne kaže namena pristati, češ da bi pomenilo tako priznanje »nagrado za napad«. Na te ugovore, ki so jih uveljavljali pristaši ameriške orientacije v britanski Skupnosti so odgovarjali Angleži, dä je to stvar čiste formalnosti in da dejansko tak korak ne pomeni drugega kot priznanje LR Kitajske, kar bi se moralo že davno in ne šele sedaj zgo-
diti. Da bi pa Kitajce pri tem malo pritisnili, so sprejeli zbrani delegati sklep, da se čimprej sklene mirovna pogodba z Japnosko. To pogodbo silijo ameriški politični krogi predvsem zato, da bi z ojačanjem Japonske in izgledi, da se ji dovoli oborožitev in potem sprejme v tihomorski pakt, pte. straši Kitajce z obnovo japonskega imperitlizma. V splošnem so pa zbrani možakarji prišli do zaključka, da vodi Amerika napram Kitajski politiko, ki ne odgovarja današnji mednarodni stvarnosti, v kolikor še nadalje izključuje iz syetovne družine narodov
Nove teorije o pravni pripadnosti STO
— plod bolne fantazije propadlih iredentistov
Naši prijatelji onstran meje na Škofijah so se zopet dali na premišljevanja o mednarodno-pravnih osnovah Trsta ter jim očividno še ni dovolj, kar je tozadevno že reklo dvoje učenih glav iredentizma, direktor univerze in vrhovni državni tožilec v Trstu. Vendar če ima že grmenje največjih topov šovinistične znanosti tako slab odmev, kak uspeh naj se še pričakuje od malih topičev, ki so doslej o-stali neopaženi v propagandnem ozadju. Ljudje'hočejo pač tifiti, slavni in rinejo zato često v ospredje, tudi kjer bi ža nje bilo mnogo boljše, da bi se skriii in molčali. Zato je kaj zapeljivo, da se je apostolom svete iredentistične vede Caramati, Vitanzi, De Castru pridružil sedaj še nov svetnik, Mamilo Udina, da ovekoveči svoje ime v evangelijih italijanskega šovinizma. No, sedaj bodo pa zares »dokazi« o pravnih temeljih italijanstva Trsta ta. ko močni, da se jim ne bo mogel nihče več upreti.	1
Toda recimo, da bi bilo tudi res, da o evo mednarodno‘pravno telo STO‘še ni nastalo, ker riiso bili doslej še izvedeni pravni predpogoji za njegovo ustanovitev, ne vemo pa kaj bi to imelo zveze s italijansko pripadnostjo Trsta. Saj se je vendar Italija z dnem, ko je podpisala mirovno po-
godbo temu ozemlju svečano odpovedala. Od tedaj nima tukaj nič kaj več iskati. Tega pravnega položaja ni mogla spremeniti u ničemer tudi izjava zapadnih velefsil marca 1948. Vse to velja jasno kot beli dan ne le za cono, ki jo danes upravlja jugoslovanska vojska, marveč ravno tako za podroCje, ki se nahaja pod angleško-ameriško vojaško upravo.
Ravnofako ni uspelo urediti doslej nove državnosti tudi neko drugo bivše italijansko ozemlje v Afriki, vendar a: še vstal noben Caramata, Vitan-za in podobni s trditvijo, da se zato še vedno nad njim razteza italijanska suvereniteta. To bi se smejali !i-Arabci ob takih modrovanjih, ki bi jih še slabše razumeli kot mi. Torej zakaj ravno tukaj 'iredenta kliče na pomoč vse svoje pismene in nepismene pristaše, da ponavljajo v koru že davno izvenelo pesem o italijanski nadoblasti nad Tržaškim ozemljem.
Razumemo pa, da jim je ta pesem lepa. Saj je ne more pozabiti hiti stari De Gasperi, ki bi jo želel intonirati sedaj v svojem senatu. Imamo pa utis, da mu je zastala v grlu, ker Je omenil nekam sramežljivo in tako tiho, da je ne bi bilo čuti predaleč. Kaj hočete v Rimu so postali maio previdnejši za izbruhe preve-i
likega imperialističnega prekipevauja, tako dà včasih iz »višjih razlogov« ne morejo slediti neugnani gorečnosti obmejnega šovinizma na svojem vshodnem robu.
'Ako pa že moramo biti mi učeni, potem nam Je treba pribiti dejstvo, da vrhovno nadoblast na STO predstavlja danes trojna vojaška uprava. Čeprav je ozemlje upravno razdeljeno na dvoje različnih področij mednarodno pravno še vedno obstoja enotnost celokupnega ozemlja. V tej suverenosti, v kolikor ta sploh obstoja, je udeležena torej le Jugoslavija preko svoje armade, Italija pa ne. Pri vsem tem pa Jugoslavija ne stopica po visokih nogah, kakor njena soseda, ter je pripravljena, kakor so izjavili njeni najvišji predstavnik®, sesti z njo za okroglo mizo in rešiti tržaško vprašanje na podlagi poštenega sporazuma, ko pride za to čas.
Učena razpravljanja, ki nočejo ponehati v šovinistično iredentističnem taboru in ki mimogrede rečeno nimajo prav nobenega praktičnega pomena, pa gotovo ne koristijo takemu razvoju, čeprav ga imajo v Rimu često na ustih in bi si ga včasih tu-dii želeli, ker bi ob tega imeli samo koristi.
V	j H- RO -1 '
LR Kitajsko, ki se je med tem povspe-la v močan činitelj svetovnega upliva. Politika, ki jo sedaj napram njej vodijo Američani, je podobna noju, ki skriva glavo pred naraščajočo nevarnostjo. Britanska'skupnost je mnenja, da ni mogoče skrivati glave pred kitajsko stvarnostjo. Uvajati proti njej sankcije, kadar se nima v rokah možnosti jih tudi izvesti, pa ni le nesmiselno, marveč tudi nevarno.
Tako konferenca britanske skupnosti, čeprav tvori tako ogromen del človeštva, ne predstavlja nobenega svetovno političnega dogodka. Lahko rečemo, da je enostavno utonila v morju današnjega svetovnega dogajanja. Vendar jo lahko ocenimo kot nov dokaz volje ene najmočnejših skupin v OZN narediti vse, da se današnja svetovna kriza reši tako, da se ne bo tre-b^nova zateči h tankom in topovom.
sVoj rodni kraj. Toda njegovi »dobri prijatelji« so mu priredil® zelo svečan sprejem; pozdravili so ga rekoč, da se bo prav gotovo znašel in se ugodno počutil z njumi čeravno bodo imeli večkrat na dnevnem redu post; saj vendar prihaja iz »dežele revežev«.
Za težko in naporno delo je Buz-zai Anton prejemal samo 400 lir dnev» no, če bi pa hotel samo delno ute-šiti svoj apetit, bi moral potrositi vsaj 500 lir dnevno. Toda tako životariti ni bilo mogoče. Odločil se je in zapustil »obljubljeno deželo«. Spoznal je, da so bile vise obljube samo lažna propaganda reakcije, ki hoče ustvarjati nezadovoljstvo in rušiti enotnost prebivalstva naše cone.
»Zakaj bi neki postal star, tam, kjer nimaš zabave, niti metrolir, če pa lahko prid'ež za menoj v Trst in si tukaj ustvariš novo, brezkrbno življenje?« Tdko je pisal Trepečiču Josipu v Krašico njegov brat. In Tri-pečič mu je nasedel in je šei v Trst.	!
Sele tam je spoznal pravo sliko življenja beguncev. Klatil se je po mestu in iskal delo, kar mu je le redko kdaj posrečilo dobiti pod po-niževalnimi in Szkoriščevalnimi pogoji. Umazan in zanemarjen je prenočeval po senikih in podstrešjih. Na koncu se je tudi on naveličal te neprijetne pustolovščine in se je vrnil na svoj dom.
Med »naše razočarane« lahko vključimo tudi Juiliševič Renata iz Mate-rade, ki je bil zaposlen kot uradnik pri Zadružni Zvezi v Bujah. Ko je bil zaradi nekih mahinacij odpuščen iz ustanove se je podal na zapad. Toda kmalu se je zavedel svojega koraka, kajti spremljala ga je »sreča« vseh njegovih vrednih tovarišev in Renato se je vrnil na svoj dom. Nekaj časa je bil na prostovoljnem delu z brigado v dolini reke Mirne, sedaj pa je zaposlen za sprejem v kmečko obdelovalno za? drugo njegove vasi.
Ce površno zasledujemo položaj na korejskem bojišču, se nam bo zdelo, da se ni zgodilo v zadnjem tednu nič novega. Vendar na Koreji ni tako mirno, kakor se nam zdi. Čeprav so zadnje dni delovale samo izvidnice na eni in drugi strani, se v kitajskem zaledju nekaj meša. To je tista tajinstvenost, kateri ne morejo priti do živega niti Amerikanci. Kar naenkrat so Kitajci izginili s fronte in Amerikanci so napredovali do Suwo-na, ki je že bil v kitajskih rokah, in 1
Prosvetno delovanje koroških Slovencev
Slovenska prasvetna zveza v Celovcu je lani znatno razširila svojo kulturno dejavnost. V tem času je imela pet večjih koncertov in prireditev v sami Koroški in šest gostovanj v Sloveniji, Trstu in Gorici. Posamez. na prosvetna društva, včlanjena v zvezo, so imela lani 40 prireditev. Prosvetna zveza je razen tega izdaja, la mesečno revijo »Svoboda« in koledar.
ga zasedli. Seveda, je Amerikance to zaskrbelo, ker si ne znajo razlagati, ali je bila to vojaška ali pa diplomatska taktika. Le pri Wonjuju se bijejo srditi boji in mesto je izmenjalo že trikrat gospodarja. Kaže, da se Kitajci in Severnokorejci pripravljajo, da bi odgnali vsaj kako desetino km od mesta sile OZN in bi si končno zagotovili to važno cestno križišče, ki pelje na_jug do Pusana. Ameriška letala so opazila severno in vzhodno od Wonjuja velika zbirališča kitajskih čet, kar ni 'dobro znamenje.
Mach Arthurjev glavni štab pa je objavil, da znašajo ameriške izgube na Koreji 45.000 mož, petkrat večje, pa naj bi bile te izgube na strani Severnokorejcev in Kitajcev t. j. 225 tisoč.
Po zadnjih poročilih iz Vagshingto-na je ameriški letalski general na Daljnem vzhodu Emmet O’ donel izjavil, da bi morale ZDA uporabiti pròti kitajski atomsko bombo. Seveda, da general ni pri tem povedal, kakšne posledice bi imela ta pustolovska atomska bomba za svetovni mir.
Sklepi okrožnega plenuma SIAU
Naloge SIAU za poglobitev bratstva
za neodvisnost in svobodo po vzoru Ljudske Fronte Jugoslavije
Prejšnjo soboto dne 13. t. m. je bila v mali dVorani koprskega gleda liiča okrožni plenum SIAU, na katerem je tov. Jul'jj Beltram podaj obširno poročilo, nakar je sledlila živahna diskusija, na podlagi katere so bili sprejeti sledeči sklepi:
1. z danaänjim zasedanjem in izvolitvijo Okrožnega izvršilnega odbora SIAU za kstrsko okrožje se zaključujejo volitve v organizacije SIAU v Istrskem okrožju. V odbore, zlasti v osnovne edlnice SIAU, je bilo izvoljenih veliko število raznih odbornikov, ki bodo prevzeli velike odgovornosti. Naloga organov SIAU bo predvsem utrditi organizacijo zlasti na terenu, pazilfi; d*a se bodo odbori redno sestajali, da bodo redno pobi-ali mesečno članarino, uredili svoje sedeže in pripravljali ter izvrševati plane dela za frontno organizacijo svojega področja.
?.. SIAU se bo vedno borila za mir v svetu proti vojnim provokatorjem, za neodvisnost itn svobodo po vzoru Ljudske fronte Jugoslavije. Konkretno si bo prizadevala da poglobi bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati proti šovinizmu in iredentizmu kot činitelji nemira In sovra "tva Čuvala in utrjevala bo ljudsko oblast kot osnovno pridobitev NOB s tem, da bo razvijala demokratične forme upravljanja v organih oblasti in gospodarstvo. GojUa svetle tradicije domoljubja, borbenosti in predanosti borcev in aktivistov NOB stvari miru, neodvisnosti, in svobode.
3. Izvajanje gospodarskega plana je zakon in osnovna naloga vseh delov nih množic našega okrožja. Kot predstavnik demokratičnih delovnih množic mora SIAU še v večji meril kot preteklo leto mobilizirati množice za realizacijo enoletnega plana. Pri tem mora paziti na e^akorae no porazdelitev bremen, zlasti na delovno disciplino in na učinek dela Žigosati mora neupravičeno izostajanje iz dela in simnlanstvo ter vodit' borbo za štednjo materiala. Boriti se mora proti razsipništvu, kar povzroča pcdrafiteev na na?e gospodarstvo, ki se smatra kot državno v st?.'Tm smislu besede, kar je povsem zgrešeno. Zavedati se je treba, da z utrjevanjem lastnega gospodarstva gradimo osnovo socializma t. j. no/ vernu, 'oži firm življenju. Hkrati razvijati in podrl'ati Zadužništvo n>? ''asi. zlasti KOZ kot elemente socialistične preobrazbe vasi.
A Da se nrenre*ijo razni škodljivi pojavi v gospodarstvu in v upravi, mo a SIAU najtesneje sodelovati in dajati iniciativo ter izvajati kontrolo pri delu morave in v goseodarstvu. Sklicati mora zbore Ciano-» fronte SIAU, razpravljati o tekočih problemih, ki zadevajo skupnost in kontrolirati izvedbo sklepov Brez kontrole nad sprejetimi sklepi trii.' mamo garancije, da se bodo izvedli. V ta namen je potrebno, da povsod zakfiviziramo ljudsko inšpekcijo in druge organizacijske obiike kontrolo in pomoči, da se za gotovi uspeh. Proti rendenoam birokratičnega upravljanja ki je nasprotje ljudske demokracije z mobilizacijo množic. Razvijati iniciativo množičnih organizacij in jih usposabljati za izvajanje specifičnih nalog posamezne organizacije.
5.	Vel=ko skrb morajo organizacije SIAU posvečati vzgoji množic ter jih
dvigati na višjo kuiturno-politično stopnjo. Na tem področju imamo ?e mnogo deia in vsaka zamujena ura se bo mafčevata. Fronti ne trn i tiiti vseeno, če na večerne te’aje, kulturne kro’ke, čitalnice, konference predavanje prihaja večje ali manjše število ljudi. Stopnja nazvitka i j poiiti'ne zrelosti se sodi tudi po *tevr!n časopisov, knjig, ki prihajajo vas. Zaisj naj frontne organizacije tekmujejo med seboj, kdo bo bolj, organiziral tečaje z večjim številom obiskovalcev, kdo bo najbolje or gauiziral kolpozta'no službo, obveščal ljudi o političnih dogctlkih itd SIAU mora skrbeti za vzgojo otrok in za "otrebne šole. Zato naj bdi nad šolskimi sveti in paAi, da se redno sestajajo in rešujejo vprašanja vzgoje otrok.	,
6.	Da se čimprej zacelijo rane preteklosti in cfa se ustvari blagostanje v okrožju, mobilizira SIAU svoje članstvo za prostovoljno deio. V odnos ’ do prostovoljnega dela se izs-ata privrženost članov Fronti, ljudski ob-blasft' in skupnosti. Zlasti v obalnih mestih je mobilizacija, posebno pa organizacija prostovoljnih akcij precej slaba Odločno je treba zadolžiti osnovne organizacije SIAU. da prelomijo s to p'rj»!r«o in da po stavijo vprašanja akti-uzacije članstva na dnevni red srpHh sej.
