Usklajen predlog ustavnih dopolnil
Postopek sprejemanja spre-memb Ustave SFRJ se približuje koncu. V zvezni skupščini pote-kajo zadnje seje ustavne komisije, na kateri potekajo težavna uskla-jevanja zadnjih še neusklajenih amandmajev. Temu delu vzpo-redno pa se odvija politična de-javnost, ki po svoji vsebini in ostrini presega vse okvire nor-malne parlamentarne razprave. Namesto strpnosti v razpravi in spoštovanju stališč, ki so bila v naši republiki sprejeta že junija v republiški skupščini in takoj posredovana zvezni ustavni ko-misiji, se v drugih okoljih poraja-jo očitki o tako imenovanem slo-venskem egoizmu in separatiz-mu, o samovolji slovenskih pred-stavnikov, ki baje izražajo svoja osebna stališča in ne stališča slo-venskega naroda, do odkritih gro-ženj o slovenski odgovornosti, če ne bo prišlo do uskladitve ustav-nih amandmajev. Priča smo torej izredno vročim razpravam, ki jim dvigajo temperaturo tudi neureje-ne razmere v avtonomni pokrajini Kosovo, vroče razprave o spre-membi republiške ustave SR Sr-bije in zlovešči mitingi solidar-nosti.
Za kaj pravzaprav gre? Nespor-no pomeni predlog amandmajev k ustavi SFRJ bistveno bolj spre-jemljivo osnovo za sprejem do-končnega predloga za spremem-bo ustave od osnutka, ki je bil v javni razpravi. Predvsem velja to za tisti del, ki se nanaša na družbenoekonomski        sistem.
Predlagane rešitve povečujejo možnosti za učinkovite spremem-be v gospodarskem sistemu in krepijo sposobnost in odgovor-nost republik ter pokrajin za nji-hov lasten in skupni razvoj Jugo-slavije kot celote. Kljub temu na-predku v oblikovanju predloga amandmajev, pa ta vsebuje tudi rešitve s področja političnega si-stema, ki nasprotujejo osnovnim načelom enakopravnosti narodov in narodnosti, ki svoje suverene pravice v načeJu udejanjajo v so-cialistifcnih repubUkah in avto-nomnih pokrajinah, v federaciji pa le tiste, o katerih se tako v skupnem interesu soglasno sporazumejo.
Tako smo v naši republiki oce-nili, da niso sprejemljivi naslednji amandmaji:
- amandma XXV tč. 4, ki ureja postopek, ko je podan sum, da je republiški zakon v nasprotju z zveznim zakonom. Po predlogu velja do ugotovitve ustavnega so-dišča SFRJ ali je republiški za-kon v nasprotju z zveznim zako-nom, zvezni zakon. Izpeljava ta-kega načela pa bi pomenila, da bi lahko vsakdo, kadar bi mu to ustrezalo, spodbijal ustavno skladnost republiškega zakona in s tem v konkretnem primeru do razsodbe zveznega ustavnega so-dišča uveljavljal neposredno ve-ljavnost zveznega zakona (z vsemi konsekvencami, ki iz tega nasta-
jajo, t.j. neposredno vključevanje zveznih upravnih organov v reše-vanje konkretnega stanja). Na ta način, bi bila iz formalnih razlo-gov izničena izvirna pravica repu-blike ali avtonomne pokrajine, da ureja določena družbena raz-merja;
-  amandma XXXIV, ki ureja financiranje JLA na ta način, da se lahko predpiše financiranje po-treb JLA tudi iz davka iz dohodka organizacij združenega dela oziro-ma posebnega prometnega dav-ka. Tak način financiranja prora-čunske ustanove, kar JLA je, krši načelo, da je JLA skupna in da vsaka republika prispeva k finan-ciranju le-te sorazmeren delež;
-  amandma XXXVI, ki uvaja spremembe v pristojnosti Zbora republik in pokrajin s tem, da na-mesto soglasja uveja načelo dvo-tretjinskega odločanja delegatov v tem zboru;
-  amandma XXXIII, ki uvaja na novo možnost razširjanja pri-stojnosti federacije na področju državne varnosti s tem, da se lah-ko po sklepu organov federacije ustanavljajo dislocirane enote teh organov v republikah in pokra-jinah;
-  amandma XXXVII, ki ureja volitve članov predsedstva tako, da se po izvolitvi v republiki ozi-roma pokrajini opravi še verifika-cija  v   obeh   zborih   Skupščine SFRJ.
Sprejetje teh amandmajev bi bilo v direktnem nasprotju s sta-lišči, ki so bila v naši republiki oblikovana v javni razpravi in sprejetja tako na republiški kon-ferenci SZDL kot tudi v republi-ški skupščini. Gre torej za ohrani-tev suverenih pravic, ki so uteme-ljene v veljavni ustavi in od kate-rih ne nameravamo odstopati. Odločno moramo zavrniti teze o omejeni suverenosti, ki se pora-jajo v posameznih razpravah na različnih forumih širom Jugosla-vije. Napadi na slovensko vod-stvo so poskus diskreditiranja te-ga vodstva, poskus vnašanja ne-mira in netolerantnosti med naro-de Jugoslavije in so v svoji konč-ni konsekvenci poskus razbijanja take Jugoslavije, kot je bila usta-novljena in pogojena s sklepi II. zasedanja AVNOJA v Jajcu. Iz teh razlogov ne moremo ocenje-vati pritiske in razširjanja laži o domnevni separacijski naravna-nosti Slovenije drugače, kot po-skus zanikanja naše lastne suve-renosti in omejevanje naše svo-bodne odločitve, da živimo v skupni, za vse svobodni Jugo-slaviji.                            Ivo Bernard
P. S.: V času pisanja tega prispev-ka so potekale še zelo ostre raz-prave v skupščinskih odborih. Zdaj so se zadeve uredile tako, da so sprejeli glede fidnanciranja JLA rešitev, ki je v skladu s stališ-či slovenske skupščine. Sporne predloge amandmajev pa niso v paketu, o katerem se bodo izre-kale republiške skuoščine.