Prav tako čakajo pridnih rok članov Fronte še oedovšeni zadri«*-: domovi, poti, vodovodi, igrišča za otroke, kanalizacije, či,štrene iti., dela skupne koristi, ki bodo terjala od naših frontnih organizacij n Ciino-’ Fronte pridnega dela in požrtvovalnosti. Hkrati se bodo člani Fronte: vzgajali v novem odnosu do dela in do skupnosti. Temu primerno morajo frontne%>rganizacije posvečati temu vprašanju skrb in paiajo.
Naj živi SIAU!
Naj živi FLRJ v borbi za mir in neodvisnost!
Razsipanje in privilegije v podjetju
VINO"
MED SIČjOLSKIMI RUDARJI
g®
Po prijateljskih poteh je bilo prodano nad en vagon najboljših vin in likerjev po nižjih cenah
S sodelovanjem vsega ljudstva in množičnih organizacij se je pri nas pričela borba proti razsipanj,* in pro. ti vsaki obliki neopravičenih privilegij. Ta borba nam je že dala nekaj uspehov, vendar naletimo še vedno na primere razsipništva, neopravičene privilegije in nepotrebnih izdatkov. Te nepravilnosti, proti katerim sé danes borimo, so se ukoreninile v posameznih primerih ali skupinah že tako močno, da se moramo boritti proti njim še ostreje.
Danes lahko ugotovimo tak primer pri podjetju »Vino«,, kjer niti uprava podjetja, niti sindikalna podružnica še nista sprevidela nanak in nepravilnosti, ki j'h delate pri svojem delu. Zato hočemo s tem člankom prikazati naši. javnosti te slabosti, da presodi, kaj je prav in kaj lahko utegne škodovati celotnemu našemu gospodarstvu. Seveda se ob teh napakah sami tudi učimo, saj je naravno« da kdor dela'' lahko tudi greši, bodisi v večji ai’ manjši meri.
Pa preidimo h konkretnim primerom in dejanjem, ki sta j'h do nedavnega greši'a uprava podjetja nVino« in tamkajšnja sindikalna podružnica. Se prej pa se vprašajmo, kako važen je za -as izvoz, kar nas bo zaenkrat paiho'i zanimalo in v čemer je grešilo podjetje »Vino«.
Uprava podjetja je okoli šest mesecev izdajala na tisoče nakazil za naj-hpiita vina in likerje po nižjih cenah svo.i;m nrjjateliem znancem in nri--i-legira-cem. Omenili smo. da so bili ti or'deiki najboljši, zato lahko rečemo, da bi jih lahko tudi izvozili za dragocene devize, ki jih potrebujem«
za nabavo potrebnih predmetov za naše gospodarstvo.
Zdaj se pa vprašajmo: »Kdo je pooblastil voditelje podjetja »Vino«, da špekulirajo na svoj račun s temi naj-bdljšimi pridelki, ki jih lahko prodamo na tujem trgu za dragocene devi-zejKdo jim je dovolil dajati njihovim pAviligirancem na stotine litrov vina im; li-kérjev najboljše kakovosti po nižjih cenah? Ali niso morda tudi sami uživali z njimi, ko so jih podkupovali?
Pdeg tega, kakšne zasluge imajo ti privilegiranci in v kakšno kategorijo naj jih uvrstimo v primerjavi z delavci kakršnakoli naše tovarne, z ribiči naših zadrug, kateri nimajo sreče’ da bi bili v prijateljskih odnoša-jihz direktorjem »Vino«?
Dodati moramo, da niti naši gostinski obrati in najboljši lokali nimajo v prodaji tako dragocenih proizvodov, ker so namenjeni le za izvoz.
Povedali smo napake uprave podjetja »Vino«, zato ne bo odveč, če povemo, da se pri tem niti sindikalna podružnica v tem podjetju ni prizadevala nadzorovati njeno delo. Na-snrotno, nekateri člani sindikalne podružnice so se sporazumeli z upravo in tako kupili z nakazili 587.55 litrov najboljših likerjev in nad 45 hi vina po nižjih cenah. Smatramo za odvišna vsa nadaljna komentiranja, rai razložena dejstva in prikazane številke celo preveč zgovorno govorijo in vsakomur omogočajo, da razume in oceni obseg in veličino škode tega nočetin. ki so ga povzročili v tem kolektivu.
IIa čast kongresa enotnih razrednih
sindikatov smo postavili novo veliko črpalko
Jašek rudnika je še vedno pod vodo in nad njo še vedno plava umazano — rjavo olje. »Saj pravijo, da so že veliko vode izčrpali!« sem pomislil. »Tu pa je še vedno, kakor je bilo!« Le nekaj novih manjših zgradb je zrastlo med tem časom.«
Tako je bilo videti, v resnici je pa drugače v Sičjolskem rudniku. Poučili so me, da rno-am k »dežendarmeriji«, k upadniku, ki je oddaljen od ja'ka približno en kilometer. Tu je bilo pravo rudarsko življenje. Ljudje v visokih škornjih s kratk'mi ruda-skimi gumijastimi playči, s svetilkami na rudarskih čeladah. Proti vhodu u-padnika, to je precej velika jama v obliki črke U, ki se poševno spušča v globino, so nosili delavci cevi. Vodja strojnega vitla je spusti] v globino s temi cevmi naložen vagonCèk. O vodi tu, razen seveda če upoštevamo blato, ni bilo sledu.
Direktor je dajal rudarjem in pro-fesionistom zadnja navodila in potem so šli še oni za vagončkom Vsakdo je imel na rudniški čeladi prižgano nepogrešljivo električno svetilko. Vsem pa se je strašno mudilo. »Ka.i gori voda?« sem pomislil v tem vrvenju.
»Kaj še ne veste?« je začel predsednik sindikata Stanko Camnek. ««Danes bomo izpolnili obvezo, ki smo si jo -zadali v tekmovanju na čast kongresa Enotnih razrednih sindikatov. Rekli smo, da bomo montirali veliko cmal-ko — agregat do 15. januarja in srno prehiteli za en dan. S tem bomo premagali najtežji problem piA vsem na-
Uspel nowatorski poskus
Tov. Danilo Kovač s sodelavci: Gianni Albin, Pozzetto Awust, Contensim Silvijo in Bertok Marno, bo nrištedil iiudsbi oblasti nad pol miljona dinarjev
letno, bi jih je doslej dajala za burjavo
Ze v začetku obratovanja mizarske delavnice pri gradbenem podjetju »Edilit« se je pojavilo vprašanje, kam z ostružki in ostalimi odpadki. Za rodiet.ie so bil« ti odpadki precejšen ;zdatek kaiti za odvoz na smetišče je podjetje izdalo dnevno 240 din.
Ze tedaj so poskušali uporabiti o-stružke v koristne namene s tem, da so delali vložke za železobeto-ške mo-tažne st-o”e, s katerimi so nadomeščali o^eko. Vendar s tem niso dosegli zadovo'jivih rezultatov in tako je de'o zamrlo. Pomembnejša je bila zamisel, po kateri bi ostružke uporabljali za kurjavo. Način izgorevanja v
POMEMBEN DAN IMAJO DANES ŠKOFljČANI
POKRILI SO SVOJ ZADRUŽNI DOM
Frontna organizacija mora v bodoče resneje prijeti za delo, da bo dom čimprej zgrajen
Ze v začetku novembra 1948. leta se je med Skofijčani, ki živijo v naši coni, pojavila zamisel, da bi prav ob meji, ki jih krivično loči od bratov in sestra onstran demarkacijske črte, zgradili zadružni dom.
Pomembna zamisel je danes živo dejstvo, ki bode v oči vse one, ki klevetajo našo graditev in ustvarjanje. Odveč bi bilo omenjati, kako so se .ti šlroktmstili in lagali, da bi zma-Jirill našo stvar. Toda zmotili so se Saj so še do nedavnega kričali, da je treba dati gradillšču doma na Škofijah umetnih gnojil in še ne bo zgrajen do leta 1970. Zadnje dni, ko so že videli streho te velike stavbe, pa so kar obmolknili. Nič več besed nimajo.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na to, da so pri gradnji svojega doma naleteli Skofijčani na polno težav, ki so nedvomno zavirale delo. Saj so bili postavljeni že trije roki za »likof«. Uresničili pa so le zadnjega, to je današnjega.
Da niso v prejšnjih rokih izpolnili obveze, ki so si jo postavili, imajo zato več vzrokov. Najpomembnejši je ta, da sta se frontna organizacija, kakor tudi sam odbor za gradnjo zadružnega doma že od začetka premalo borila, da bi mobilizirala prostovoljno delovno silo. Tako so morali večkrat kvalificirani delavci, zida tesarji pa tudi sam delovodja, tov. Pavel Hrvatin, opravljati tista dela, ki bi jih lahko opravili fron-tovci — prostovoljci. Prav tako jim ni pri tem priskočili na pomoč Krajevni Ljudski odbor, ki je na primer 80 metrov kub. kamenja, ki so ga prostovoljci pripravili za zadružni dom v kamnolomu, in nad 50 m kub. gramoza, ki so ga nakopali v Rižani, pro-
-*ri .Ihče še danes ne ve, kam je «.s- -naterial izginil in kako. S tem su òli; povečani stroški za zadružni dom za dobrih 400 tisoč dinarjev, saj so vse kamenje kupili, čeprav bi tega ne bilo treba, ker imajo v bližini kamnolom, samo delovna sila je manjkala. Tudi na okrajnem poverjeništvu za gradnje so jim večkrat obljubili, da bodo poslali kdkega strokovnjaka, ki bi zdaj pa zdaj usmeri! delo; toda ostalo je pri besedah. Ce pa so včasih prosili nakazilo za material, jim ga čestokrat niso dali, če pa so ga dali, ni bilo materiala. Tako je na gradbišču izostalo kleparsko delo zaradi pomanjkanja materiala.
Poleg všeh navedenih vzrokov, ki so zavirali delo na gradbišč, so se često, k at pojavile tudi težave z delavci, in njihovimi zamudami.
Tu je bita treba, da priskočijo na pomoč sindikati, da uredijo med delavci tisto potrebno zavest, reda in točnosti kar doma. Zal pa se kljub vsem težavam in oviram je danes za-d-iiž i dom na Škofijah pod streho in ne bo dolgo, ko bo služil svojemu namen '. Postal bo kulturni in gospodarsko žarifče vasi. hkrati pa bo to nova zmaga, ki bo marsikaterega našega sovražnika onstran demarkacijske črte. ki mo-da še misli, da bo nrej p-išlo leto J 970. preden bo dom vgrajen, razočarala.
Seveda je pa to odvisno od vseh Škofi jčanov. zlasti pa članov1 SIAU in njihovega odbora, ki morajo napeti vse sile, da bo dom čimprej dograjen.
Največje zasluge pri dosedanjem delu pri tem domu gredo predvsem tesarjema Picigi Mariju, Božiču Srečku, težakoma Furlaniču Slavku, Kor-
di Josipu in zidarjema Božiglavu. Rafaelu, Mahorju Bonifaciju ter seveda dejovodji tov. Horvatinu Pavlu, ki je od začetka gradnje do danes pravilno vodil vsa dela in hkrati dobavljal material, skrbel za delavce itd. Prepričani smo, da bodo omenjeni tovariši nadeljevali italo tako, da bo zadružni dom na Škofijah čimprej zgrajen.
peči je bil znan. toda v celoti ni zadovoljeval vsklad:š*enje ostružkov že v poletju za rezervo, zboljšanje obstoječih peč; ter poenostavljenje pri nalaganju kuriva, vse to ni bilo v redu.
Pri gradbenem podjetju »Edilit« so zvedeli, da izđeh’jejo v Beogradu prešane vložke, ki jih vežejo z dodatkom cemenfa. Vendar zaradi procesa izdelave, ki ga ta način zahteva, tega nisi izvedli, stremeli so za boljšim načinom, ki bi dal možnost takojšnje u-rorabe vložkov in ki bi prihranil vse delo. ki je bilo potrebno za to, da se s cementom vezani vložki posuše.
Po dolgem razmišljanju se je nekega dne pojavila zamisel, ki je bila takoj osvojena in ki je danes že- živo dejstvo. Vložki se izdelujejo in sicer s pomočjo motorne preše približno po takem načinu, kakor se preše slamo, kar lahko vidimo pri mlatilnici ob miačvi žita: Vsak vložek tehta približ. no7 kg . in daje 20.000 kalorij, kar zadostuje za gretje navadne sobe 8 do 10 ur, tako da enkrat na dan, zjutraj deneš vložek v peč in prižgeš. Predvsem je značilno, da stane izdelava vložka okoli 20 din, medtem ko ga za ogrevanje z navadno pečjo potrebujemo najmanj 20 kg drv, ki stanejo 60 din, če pri tem zaračunamo vse stroške
Podjetje »Edilit« ima s tem dnevni prihranek 638 dinarjev, Toda to še ni vse. Podjetje proizvaja dnevno vložkov za 20 peči in dobavlja peči ter vložke tudi drugim podjetjem. Nedvomno je, da s tem prihranijo precej
Na tleh bivših koprskih zaporov, kjer so ječali v tesnih celicah mnogi naši mladi antifašisti, je v zelo kratkem času po osvoboditvi žrastla moderno urejena slovensko-itajijanska os novna šola, ki jo- bodo te dni odprii
drvi in tako se bo zboljšala preskrba prebivalstva.
Ves potek od izdelave vložkov do segrevanja pa ni tako enostaven in tovariši, ki jim je bila poverjena naloga, so morali rešiti vrsto preizkušenj od izdelave preše in peči do namestitve peči za uporabo.
Tovarišu Danilu Kovaču, ki je sam vse to projektiral in nadzoroval izvajanja v vseh fazah, gre zasluga no-vatorstva, medtem ko gre mehaniku Gianniju Albinu iz Izo'e, Pozzetti Avgustu. mehaniku iz Izole, Co"tezini Silviju, mehaniku iz Izole in Mariju Bertok”, kovaču iz Pobegov, pohvala za prizadeva«« ie pri uresničevanju Kovačeve zamisli.
Naravno je, da tovariši, ki so pri tem no.vatorstvu sodelovali, in tovariš Kovač sam, niso mislili, da rešujejo vn-ašanja izkoriščanja odpadkov le za podjetje »Edilit«, pač pa hočejo s svojim trodom prinesti nekaj več. Zato vabijo vse, ki jih postopek zanima, da si ga ogledajo. Preša je lahka in prenosljiva in ,jo je možno postaviti v vseh strojnih ter mizarskih delavnicah.
Kakor računajo, bodo med letom v co'em okrožju z lahkoto izdelali nad 15.000 vložkov, kar zadostuje za štiri mesece pečem. Minimalni prihranek pa bo znašal nad pol milijona dinarjev.
Pri Sv. Luciji pri Portorožu bodo uredili ljudski dom
Pred ’kratkim so pri Sveti Luciji imen sektorsko konferenco SIAU. Konferenco so sklicali z namenom, da spoana ljudstvo svoje novo izvoljene odbore, da pregledajo izvršeno delo in da se pomenijo o bodočem delu, ki' bo vsem koristilo.
Velikega pomena za vse prebivalstvo Sv. Lucije je sklep, ki so ga na konferenci sprejeli, da si bodo uredili dosedanji ljudski dom, ki je bil več časa zapuščen. Za ureditev tega doma imajo odobrenih 200.000 dinarjev investicij. Preuredili in popravili bodo notranjost in zunanjost. Poleg tega bodo zgradili nov oder in lejro dvcniSče za prireditve na prostem.
Na konferenci so še govorili, da bodo vsi osnovni odbori na območju sektorja imeli že v tem tednu množične sestanke, na katerih bodo razpravljali podrobneje o problemih. Nadalje so se dogovorili, da bodo vsi bazni odbori sestavili inventar svojega premožen;,a.
Malo ali pa mič smo slišali o zadružni ekonomiji, ki jo imajo v Sv. Luciji. Ni lepo, da smo se mii malo zanimali za to ekonomijo, toda lepo ni niti za tliste v Sv. Luciji in v Kopru, ki bi se morali zanimati, a se niso. Ne sme biti ekonomija samo po imenu- ampak mora biti za zgled ostalim kmetom.
Ta marksistična »teorija« o nacionalnem vprašanju kajpak ni Gaspa-rinijeva iznajdba, temveč stališče KPI, ki skuša, propagirati svojo »teorijo« o nacionalnem vprašanju po svojem na. cionalističnem receptu in z njo zmeša, ti glave tržaškemu in svojemu proletariatu.
Kako je vse to mogoče spraviti v sklad z internacionalizmom, marksiz-mom-Ieninizmom, ki ga danes na na. Sprotni strani tako poceni uporabljajo? Nikakor! Besede, pa če tudi jih je oo. navijal s še takim zanosom in neštetokrat, niso odločilne, odločilna so le dejanja. Dejanja pa kažejo, da se danes zlorablja marksizem-leninizem za prikrivanje oportunizma vseh vrst, za odstopanje od doslednje revolucionarne borbe, za likvidatorstvo, za objektivno služenje reakciji in kapitalizmu, za najnavadriejši nacionalizem in končno tudi za antisovjetizem. Samo dejstva odkrivajo objektivno resnico!
Poglejmo še nekoliko, kako se kaže ta politika konkretno na našem terenu in v kakšni obliki do vsakega vpra. Sanja posebej.
Ko je Vidalijevim frakcionašem s pomočjo resolucije Informbiroja trenutno uspelo, da razbijejo enotnost naše Partije in celotnega demokratičnega gjbanja, so začeli vnašati v naše gibanje s vso vnemo še neštete o-portunistične odklone. V tej frakcio-skupini so žgčgli uveljavljati po-
BRANKO BABIC
0 bistvenih vzrokih spora v nem demokratičnem gibanju
litično linijo KPI in jo usmerjali na strankarsko borbo buržoaznega parlamentarizma. Nočejo več boljtaviške in kadrovske partije, velja le še množična partija, sposobna samo za strankarsko in volivno borbo. Geslo, ki ga širijo med članstvom Partije, da je dovolj, če se vpišeš v Partijo, da pa ni nujno potrebno biti aktivist, raz-krinkuje manjševRki obraz partije, ki naj bi ustrezala samo nob-eham vo-livne strankarske borbe. Nujna posledica takega gledanja na Partijo je tudi razbitje Ljudske fronte in ponižanje množičnih organizacij' v navadne agenture Partije, ki bi ne bile ve* borbene o"gan’zaciie širokih l.jud. skih množic pod vodstvom Partije. Očitali so nam, d asmo skrili Partijo v množičnih organizacijah. da smo razstopili Partijo v množicah, na drugi strani pa, da hočemo množične organizacije spremeniti v navadno o-rodje Partije. Sicer je v tem nelogičnost in niti eno niti drugo ne ustreza resnici Naša Partija drži odkrito in pošteno vodilno vlogo v vseh množičnih organizacijah, ki jo vsi resnični in pošteni demokrati priznavajo, in ni
nikomur skrita. To vodilno vlogo naše Partije sprejemajo široke ljudske množice ne zato, ker bi imela neke pisane predpravice, ampak zato, ker je Kompartija najbolj dosledna in najbolj bo-bena v zahtevanju in obrambi demokratičnih pravic najširših ljudskih množic, ker ima največ izkušenj v borbi proti vsem sovražnikom ljudstva. Zato, ker téh izkušenj ne uporabljajo samo zaše, za kake ozke strankarske koristi, ampak jih daje širok'm ljudskim m’Abžičam, postaia njih resnični voditelj.
Do kakšnih rezultatov pà vodijo danas fraketahaške skupine do množičnih organizacij? S tem, da’ se dejansko od-eka vodstvu širokih nepartijskih ljudskih množic, svojo aktivnost. Pa v glavnem omejuje samo na svoje pristaše, ne vidijo ljudske množice v takšni Kompartiji več svoje vodilne sile, temveč zgolj strankarsko skupino, ki brani predvsem svoje ozke strankarske koristi. Tak odnos do množičnih organizacij spreminja slednje v navadne politične agenture, ki jih «'zrahljajo v stra-ka-ske koristi, Ce govorimo tedaj o množičnih arganiza.
cijah kot orodju Partije, velja to do A:ela za Vidalijevo frakcionaško skupino. Taka politika vodi dejansko do razbijanja množičnih organizacij — pri nas se konkretno do razbijanja italijansko-slovanskega bratstva — ter jih ponižuje na ozke skupine brez množic, ki izdajajo od časa do časa po nalogu Partije, kakšno resolucijo brez življenjske moči, ki množice kvečjemu razorožuje in napravi zmedo v e-nem delu ljudskih množic. Na tašne politične agenture bi hoteli frakciona. ši omejiti množične organizacije. To pomeni zares bežati od ljudskih množic in ne zaupati vanje, se odrekati vodstvu nad njimi v revolucionarni borbi za oblast — pomeni, odreči se revoluciji. Vsakodnevna podtika Vi-dalijeve frakcionaške skupine to vedno bolj dokazuje. Besede o »čisto razredni« so samo zavesa, za katero skri. vajo frakcionaši najhujši oportunizem.
Izrazit primer take politike je pokazalo organiziranje kongresa kmečke kategorije Enotnih sindikatov, ki so ga; hoteli pripraviti na tihem, brez
pripravljanja članstva, ki bi moralo na množičnem zborovanju diskutirati o nalogah kongresa in demokratično izvoliti delegate. Kar na ulici, na cesti ali v vaških gostilnah so zbirali in lovili delegate na preprost način, kakor na primer: »Greš ti za delegata! Ce te jaz ne bom zapisal ne boš šel na kongres« itd. Ko so delegati cone B začudeno vprašali, zakaj da niso bili povabljeni, ko so vendar člani sindikata, so jim odgovorili, da za sindikalne izdajalce ni mesta na kongresu. Kaj so hoteli v vsem tem doseči? Nič drugega kot to, da na tihem, brez sodelovanja članstva, izvolijo nekakšno vodstvo, ki bo slepo pokorno, kot politična gentura, izvrševalo ukaze fracionaške skupine. Na podoben način hočejo pripraviti tudi kongres drugih kategorij. Le budnost delavstva lahko prr/reči podobne sple'tke proti interesom delavskega razreda ...
»
Kaj izraža v bistvu tako postopanje? Edino in samo strah pred množicami! Obenem pa razbija sindikat in ga onesposablja za izvrševanje nje. govih nalog. Nobena politična agentura ne bo dvignila Širokih ljudskih množic v revolucionarno borbo. Takš. na politika je politika uničevanja slehernega razrednega in revolucionarnega pihan ia— to na ,ie samo v interesu razrednega sovražnika.
šem delu. Ta črpalka bo črpala več vode, kot jo pa priteka.«
Potem je pripovedoval, kako je bilo ko so začeli z deli. Vse. do zadnjega vijaka, so morali pripeljati iz Jugoslavije. Najprej so se lotili napeljave e'ektrične energije in postavili dva velika transformatorja, kajti črpalke morajo imeti* vedno dovolj energije, sicer je ves trud zaman. Tudi daljnovod so morali napeljati. Potem so začeli z črpanjem. Tu so nastali resni problemi. Vodo so črpali iz u-padnika, toda črpalke potegnejo največ iz globine 8 metrov, torej je bilo treba ponvkati črpalke za u-padajočo vodo: črpalko je bilo treba sti. Saj to ni tako težko, bi si člo-nenehno prestavljati proti notranjo-vek mislil, a težava je v tem, ker so di/enzije upadnika majhne, črpalke pa velike. Po nekaj mesecih težkega dela, so montirali v deloma izpraznjen upadnik 5 manjših črpalk. Tako so prišli približno do globine dvesto metrov. Tu so upadnik »zamašili« in vodi zaprli pot. Zakaj voda, ki se hoče izenačiti — v jašku sega do vrha, torej se u-pravičeno »jezi« — sili z velikanskim pritiskom v upadnik, ki je edini suhi del rudnika. Zdaj bodo tu napravili »vodno okno«, ki bo spuščalo le toliko vode, kolikor bodo sami hoteli, kolikor jo bodo lahko sproti odvajali. Ko bo vsa voda izčrpana, to bo v nekaj mesecih, bodo uredili vse naprave in začeli kopati premog. Tega pa je dovolj; pravi je, da če bodo izvlekli iz rudnika 500 ten na dan, bodo lahko kopali dve leti. Kdaj bodo to začeli, niso točno povedali. Najprej morajo izčrpati ‘»samo« še nekaj miljonov kubičnih metrov vode in seveda t”di tisto vodo, ki sproti priteka. Vsako minuto priteče okrog 8 kubičnih metrov vode. Toda »vodna vrata« s posebnim ventilom, ki zdrži velikanski pritisk, potem velikanska čr. paika z zmogljivostjo! deset m3 na minuto pa dobra volja rudarjev, to so poroki, da bo rudnik kmalu o-bratoval. Imajo pa še nekaj težav, med drugim že dolgo tožijo za lastnim prevoznim sredstvom pa tudi sindikalni podružnici še zdaj ni usneta, da bi preskrbela rudarjem jamske karte, četudi si za to prizadeva že več mesecev.
Vsi so imeli dosti dela, kajti a-gregator so hoteli pravočasno urediti in zato so mi nasvetovali, naj grem kar notri pogledat, da si bom sam naile^še sam ogledal. Cez nekaj minut sem bi] že v rudarski o-bleki. Na čelado so mi prineli svetilko «n za pasom sem imel akumulator in začel sem zanimivo potova-
nje po blatnem upadniku. Nad mano vse mogoče cevi: za zrak, za vodo, električni kabelj itd. Nekatere cevi so še stare in močno zarjavele, večinoma pa so že nove. Pot je bila precej dolga in kdaj se je vsula ploha iz stropa upadnika. Takšna je ta ploha, kakršne na zemeljski površini ne poznamo, da se valijo proti notranjosti rudnika potočki, ki se polagoma spreminjajo v majhne hudournike, dokler jih ne ustavi mali jez in jih usmeri v bazen stranske črpalne postaje, ki pošilja vodo po ceveh iz rudnika.
V najglobljem »suhem« delu rudnika, opravljajo zadnje dela pri a-gregatu — (črpalki). Kopica ljudi hiti okrog stroja, čez nekaj ur je že v pogonu.
Gverino, Gerbac in Donati, trije rudarji — kopači, doma iz bližine Sičjovelj, vlačijo k črpalki veliko cev. Ko so se odahnili sem jih nagovoril.
»Dobro je, zdaj delamo za sebe!«, je začel Gverino, najboljši kopač rudnika. »toda zdaj še nismo produktivni, zdaj šele pripravljamo. Jaz bi že rad kopal in delal po normi«.
Rudarskega dela smo vajeni, saj smo delali v tem rudniku že pred vojno!« je odgovoril Donati.
Nekaj metrov so rudarji vrtali v trd kraški kamen. Tu kopljejo nov pomožni upadnik, ki ga bodo zvezali s hodnikom, ki bo dovajal vodo veliki vodni črpalki. V nekaj dneh še bo tu začela novo pesem, tega trenutka se vsi vesele, najtežje delo je že skoraj za njimi.
Karkoli sem mogel povsod sem vtaknil nos in govoril z rudarji in vsi so mi zadovoljivo odgovarjali. »Zaslužimo dobro, od 22 do 32 dinarjev na uro.« »Komaj čakamo, da bomo začeli kopati premog«. »Tudi ljudje: izven, rudn'ka se veselè, da smo začeli. nremosn bo za vse dovolj!« »Da, da pri nas so hribi goli!«
Takole so pravili in čas je brzel, kakor voda v dnu padnika. Voda je kapljala iz stropa in se mešala z znojnimi kapljicami čela. V rudniku je precej toplo in še bo znoja predno bom prehodil dolgo blatno pot iz rudnika, tako sem se poslovil:
»Srečno tovariši!«
Ti rudarji so res ljudje in pol; težko delo imajo pa šo vedno zadovoljni. Veliko so že napravili in ne bo 'dolgo, ko bodo šli iz rudnika polni vagončki premoga. Vodi, glavnemu sovražniku, so že pripravili past in kmalu ji ne bo več mesta v rudniku Takrat bo v rudnikd nepopis fi veselje!
PIŠEJO MM■■■
Sv. IKnton
Naši ljudje se zanimajo za kulturne prireditve
Ze dolgo je, ka,r smo se oglasili v tem, listu, a vendar se v naši vasi godijo stvari, na katere hočemo opozoriti bralce m ljudstvo. Povedati moramo veselo novico, da bodo naša naselja dobila električno ,luč, celo oddaljeni Lopar bo pritegnjen v načrt za elektrifikacijo. Luč bomo dobili iz Marezig, ker je taka napeljava lažja in je manj stroškov. S kamioni so že pripeljali drogove, toda načrta še ni; zato še ne moremo delati. Vaščani smo se že domenili, da bomo prostovoljno skopali jame in postavili drogove, zato pa naj nam čimprej povedo, kje in kako naj delamo.
Odkar smo v novem zadružnem domu pripravni dvorano, se naša vas kulturno izživlja; to nam izpričujejo številne kulturne prireditve, ki so skoraj vsako nedeljo v naši vasi. Tudi druga kulturna društva prihajajo k nam pogosto gostovat. Tako smo v nedeljo gledali mariborske dijake I. gimnazije, ki so nastopili z »Raiztr-ganci«. Ljudstvo iz naše vasi je prišlo k prireditvi. Tudi iz okoliških vasi so ljudje vreli trumoma in v dvorani se je nabralo toliko ljudi, kolikor jih še ni privabila nobena kulturna prireditev. Bili pa smo malo razočarani.
Prvič zaradi tega, ker smo »Raztrganje« že videli in so ljudje kritično ocenjevali stvar, drugič pa, ker se je nosilec glavne vloge onesvestil in je to zelo kvarno vplivalo na druge igralce in potek igre.
V začetku so kair dobro zaigrali, a pozneje ni šlo tako gladko. Ljudje soglašajo, da najraje gledajo vanganelsko dramsko družino. Za tradicionalno Sagro, ki bo jutri pri Sv. Antonu, so vaščani povabili šmarsko prosvetno društvo in si nadejajo, da »*>odo kaj lepega in novega videli. Ljudje si pač želijo novosti.
Nedeljska prireditev pa je prinesla našemu društvu precejšen dobiček, ki ga bomo porabili, da kupimo naši godibi godala in prav tako bomo vse izkupičke izkoristili v dobro našega društva, ki je šele v povojih.
Pri-
V Izoli so odprii še ene
OTROŠKE JASLI
Le pa vila nagriču v bližini bolnišnice v Izoli je od ponedeljka naprej dom za dojenčke.
Si morete misliti, kakšne važnosti bodo te jasli za matere z do.jeučki, ki delajo v tovarni Arrigoni in Am-pelea. Svoje malčke bodo zjutraj ob 7. uri nesle v jasli in bodo delale lahko v tovarni do 5. ure popoldne brez najmanjše skrbi.
Da so te otroške jasli v preteklo soboto odprli, je bilo treba precej veliko opraviti. O njih so mnogo govorih. Končno pa so pred dvema mesecema resno prijeli za delo in gj* končali.
Na zunaj je vila. Lepa, obdana z vr_ tom z lepim pogledom na morje, o-krog sveži zrak, in na znotraj. V prvem nadstropju sta dve svetli spalni sobi, sprejemnica in še ena večja soba za igre; vse so lepo opremljene z
belim pohištvom, zibe kamh mizicami in stolicami, na stenah so narisani zajčki, ptički in lisice. Za deco so udarniško pripravile žene iz Izole tudi vse perilo.
V tem raju bo v varstvu skrbnih vzgojiteljic 25 otrok.
Pobegi
Skorai to dograjeno m veliko
skladišče UMETNAPR0ZS
Bivšo klet konaulnega društva Pobegi, ki je 1933. leta docela zgorela, danes spet popravljajo. Sedaj bo skla* dišče kmečke naproze Cežarjl-Pobeg! Skladišče bo tako veliko, da bodo lahko šli vanj z vsakim kamionom, saj meri nad 500 kvadratnih metrov.
Skladišče bo služilo za odkup sadja •in zelenjave poleti, ker bodo lahko v njem sprejemali in odpremljali v vsakem vremenu. In bodo lahko shranili večje količine umetnega gnojila, kmetijskih potrebščin za široko potrošnjo in ostalo blago, s 'katerim razpolaga zadruga. V tem skladišču bo mogoče imeti vse blago v redu in dobro shranjeno.
Ne bo dolgo, ko bo skladišče, ki ga že pokrivajo, pripravljeno, da sprejme stvari, ki sedaj ležijo v neprimernih prostorih.
Uzakonitev de’avskib svetov pri nas
Delavstvo našega okrožja razpravlja zadnje čase na množičnih sestankih o zakonu izročitve podjetij v upravo delavskih svetov.
Delovni kolektivi iz vseh podjetij na. "ega okrožja pošiljajo na Predsedstvo Okrožnega ljudskega odbora resolucije, s katerimi zahtevajo uzakonitev delavskih svetov tudi pri nas, kar je v socialistični Jugoslaviji že skoraj eno 'eto živa stvarnost.
Tako je poslal delovni kolektiv so-iarskih delavcev naslednjo resolucijo:
Predsestvu Okrožnega ljudskega odbora Koper
Mi delavci delovnega kolektiva Solarn, zbrani na množičnem sestanku smo razpravljali o zakonu o upravljanju podjetij po delavskih svetih in smo Tišli do naslednjih sklepov:
Sklepi
Zvesti marsističnim-leninističnim na, *elom in geslu: Tovarne delavcem in zemljo kmetom«, izražamo željo, da hočemo posnemati delavce socialistične Jugoslavije z uresničitvijo tega, česar niti v Sovjetski zvezi niso mogli uresničiti v tridesetih letih obstoja socla.
I'stičnega sistema.
Z največjim navdušenjem zasledujemo usnehe, ki jih dosegajo s nomoCjo tega zakona svobodni narodi Jugosla vije in zato zahtevamo od ljudske obla. sti, da se tudi pri nas izročijo tovarne delavcem, ki jih bomo upravljali "Otom delavskih svetov.
Z!vela oblast v rokah delovnega ljudstva!
Delovni kolektiv: Sindikalna podružnica Solarn iz Pirana
Podobne resolucije so poslali Predsedstvu Okrožnega ljudskega odbora še drugi delovni kolektivi našega okrožja. med katerimi tudi sindikalna podružnica Ladjedelnic iz Pirana in dru. gi-
27-
C -k a p'T’j Za šolo MORAJO skrbeti ö IVI iv I I ita/#»re/ starš uč/to////
GENIALNEGA UČITELJA DELAVSKEGA RAZREDA
LENINA
Genialni učitelj ter voditelj svetovnega revolucionarnega i.-oletariata ter delovnega ljudstva je umrl 21. januarja 1924 leta, ko je po zmagoslavni Oktobrski revoluciji ruski proletariat že v znatni meri utrdil svojo oblast, sama proletarska revolucija pa si je že z velikim usnehom utirala pot preko meja sovjetske države ter pričala vsemu naprednemu svetu, da se bliža Čas, ko se bo mora. lo tudi ostalo delovno ljudstvo neizbežno odločiti, da likvidir.a zastareli kapitalistični družbeni red ter odpre pot socializmu. Njegova smrt je globoko pretresla slehernega delovnega čjoveka, ki je čutil, kaj pomeni Lenin za človeštvo. Znamenit francoski pisatelj Barbusse je napisal nekaj dni po njegovi smrti tele besede: Umrl je on, »ki je bil utelešenje vse ruske revolucije, on, ki jo je spočel v svoji glavi, jo pripravil, uresničil in rešil. Lenin, največji in v vsakem pogledu naifustei"i tvorec v zgodovini; človek, ki je za ljudi storil več, nego ' dor kol drug.«
Lenin je bil poleg revolucionarnega teoretika tudi praktični voditelj vedno bolj dozorevajoče proleterske revolucije. Svoje teoretsko ter praktično delo je posvetil predvsem njej, razčlenjeval gospodarska in politična vprašanja imperialističnega obdobja, iz katerega je raslo mogočno revolucionarno delavsko gibanje. Lenin je nazorno pokazal, kako je življenje ljudi v njihovem razvoju bogato na pro. blemih, ki. imajo, recimo vsi iste bistvene poteze, a se v podrobnostih med seboj vendarle v marsičem razlikujejo. S tako dialektično metodo je Lenin pokazal na bistvo problema tudi tam, kjer je stvar izgledala izredno zanjotana. Vzemimo na pr. primer države. Vzroki nastanka kapitalistične države so za vse dežele enaki; po. Vsod tiči v ozadju težnja kapitalistov za povečanje profita ter utrditvijo njenega razrednega gospodarstva. Kljub temu pa ima kapitalistična država ene dežele nekaj, kar druga nima Kapitalisti-ne dr*a' e so se porajale pod različnimi pogoji odnosov sil med razredi in nosijo na sebi neizbežni pečat določene gospodarsko-družbene strukture. Od tod nujnost različnih oblik buržuazne republike, monarhije, ustave itd. Lenin je nadalje učil, da velja navedeno načelo v polni meri tudi za rast socialističnih držav. Okolje, v katerem raste ta država, se menja. Golo kopiranje ene politične oblike socialistične države bi. se moralo nujno spremeniti v oviro za rast druge socialistične države, ko govori ó mednarodnem pomenu Oktobrske revolucije ter per-
ZMANJŠANO ŠTEVILO BREZPOSELNIH
na račun oboroževanja
Brezposelnost, ki je ena izmed neizogibnih posledic cele vrste notranjih . protislovij kapitalističnega načina proizvodnje, se prikazuje danes, v dobi imperializma, v svoji najtarutej-ši obliki. Ze desetletja smo priče stalnemu naraščanju števila brezposelnih delavcev v Angliji, Italiji, Franciji, ZDA in v drugih razvitih kapitalističnih državah.
Marxova dokazovanja, da kapital ni sposoben rešiti vprašanja brezposelnosti, nam potrjujejo že desetletja armade obupanih brezposelnih delavcev po vsem kapitalističnem svetu, 'kar izključuje obenem progresivnost in zakonitost kapitalističnega družbene-
Gospodarske vesti
j---1-------------iz Jugoslavije
V	Beogradu bodo letos dogradili
vse začete stanovanjske in druge stav. be. Na novo bodo zgradili manjše šte. vilo zgradb, in skrbeli za vzdrževanje dogotovljenih. Dogradili in razširili bodo paviljon da pljučne bolne na Rudniku, zgradili dom učencev na Ka-raburni' popravili bodo razne ceste, kulturne ustanove, preuredili park in dogradili veliko število montažnih hiš. Za ta gradbena dela je predvidena vsota 613 milijonov dinarjev.
*
V	zagrebški tovarni »Rade Končar«
izdelujejo prvi generator in njegova zmogljivost bo znašala 30.000 kilovatov. Za njim pridejo na vrsto generatorji Za druge hidroelektrične centrale, 'ki jih bo izdelala ista tovarna-*
V	Skoplji) bo v kratkem dokončano novo poslopje filozofske fakultete in so polovico velike trinadstropne stavbe že zasedli nekateri seminarji. Prihodnji mesec bo izročena svojemu namenu tudi druga polovica poslopja. Novo poslopje filozofske fakultete je v študentovskem naselju na levem bregu reke Vardarja ter ima velike prostore za razne kabinete in knjižni-
— pet milijonov žarnic bodo tovarne v Jugoslaviji. Okoli ijona žarnic bo napolnjenih s' n plinom, ki znatno podaljšuje »življenjsko dobo«.
ga reda. Kapital v kaih privatnikov kvečjemu lahko trenutno ublaži družbene krize, ki nastajajo kot posledica protislovij med kapitalom in delom. To ipa le na podlagi osvajalnih vojn.
Tako je bilo s Hitlerjem in drugimi njemu enakimi, ki so skušali odpraviti brezposelnost in dokazati nemškemu narodu, da je mogoče doseči blagostanje brez socialistične revolucije' s tem, da so preusmerili svoj industrijski potencial v .vojno proizvodnjo. Ko so 'Nemci izdelali določene količine orožja, jasno, so ga morali uporabiti, drugače bi bilo vse njihovo delo zaman, in bi se njihovi načrti ponesrečili. Kakor vsak stroj, tako ti tudi tank in top, če ga spraviš v pogon, lahko koristi, če pa stoji, predstavlja vrednost starega železa. Orožje postane rentabilno le v osvajalni voijni.
Danes rešujejo vprašanje brezposelnosti v ZDA približno na isti način. Le s to razliko, da so se Nemci pripravljali na vojno za upostavitev »pravičnega« reda, medtem ko se ti pripravljajo na »obrambo«.
Ce se ozremo' na vojne kredite posameznih držav. po. drugi svetovni vojni, bomo ugotovili,, da ti iz leta v leto naraščajo' in so. dosegli po začetku vojne na Koreji gorostasne številke. Upravičeno se danes svet zaskrbljeno sprašuje: kam vodi ta tekma v oboroževanju.
Mnoge tovarne, katerih stroji so rjaveli, ker niso mogli zaradi »prevelikih« količin produktov obratovati, so začele delati s polno, paro vojno opremo, orožje, municijo 'fri druge vojaške potrebščine. Nedvomno je to povzročilo med naivnimi množicami brezposelnih delavcev, ki so dobili delo, posebno v Ameriki, vaj optimizma.
Samo od februarja do oktobra lanskega leta se je po podatkih ministrstva za 'delo Z’'A število zaposlenih povečalo na 62 milijonov. Vzporedno s tern pa se je zmanjšalo.število brezposelnih 'delavcev: v oktobru 1. 1950 je bilo v ZDA še 1,900,000 brezposelnih, medtem ko jih je bilo v februarju istega leta nad 5 milijonov. Poznejši podatki pa govorijo o zmanjšanju števila brezposelnih delavcev še za en milijon.
Svet se zaskrbljeno sprašuje: ali se milijoni delavcev, ki so dobili zaposlitev zaradi oborožitve, zavedajo, da je kruh, ki jim ga nudijo kapitalistični mogotci, trenuten in krvav?
Ì- Sl?	KvK-r -Ä
JilS
■§§
■
f.'	.

■M
*
m / mm*
> ■ i I
• '■ ■ •. ‘ V' '.*;?'
fe/.
.'2£

■
•l1'
spektivah razvoja socializma v svetu, Ugotavlja; »Zdaj pa imamo pred seboj že precej zanesljive mednarodne izkušnje in te pričajo z vso gotovostjo, da nekatere osnovne poteze naše revolucije nijo zgolj krajevnega, spe. cifično nacionalnega, ne samo ruskega, tem več tudi mednarodnega pome-»na.«	i
»Seveda hi bila buda napaka, če bi to resnico pretiravali in jo raztezali na več kot na nekatere osnovne poteze naše revolucije. Prav tako bi bilo napačno, če bi ne upoštevali, da bo po zmagi proleterske revolucije, čeprav le v eni sami napredni deželi, po vsej verjetnosti nastopil nenaden preokret in Rusija kmalu nato ne bo vzorna, temveč spet zaostala dežela (v »sovjetskem« in socialističnem pomenu).« (Str. 314, V. L. Izbrana dela, Ljubljana, 1950).
Ta preokret je dejansko že nastopil. To seveda ne gre v ..glavo komin-formistom, ki slepo sledijo sovjetskim birokratom. Ne gre jim na pr. v glavo, da v FLRJ ne moremo graditi socializma s popolnoma istimi sredstvi kakor v SZ. Tudi v tem primeru postaja jasno, kakšno težko izgubo pred. stavlja za človeštvo Leninova smrt. Ce bi živel še vrsto let, bi lahko mno, go doprinesel k razkrinkavanju pojava birokratizma.
Dne 26. maja 1922 je Lenin začutil prve bolečine vsled napada arterioskleroze.
Težko bolezen je povzročil čezmerno delo, ki ga je dnevno opravljal Lenin brez počitka. V oktobru istega leta, je -snet začel delati in je sodeloval pri IV. Kongresu Komunistične Internacionale. V novembru 1922 leta je Lenin govoril1 na skupščini moskovskega sovjeta in tà je bil njegov zadnji. gov.or.
Nov hud napad je prizadel Lenina 16. .decembra 1922 leta. ki je povzročil paralizo vsega desnega dela njegovega telesa.
•20. januarja 1924. pa. je Lenin .čutil kako mu pohajajo moči. Naslednji dan so mu moči še bolj popustile. Naslednjega dne je obenem čutil, da močan napad ob 18. uri .tako hudo, da ne more'dihati ter ga je prizadel nov je prijel ob nez'avest., pihanje je bilo vedno boij težko in mučno, obraz je že dobil izraz mrtveca. Hkrati ga je oblila velika vročina in sarriò 30 minut kasneje je Lenin umrl radi’ možganske kapi.
Vest o Leninovi smrti se je raznesla po vsej Rusiji, do najmanjšega kotička velike sovjetske domovine, pa tudi po vsem ostalem svetu.
$f L’«
feaiüilB -f
S
......sf ŽH1
•v'
.	■	I I z z
m
sla
JlBpÄi
mwhmBMMImm
■
:


«iSSl

iiliP


' ■ :■
v*

23. januarja 1924 je prišel v Moskvo velik žalni sprevod.
Danes pa 27. letih od kar je umrl veliki Lenin, skušajo novi velikoruski »učenjaki«, združeni v Informbiroju, zanikati Leninovo učenje in namesto iskrene pomoči pri izgradnji socializ-
ma v drugih deželah, kar bi bila njihova osnovna dolžnost kot člani prve socialistične države nasproti mednarodnemu delavskemu razredu, ti »starejši bratje« samo pripravljajo neke recepte po katerih naj bi se socializem gradil v drugih državah.
Skrb naše oblasti za ozdravljenje v nacionalnem pogledu večkrat ne naleti na dovoljno razumenvanje pri tistih, katerim je ta skrb namenjena. Večkrat bi se človek vprašal: Zakaj so nekateri nemarni do vprašanja šolstva, ko se vendar ljudstvu samo daje in se od njega ne zehteva prav nič? Oblast ima samo skrb, ljudstvo pa samo korist.
Pa vendar ni povsod prav, čeravno moramo priznati, da je vedno bolje.
fé vedilo opažamo preveliko nagnjenost nekaterih naših vasi, da praznujejo: vse svetnike, posebno pa še doma. če, do najma”jšega' vaškega patrona. Tako vidimo, da otroci izostajajo iz potika'v Marezigah, pri S \ Petru, in celo pri sv. Antonu kjer imajo dober odbor, ki se hnO'B oti pretirani žeijl za prazuikovanjem.
Ce smo omenili vasi, ki ne morejo
Itako- &
z glazbeno šolo v Kopru?
Z glasbeno šoto gre nekako težko. Učite1 ji. so tu, učencev je na pr: te c, ali pouka ni, čeprav se že bliža februar.
Naša javnost se uprav Ceno sprašuje, kako je s p i čet kom dela te t- liko ,. ri-'čakoare srednje strokovne šole.
Ta šola je bila namreč ’ani ’ Portorožu in je kaj pr dno delala. Za >e-tos so odločili njeno preselitev v Koper, ali si niso ureje naši' prostorov. Zgod'lo se je. da so še i‘kaU prostore, ko bi že morali imeti reden pouk.
Učitelji čakajo in učenci trdi. Izgleda pa, da bo ko ec čakanja š' ta mesec in da bo zašel pouk s prvim februarjem.
Upajmo!
Sola bo ime’a dva oddelka, enega s slovensk m in dr gega z ital - ja ?k m učnim jez kom. Nabavili so, vse pot ebr ne instrumente tako, da bo šola lahko nemoteno delovala v novih prostorih na trgu Brolo.
Nekateri bodo vodili odbore, druge zadruge, ostali pa bodo z večjim zna-
biti za vzgled drugim vasem, naj pa tudi omenimo tiste, ki skrbijo za pravilno šolanje svojih otrok. Med te spadajo preoVsem Šmarje, ki s pomočjo svojega, odbora dosega vedno vidnejše uspehe, posebno v zadnjih par mesecih, Pravtako se je poboljšala šola v Šmarjah.
Zdaj poglejmo v naše želje in načrte za bodočnost.
Ce nam je že stara Avstrija dala možnost šolanja do 14. leta, tedaj bi morali tembolj spoštovati današnje na porer, da vsak naš o ir o k dokonča malo maturo. Mi danes stremimo doseči na nifjem-šolstvu to, da ne izpustimo, iz šole vse življenje niti enega otroka, ki ne bi imel v žepu male mature; Obdobje italijanskega vladanja pri nas je bilo v tem pogledu m ačnp. Italijanske oblasti so zahtevale le dokonča, nje petega razreda nakar je otrok lahko zapustil šolo rali je bil sprejet kot vajenec k vsakemu obrtniku. Tako se je lahko zgodilo, da je odšel že 11-let-ni deček v obrt in si za vedno zagrenil življenje, kajti prezgodnja mladost in nedozorelost (tako umska kakor telesna) sta mu škodila vse življenje.
(Takega zakona mi danes ne moremo priznati.
Napredne države obvezujejo otroke
na obiskovanje šole do 14. leta, zato
bo verjetno tudi pri nas vpeljana o-semletka, ki bo zagotovila vsakemu otroku šolanje, ki je enakovredno nižji gimnaziji. Pa ne samo to: otroci bodo tudi polagali malo maturo na gimnazi. ji! Angleži so celo govorili o 10-Ietni osnovni šoli, mi pa smatramo, da je šolanje do 14. leta že dovoljno, če je le pravilno postavljeno in intenzivno Končno, vsak otrok postane v 14. letu že dovolj telesno močan in umsko razvit, da lahko uspešno pristopi k učenju obrti. ■
te bi imeli danes v naših odborih i • zadrugah mlade sile, ki bi razpolagale s takim znanjem kot ga daje mala matura, bi vse zgledalo drugače in boljše, To pa bo kmalu, če bomo krep. ko nadaljeval} na dosedanji poti; v Dekanih imamo na sedemietki 117 u-čencev, v Šmarjah jih je 96, v Sv; Pe. tra 49, v Kortah Sl itd.
Čeprav bi nam odpadla ena četrtina bomo imeli čez nekaj let vsekakor čez 208 mladincev z malo maturo, njem kot so ga Smeli njihovi predniki po zročili nov odtočen vzpon na priju nacionalnega izkoriščanja doma ih virov v obrti in poljedelstvu.
Tedaj bo Istra naprednejša, lepša in seveda srečnejša.
Ali	je potrebno odpreti v Kopru
STALNO GALERIJO SLIK?
PRED
LETI JE BIL ROJEN
DiiGOTI
Tik ou prelomu iz i9. v <.u. -lo.etje, se je začel prerod našega slovstva. Moderni so uvajali v svoje pesmi novega duha, duha polj in sonca, življenja in ljubezni. Razgledovali so se po svetovnih vzornikih, presadili novo življenje na naša tl?, '"i mu dali svojo obl’ko. Po pesniS' ,h zbirkah je za-plala vroča mlada kri, strastna in nepopustljiva v boju s starim in odpadlim. Moderna je bila ena izmed mnogih slovstvenih struj, ki so takrat o-plajale evropsko književno žlvlenje. Moderna nam je dala štiriperesno de-teljco: Ketteja, Murna, Cankarja in Zupančiča, štiri može, ki so se naglo vzpenjali na vrh našega slovstva.
Prvo peresce, ki je tudi prvo dozorelo in ovenelo, je bil Kette, rojen 19. januarja 1876 na Premu na Notranjskem kot sin učitelja. Zgodaj je izgubil starše, tako da se je moral več ali manj sam prebijati v šolskih letih, zlasti poznejših, ko je kazal, da ne bo šel za duhovnika, kakor ss sorodniki želeli. V peti šoli so ga kaznovali zaradi -neke zbadljivke, namerjene ljubljanskemu škofu. Ker ni möge; pravočasno plačati šolnine, so ga izključili. Vrisal se je na novomeško gimnazijo. Po maturi so ga vtaknili med vojake v Trst. Kmalu je zbolel za jetiko, ki ga je 26. aprila naslednjega leta vzela.
Osnovna misel, ki se vleče in prepleta kakor nit skozi vse njegove ne-smi, je ljubezen in doživljanje. Skoro vsi sonet je so temu posvečeni in o tem govore, a tako prisrčno, tako too-, pli in domače preprosto. Ostale pesmi
so nazorne, fantovsko prešerne, prežete z vročim ljubezenskim čarom, kakor so jih znali peti le nekateri slovenski pesniki. Tako kipeče energije skoro ne najdemo. Da je mogel Kette tako pisati in peti, se je učil pri ljud. ski pesmi, h kateri so se hodili učit vsi veliki pesniki sveta in črpali sile in vzpodbude za svoje ustvarjanje. Samo prisluhnite:
Da ni le klobuka vzela moja lepa krčmarica!
Drugo mi bo že vrnila, kadar moj« bo ženica.
Ton ljudske pesmi je Znal obarvati s svojim čustvom, obenem dati neko svojsko obliko in zvok, ki vedno vabita.
Kako je Kette dojemal življenje v naravi, naj pokaže pesem:
Pa zelene brstiče poganja vsaka vejica kostanja.
In poljubi jih sonce prvikrat, pa privabi *e listke zelene; in poljubi jih sonce drusS krat, sredi listkov že cvetje požene, in poljubi jih sonce t-etjikrat, ah, že je omamilo mene.
Njegovo življenje je bilo kratko in neizžito, tako, kakršno so ga imeli skoro vsi naši veUki možje, od Prešerna, Levstika. Jurčiča, preko njega in pisateljev Murna, Cankarja pa do Voranca sami sinovi naših mladih ljudi: kmetov, proletarcev in intelektualcev, ki jim je bila dar sreče klofuta, ker so šli iskat resnice, ki so jo sovražniki sreče skrili:
Skrili so resnico, deklico nebeško, vrgli jo v temnico I srednjeveško.
Najzrelejše in najlepše pesmi je nisal Kette v letu pred svojo smrtjo, tik preden je šel po smrt k vojakom.
Tedaj so se izli’e ;/ njegovega srca, prelene pesmi, ki jih je združil v venca Adrija in Na: molu San Carlo. Ob naši sončni obali, ki jo oblivajo valovi', svetlikajoči se v večerni zarji, je njegova nesem še silneje in strastne-je zazvenela.^
O Adrija, kako naj te objame, l kako naj te poljubi pogled moj!
Ti si kot deva, ki si venec sname na dan poročni z žalostnoj rokoj.
— * —
Kakor se ženinu oko zavzame, ko jo zagleda večno pred seboj: taki si, Adrija, razlila name razkošij svojih nebroj.
in več kot ladij — jadrnic na tebi, Ah. več kot svetlih je zvezdic na nebi morje, ti v srcu želj rodilo si.
— * —
O srce, kaj si mi morje postalo, da bodeš nove želje pokopalo, kot nekdaj stare potopilo si? ...
Primorski dnevnik je pred časom objavil članek, v katerem se zavzema za stalno razstavo umetniških slik v Kopru, tako kot je n. pr. v Trstu Galeria Skorpione in druge.
Tudi radio jugoslovanske cone Trsta je podprl stališče Primorskega dnevnika.
Mi pa mislimo drugače.
Mislimo, da se pri nas večkrat prenaglimo z iniciativami, se takoj ogrejemo za one lepe predloge — kasneje pa tega ne moremo pošteno speljati do konca. Nihče se ne vpraša, kaj nas to stane in se tudi ne vpraša, ali lahko opravičimo tak izdatek. Sicer tukaj ne mislimo samo na vprašanje morebitne koprske galerije, marveč na naše prenagljene sklepe- sploh.
Glede koprske galerije pa mislimo, da je potrebno ugotoviti tole:
Ali se lahko pri taki galeriji realizira stalen ekonomski efekt, ki bi kril vsaj materialne izdelke v toliki meri, da ne bi morali spet prositi, naj priteče oblast na pomoč. Galerije imajo v državah, kjer se dobro gospodari tudi dohodke, česar mi ne zahtevamo, pač pa le izravnavo med stroški in dohodki. Našo oblast pa obremenjuje že itak preveč drugih nujnih izdatkov, da bi bilo nesmiselno nalagati ji nova bremena.
Kdo bo na takem majhnem področju kupoval toliko slik, da se bo izplačalo umetnikom razstavljati: pri prodaji slik lahko naslanjamo le na o-btastne ustanove, bo slaba predla našim umetnikom.
Ce galerijo že odpremo in smo jo pozneje prisiljeni zapreti,- ker spoznamo, da ne gre in da ni življenjska, je to slabše, kot da jo nismo nikoli odprli.
Zato smatramo, da je treba bolj pošteno organizirati razne periodične razstave v razpoložljivih prostorih irt to naj bi bila naloga novega Društva likovnih umetnikov, ki naj. razen tega skrbi za živahnejše delovanje naših umetnikov, naj stopa v stik z zunanjim svetom itd.
Vsako društvo je uživalo vso moralno in materialno podporo ljudske 6-blasti, pa jo bo uživalo tudi novo društvo.
Najslabše pa je, kadar ustanovimo in že vnaprej mislimo na dotacije, ki bodo padale same od sebe.
Umetniki naj slikajo in razstavljajo tukaj pri pas, v Ljubljani, v Trstu ali kjerkoli drugod. To bo zanje najboljši dokaz življenjske sposobnosti pa tudi materialnega opravičila za ostanek. K taki akciji lahko oblast nekaj prispeva bodisi s tem. da odkupi nekaj del, bodisi da z kakim fondom podnre. organizacijo razstave skupine naših umetnikov.
Smo zato, da ljudem in organizacijam prepustimo več lastne iniciative, obenem tudi več, dosti več osebne materialne in moralne odgovornosti pri delu!
Dobri se bodo uveljavili, slabi pa bodo sami odpadli.
26. jan. 1797 rojen Matija COP jeziko. sloveč in knjižni zgodovinar, naj-bljižji prijatelj Franceta Prešerna. Temu in sploh vsej mladi slovenski književnosti je bil vodnik v .estetskih“ in" litVaTurnlh vprašanjih. Skupno s Prešenom se je trudil za izoblikovanje slovenskega jezika.
V NAJBOLJŠI
dmemki amami šoti
Osnovna šola na Jezerskem je ena Izmed najvišje ležečih šol v Sloveniji. Septembra, leta 1940. je prišel tja m'?d učitelj Tone Mušič. Komaj se je dobro seznanil z učenci in vaščani, se je začela vojna. Zaprli so ga, kakor so povsod zapirali in celo streljali učitelje. Leta 1941 je bil izseljen v Srbijo. Sele leta 1945 v avgustu. se je vrnil v Slovenijo ves osivel od orestanega truljenja. Javil se je ministrstvu za prosveto in ko so ga vprašali, v katerem kraju bi rad služboval, si je zaželel nazaj na Jezersko.
Vrnil se je, toda čakalo ga je težko delo. Mnogih znancev ni bilo več. Sola je bila požgana. Njegovi učenci so odrasli. Truljenje med vojno jih je zgodaj izzoralo. Mlajši pa ga niso poznali. Gledali so novega učitelja plaho, z začudenjem in nekakšnim svetim strahom.
A treba je bilo začeti. In začeli so. Ker ni bilo drugega primernega prostora, so imeli pouk kar v župnišču.
Bilo je težko, nanorno delo. Učitelj Mušič ni nikoli štel delovnih ur, ki
					
Se en mož je, ki je potreben vsaki igralski družini, in to je šeueta»ec (sufler) Sključen v svojo tesno školj ko čepi in rešuje igralce njihove pozabljivosti. Navadno so za ta posel boljše ženske, ker so zlobni jeziki mnenja, da raje prišepetavajo. Resen igralec se ne bo zanašal na šenetalca in bo brezhibno obvladal svoje besedilo. Ker sta pa pozabljivost in zamaknjenost. človeški slabosti, se vsak oder poslužuje tudi šepetalca, katerega posel je poln odgovornosti.
Nekaj o sceneriji
Tu stoji gledališki delavec vsak dan pred novimi nalogami. Kako bomo opremili to in to igro? Načelo naj bo: iz tistega kar imamo, napraviti preurosto in okusno sceno. Tud’ z e-nostavnimi pripomočki in z dobro voljo še nam bo posrečilo dati igri odgovarjajoč zunanji okvir. Le dela se ne smemo Ustrašiti. Pomislimo na igranje v partizanih, pod milim nebom. S kakšno požrtvovalnostjo so improvizirali (za silo in naglo inscenirali) — pa je tudi dobro izpadlo. Med vsako igralsko družino se najde nekdo, ki zna nekoliko risati, slikati in ki pozna barvite recente. Saj ni potrebno, da delamo trajne kulise. Iz papirja in leoenke se da marsikaj lepega narediti.
Zavesa je v moderni sceni kaj hvaležno dekorativno sredstvo. Ce jih imamo, jih kar pridno uporabljajmo! Scenerija mora brezpogojno odgovarjati vsebini dela. Naj bo preprosta in enostavna, brez natrpanih Ivičev, da se po potrebi hitro izmenja. Mučne so dolge pavze med dejanji.
Pri postavljanju kulis moramo paziti, da so dobro pritrjene, ker se nam lahko med dejanjem nagnejo ali celo padejo in s tem pokvarijo ves prizor. Gledalci so ,(po-; večmi kritični ooazovalci in kar prežijo na vsak odrski nedostatek. Pri vsaki nerodnosti na odru lahko pri še tako'žalostnem prizoru prasnejo v krohot. Ne dopustimo jim tega veselja!
-2
Tn’di drugih dekorativnih pripomočkov se poslužujmo urevidno jn le, če so preizkušeni, da bodo pri predstavi dobro in brezhibno izvedeni. Nekoč sem bil navzoč pri. nejci mladinski predstavi, in sicer v poklicnem gledališč". Oder je predstavljal jesensko pokrajino Iznod noba te nalahno padalo jesensko listje. Lep prizor in igralci so dobro igrali. Nepričakovano prileti ko komet izpod neba velika vreča z listjem, ki se je razsm po deskah. Igralci na odru so se tako prestrašili, da bi se kmalu vsesedli. V 'dvorani pa je završalo v smeh kakor na povelje. Ves večer se je govorilo samo o tem dogodku. O tistem odrskem delavcu, ki je hotel prehiteti naravo in je zabrisal kar celo vrečo listja med začudene igralce. Igra je s tem izgubila svoj namen. Zato še enkrat, bodimo v insceniranju zelò previdni!
Se nekaj o šminkanju
Maske hrez šminkanja si ne moremo zanfšljati. G-da je razvada, ki jo imajo na mnogih podeželskih odrih, da se preveč šminkajo. Na svoja lica slikajo pravcate zemljevide. Videl sem nekoč glavno žensko osebo, ki je bila tako pretirano napudrana, da je bila videti, kakor da je padla v moko. Obupno je gledati na odru take snačke. T"di lasulje moramo smotrno uporabljati. Lena in okusna maska je že noi igralčevega uspeha. Pred šrrrnkanjem ši obraz namažemo z vazelinom, ker le na mastno kožo sh barve enakomerno razlivajo. Seveda moramo nri tem unoštevati tudi odrsko razsvetljavo. Dobro je. če i-mamo v igralski družini človeka, ki se na šmikanje razume. Kakor v vsem, nai ttidi tu velja načelo: ne pretiravajmo!
-i :I' r V”
Mjladi in stari kulturni delavci! Ce j še bomo ravnali ro teh kratkih nasvetih. bomo kmalu uv;d«li. da bomo dvignili kulturno višino svojih predstav in postali to, za čemer stremimo: dob”o organizirana:, disciplin rimana igralska družina, ki bo do-sepUn lene uspehe s prav neznatnimi sredstvi!
Z veselim uoletom se lotimo dela, kajti naše noslanstvo je plemenito, ker širimo ljudsko kulturo v rodnem jeziku!
Zavedajmo se, da bomo tudi s svojim kulturnim delom donrinesli del k borbi za le”še in srečnejše življenje svojega naroda.
Konec.
jih je v šoli in izven šole žrtvoval za svoj poklic. Vse je ležalo na njegovih ramenih. Za vse je bil sam. Toda o tem ne pripoveduje. To povedo učenci in njihovi starši. Krna-.. lu si je utrdil pot v njihova srca. Danes je ves njihov.
Uč;telj Mušič dela v vseh organizacijah. Vsi Jezerčani in prebivalci okoliški vasi ga dobro poznajo in vedo, da jim bo vedel in znal pomagati, pa drvarji in oglarji v ho-st.ah, pri katerih se rad ustavi, pokramlja, jim pomaga pri delu ter pri tem nikoli ne pozabi svoje vzvišene naloge ljudskega učitelja. Najraje pa ga imajo matere. Saj vedo, da v boljše roke ne bi mogle izročiti svojih otrok. Zdaj ta zdaj ona pride k njem" Z velikim zaupanjem mu potoži svojo težavo: »Moj fa”t je tako trmast in 'vase zaprt, vedno nekaj tuhta, delo in učenje mu smrdi. Skrbi me«. »Sem že opazil« pravi 'učitelj. »Tbda ne skrbite mamica, bomo že našli vratca tudi do njegovega srca«.
In res že po nekaj tednih je fant ves’ {spremenjen. Poje. vriska, dela: in uči se z veseljem, da sta mati in učitelj zadovoljna.
2e leta 1945 so začeli Jezerčani obnavljati šolo. Sevedia je tudi pri tem učitelj vneto pomagal. Bil je tehnik, zidar in težak vse v eni osebi V šolskem letu 1946—47 pa so začeli pouk že v novih šolskih prostorih.
Leta 1948 je bila jezerski šoli dodeljena učiteljica Marija Trbovškova, absolventka pedagoškega tečaja v Kranju. Tako sta odslej dva, ki sta z največjim veseljem in resnično ljubeznijo do svojega poklica brala le-dmo p-osvete v gorski vasici na Jezerskem.
Otroci so kot rožice, leuo rastejo in se razvijajo, če imajo dobrega razumnega vrtnarja. Marija in Tone sta dobra, razumna vrtnarja v. s.vo-iem vrt.iču — šoli. Zato je jezerskem učencem šola: nekaj hajlenšega, pravi drugi dom, da se z veseljem in radi ure. Cenrav imajo nekateri učenci po dve uri daleč v šolo, so izostanki redni in to vselej iz tehtnega vzroka, največ zaradi bolezni Poleti pritečejo učenci, v šolo vsi raztrgani od dolge hoje po gorskih stezah, poz!mi se pripeljejo na smučeh. Ob četrtkih na jezerski šoli ni pouka. Toda tudi ta dan je v šoli živo. Ta dan je no-svečen pionirski organizaciji. Sest k'o^kov imajo Pterarnega, pevskega, dramskega, sm"čarsko planinskega, nrirodonis-eva in krožek mladih tehnikov. Priiet.no in veselo je v teh. krožkih, ki približujejo pionirjem, stvarno življenje, j'jjn vsak dan odkrivajo nekaj novega ter jih na prijeten in lahek način uče in vzgajajo. Sevpda ima io v šo’i tildi mlečno kuhinjo. Deluje že frette leto. V njej so oskrbovani prav vsi učenci.
Od časa do časa je v šoli roditeljski sestanek, ki je vedno zelo dobro obiskan. Po domače in odkrito se pomenita učitelja s starši o učencih. Ti sestanki so najtesnejša vez med šolo in domom in največje jamstvo uspehov.
Tako je na osnovni šoli na Jezerskem, ki je po prizadevanjih Mušiča in učiteljice Trbovškove postala ena najboljših v Jugoslaviji.. Ze leta 1949 je bil Mušič na predlog o-kraja za svoje požrtvovalno delo o-dlikovan z medaljo dela. Kako -izredno je učitelj Mušič .priljubljen med ljudstvom, najbolje dokazuje naslednji dogodek: Nedavno se je Mušič oženil. To zadevo je hotel opraviti skrivaj. Toda ženske so nekaj izvohale. Ker učitelj, sam ni hotel nič povedati o tem, je šla deputacija v Kranj na matični urad, da so zvedele za datum poroke. Nato so doma maio z lepa malo z grda spravili učitelja iz stanovanja, da so mu očistile in uredile 'dom...Ko sta se novoporočenca vrnila iz Kranja od poroke, so ju pri vhodu v vas pričakovali vsi vaščani. In skoraj sleherni je prinesel s seboj darila. Ta darila, večinoma doma izdelana, so bi'a ganljiv dokaz velike, resnične ljubezni.	. »
Mnogi izmed mladih Jezerčanov, ki so že odrasli v osnovni šoli in odšli v gimnazije in industrijske šole, ki jim je dala prve vire izobrazbe niso pozabili. Kadar koli dosežejo pri svojem nadaljnem učenju kakšem pomen-bljiv usueh, z zanosom sporoče svojemu nekdanjemu učitelju. In učitelj Tone in učiteljica Marija sta tega iz srca vesela. Ponosna sta na uspehe svojih učencev.
Pred otvoritvijo novo slovenske in itoiijonske šole v Kopnu
Zaključena so vsa notranja dela v zgradbi rove slovenske in italijanske os ovne šole v Kopru.
Lepa, kot nevesta pred poroko, čaka šola svečano otvoritev in male gos.e: S'ovenčke in ita’ijančke.
Ta svečanost bo prav kmalu.
Pouk pa bo pričel v novi šoli po rol-lentnih poč'tnicah.
Tedaj bo bolj svobndno in globoko zadihala tudi slovenska gimnazija, ki oo razpolagala s Strimi učilnicami več.
Isto se bo zgodilo z italijansko skup. no šolo, ki bo pridobila še več prostorov. ker ima italijanska osnovna šola precej paralelk.
NAŠIM KIVIETOVAL.CEIVI
oooooooooo
oooooooooo =
NEKAJ 0 ZIMSKEM OBREZOVANJU BRESKEV
Vse vrste breskev ne rodijo na e-nakih mladicah. %, ozirom na to delimo breskve v tri skupine. Vsaka skupina ima svoj poseben način rezi.
Prva skupina rodi na vseh rodnih mladicah. Kot rodne mladice smatramo vse tiste poganjke, ki so po vsej svoji dolžini pokriti s popki. Ta prva skupina b,reskev najlepše rodi na najlepših, odnosno najmočnejših mladicah. Vrste,- ki spadajo k tej skupini, so zelo. rodovitne. Ce bi pustili sedaj na enem drevesu preveč mladic, bi sicer te rodile sadje, ki pa bi bilo zaradi velikega števila plodov drobnejše. Zato odstranimo del cvetnih šopkov in slabih mladic, nekaj pa jih prikrajšamo-na 1—2 popka, iz katerih bodo pognale rodne mladice za bodoče leto. Ker imajo navadno na zgornji strani vej stoječe mladice zelo močno rast, pod vejami stoječe pa zelo slabo, obojne po možnosti odstranimo. Spodaj jih pustimo samo tedaj, če nam -primanjkuje rodnega le-•sa na vsaki strani glavnih in stranskih vej. Najlepše plodove dajo mladice, ki rastejo ob bokih glavnih in stranskih vej v poševni ali vodoravni legi. Te prikrajšamo za eno tretjino ali pòlovico, pregoste pa odstranimo ali prikrajšamo na 2 oka. Vedno je boljše, da imamo manj plodov, a da so ti lepši. Navadno se oplodi na eni taki rajadici 4—5 cvetov, od katerih pa jih pozneje še en del odpade. K tej skupini uvrščamo te, v Istri precej razširjene vrste: majski cvet (Mayflower), ;ki je najzgodnejša breskev, am. sden, ki rodi malo kasneje, alexafi-der„ sudhoben, triumph, oarmen in še nekatere druge.
Druga skupina rodi najbolje na cvetnih šopkih in šibkih mladicah. To skupino obrezujemo . tako, da odstranimo vse najmočnejše in navpično rastoče mladice. Da spadajo breskve v to skupino, spoznamo po tem, da poganja cvetno brstje največ v sredini rodnih mladic. Ne bomo pa pustili vseh slabih mladic. Pregoste bomo odstranili, nekaj pa jih bomo prikrajšali na 1 do 3 oka, požene iz teh rodni les -za prihodnje leto. Mladic, ki jih pustimo, in niso čez 20 cm dolge, sploh ne prikrajšamo, ostale pa. Močnejše mladice pustimo le na koncu vej in jih prikrajšujemo. Te rabimo za tvorbo novega rodnega lesa. K tej skupini spada večina amerikanskih kalank z rumenim mesom. V Istri je
te skupine najbolj znana elberta. Sem spada tudi njena sorodnica darli elberta.
Tretja skupina breskev rodi samo na ,koncu mladic. Zato tukaj mladice samo. močno ižredčimo. Ce bi jih samo skrajševali, bi s tem ne dosegli uspeha, kajti cvetno popje se nahaja samo na koncu mladic. Pridelka ne bi imeli. Najslabše pri tej skupini je, da zaradi tega, ker jih ne prikrajšujemo, ne poganjajo spodaj novih mladic in drevje postaja golo. Ce hočemo to preprečiti, moramo breskve redno pomlajevati. Sem spadajo samosevke. Tudi v Istri precej razširjena, sicer pozna, a debela in okusna I. H. Hale uvrščamo semkaj.
Poleg tega moramo vedno odstraniti s vsakega drevesa vse suhe ali od smiloke napadene mladice. Ce bomo obrezovanje združili z obdelovanjem in gnojenjem zemlje ter z zimskim škropljenjem z modro galico, bomo pri breskvah dosegli precejšen in kakovosten pridelek.	D. J. i
Športni dogodki v preteklem tednu
Te dni so zadružniki iz Babičev preorali v bližini Rojcev nad 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča za trte. Na sliki vidimo traktor, ki vleče velik plug in pušča za seboj nad en meter visoke brazde. Tu bo obsežen vinograd, kjer bo že letos nasajenih nad 12.000 trt. Vinograd bo v okras majbni vasici Rojci in ponos vsem zadružnikom »
iakai moramo pozimi škropiti sadno drevje
ZadMižniki iz Bertokov imajo v toplih gredicah, že pripravljeno zelje za
Življenje postaja' vedno težje in, bolj zapleteno. Potrebno je imeti glavo na mestu in se naučiti živeti.
Kako lepo in lahko je bilo pred 100 leti gojiti trto! Ni bilo peronospore in ne oidija, ni bilo potrebno ne žvepla-nje in ne škropljenje z modro galico. Grozdje je bilo zdravo, vina so bila bolj zdrava in niso rabila različnih »arcnij«.
Tako je bilo tudi s sadjarstvom. Sad. no drevje je lepo rodilo brez različnih škropljenj. Nekateri škodljivci so bili tudi takrat, a niso delali take škode kot danes.
Tako je bilo tudi s sadjarstvom. Sadno drevje je lepo rodilo brez različnih škropljenj. Nekateri škodljivci so bili tudi takrat, a niso delali take škode kot danes.
NAJEZDNIKI
Vsa priroda pa ima lastnost, da je vse v nekem ravnovesju. Zlu stoji nasproti dobro. Tudi sadni škodljivci so imeli in imajo svoje sovražnike. Ce bi mi prirodo pustili pri miru in se ne vmešavali v njeno delovanje, se ne bi sadni škodljivci tako razmnožili, kot so se, ker jim njih sovražniki tega ne bi dovolili. Človek pa je nastopil proti sadnim škodljivcem z različnimi kemičnimi sredstvi, ki so res uničili sadne škodljivce, ki pa isto-
Obvestilo
kmetovalcem in vsem kmetijskim zadrugam
Kmet. NAPROZA iz Nove vasi obvešča vse kmete in kmetijske zadruge, da razpolaga s precejšnjo količino trsik — kanel, ki jih prodaja po cenah določenih od Urada za cene.
Vsi, ki jih želijo kupiti naj pridejo v Novo vas v kmetijsko NAPROZO!
NAPROZA v Novi vasi
časno uničujejo — najbrž v večji meri — tudi človekove zaveznike v boju proti tem škodljivcem.
Zato se v zadnjem času skušajo raz. širiti in podpirati človekove ‘zaveznike. Kdor je opazoval z listnimi ušmi obložene rastlinske mladike, je lahko opazil na mnogih krajih, kjer ni bilo uši, neko gosenico. Ta gosenica uničuje listne uši in je dober človekov zaveznik. Listne uši uničujejo poleg ptičev še vsaj štirje človekovi zavezniki, katerim pravimo najezdniki. Takih najezdnikov pa je več in vsak škodljivec ima svoje.
■Zaenkrat pa ti človekovi zavezniki najezdniki ne morejo obvarovati vseh dreves in sadje pred škodljivci, ker je teh najezdnikov premalo, ali pa nekaterih pri nas sploh ni in jih bo treba prinesti iz tujih dežel.
%
Dokler pa ne bo pri nas dovolj na-
jezdnikov in to za vsakega škodljivca, moramo pač nadaljevati že začeto pot in uporabljati kemična škropiva.
ZAKAJ POZIMI?
Izkušnja nam pravi, da škodljivce najlaže uničimo, ko je drevo brez listja, ko je golo. Takrat lahko uporabljamo mnogo močnejša sredstva kot v dobi zelenja, ker se nam ni bati, da liste ožgemo.
Pozimi najlaže staknemo na drevju tudi vsa skrivališča škodljivcev.
Nadaljni razlog, da je zimsko škrop. ljenje posebno učinkovito, je ta, da škodljivec trepeta že od same zime, od mraza, in če mu v tem stanju damo še malo smrtnega škropiva, gotovo pogine.
Z zimskim škropljenjem uničimo škodljivce, preden lahko škodijo. Proti marsikateremu je poznejši bolj ote-škočen ali pa celo nemogoč.
zdravnik
LJUDSKI
Kaj nam pove sesedanje
(sedintesisftaoija) krvi
KMETIJ S KI
O D GO VARJA
Vprašanje: Lahko presadim na mesto breskve, katere sem cepil lansko leto na mandelj v spečo oko?
Odgovor: Odvisno je, kako so se cepiči razvili. Najboljše je, da pustimo té breskve rasti še to leto na mestu, k;jer smo jih cepili in jih presadimo šele na jesen ali prihodnjo spomlad (1952). V letošnji pomladi morate seveda odrezati les, ki se nahaja nad . cepljenim mestom.
Vpra.šanje: Našel sem v podstrešju različna semena, stara več let. Nekatera so polna mrčesa. Seme jedil ne pese, čebule in špinače pa je prav dobro ohranjeno in zdravo. Hotel bi vedeti, koliko let ostane to seme ka-jjivo.
Odgovor: Jedilna pesa ohrani kaljivost do 6 let, čebula 2—3 leti, špinača pa do 5 let. Iz vašega dopisa ni razvidno, koliko let so ta semena stara in zato vam priporočamo, da s semeni napravite kalilni poskus. Zato ni potreben kalilnik. V navaden krož. nik vlijte nekaj mlačne vode in vanj položite ravno opeko, katero pogrnete z 'debelim pivnikom (sušilnim pa-ii'i'rjem), katerega krajci morajo sekati do' dna krožnika. Na pivnik položite IGO zrn semena in krožnik hranite nekaj dni v kuhinjski omari. Po 10 dneh lahko ugotovite, koliko zrn repe je skalilo. Špinača skali že v 6 dneh, čebula pa v 12 dneh. Po odstotku kaljiVosti lahko določite, če še Vate izplača ali ne uporabiti seme.
Vprašanje: Pred časom sem čitail v nekem časopisu, zdi se mi v »Kmečkem glasu«, da so v Sovjetski žVezi ' velike privršinfe zemlje posejane s prosom in daje ta rastlina zelo odpenna proti sušil Mogoča bi se pri nas izplačalo gojiti to rastlino? 'Odgovor: Proso je v resnici rastlina, ki zelo dobro prenaša pomanjkanje vlage. Ne imenujejo je zastonj »kamela rastlinstva«. Njen organizem" se je prilagodil suši in vročini. Proso si zna poiskali vlago ccio tam, kjer je ostaie rastline ne morejo fiajll. V Času ‘ suše se ne posuši takoj lcàfcof druge ’žitarice, temveč le ovene in čaka; ko dridé dežj vstane in požene nove korenine in da večkrat zete len pridelek. Pri prosu ne poganjajo istočasno vsi cvetovi. Ce ovene en del, ostali čakajo na boljše podnebne pogoje.
Proso bT morali pri nas gojiti! Po »vriji liranilni vrednosti ga lahko primerjamo dobremu pšeničnemu kruliu, rižo ali ajdi: Proso je štirikrat bolj iteanlfno kot krompir. Proseno zrnje »fr* dobro hranilo za piščance, čim se zležejo, Prosena moka je pa odlična hrana za vse domače živali.
Vprašanje: Ne bi hotel zaostati za ostalimi vaščani pri obnovi vinogradov; ne vem pa, kam bi se obrnil za nabavo podlage (talee) vrste Kober 5 BB ali Berlandie^i X Riparia 420 A?
Odgovor :Vprašajte pri poverjeništvu za kmetijstvo; mogoče dobite omenjene podlage v rasadniku Celega pri Novem gradu. Nekaj tisoč teh podlag ima Kmetijska šola v Škocjanu pri Kopru. Ne vem pa, koliko teh količev bi vi rabili. Mogoče bi Vam šola odstopila manjše količine podlag.
Kri nikakor ni enotna, malinovemu soku podobna masa, temveč zelo zamotano sestavljena) tekočina. Ce jo opazujemo pod mikroskopom, tedaj vidimo neštevilne okrogle tvorbe: rdeče ‘krvničke, ki vsebujejo železno barvito, ki daje knfj rdečo barvo in prenaša iz pljuč vdlhaSi kisik tkivom. Vsaka taka krvnička je debela kvečjemu dve tisočinki -in njen premer znaša komaj sedem tisočink milimetra, V kubičnem milimetru krvi, ki je tolikšen- kot glavica bucke, se nahaja 4 do 5 -milijonov krvničk. Poleg rdečih vidimo- brezbarvne -celice z jedri, to so bele krvničke, "katerih število" žn-aša v kiu-bičnem milimetru 7 do 8,tisoč. Bele krvničke imajo posebno -nalogo, da "uničujejo povzročitelje bolezni*, ki so se piri infekciji vrinili v človeški organizem. Krvna tekočina ali iplazma, v kateri plavajo krvničke, vsebuje poleg natrija in kal-cija ter drugih anorganskih snovi tudi dvoje vrst -beljakovin, albumine in -globuline. Med globuline prištevamo tudi fig-rlnogen, iz katerega nastaja fibrin ali vlaknina, ki je potrebna za štetje krvi.
V zadnjih desetletjih je pridobilo določanje hitrosti, s katero se krvničke v krvi vsedajo, Za zdravniško prakso zelo važen pomen, taik-o- za spoznavanje bolezni -kakor tudi za presojanje -poteka bolezni. Prvo- leto po svetovni vojni je zdravnik Li-nzen-mayer skonskruiral -primeren aparat za sedimentacijo krvi, dandanes se pa uporablja v ta namen aparat švedskega zdravnika Westergriena, ki- sestoji iz steklene -cevke, "ki je razdeljena na milimetre in stoji navpično na posebnem -stojalu. Postopek "preiskave je naslednji: z brizgalko, v kateri imamo -nekaj "natrijevega ci-
trate-, ki preprečuje štetje krvi, vzamemo kri iz vene in napolnimo z njo cevko na stojalu. Cez eno -ali dve uri cdčitam-o višino, do katere so se vse-dle rdeče krvničke.
Običajno je pri ženskah sedimentacija dvakrat hitrejša kakor pa pri moških. V prvi uri znaša 3 do 8 milimetrov, pri moških pa 2 "do 4 mm. Ce je večja razlika, je ob perilu m v drugi polovici -nosečnosti, ko se sedimentacija rdečih krvničk dvigne do desetkratne normalne vrednosti. Za presojo sedimentacije krvi sta- prvi dve- uri najvažnejši. Pri tem služi rezultat druge ure za kontrolo -in izpolnilo izvida prve ure. Splošno pa smatramo vrednosti od 5 do 10 mm kot nizke, vrednosti od 10 do 12 mm kot srednje, vrednosti nad 20 pa kot visoke.
Mnenja so, da sedimentacija krvi ni odvisna samo cd teže celic, temveč tudi od njih naelektrenja. Cim večja, je naelektrenost, tem počasneje se krvničke usedajo, čim slabša je, -tem hitreje se sedimentirajo. Spreminjanje hitrosti sedimentacije je izredno natančen z-nak za .bolezenske spremembe in dogajanja v organifhi-u.
Pospešeno sedimentacijo opazimo pogosto že tedaj", ko krvnina slika v svoji obliki še ni spremenjena,. Sedimentacija je pospešena pri vseh vnetjih, kjer razpada tkivo, tako pri aktivni tuberkulozi, raku, sifilisu, malokrvnosti in sepsi. Važino je tudi vedeti, da je sedimentacija izredno visoka pri revmatičnih sklepnih obolenjih, pri -vnetju podrabrnice in podobno. Pri kirurških obolenjih nam pomaga sedimentacija ločiti vnetja od drugih bolezni in predvsem zgodaj ugotoviti tuberkulozo kosti ter sklepov.	}
V	Istrski skupini smo imeli nekaj pres-enečenj, v tržaški skupini pa nekaj vidnih uspehov -tistih moštev, za katera nismo ' verovali, da bi se lahko tako nenadoma zbudila.
To oživlje-nje je razveseljivo.
STRUNJAN — UMAG 6:2
V	istrski skupini j-e Strujnan dosegel prvo svojo zmago, odkar je stopil med .najboljša moštva našega okrožja. Premagal je Umag z visokim .rezultatom 6:2. Vedno smo zatrjevali, da ima Strunjan vse pogoje za lepo in dobro igro, le vaditi se mora bolj renino. Zdaj jie uspeh že tu.
Igrišče je bilo sicer zelo težko in blatno, vendar je Strunjan razvil tudi lepo tehnično igro. Strunjan ni okleval, marveč je že takoj v deveti -minuti igre zabil prvi gol, ki je- dozorel iz kombinacije Felluga-Mladen in Žaro. Nato je Mladen v 23. minuti zabil drugi gol, tretjega je zabil Gruber iz enajstmetrovke, Žaro četrtega v 36. minuti in Gruber še petega, v prvem polčasu. Veliko veselje in pozdravi publike so zapečatili prvi polčas in zagotovili končno zma-go domačega moštva, ki je v drugem polčasu zabilo še en gol, medtem ko je kasno prebujeni Umag uspel zabiti dva gola in si s tem vsaj rešiti čast.
AURORA JE PREMAGALA PIRANf ' z 2-1
Kakor po navadi, tako j.e tudi tokrat zmagala Aurora. Ni se namreč še zgodilo, da bi Piran zmagal v Kopru, kakor tudi ne, da bi Aurora zmagala na piranskem igrišču. Prvi polčas se je-zaključil neodločeno 1:1, ali so si Pirančani napravili sami autogol po nesreči branilca Grigia. Igra je bila vseskozi pestra, napeta in zanimiva.
ARRIGONI JE POTOLKEL BRTONI-GLO Z 1:0
Arrigoni je uspel tudi v Brtonigli premagati svojega žilavega nasprotnika. Prvi polčas se je končal neodločeno 0:0, kar priča, da je bila borba ostra in napete ter zmaga zares zaslužena. Zmagovit gol je zabil De-pase v 19. minuti drugega oolčasa, nakar se je igra še bolj razživela, toda brez golov do konca igre.
Po tem tednu je lestvica sedaj še popolnejša za Arrigoni, kajti zgubljena igra Pirana v Kopru je odrinila Pira« za "dve točki nazaj, vendar je Se vedno na drugem mestu za A-rriganij-em, ki ima 20 točk. Tretja je sedaj Aurora, četrta Meduza, nakar sledijo-: Buje, Brtonig-la, Novi grad, Umag in Strunjan.
MONTEBELLO — SV. JUST 5:2
Veliko zanimanje je v-ladalo med tržaškimi športniki za to tekmo, saj so od nje pričakovali verjetnega zmagovalca skupine B. Pričakovali so tudi živahno in lepo igro, kar se je tudi zgodilo. Nihče ni odšel z igrišča razočaran, kajti igra je bila živa in borbena v obeh polčasih. Poleg -tega sta tekmovala med seboj dva enakovredna nasprotnika, ki sta oba stremela za najvišjim mestom v o-cemski lestvici. Rezultat 5:2 je deloma
vzrok številčne premoči Montebella, ker je Sv. Just igral !e z desetimi ■igralci, ko si je vratar Sv. Justa Angeli -poškodoval nogo že v začetka igre. Igrali pa so oboji dobro -in požrtvovalno. Montebello sedaj prednjači v oceni s 16. točkami, sledi mu pa Sv. Just z 12.
OPČINE — MEZGEC 5:3
Kraško moštvo Opčin se je včeraj dobro .izkazalo. Raiču-n je plačal sicer dobri Meagec, ki je podleges z nič manj kot -5:3. Priznati moramo, da Mezgec -popušča -od nedelje do nedelje istočasno pa- Opčine napredujèjo še bo-l-j vidno. Igra je bila živahna lin tehnično dobra, predvsem pa kavalirska,. Sodil je zelo dobro Soave iz Trsta.
V Istrskem okrožnem prvenstvu
smo imeli kar tri izenačene rezultate, in sicer: Piran B je -izenačil z Ar-ri-gonij-em B 2:2, Partizan in Ampelena sta igrala 1:1 in Soline ter Rdeča zvezda sta zaključila z 1:1, medtem ko je Aurora B dobila s Strunjanom B po forfaitu 2:0. Zato ostane v ocen-
ski lestvici še vedno na -čelu Nar-do-ne z 18 točkami, 'Rdeča zvezda s 13; Arrigoni B z 11, Meduza B in Aurora B z io, Soline z 9, Strunjan B, Ampelea "in Partizan s 4 in Piran B s 3 točkami.
LETOŠNJO LAHKOATLETSKO SEZ
V Trstu je bil v nedeljo le-po organiziran in tudi 'dobro obiskan "tek čez drn in strn. Organizirala ga ie ZDTV, -ki je imela pri tem prav lepo zadoščenje, saj j,e uspela pritegniti tako že »stare« kakor tudi .tiste mladince, "ki se sicer "ukvarjajo z "drugimi športi kakor na primer z nogometom in košarko! kar bo nedvomno zelo i-vplivalo na njihovo filziöno ■kondicijo.	8
Zmagal -je Olivieri, člkrv kopnike Aurore, ki je pretekel 2-km dolgo ■progo v odličnem '-času 5 40*’8 fio; drugi je bil Sedmak (Mladost, Nabrežina), tretji Fonda (Zarja, Bazovica), četrti Gregorič (Zarja, Bazovica), peti Menag-hetti (Sv. Ana), šesti Govorčin (Sv. Ivan).
Po društvih -pa je zmagala SK Zarja iz Bazovice.
Med začetniki so prišli na cilj po Sledečem vrstnem redu tile tovariši: Gerbaic, Fontanot, Orsini, zarri ter Sc-hiavon.
O = B — J=A=V=■ E
Odločba I0L0 o povišanju cen nekaterim predmetom
Na osnov,i sklepa Gospodarske komisije IOLO z dne 16. I. 1951 izdajam sledečo
Odločbo:
1.	V svrho vskladitve cen osnovnih živilskih predmetov s plačami delavcem in nameščencev se znižajo cene živil zajamčene preskrbe (moka, testenine, kruh, sladkor, maščobe itd.).
Znižanje -cen teh predmetov bi znašalo -do približno 40 odstotkov od cen, ki so bile do sedaj v veljavi.
Nove cene stopijo v veljavo dne 1. II. 1951.
Točen popis predmetov in nove cene bodo pravočasno objavljene.
2.	Vsi tobačni izdelki se stavijo v prosto prodajo ter istočasno dotočijo nove cene, ki so -naslednje:
Cigarete:
Jadran	din 60.—	za	20
Istra	„ 50,—	»»	20
Strumica	„ 50,—	»»	20
Neretva	„ 50.—	»»	20
Makedonija	„ 40.—	»>	20
Hercegovina	„ 40.—		20
Triglav	„ 40,—	M	20
Drina	„ 40,—	M	20
Bled	„ 40,—	„	20
Planica	„ 36 —	„	20
Roma-nija	„ 36,—	»»	20
Morava	„ 32,—	»>	20
Sutj-esika	„ 28.—	»	20
Durmitor	„ 24.-	»»	20
Kosmaj	„ 20.—	»»	20
Ibar	„ 16.—	»	20
Drava	„ 14.—	»	20
"S-a-va	„ 12,—	M	20
Portorož	„ 40.—		20
Buje (tip Drina)	„ 40 —	»	20
Buje (tip Jadran)	„ 50-	»>	20
Kolekcija cigaret	din 400.-		za
Z nedeljske nogomentne te kme Partizan . Ampelea 1-1
Cigare:
Trabuka	din	12.—	za	1	kom.
Opera	„	13.—	„	1	,.
Portorico	„	6.—	„	1	»
Kratke domače	„	4.—	„	1	„
Tobak:
Trebinjac	-din	4.000.—	zia	1	kg
Zetski	-din	700.—	za	1	kg
Za pipo	din	300.—	za	1	kg
Za žvečenj,e	din	300.—	za	1	kg
Tobak za m o	s	I j a >n	ji e	:
350.— din -za 1 kg
3.	Določijo se tudi nove cene vži-
galic in soli. ki so naslednje: Vžigalice	dim- 4.— za škatljico
Sol kuhinjska din 10.— -za kg
Sol živinska din 5.— za kg
4.	Nove cene, navedene pod točko 2. in 3., stopijo takoj v veljavo.
Vsi prodajalci na drobno odvedejo razlike med dosedanjimi in novimi cenami:
a)	za tobačne izdelke in vžigalice podjetju »ORIENT-TOBAK v Piranu:
b)	za sol podjetju »PRERAD« v, okraju Koper in Okrajnemu trgovskemu podjetju za okraj Buje v U-'niagu.
Poverjeništvo za preskrbo pri IOLO
Obvestilo Istrske banke
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec februar 1951. se vrši pri Istrski banki d. d. Koper od 23. I. đo vklujčno "30. I. t. 1. po naslednjem vrstnem redu:
1.	dne 23. in 24. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Koper,
2.	dne 25. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Izola,
3.	dne 26. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnih ljudskih odborih Piran in Portorož,
4 27., 28. in 30. I. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem' odboru Koper.
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim se bo postopalo.
Vsi predlagatelji zahtevnic morajo dostaviti pooblastila, upravičencev za dviganje potrošniških nakaznic.
Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic, predložite vse nedo-stavljene sezname n,am. .v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic.
Tajništvo Istrske banke d. d. Koper Tajništvo Istrske banke d. d. vi	Koper
Borba zoper komunizem v
ZA NAŠE PIONIRJE
Obisk prj marežganskih plonirilh
Dr-rin ... je zazvonilo na hodniku m.are-ž-ganske šole, potem je zaropotalo in iz razredo-v so se usuli prvošolci. Dobili so malico in nato so začeli rajati. Tovarišico učiteljico smo vprašali, kdo je najboljši, da bi ga
"Slikali. Pokazala nam j-e malega Dom-ja Mirka, !ki je -najmlajši in tudi najmanjši, a vendar najboljši. Ko je to zvedel, se je skril v kot in začel prestrašen jokati, da smo -ga komaj spravili v kolo, "kjer se je zopet razveselil in končno dovolil, da ga slikamo. Miro obiskuje šolo zelo redno in ko sedi v svoji klopi, ga ni skoraj videti, pa-ziljivo in z za-nimanjem posluša, kaj bo učiteljica novega povedala. Pa naloge tudi rodno spiše, a kar je naj-vanejše: deb-ro zna. Pri spraševanju ne zdihuje, temveč lepo gladko govori in pove, kar se je naučil. Zato pa ga irnajo radi tovarišica učiteljica in vsi pionirji. Ko pa pride iz šc-le, skače ko-t ostali in še bolj, čeprav ga je komaj videti. Pa tudi staršem pomaga doma, zato so tudi oni veseli -takega sinčka.
Malega Mira bi morali vsi pionirji vzeti za zgled in se učiti, kakor se ori uči.	-Ber-
UGANKI
Noge v blatu, glava v zlatu.
Jezik razvezalo, rjoge povezalo, srce napolnilo, glavo ispraznilo.
Komunizem!!! Fuj . . . Uh . . . drži se ga proč ali udrihaj, saj več kako sedaj veter po Ameriki vleče. Vse v borbo proti komunizmu, tako "gre po zvezdnati deželi.
Uspehi? Niso preveč zadovoljivi. Eno glgvo odsekajo, pa se prikažeta dve.	!
Neki profesor trdi, da je treba- komunizem poznati, proučiti ga, potem bo šele. borba proti njemu uspešna. »Komunizem,« pravi učeni profesor, »jd kriv nauk, ki zatre vsako osebno udejstvovanje, kjer postane človek
Križanka
Vodoravno: 1. kaže nam dneve; 7. število; 8. ples — brez začetka in konca; 9. jo utaknemo v šivanko; 11. del semena; 13. ognjenik ki je še pred 'nedavnim bruhal; 14. štirinajsta in druga črta abecede; 15. dolina; 16. je napisal pionirjem sto ugank; 21. domovina očetov; 25. zelo privabijo mladino po prireditvah 26.
Rešitev

Objokan se je Miro postavil pred.nas
Vodoravno:	Jugoslavija; 11.
ap; 13. Afrika; 14. Italija; 16. Dai;, 17. Ab; 18. tal; 19. Nizozemska; 22. Adi; 24. oz; 25. kokos; 27. nečitljivi* 31/' alt; 32. sk; 33. Rim; 34. ti; 35. ka; 36. sidro; 38. kan; 39. odtis; 42. namera; 44 .absolutizem.
Navpično: 1. Jadransko; 2. Ufa;
3. Grinič; 4. oi; 5. skaziti; 6. Labo; 7. vitezi; 8. it; 9. jamski; 10. al; 11. Aja; 12. Palestina; 15. Itaka; 20. zoj: 2-, ko; 23. dekada; 26. oltar; 28. Irtis; 29. LMS; x30. varni; 37. oaz; 38. kem; 40.-tb; 41. so; 43. me.
II
S
B,- ‘O 1
U 12
BBBB WBI3B KBCJB
sp ! «m ss®*
16
25
17
s;»
n ESSE
■35
19
15

14
mu pravijo kislo zelj.e; 28. vas pri Ljubljani; 29. pisec. Hlapca Jerneja; 31. pegojni veznik; 32. race brez začetka; 33. samoglasnika; 34. nikalnica; 35. velika nemška reka; 36. domača žival; 37. žitarica, ki raste na Daljnem vzhodu; 33. drugačen izraz za »priti na boben«.
Navpično: 1. slovenski pesnik — umri v cukrarni; 2. predlog; 3. največji voditelj delavskega razreda;
4.	računsko število pred desetico;
5.	sredina bale; 6. nasprotno od kraljevine; 10. kazalni zaimek; 12. Ljudska tehnika; 14. sila; 15. delo in zaslužek enega dne; 16. žep brez sredine; 17. mestna cesta; 18. človek, ki poje; 19. igralni karti; 20. delno ime za ki. tajskega nacionalističnega voditelja; 21, štirje samoglasniki; 22. Češkoslovaška republika; 23. ničvreden; 24. plačanec — tudi porestnik; 27. Pakistan, Kanada in Nemčija; 30. skala; 32. površinska mera: 35. bog, ki È» 'poznajo
20
21
37
27
34
52
23	24
38
navaden stroj — sme delati le. "kakor na njega pritisnejo.«
Dvomimo, "da bo tako spoznanje komunizma privedlo ameriške milijonarje ido viečj-h uspehov v borbi proti komunizmu.
Slavni možje
PO RECEPTIH SOVJETSKIH POLITIKOV
Tovariš Pitekantropski, Rus, živel je ob koncu ledene dobe. Ima velike zasluge pri tem, da se je opica razvila v človeka.
*
Tovariš Pitagorski, Rus, živel je pred 2.400 leti. Bil je genialen matematik. S pravokotnim trikotnikom je reizpodbitno nakazal, da namerava Jugoslavija napasti ZSSR.
*
Tovariš Galilev Galilejev, Rus, živel od rojstva do smrti. Dokazal je, da se svet vrti od zahoda proti vzhodu.
*
Tovariš Kolumbov, Rus, živel je v XV. stoletju. Njegova največja zasluga: razkrinkal je Ameriko.
*
Tovariš Edisonov, Rus, izumil je električno žarnico in s tem končno-veljavno razkrinkal Jugoslavijo, žarnica Je zažarela v trenutku, ko se je Jugoslavija v temni noči skrivaj, plazila, v imperialistični tabor.
* a Tovariš Darwinov, Rus, odkril je tovariša Pitekantropskega. Njegove zasluge precej zmanjšujejo dejstvo, da še ni vedel, da je bil tovariš Pitekantropski Rus.
Simulanta se nagovarjata
Frariek: »Ali bi ti Peter delal na gradbišču novega hotela v Kopru? Pravijo, da tam ni tako lepo!
Peter: »Oh, in še kako bi šel rad tja! Samo premisli, kako se tam dela. Veš, to sem zvedel nekega dne, ■ko sem se ustavil pred izložbami. Kar na terasi so stali trije fantje in
se pogovarjali z nekim biciklistom, ki je stai spodaj na cesti. Več kot pol ure so kramljali ip veliki vrv gor pa dol, da bi preslepili delovodjo, ki ob takih prilikah raje zatisne oko. Zahotelo se jim je zabave in so po vrvi spuščali cigareto tovarišu na kolesu, ki .jo je smehljaje sprejel. Spodaj pa so čakale težke deske, ki so jih v stavbi potrebovali. In še to, jaz sem jih z začudenjem gledal samo pol ure, kako so delali cigaretne operacije, potem pa ne vem kako je bito, ker sem šel. Najbrž se je »težko delo« nadaljevalo po u-kazih kolesarja, medtem, ko je delovodja najbrž koval pipe v kakem kotu.
Franek: Hm, potem, potem pa. . . bi šel tudi jaz tja zelo rad! Ce tje tako, se da živeti! -	■
Peter: Veš Franek, to je bil užitek jih gledat. Se jaz sem se jim blaženo smejai ter si želel biti v njihovi križi.	r
Zakol.........................?
. . . dela na gradbišču novega hotela »neki« delovodja, ki se je izrazil kamnosekom, da njega ne briga kakšno je delo, temveč le to, da ga Čim prej naredijo, tako da se bo lahko izkazal? In zakaj ta »delovodja« ni hotel razumeti nasvetov kamnosekov, da je delo slabo, kar je tudi komisija ugotovila in so del zida morali prenarediti?
... se ne uredi trg pred Istra Behz in Gorivom, kjer je polno blata in vode? Morda zato, ker tam prihajajo osli in se bojijo, da bi lepo urejeni trg onesnažili?
... so prenehali delati v Portorožu ljudsko gledališče, za katerega so potrošili nad 150 tisoč din, a »daj gradbišče počiva?
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.